>' PoStnlna plačana v gotovini. Leto XVm., St. 61 u pravmatvo. Mjuoijtuui, aji&rtjeva auca 0 — relelon St, 8122, S12S, sui, 3120, si*«, uiseratni oddeleic: Ljuoijana, Selen« ourgova aL 8 — Tei i392: S492. todružzuca Maribor; Gosposka ulica St. U — leleton št 2455. fo-Jružnica Celje: Kocenova uL st. 2 Telelon St. LW). Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga filslo 73-180. Wlen St 105.242. Preizkus bolgarskega avtoritarnega režima V nedeljo so imeli v Bolgariji prve občinsk? volitve, obenem sploh prve volitve političnega značaja po uvedbi avtoritarnega režima. Razumljivo je zato, da je bilo zanimanje za izid teh prvih volitev zelo veliko ne samo v Bolgariji, temveč tudi v sosednem inozemstvu in povsod, kjer zasledujejo notranji politični razvoj naše vzhodne sosede. Volile so v nedeljo občine v dveh okrožjih, v plevenskem in starozagor-skem. Jutri volita nadaljnji dve okrožji, šumensko in plovdivsko, naslednji dve nedelji pa pridejo na vrbto občine v še preostalih okrožjih. Potemtakem še davno nimamo pred seboj rezultatov v vsej Bolgariji in torej ne še zaključne slike. Toda kot sploh prve politične volitve po spremembi režima so že tudi nedeljske volitve zelo važne, posebno še, ker ni razloga, da se ne bi smelo iz njihovih rezultatov upravičeno sklepati na splošno razpoloženje voli lcev tudi v ostali Bolgariji. Na osnovi objavljenih rezultatov, o katerih realnosti ni povoda dvomiti, se morejo nedeljske volitve smatrati za pravo politično presenečenje. Vlada je izšla iz njih kot zmagovalec in to celo kot močnejši zmagovalec, kakor pa so pričakovali vladni krogi sami. Ni zmagala sicer v tem smislu, da bi se ljudstvo izreklo za njo, ker takega značaja občinskim volitvam niti ni dala. Zmagala pa je s svojo tezo, da se da javno življenje v Bolgariji voditi tudi brez neposrednega vpliva političnih strank. Kot svojo zmago lahko smatra tudi dejstvo, da so nedeljske volitve pokazale, da vpliv političnih strank ni tako velik, kakor so poprej splošno mislili in kakor so zlasti zatrjevale stranke same. Znano je, da predstavlja tudi sedanja bolgarska vlada enako kakor vse vlade po ukinjenju demokracije in parlamentarizma, to je po nastopu Kimona Georgijeva, izrazit avtoritarni režim. Poleg tega nosi podčrtano obeležje iz-venstrankarskega sistema. Nosilec sedanjega režima sicer ni tako idejno enotna skupina, kakor so bili zvenovci, ki so po prevratu prevzeli oblast, vendar pa se tudi sedanja vlada, ki ji stoji na čelu Kjuseivanov, drži vstran od političnih taborov in na črti izvenstran-karskih kombinacij. V skladu s to njeno politiko se drže po strani tudi politične stranke, ki se prav vse nahajajo v opoziciji. V znamenju razdora med vlado in političnimi strankami so bile razpisane in so se pripravljale tudi občinske volitve. Volilni red je tak, da jemlje političnim strankam možnost direktnega kandidiranja in tudi možnost neposrednega vpliva na izid volitev. Zaradi tega so vse stranke izdale parolo, naj vo-lilci občinske volitve bojkotirajo ali pa naj glasujejo s praznimi glasovnicami, odnosno naj na glasovnice napišejo kakršnokoli opozicionalno ali protivladno geslo. Nedeljske volitve kažejo predvsem, da so bolgarski volilci mnogo bolj oportunistični, kakor pa so smatrali politični voditelji. Udeležili so se volitev v zelo velikem številu in med glasovnicami je bilo prav malo praznih ali namenoma nepravilnih. Volilni izidi dalje kažejo, da se taktika opozicijskih strank ni obnesla, da ljudeh-« množice nimajo razumevanja za abstinenco in da vpliv političnih strank nanje ni tolik, da bi jih lahko pripravil k disciplini. Zmaga bolgarske vlade je torej, lahko b:i rekli, nekako negativnega značaja. Ona vsekakor predstavlja vsaj začasni uspeh nad političnimi strankami in proti njim. Ne morejo pa se volitve smatrati za dokaz, da bi se bila vlada zasidrala med ljudstvom. Omenili smo že, da vlada, vsaj na videz, takega značaja volitvam niti ni dala. Ona formalno ni postavljala svojih kandidatnih list, ni stopila pred volilce s kakim posebnim komunalnim programom. V kolikor je vložene kndidatne liste potem podpirala, je bila ta podpora v glavnem omejena na borbo proti abstinenčni agitaciji političnih strank. Vsak avtoritarni režim že po svoji prirodi vpliva na volilne izide, zlasti v državah, kjer demokracija še ni ustaljena in zakoreninjena. Vendar je vpra-ščinje, ali bi bolgarske volitve prinesle vladi enako velik uspeh, ako bi pri njih nastopila z lastno politično formacijo. Enako je veliko vprašanje, ali je razpoloženje, kakršno se je pokazalo pri nedeljskih volitvah, že primeren teren, da bi si vlada z ustanovitvijo nove politične formacije iskala direktnega oslona pri ljudskih množicah. A že zaradi samega dejstva, da je strla moč in odpor političnih strank, lahko smatra bolgarska vlada nedeljske volitve za svojo veliko zmago. Počakati bo pač treba sedaj, ali bodo prihodnje tri nedelje potrdile sliko pretekle nedelje, ali bo torej tudi pri volitvah v ostalih pokrajinah Bolgarije rezultat približno enak, kakršen je bil v plevenski in starozagorski pokrajini. Ce bo tako — in verjetno je, da bo — Ljubljana, sobota tj. marca 1937 Cena t Din Izhaja vsak dan -azeti pouedeljKa. K&ročmna znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40,— Uredništvo: Ljubljana, Snafljeva ulica 6, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. i. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. ©krog zapadnega pakta VOR IZROČEN Včeraj fe Nemčija po večmesečnem zavlačevanju odgovorila na angleške note o novem lokarnskem paktu Berlin 12. marca. b. Po informacijah iz zanesljivega vira smatra nemška vlada, da je sedanji trenutek na j bo'j ugoden za odgovor na znani angleški noti z dne 8. in 19. novembra glede naualjevanja razgovorov za sklenitev zapadnega pakta. V diplomatskih krogih zatrjujejo namreč, da je zunanje ministrstvo že pripravilo odgovor, katerega pa ne namerava odposlati v London, dokler se ne spoi ažurne glede njegove vsebine z italijansko vlado, ki tudi že pripravlja svoj odgovor. Nemški odgovor bo izročil poslanik Ribbentrop, ki se že od srede tega tedna spet mudi v Londonu. Ob izročitvi odgovora bo tudi utemeljil, zakaj je Nemčija dobrih pet mesecev zavlačevala svoj odgovor. Zakaj je Nemčija zavlačevala odgovor Zelo verjetno je, da se je Nemčija končno odločila, da odgovori na stavljene predloge angleške vlade glede sklenitve zapadnega pakta pod vtisom dveh dogodkov: najprej zaradi posebne intervencije angleške vlade v Berlinu, potem pa zaradi trdnega sklepa angleške vlade, da izvede oborožitev Anglije do skrajnih mej možnosti. V ostalem ni več nobena tajnost, zakaj je Nemčija zavlačevala s svojim odgovorom na angleški noti, naj je nemško časopisje o tem v poslednjem času večkrat pisalo. Berlin je pričakoval, da bo čas njegov najboljši zaveznik, in sicer tako v pogledu španske državljanske vojne kakor v pogledu francosko-sovjetskega pakta. Nemška vlada je bila namreč prepričana, da Anglija in Francija ne bosta vztrajali s tako odločnostjo na izvedbi sporazuma o nevmešavanju, nadejala pa se je obenem, da bo njena kampanja proti franco-jo do odpovedi tega pakta. V zadnjem času je Berlin očividno mnogo računal tudi s tako zvano belgijsko »nevtralnostjo«, ki si jo je seveda zamišljal po svoje tako, da naj bi Belgija ne samo ne sprejela nikakih obveznosti nasproti drugim zapadnim državam, temveč da naj bi predvsem odpovedala tudi svoje vojaške sporazume z obema zapadnima velesilama, sklenjene bsš zaradi samovoljne nemške kršitve lokarnske pogodbe. Tako daleč Belgija očividno ni nameravala pri-tirati svojih nevtralizacijskih teženj, kakor je to v zadnjem času dokazovalo uradno in neuradno zadržanje belgijskih krogov. Slab! računi Po vsem tem izgleda, da so meirodajni nemški krogi končno prišli do spoznanja, da se mednarodni položaj Nemčije navzlic vsem tem spletkarskira poskusom na vseh mogočih evropskih področjih ni prav nič izboljšal. Nasprotno, razmerje do Anglije se je prav v zadnjem času celo znatno ohladilo. Angleško oboroževanje, najnovejša edinost, ki so jo pokazale vse francoske stranke pri odobritvi posojila za narodno obrambo, znatno ojačenje levičarskih elementov v manjših severnih evropskih državah, posebno pa njih očita tendenca po združenju v državni blok, ki se je postavil pod angleško zaščito na osnovi popolne nevtralnosti v tako zvanem ideološkem boju med nacizmom in komunizmom, ti in še drugi so bili momenti, ki so silili Berlin v bolj in bolj resno razmišljanje o mednarodnem položaju nemške države in ga končno prisilili tudi k odgovoru angleški vladi glede pogajanj o zapadnem paktu. Nemški pogoji in pridržki V takem položaju bi bilo za Nemčijo naravnost usodno odpovedati se še poslednji garanciji na evropskem zapadu, garanciji, ki srta ji jo Francija in Anglija od kršitve lokarnskega sporazuma dalje neprestano ponujali. V zadnjem času so nekateri resnejši nemški listi celo sami pretresali možnost nekakšnega omejenega zapadnega sporazuma, h kateremu naj bi se v prvi vrsti pritegnile Anglija, Nemčija in Francija. Vendar se iz dosedanjih informacij še ne da prav razbrati, v kakšnem smislu bo sestavljen nemški odgovor na Anglija hoče biti do zob oborožena V gradnji je letos 148 novih bojnih ladij, že do konca letošnjega leta pa bo imela Anglija 20.000 letal London, 32. marca. b. Včeraj je v spodnji zbornici prvi lord angleške admiratite-te, sir Samuel Hoare, razgrnil pred poslanci svoj pomorski oborožitveni program. Iz njegovih izjav je razvidno, da bo do konca letošnjega finančnega leta v gradnji skupno 148 ladij, med njimi pet bajnih križark visoke tonaže, štiri matične ladje za letala ter 17 manjših križark. Te številke so zbudile v vseh tukajšnjih političnih in diplomatskih, posebno pa vojaških krogih izredno pozornost, saj ni Anglija v mirnem času po letu 1914 postavila tako velikega pomorskega oborožitvenega programa. Hoare je svoj program spretno zagovarjal. Opozoril je na vso dosedanjo malomarnost, ki je ni bilo več mogoče dopustiti, ker bi se sicer prejšnje napake bridko maščevale v bodoče. Hoare je še posebej opozoril poslance, da je bil njegov pomorski program sestavljen v sporazumu s šefi ostalih armadnth oddelkov in na podlagi vseh vojnih in povojnih izkušenj v gradnji bojnih ladij in drugih pomorsko-obrambnih sredstev. Tako je bi- | lo na primer samo za bojne križarfee sestavljenih nič manj kot 18 načrtov, preden se je vlada odločila za načrt, po katerem se gradi. Razvila se je v tej zvezi i zanimiva debaita o vrednosti posamezmih | vrst modernega orožja, posebno glede j razvoja v letalsiki tehniki. Hoare se je ! omejiil na izjavo, da je po njegovem mne-1 nju letalska tehnika dosegla v poslednjih letih tak razvoj, kakršnega bi si leta 1918 ne mogli niti misliti. Vsekakor je močna mornarica, zavarovana po lastnih letalih in z obalno topovsko obrambo, naj boljše jamstvo za uspeh. Mislim, je dodal Hoare, da se bo v takih obrambnih okoliščinah nasprotnik dvakrat premislil, pre den se bo lotil zračnega napada na bojne kražarke. Razen teh Hoareovih izjav so včeraj j zbudile pozornost tudi številke o moči am-i gleškega letalstva, ki jih je objavilo zdru j ženjje angleške letalske industrije. Iz njih je razvidno, da bo Anglija po izvedbi sedanjih naročil, kar se bo zgodilo že do konca letošnjega poletja, štela skupno najmanj okoli 20.000 letal Slovesen sprejem Mussolutlja v Afriki Italijanski ministrski predsednik se je včeraj izkrcal v Tohruku in takoj odletel na egiptsko mejo Rim, 12. marca a Potovanje Mussolini i a v Libijo kjer bo otvoril promet na novozgra jena libijski obalni cesti od e&iptske do tu-niške meje, je izzvalo zaradi vojaško-poli-tičnsga pomena izredno veliko zanimanj,© v vseh italijanskih pa tudi v vseh. tukajšnjih inozemskih krogih. To potovanje pcmeni predvsem demostraedjo italijanske imperialne politike na Sredozemskem morju. S tega vi-diika se čutijo prizadeti predvsem Angleži. Razen tega se namerava Mussolini pojaviti tudi na teniški meji da bi tako ponovno opozoril na italijanske interese v francoskem Tunisu. Zanimivo je, da je prihitelo k sprejemu MuseotKnija v Tobruk tudi izredno mnogo Italijanov, kj živijo v Tunisu aLi pa v Egiptu. Mussolioi .je prispel v Tobruk davi ob 8. na moderni križarki »Poli«, ki jo ie spremljalo več drugih križank kakor »Žara«. »Go- potem bodo vlada in drugi merodajni, za usodo Bolgarije odgovorni činitelji postavljeni pred možnost in nalogo, da gredo iz sedanjega provizorija korak dalje k definitivnemu ustaljen ju notranjih razmer. V kakšnem pravcu naj bi bilo to ustaljenje, na zunaj še ni vidno in morda odločitev niti pri vodilnih činiteljih še ni dozorela. rizja« in »Fiume«. Sprejem v pristanišču bil zelo svečan. Obalne baterije eo oddale Mitesoiiniju v pozdrav predpisanih 31 salv. Obenem je bil njegov prihod v Libijo razglašen po radiu v vseh večjih kolonijah. Italijanskemu brodovju .je odLeitelo naiproti več eskadril italijanskega koloaiiijskega letalstva V Tofonuku je Mu&soui-nija sprejel guverner, maršal Balbo. Mussolini je pregledal častne čete mornarjev^ letalcev, karafcinjer-jev, domačinskega vojaštva ki temnopoltih fašistov. Vse mesto je bilo v zastavah in polno nepregledne množic®, Italijanov iz Libije. Tunisa, Egipta pa tudi mohamedan-skiih domačinov. V mestu se j« Mussolini mudil 1« pičle pol ure, nakar se je odpravil na letališče, odkoder -je odpotoval z letalom v Amzeat. 135 km oddaljen kraj v bližini ejripts.ko meje. kjer ie izhodišče nove avtomobilske ceste. Mussolini sam se r.v nter.va odpeljati po tej cest; vzdolž cele Li hi je do tumiške meje. Z Mussolinijem so prišli v Libijo tudj generalni tajnik fašistične stranke Starace. propagandni minister Alfiieri. kolonij-ski minister Lessona jn dr- j žavni pod tajnik pri ministrstvu za volno j mornarico admiral Cavagnari. Nova cesta, ki jo bo Mussolini otvoril v družbi svojega spremstva, je v prvi vrsti strateškega pomena v veliki meri pa bo služila trgovskemu jn političnemu prestižu Italije med domačim prebivalstvom. angleške note, ker bo definitivna odločitev nemške vlade padla šele po posvetovanju z Italijo. Domneva se le, da se Nemčija za sedaj še ne bo preveč približala ideji o uresničenju zapadnega pakta, kar je že iz gotovih prestižnih razlogov povsem razumljivo, vendar pridržld ne bodo posebno obsežni. V glavnem se bo nemška vlada omejila na zahtevo, da se kot pogoj bodočih pogajanj najprej opusti načelo o medsebojni vojaški pomoči držav, ki bi se vezala z novo pogodbo. Morebitne nove obveznosti naj bi se omejile le na »častne mirovne garancije«. Vprašanje je seveda, kaj si Nemčija pod takimi garancijami predstavlja. Zelo verjetno je tudi, da bo odgovor očital Angliji, da se navzlic zagotovilom o spoštovanju teritorialne nedotakljivosti Belgije, Holandske in Švice, London ni odpovedal vojaškim dogovorom z Belgijo. Seveda se Anglija s takim nadomestilom varnosti v zapadni Evropi ne bo mogla zadovoljiti, ker bi sicer pristala na Hitlerjevo tezo o deljivosti evropskega miru in o možnosti njegovega zavarovanja z dvostranskimi pogodbami ali celo enostranskimi izjavami. Nemški odgovor izročen Berlin, 12. marca. br. Zunanji minister dr. Neurath je danes popoldne sprejel angleškega poslanika v Berlinu sira Erica Phippsa in mu pri tej priliki izročil odgovor nemške vlade na noto, kl jo je naslovila na berlinsko vlado angleška vlada lani meseca novembra v zadevi sklenitve novega zapado evropskega varnostnega, pakta, ki naj bi nadomestil lokamsko pogodbo, ki jo je Nemčija odpovedala. Vsebina odgovora bo objavljena najbrže še le jutri. Isitočasno je nemški poslanik v Londonu Ribbentrop izročil enako se gla-sečo noto zunanjemu ministru Edenu. Tudi italijanski odgovor že pripravljen Rim, 12. marca. b. V dobro informiranih krogih potrjujejo, da je tuda ita-Kjanska vlas da že pripravila svoj odgovor na angleške note o sklenitvi zapadnega pakta Podrobnosti o v8ob,ni niso znane. Kdaj bo odgo-vor izročen se še ne ve, doznava i>a se, da se med tem vodijo posvetovanja z nemško vlado glede besedila. Italija za belgijsko nevtralnost t Brnselj, 12. marca. o. Italijanska vlada je pripravila mednarodnim političnim krogom novo presenečenje. Sporočila je namreč belgijski vladi da brez vseh pridržkov pristaja na belgijsko nevtralnost in da da-ie zanjo tudi vsa potrebna jamstva, ne da bi zahtevala kakršnihkoli protikoncesij. Diplomatska pogajanja na osnovi te italijanske note so že v teku. V Parizu in Londonu tej italijanski noti ne pripisujejo tolikega pomena, ki bi ga imela, če bi jo Italija poslala v Bruselj nekoliko prej. Po njihovem mnenju Italiji pač ni preostalo ničesar drugega, kakor priključiti se mednarodni težnji, da se zajamči belgijska nevtralnost in teritorialna integralnost, ki končno ne prihaja neposredno vpoštev za italijanske zunanjepolitične načrte. Na drugi strani je Italija po angleškem in francoskem mnenju skušala napraviti uslugo le Nemčiji, ki ji nikakor ne gre v račun, da bi Belgija še nadalje ostala pod večjim ali manjšim vplivom obeh evropskih zapadnih velesil. Belgija noče postati torišče novih vojn London, 12. marca. o. »Morningpost« poroča, da je belgijska vlada sklenila odpovedati obrambno zvezrao pogodbo s Francijo in Anglijo, ker želi, da bi ji Anglija, Francija in Nemčija na novi osnovi zatamčile neodvisnost. Belgijska javnost zahteva čim dalje bolj odločno od vlade ukrepe, spričo katerih se Belgiji ne bo treba v bodoče vmešavati v evropske spo re, ki bi jih predvsem lahko izzval fran-cosko-ruski pakt. Javnost zahteva tudi garancije, da Belgija v primeru kakšne evropske vojne ne bo znova postala teren, na katerem se bodo tuje vojske formirale in organizirale. Ogromen uspeh Rlumovega posojila Prva tranša francoskega obrambnega posojila v znesku 5 milijard frankov je bila že prvi dan vpisana v dvojnem iznosu Pariz, 12. marca. o. Snočnji ffovor predsednika. Lebruna po radiu je napravil odličen vtis na francosko javnost. Ko se je dar-vi pričela subekripcija francoskega posojila za državno brambo so množice kar navalile na blagajne posameznih zavodov. Ljudje so posebno kupovali kupone po 10.000 jn 20.000 frankov Zaradi Johnsonovega akta. po katerem bi Francija prav za prav n© mogla plasirati svojega posojila na ameriških tržiščih, so francoski denarni strokovnjaki iznašli način, po katerem se bo mogoče izogniti sankcijam tega ameriškega zakona in vendarle sodelovati pri subskriipcaji francoskega posojila. Mednarodna banka t ar njene podružnice so dobile od francoske vlade dovoljenje, da lahko prodajajo njegove kupone. Slična dovoljenja eo dobile tudi mnoge banke v drugih državah. Obresti se izplačujejo v dolarjih funtih francoskih in švicarakiih frankih in sicer po naprej določenem tečaju. Na ta način bodo lafco tudi Američauti v tujih valutah sodelovati pri francoskem posojilu. Po poročilih, ki jiih je prejelo finančno ministrstvo, bo uspeh francoskega obrambnega poeojSIa ogromen. Kreditni zavodi Francije Sn v tujini »o preieli že pred uradnim razpisom posojila mnogoštevilne pri- fave. Knjigovodje državne blagajne so za-čelfi sprejemati vpise že davi za rana. Naval vpisovalcev je prj vseh državnih in bančnih blagajnioah zeLo velik. Ko bo znesek prve tranše, fcj znaša 5 milijard francoskih frankov vpisan, bo posojilo proglašeno za za-kljfučeno Verjetno ie, da bo emisija že nocoj zaključena in da bo zanesek posojila vpiisan v večkratnem znesku. V tem primeru bodo upoštevani samo prvi podpisniki. Vpisovanje zaključeno Pariz, 12. marca. br. Finančno ministrstvo je nocoj objavilo, da je prisiljeno vpisovanje danes razpisanega notranjega posojila za državno obrambo že danes zaključiti, ker je bila že v teku prvega dne prva tranša v višini 5 milijard vpisana v dvojnem iznosa. K vpisovanju je vladal silen naval in niso mogli ugoditi vsem, ki so se prijavili za vpis posojila. Velike vsote so bile vpisane tudi v inozemstvu. Uspeh posojila je dokaz velike samozavesti francoskega naroda in zaupanja inozemstva v Francijo. Ugodni pogoji posojila, poziv predsednika republike in domovinska zavest Francozov so zadostovali, da je bil uspeh te kreditne operacije zagotovljen preko vsega pričakovanja. Franco pred Guadalajaro Nacionalistično topništvo že obstreljuje mesto Pariz, 12. marca. o. Po informacijah agencije Radio je španska nacionalistična divizija na desnem krilu fronte pri Gua-dalajari prodrla nadalje proti zapadu in zavzela dve vasi. Tako se je fronta sever-novzhodno od Madrida razširila na 40 km. Nacionalistične čete so prodrle danes že v neposredno bližino Guadalajare, ki jo nacionalistično topništvo tudi že bombardira. Sevemozapadno od Guadalajare so nacionalisti v pretekli noči zasedli Som> sierro. V južni Španiji so nacionalisti dosegli precejšnje uspehe okrog Cordobe. Mesto in okolica sta sedaj docela varna pred vsakim nenadnim napadom nasprotnikov. V zadnjih 48 urah so nacionalisti potisnili republikance nazaj za celih 20 km. Sedaj se pripravljajo na osvojitev Ciudada Reala, Tudi okrog Ovieda so nacionalisti baje dosegli znatne uspehe. Poleg tega so oddelke, ki so doslej branili mesto, zamenjali s svežimi maroškimi četami. Močan odpor republikanske vojske Madrid, 12. marca. AA. Po zadnjih poročilih se v odseku Las Rozas nadaljuje močan topniški boj, aktivnost uporniških čet postaja čimdalje močnejša. Republikanskemu topništvu se je posrečilo napra viti veliko Škodo t nekem odseku- kger je b51a zbrana velika količina vojnega mate-! riala. Učinek republikanskega topništva v sovražnih vrsta a je bil velik. V tem odseku se kaže, da so glavni cilj napadov čet generala Franca postojanke pri Fuen-caraliu severno od Madrida. Davi so uporniške čete izvršile novo ofenzivo severno od Guadalajare, vendar pa ti napadi niso bili tako močni kakor prejšnje dni. Prav tako se kaže, da so vrste napadalcev redkejše in da razpolagajo z manj materiala kakor prejšnje dni. Dopoldanski boj je bil nenavadno srdit, vendar pa so mogle republikanske čete napade ustaviti. V vsem odEseku Guadajsu lare je bil hud topniški boj. Podpiralo ga je letalstvo. Sovražna letala ao bombardirala obrambne črte republikanskih čet. Vladna letala so se spustila v boj s sovražnimi letali. V glavnem na tem delu bojišča danes ni bilo pomembnejšah iz prememb, zdi se pa, da se čete generala Franca na noivo raz\ rščajo, največ zaradi tega, ker so imele precejšnje izgube in ker bi hotele svoje vršite izpopolniti da bi mogle na novo prodirati. Republikanske čete so izkoristile popoldne delno tišino in so izvedle napad s strani na sovražne postojanke. Boj še traja. Popoldne je sovražno težko topništvo bombardiralo Madrid. Dve granati težkega kalibra sta padli v sredino mesta in napravili precejšnjo škodo. Važne izjave dr. Krof te Habsburški problem — Lekcija Henleinovi sudetsko- nemški stranki Praga, 12. marca. b. V zunanjepolitičnem odbor« parlamenta je podal zunanj; minister dr. Krofta kot zaključek zunanjepolitične debate nekaj važnjh izjav, katerih glavni del je posvetil vprašanju Henleino* vega zadržanja, zlastd v zrvez} s pravico Hen-leinove stranke do pritožb na mednarodne ustanove. ČSR odklanja povratek Habsburžanov K vprašanju habsburške restavracije v Avstriji je pripomnil, da je stališče češkoslovaške vlade ostalo neizpremenjeno. Češkoslovaška odklanja povratek habsburške dinastije na avstrijski prestol in ne more bitj o tem nobenega dvoma. Francija ni v tem pogledu nikdar izvajala kakega pritiska na praško vlado, da bj to 6voie znano stališče kakorkoli izpremenila. Govorice o aktualnosti tega vprašanja ga prav nič ne vznemirjajo, ker verjame slej ko prej izja« vam merodajnih avstrijskih krogov, da je restavracija neaktualna. To je tudi stališče in mnenje češkoslovaške vlade. Vprašanje manjšinske zaščite Dr. Krofta je zavračal nato mnenje nekaterih poslancev, da je manjšinska zaščita zgrajena na jamstvu posameznih držav. Manjšinske pogodbe so v tem pogledu jasne in ne dopuščajo, da bi zaradi morebitnih kršitev manjšinskih obveznosti smela intervenirati katerakoli druga država, ker je za vse te zadeve pristojno samo Društvo narodov skupno z mednarodnim sodiščem v Haagu. Dokler je bila Nemčija članica DN, je imela nedvomno pravico, da je opozarjala svet DN na kršitve manjšinskih po« godb, čim pa je iz DN izstopila, je to pravico izgubila. Vlada in šebova knjiga Dr. Krofta se je končno dotaknil tudi afere zaradi znane knjige poelanika Sebe. Dejal ie, da smatra to zadevo po izjavah ministrskega predsednika dr. Hodže za zaključeno. Le glede na napad Szembeka, državnega podtajnika v poljskem zunanjem ministrstvu, izjavlja, da dokazuje slabo slovaške zunanje politike zaradi tega, ker je Šeba izdal to knjigo kot poslanik in je v njej predgovor češkoslovaškega zunanjega ministra. Šebova knjiga je zgolj zgodo« vinsko-političnega pomena. V Šebovi knjigi ni nobenega stavka, ki bi se lahko tohnačil kot Poljski sovražen. Res pa je, da so mnogi poljsk; pisatelji, ki ne stoje daleč od odgovornih državnih krogov, spisali v zadnjem času več knjig, ki zagovarjajo razdrobitev Češkoslovaške. Zasedanje čsl. parlamenta zaključeno Praga, 12. marca. br. Danes je bilo zaključeno pred velikonočno zasedanje poslanske zbornice, ki je odobrila dopolnilni trgovinski sporazum z Jugoslavijo in novo trgovinsko pogodbo z Avstralijo. Ob zaključku seje je povzel besedo predsednik zbor« niče Ma'ypetr ter podčrtal pomen vsakoletne manifestacije za mir na velikonočno soboto. Kakor vsako leto, se bo poslanska zbornica tudi letos zbrala na velikonočno 6oboto, da proglasi tako zvani velikonočni mir, posvečen ideji Rdečega križa. Predsednik je pozval poslance, naj se te manifestacije, kj bo letos pod geslom »tudi v miru budno na straži«, polnoštevilno udeleže. Prihodnja seia parlamenta bo sklicana pis* meno po velikonočnih praznikih. Mirovna manifestacija čsl. dijaštva Praga, 12. marca. br. Dopoldne ee ie zbralo dijaštvo v veliki dvorani mestne knjižnice na velikem manifestacijskem zborovanju, na katerem je podčrtalo svojo zvestobo idejam in smernicam, ki sta jih začrtala češkoslovaškemu narodu preziden« ta Masaryk in dr. Beneš. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, v kateri naglaša dijaštvo, da hoče v duhu resnične demokracije vselej služit; ideji miru in mednarodnega sodelovanja, da pa je prav tako čvrsto odločeno, statj vselej budno na straži ter braniti pravice svojega naroda in nedotakljivost svoje države. Po zborovanju se je razvjila veličastna povorka po mestu, v kateri so manifestirali za ideje miru in navdu« seno vzklikali prezjdentu osvoboditelju Ma-voijo, ako smatrajo v Varšavi, da predstav- saryku in velikemu poborniku ■demokra-Ija tšebova knjiga uradno tolmačenje češko- tičnih idej prezidentu dr. Benešu. Lep sprejem beograjskih Sokolov v Sofija, 12. marca. AA. Dopoldne je prispelo z brzim vlakom ob 11.40 v Sofijo okoli 250 Sokolov in Sokolic beograjske župe pod vodstvom predsednika župe generala dr Stajica. V Sofiji so jim priredili veličasten sprejem. Mesto je bilo okrašeno z jugoslovenskimi in bolgarskimi zastavami, ko pa je privozil vlak, so se iz tisočev grl začuli vzkliki: Hura! Živeli! Predsednik bolgarskih Junakov general Atanasov je pozdravil generala Stajica s prisrčnim nagovorom. v katerem je poudaril, da so bolgarski Junaki nosilci ideje zbiižanja med Bolgari in Jugosloveni in da bodo iskreno delali za popolno ustvaritev prijateljstva in bratstva med obema hrabrima narodoma Jugoslovenski ideali so tudi bolgarski in narobe. General Stajic je v svoji zahvali želel, da bi vzajemno delo Sokolov in Junakov kro- nal uspeh v. blagor obeh bratskih narodov. General Atanasov in Stajic sta se poljubila, nato pa je godba odigrala obe narodni himni, in sokolsko in junaško koračnico. Generala Stajica so pozdravili tudi ostali člani uprave zveze bolgarskih Junakov, podpredsednik bolgarsko-jugosloven-skega društva v Sofiji, bivši minister Niko- Beležke O centralizaciji denarja Včerajšnji »Slovenec« poroča o najnovejši uredbi ministra t*. šume in rudnike, da morajo bratovske skladnice ves svoj denar naložiti pri Državni hipotekami banki List pravi o tem med drugim- »Doslej so bratovske skladnice svoj od-višni denar nalagale pri denarnih zavodih ▼ naši banovini, predvsem pri samoupravnih hranilnicah. Zaradi tega ni bila varnost nič manjša, kakor bo postala v bodoče. Če se pa sedaj centralizira nalaganje denarja pri DHB. pomeni to za naš denarni trg občutno izgubo, ki gre v milijone dinarjev letno. Ves ta denar, ki je do sedaj po naših zavodih oplajal naše gospodarstvo, gre drugam in ne bo prihajal več nazaj v toliki meri, da bi nadoknadil izpad ... Zato naredba ni niti v interesu našega gospodarstva, niti v interesu samih glavnih bra-tovskih skladnic.« Točno tako pravi »Slovenec«, seveda pa ne na 1. ali 2., temveč na 5. 9trani v gospodarski rubriki. Da ne bo kdaj kasneje zopet kake »zamenjave«, naj opozorimo še na to, da uredba ni izšla morda v L 1934, ko je v vladi sodelovala še JNS, marveč v začetku leta 1937, ko je bila JNS po ponovnih trditvah »Slovenca« že davno pokopana. Dve mnenji JRZ Glavni urednik mariborskega glasila JRZ, »Slovenskega gospodarja,« g. Peter Resetar ni nič kaj zadovoljen s slovenskimi poslanci. Pri tem ne dela nikake razlike med vladnimi in opozicijskimi poslanci. V . zadnji številki svojega lista je na njihov račun napisal med drugim tudi naslednji dve beležki: »Koliko stane državni proračun? Navadno je tako, da vsaj proračun nič ne stane. Pri nas pa vse plačamo, še proračun. Treba je b.ilo zvišati vsem poslancem dnevnice po 50 Din na dan.« »Izprašujete me tz vseh krajev, kateri poslanec zastopa vaš okraj, ker ni bilo že dolgo nobenega k vam. Jaz tudi ne vem.« Tako mariborsko glasilo JRZ. Bistveno drugačnega mnenja o delu in zaslugah narodnih poslancev, vsaj onih iz JRZ, je beograjsko glavno glasilo JRZ »Samouprava«. Napisala jim je ob sprejemu proračuna in finančnega zakona v zahvalo in priznanje cel uvodnik. V njem pravi med drugim: »Poslanci JRZ in vladne večine sploh morejo to pot zares stopiti pred svoje vo-lilce s ponosno dvignjenimi glavami, ker jim bodo imeli kaj povedati. Mogli jim bodo dati dragocena obvestila o svojem delu in mogli jim bodo s čisto vestjo reči: V Beogradu smo delali za državo in narod, ker smo izglasovali realen proračun, ki je v tej dobi nujno potreben i državi i narodu.« Javno pismo učiteljev poslancu šemrovu V zadnji Itovflkl - »Učiteljskega tovariša« je objavilo Jugoslovansko učitelj-ako udruženje — sekcija za draivako banovino naaftednije javno pismo, naslovljeno na poslanca dr. Franca šemrova. »Jutro« s dne 6. marca t. L je priobčilo po stenografsklh zapisnikih narodne skupščine Vaš govor v narodni skupščini, kjer ste pri razpravi o premestitvi učiteljev po službeni potrebi navedli 12 primerov, ki naj U pokazali, da so zagrešili premeščeni učitelji najtežje moralne de. iikte. Našteti dehkti so tako težke narave, da bi moral dotičnlk, ki bi kaj takega zagrešil, takoj izgubiti državno službo in za svoje delo noeifti tudi vse posledice po kazenskem zakonu. Za nobenega od njih niste navedli konkretnega imena, radi česar zadevajo danes te Vaše izjave lahko slehernega po službeni potrebi premešče- nega učitelja. V obrambo ugleda ki časti premeščenih učiteljev in v obrambo ugie-da in časti učiteljskega stanu vobče Vas javno pozivamo, da navedete za vsak primer ime. V nasprotnem primeru borno prisiljeni smatrati Važa izvajanja za pavšalno kievetanje učitelrjstva«. Zelo radovedni smo na odgovor g. Sem-rova. Trdno pričakujemo, da ga. ne bo ostal dolžan, ne le z oziroma na svoj poslanski položaj, marveč tudi z oziroan na dejstvo, da je bil dolga leta Sokol, in še bolj z oziram na dejstvo, da so pri peto-majskih volitvah glasovali za njega tudi mnogi učitelji, ker je na listi g. Jevtiča veljal za favoriziranega režimskega kandidata. Dolžan pa je odgovoriti tudi v interesu staršev, pri katerih je njegov govor upravičeno vzbudil vznemirjenje in Skrb zaradi otrok, ki jih pošiljajo v šolo. Popravki »Hrvatskega dnevnika z Ko se je začela proračunska debata v narodni skupščini bolj in bolj oeredoto-čati na hrvatsko vprašanje, je zagrebški »Hrvatski dnevnik« kot glavno glasilo dr. Mačka slovesno odrekel poslancem v sedanji narodni skupščini vsako legitimacijo, da bi razpravljali o hrvatskem problemu tn njegovem reševanju. To načelno stališče pa ga ni motilo, da se ne bi kasneje dan za dnem pečal s skupščinsko debato, posvetil ji je celo kar celo vrsto uvodnikov. Tudi v včerajšnjem uvodniku razpravlja o skupščinski hrvatski diskusiji, čeprav je medtem skupščina svoje delo že končala. To pot se bavi z onimi poslanci, ki so se v svojih govorih sklicevali na dr. Mačka in razne njegove izjave, da bi z njimi podkrepili svoje trditve in nazore. »Hrvatski dnevnik« pravi, da so vsa ta sklicevanja brez podlage. Dr. Mačkove izjave o rešitvi hrvatskega vprašanja so znane vsej javnosti. Drugih izjav ni, zla sti pa ne takih, ki bi tem znanim nasprotovale. Nato popravlja »Hrvaltski dnevnik«, zlasti dve tezi, ki sta se po njegovem mnenju v skupščini napačno slikali: zvezo med demokracijo in hrvatskim vprašanjem ter problem pokrajinske avto" nomije. O prvi stvari pravi glasilo dr. Mačka, da slej ko prej velja načelo, da je mogoče hrvatsko vprašanje rešiti samo na demokratskem temelju. Ljudstvu se ne sme ničesar vsiliti, česar samo ne bd hotelo. To velja v enaki meri za Hrvatsko, kakor za Srbijo in za druge pokrajine. Eventualni sporazum lahko torej naredijo samo resnični predstavnici ljudstva, kd bodo v to svrho izvoljeni po svobodni ljudski volji. Še obširneje zavrača »Hrvatski dnevnik t tezo, da polaga dr. Maček glavno važnost na pokraljine, a ne na narod. Po mnenju lista je stvar ravno nasprotna: težišče problema je narod, pokrajine so sicer važne, toda one so zaradi naroda, ki v njih živi. Tako n, pr. smatrajo nekateri Dalmacijo za pokrajino. Toda ona je bila v prošlosti zibelka in središče hrvatske države, pa je tudi danes po svojih težnjah sestavni del Hrvatske. Dalmatinska Hrvatska svoje usode noče ločiti od usode banske Hrvatske. Popolnoma neresnična je zaradi tega domneva, kakor da bi dr. Maček pristajal na to, da se dalmatinska Hrvatska loči od banske Hrvatske. Ravno tako je brez osnove trditev, da bi videl dr. Maček rešitev hrvatskega vprašanja v potkrajinskih avtonomijah, torej v preneseni oblasti. Kaj takega on nikdar ni j rekel in nihče se ne more polivati na kako tako njegovo izjavo. Slalom za akademsko prvenstvo Tudi v slalomu je Heim premagal Harrerja ter zasedel prvo mesto v alpski kombinaciji — Ljubljanska univerza državni prvak Jesenice, 12. marca, j Po moštvih za državno prvenstvo se je Danes ob 11.30 se je nadaljevalo akademsko državno smučarsko prvenstvo s slalomom. Dočim je na včerajšnjih tekmah vladala neprodirna megla, je današnjo prireditev spremljal močan naliv, kljub temu pa so tekmovalci in funkcionarji nad dve uri vztrajali na svojih mestih. Proga za sla- Politično zborovanje v župnišču V »Slovenskem gospodarju« čitamo: »Sv. o________ ____ _____ ^ Peter pri Mariboru. — Prihodnjo nedeljo, _____j___ ___________________= la Zaharijev, zastopnik bolgarskih bojev- ' marca, po rani sv. maši se vrši v lom je bila na znanem pobočju nad skala- 'nikov, odpravnik poslov jugoslovenskega ob6ni zhoT krajevne organizacije škim domom. Imela je 31 vratic ter je bila poslaništva Božovič z osebjem poslaništva, °bCTem ^ vrSi iflvni politični I dolga' 350 m z višinsko razliko 150 m. Bila jugoslovenski vojaški ataše generalštabni i shod...« I tehnično zelo težka. Včerajšnjemu zma- {. n _ « _ . « govalcu Heimu je tudi danes uspelo zase- itazourjenje V uranovem j sti prvo mesto in si tako kljub na j močne j polkovnik Jovan Sokolovie češkoslovaški poslanik Maxa in druge ugledne osebnosti. Po slavnostnem sprejemu na postaji so ! . 'z Grahovega pri Cerknici prinaša »Kem- ši mednarodni konkurenci priboriti prvo C i_ C - 1_ . 1* t «1 • C 1 1 lof «# /1 /VtMO L» < «%«>n «*• m m J -J__—*--_ I mnr- 4-« mm 0» Ir i 1r nm K ofllltotl C r\ jugoslovenski Sokoli in Soknlice v družbi Junakov in Junakinj krenili po okrašenem mestu z godbo na čelu, prisrčno pozdrav Ijani od ogromne množice ljudi. &a gospodarsko zbližanje z Madžarsko Budimpešta, 12. marca. aA. Društvo madžarskih trgovcev je priredilo' snoči na čast dr Otonu Frangešu, senatorju in bivšemu kmetijskemu ministru, slavno stno večerjo, ki se je je udeležilo okoli 150 povabljencev Med navzočimi so bili delegat predsednika madžarske vlade, odposlanci trgovinskega Ln kmetijskega ministrstva ter zastopniki univerze in vseh strok madžarskega gospodarstva. Prisotna sta bila tudi jugoslovenski poslanik Vukčevič in pcslaniški svetnik Stevano-vič. Po večerji je imel dr. Frangeš predavanje o jugoslovansko-madžarskem gospodarskem razmerju. Med drugim je dejal, da so se doslej vsi poskusi, da bi se gospodarski odnosi med državami uredili s pogodbami med bloki in skupinami, izjalovili, pač je pa z dvostranskimi pogodbami prišlo do mnogih trgovinskih zvez. Tako se je s trgovinskim in plačilnim dogovorom z dne 17. septembra lanskega leta med Jugoslavijo in Madžarsko sklenila dvostranska pogodba, v katero je stopila Jugoslavija po dovoljenju, kj ji ga daje pakt Male aratante, popolnoma neodvisno Ta pogodba daje možnost za znatno povečanje trgovine med obema državama. Nove zveze med obema državama se lahko popolnoma prosto razvijajo, zato morejo postati trajne. To bodo v tem večji meri, v kolikor se bodo z izmenjavo blaga razvijali tudi medsebojni bla govni promet ter kulturni in športni stiki. Skupni cilj bi moral biti, da postanejo države v dunavski kotlini subjekti, ne pa, kakor so doslej, objekti politike v teh čki list« dopis, ki pravi med drugim: »Mnogo razburjenja je bilo 2 t. m. med člani in članicami Društva kmečkih fantov in deklet zaradi vesti, da je prepovedana vsa prireditev prikrojevalrega tečaja. »List pravi, da se je prijavilo 17 kmečkih de- mesto v alpski kombinaciji. Rezultati so bili naslednji: 1. Heim (Jaso) 1:48.8. 2. Harrer (Graz) 1:50.6. 3. Ressner (Gradec) 1:57.8. 4. Novak (Jaso) 2:05.4, 5. Seiler (Leoben) 2:07, 6. Sorli (ASK) 2:08.4, 7. Voller (Jaso) 2:12.1, klet. Ravno tako je bila prepovedana gle- 8. Dolenc (ASK) 2:19.4, 9. Dečman (jaso) dališika igra, ki jo je hotelo prirediti dru- ---- ~ ' ~ ' ----- štvo »Rejec malih živali.« Kriza politične morale Pri razpravi o finančnem zakonu in njegovih amandmanih. je v skupščini med drugimi govoril tudi poslanec JNS dr. Mirko Došen. Iz njegovega govora posnemamo po »Politiki« naslednje odstavke: 2:20.8. 10. Zahlbruckner (Leoben) 2:20.9. V alpski kombinaciji je bil vrstni red naslednji: 1. Heim (Jaso), 2. Harrer (Gradec), 3. Novak (Jaso), 4. Ressner (Gradec) 5. Schmidt (Leoben), 6. Seiler (Leoben). 7. Voller (Jaso), 8. Zahlbruckner (Leoben), 9. Dečman (Jaso). 10. Dolenc (ASK). na prvo mesto placirala ljubljanska univerza, 2. Zagreb, 3. Beograd. V mednarodni konkurenci je vrstni red naslednji: 1. Ljubljana, 2. Leoben, 3. Zagreb, 4. Beograd. Graška univerza se ni plasirala, ker je namesto s štirimi nastopila le z dvema tekmovalcema. Po klubih za državno prvenstvo je zasedel 1. mesto Jaso, 2. ASK, 3. ASO Zagreb, 4 USP Beograd. Rezultati so biii objavljeni in razdeljene nagrade v hotelu Paar na Jesenicah. Zastopnika ministra dr. Rogiča prof. Messner-ja je pozdravil v imenu prireditelja g. Franc Zebot, na kar je prof. Messner izročil Heimu kot zastopniku zmagovite ljubljanske univerze ministrov prehodni pokal, g. Žebot pa Heimu pokal ASK kot prvaku posameznikov. Jutrišnje tekme akademičark odpadejo, pač pa se bo v nedeljo nadaljevalo akademsko prvenstvo v Planici s tekom na 15 km. krajih. Balkanske države že stopajo po } »V dobi svojega parlamentarnega dela drugi politiki. Vprašanje je le, če ne bo tei BO ti. i A lCOTlftfl.1 dr FrorteoS VlkroSKinA CPm r]/\7nrol xr nnfiU U^iU -1 lil___!J__J I rfAtvat A otm nnflOA rt nrl »••»*/■» /-»trn i tej poti, je končal dr. Frangeš, vprašbjoč, ali bo tudi Madžarska krenila na to pot. Predavanje dr. Frangeša je naletelo na splošno odobravanje. Nato je podpredsednik trgovcev dr. Vertz, v srbščini pozdravil dr. Frangeša in jugoslovenskega po. slanika. Potem je povzel besedo poslanik dr. Vukčevič. Dejal je med drugim, da upa da bodo besede dr. Frangeša padle na plodna tla in da bo gospodarsko sodelovanje med obema sosedoma šele začetek nove etape. Nato je poudaril vzajemno potrebo obeh držav po ustvaritvi izvoznih možnosti in po iskanju novih tržišč. Sosedni si narodi, ki sodelujejo na gospodarskem polju, pridejo drug drugemu blizu in so rajši pripravljeni pozabiti razne nevšečne ure iz preteklosti. Dr. Vukčevič je končal svoj govor z vzklikom: Več gospodarstva v politiki in manj politike v gospodarstvu! Izvajanja jugoslovanskega poslanika so prisotni sprejeli z viharnim odobrava njem. sem doživel v petih letih že dve likvidaciji naše notranje politike. V adresni debati 1. 1932 smo likvidirali našo notranjo politiko izpred šestega januarja, a sedaj se likvidira naša notranja politika po šestem januarju. Kdor kritično gleda razvoj naše domače politike, mora dobiti vtis. kakor da gre iz likvidacije v likvidacijo. Tam gori zopet demantiran od »Hrvatskega dnevnika«, kakor je bil že ponovno. Frankovski izpad proti radičevskim voditeljem Po zagrebških ulicah so se pojavili čudni letaki z naslovom »Propalice prihajajo« in na Hrvatskem se pojavljajo" samo reper- I PO^ani s »pristaši HSS«. Letak ostro na-kusije tega razvoja in ničesar drugega.« VJadimirja Radica, mz. Avgusta Ko- »Težak primer krize politične morale je ŠU't,ca. m d.T' Jurja. KrnJev1^ ce.s f° dejstvo, da mnogi ljudje ploskajo enako H p" Čf* ^voje emigracije akcijo dr. navdušeno, kadar se likvidira politika iz- Poliča Med drugim pravi letak, da pred šestega januarja, in kadar se likvidi- i® *mi: k9?"tlč, Pred sY>J,m P°vratkom v ra politika po šestem januarju Stenograf- dam.ov\no. SJnl.af°ve' da fe b.° d.T' ske beležke pričajo, kako so eni in isti umak,mI 12 političnega Življenja m da bo ljudje govorili pred tremi, štirimi leti in I P°®taI on njegOV Mslednik' PostaI ]e rcs" zima ^ondon 12. marca. br. V vse i srednji in severni Angliji razsajajo ž s tri dn; silni snežni viharji Vp.p ceste so tako zamedene. da je vsak promet nemogoč Mnogo vas; je popolnoma odrezanih ocl zunanjega sveta. Tudi železniški promet je zelo oviran. Vlaki imajo velikanske zamude. Take zime v teh kr-Mib že desetletja ne pomnijo. Benetke. 12. marca. br. Izredno hud južni veter, ki je zavel dopoldne ie povzročil v Benetkah in okolfc.j velike poplave. Morski valovi so bili tako visoki, da so bruhali preko hranjikov. Ves Markov trg in vse sosedne ulice v mestu so bile do meter visoko poplavljene Promet po kanalih ie bil nemogoč. Voda je vdirala v hiše in so gasilci ime li ves dan polno dela z reševanjem imetja. Takih popi?v v Benetkah že več let ne pomnijo Tujsko-prometno sodelovanje Balkanske zveze Beograd, 12 marca. AA. V okviru petega zasedanja gospodarskega sveta Balkanske zveze v Atenah 18. t. m. se bodo sestali tudi člani stalnega tujskoprometnega odbora. Jugoslovanska skupina tujsko-pro-metnega odbora bo ob tej priliki podala obširno poročilo o rezultatih, doseženih v zvezi s sklepi blejskega sestanka 1« 1936. Prav tako bo predložen načrt dela za leto j 1937. Po tem načrtu nameravajo izvesti 1 skupen obisk mednarodne razstave v Parizu, skupno tujskoprometno razstavo v Jugoslaviji, izdati skupne tujskoprometne bulletine, tujskoprometne brošure in lepake in skleniti skupno tujskoprometno konvencijo po načrtu, ki ga je izdelala jugoslovenska skupina. Nova SInska vlada Helsinki, 12. mar,ca z. V zvezi z izvolitvijo novega predsednika republike je bila preosnovana tudi vlada. Ministrsko predsedstvo je prevzel predsednik napredne stranke prof. Kajander, zunanji minister pa ostane dr. Holsti. V vladi je pet članov agrarne in pet članov socialistične stranke. Sofijska univerza zaprta Sofija, 12. marca. AA. Rektor univerze je danes dopoldne za nedoločen čas zaprl univerzo, ker so dijaške organizacije usta novi le odbor, ki je delal za volilno pravico dijakov. Na pobudo tega odbora so priredili manifestacijo po mestu, kar so izrabili komunisti za protidržavne demon-stracije Policijska konjenica Je demonstrante razgnala Po prvih demonstracijah je bilo v središču mesta še več ■•*■* ~ dov in je bilo več ljudi ranjenih. nično namestnik dr. Mačka, kar pa je dovolj žalostno in sramotno. V inozemstvu se je izkazal za popolnoma nesposobnega ter je hrvatski stvari več škodoval, kakor koristil. Sedaj ima sestanke po Zagrebu in govoriči. Namesto da bi povedal Zagrebčanom, kaj je delal dolgih sedem let v inozemstvu, jim sedaj soli pamet s svojimi neumnostmi. Napada nacionaliste kot »fa-_ šiste«, na drugi strani pa poveličuje vse, Akcija Ljube Davidovida za krepkejšo I v Pri'°6 komunistom in nasprotni kako govore danes. S takimi političnimi ljudmi je težko kaj koristega narediti. Mi imamo politične tekače na 100, 200 in 300 metrov, nimamo pa maratonskih tekačev na dolge proge, ki bi mogli preleteti progo od Kupinca do Beograda.« Davidovičeva akcija skozi zagrebška očala kom hrvatskega naroda. Žal je v Zagrebu še vedno dovolj špekulantov, ki poslušajo njegove govore.« Po vsebini letaka ni težko uganiti, da je bil skuhan v frankovski strupeni kuhinji. Mladi Radič v Sremu Zagrebški listi poročajo, da se je Vladimir Radič v spremstvu svoje gospe in malega sina podal n« politično turnejo po Sremu. Najprej si je ogledal tvornico Bate v Borovu, potem pa je odšel na pot po vaseh, v dveh avtomobilih, ki mu jih je ... ____ dala na razpolago tvomica Bata, Na ne- nega »Vremena« išče sedaj Davidovid s pri. katerih političnih shodih je za Vladimir-jatelji novo bazo za strnitev srbijanskih Jem govorila tudi njegova žena ga. Marija opozicijskih skupin na podlagi zahteve po Radičeva. Dopisniku »Jutarnjega lista« je »polni demokraciji«. Tako je razumeti tu- g. Radič o svoji turneji rekel: »Nama ni di pisanje Davidovičevega organa »Odje- I težko delati, ker je ledino zoral že ata.« ka«, ki pravi, da je vzpostavitev demokrat- _ „. _ skih svoboščin prav tako važna in potreb- Split bTCZ Zračne ZVeZe na- kakor rešitev hrvatskega vprašanja. Zagrebški listi poročajo iz Splita, da bo »Ubzor« izvaja iz vsega tega že svoje ta naša največja pomorska luka tudi letos zaključke m opozarja beograjsko združeno ostala brez zračne zveze s svetom. Promet opozicijo, da nastopa s tem popolnoma nov je hotela vzdrževati čsl. zrakoplovna druž-polozaj za reševanje hrvatskega vprašanja. | ba, vendar pa je sedaj svojo namero opu- medsebojno povezanost skupin beograjske združene opozicije v obliki neke nove Demokratske zajednice je še vedno predmet razprav v beograjskih političnih krogih. Pri tem prevladuje mišljenje, da je smatrati to akcijo za dokaz da je g. Davidovič izgubil vero v možnost skorajšnjega sporazuma z dr. Mačkom. To mišljenje potrjuje s svoje strani tudi zagrebški »Obzor«, ki pravi, da se je Davidovič odločil za snovanje Demokratske zajednice zato, ker je spoznal, da dr. Maček ne more sprejeti njegovih predlogov za rešitev hrvatskega vprašanja. Po informacijah »Obzora« in vlad- S tem očividno misli, da je Zagreb rešen vseh obveznosti napram beograjski združeni opoziciji in da lahko išče nova pota za reševanje hrvatskega vprašanja Kaka naj bi bila ta pota, ni težko uganiti, saj je splošno znano, da služi »Obzor« v enaki topiiraunj ^.liziiu, ua siuzi »\^ozor« v ensici skejn in meri kakor politiki dr. Mačka tidi neki i RumunijL »tila, ker baje ni mogla doseči, da bi smela za promet na jugoslovenski progi potrebni bencin kupovati v Jugoslaviji brez carine in trošarine. Morala bi plačevati bencin trikrat dražje kakor na Češkoslovaškem in celo osemkrat dražje kakor ,y Finančni od&or senata Beograd. 12. marca. AA. Agencija Avala objavlja naslednji komunike: Finančni odbor senata je danes ob 9. nadaljeval razpravo o proračunskem predlogu državnih izdatkov in dohodkov s predlogom finančnega zakona za proračunsko leto 1937/38. Govorili so senatorji dr. Nemec, Ljubi-bratič, dr, Kramer, dr. Krulj, Dunjič in Šu-perina. Finančni minister Letica je izčrpno odgovoril na vse pripombe govornikov. Nato se je vršilo glasovanje v načelu. Glasovalo je vsega skupaj 15 članov finančnega odbora, in sicer 8 za predlog in 7 proti n jemu. Finančni odbor senata je takoj nato začel razpravo proračuna v podrobnostih, in sicer prvi del, to je vrhovno državno upravo. Govorila sta senator dr. Kramer in Da-ka Popovič, nato se je pa vršilo glasovanje. Prva tri poglavja, to je ona o izdatkih za krono, kraljevo namestništvo in narodne predstavništvo, so sprejeli soglasno, druga poglavja pa z večino glasov. Seja se je končala ob 13., prihodnja je pa sklicana za 16. uro. Krnjevič nazaj v ženevo Dunaj. 12. marca. o. Generalni tajnik bivše HSS Krnjevič se je po sestanku z dr. Mačkom v Gradcu dva dni mudil na Dunaju. Včeraj popoldne je sprejel skupino angleških in ameriških novinarjev. Danes se je vrnil nazaj v Ženevo. Napredovanje Beograd, 12. marca, p Napredovali so v pisarniške oficdale v 8. položaja; skupini dosedanji kancelisti Josip Geder pri sre-skem sodišču v Ljutomeru, Janko Bogate« v Mariboru, Anton Veber v CeLju Julij Kr-hne pri okrožnem sodišču v Ljubljani Josip P ograje pri sreskem sodišču v Mariboru. Fran .jo Istenjč v Kranju Miroslav Re-bek na Vranskem. Vera Mačkova pri »reškem sodišču v Liuibljani- Danes drugi nastop bolgarske „Račenice" Zaradi izrednega snočnjega uspeha bo bolgarska plesna družina »Račendca« mas to. pila ponovno v operi danes ob 3. popoldne. Cene dijaške od 16 Din navzdol Vremenska napoved Zemunska: Oblačnost se bo povečala po državi, zlasti v zapadni polovicj in v severnih krajih, kjer bo tudi deževalo. Nekoliko jasno bo v vzhodnih kraiih in na jugu. Prevladoval bo precej močan jugovzhodni in južni veter. Temperatura se bo dvignila. Zagrebška: Nestalno, spočetka toplo in vetrovno, pozneje oblačno, deževno in hladnejše vreme. Dunajska: Po večini ohla&o, od časa do časa padavine, i^ptrememjjivo. V znaku jugoslovensko-bolgarske sloge Ustanovitev akademskega odseka Jngoslovensko-bolgarske lige v LJubljani - Obisk bolgarskega ministra D. Kazasova Ljubljana, 12. marca. Včeraj zvečer se je tudi na naši univerzi ustanovil akademski odsek Jugoslovensko-bolgarske lige Pomembnemu činu je dal posebno slavnostno obeležje s svojo navzočnostjo bolgarski minister Dimo Kazasov. Številna akademska mladina, zbrana v vse-učiliški zbornici, je ministru priredila prisrčne ovacije. ki so se med in po njegovem nagovoru še stopnjevale. G minister je po-setil ustanovni občni zboT v spremstvu naših predstavnikov JB-lige, predsednika Pu-stoslemška, podpredsednika Jelačina in tajnika Bučarja. Navzočen je bil tudi bivši minister dr. Zupanič, ki je zastopal Društvo prijateljev Lužiških Srbov. Zbor je otvoril in vodil predsednik pripravljalnega odbora pravnik Janko Jež, ki je uvodoma pozdravil ministra Kazasova, rektorja univerze dr. Samca ter predstavnike lige in vseh akademskih društev. Kratko je obrazloži! namen odseka in prikazal vse priprave, ki so trajale več mesecev, z željo, da se pritegnejo vsi akademiki k sodelovanju. Simpatična pojava ministra Kazasova je ogrela vse prisotne, z živo besedo in zbrano vsebino svojega govora pa je g. minister povzročil veliko navdušenje. Vzpodbudne besede sta naslovila na akademsko mladino še predsednik JB-lige Pustoslemšek in podpredsednik Jelačin, nakar so sledile volitve prvega odbora, ki mu je postal predsednik pravnik Bogdan Grom. V odboru so med drugimi tudi zastopniki akademske JČ-lige, pripravljalnega odbora akademske Jugoslo-vensko-poliske lige ter bolgarski akademiki. ki študirajo pri nas. Predsednik Grom ie razvil obširen delovni program, številni zastopniki akademskih društev pa so obljubili odboru vso svojo podporo. Zbornica je bila svečano okrašen« z zastavami obeh držav in datumom podpisa prijateljskega pakta, zborovski pa so z navdušenjem poslali vdanostno brzojavko kralju Petru II., carju Borisu III. v Sofijo pa brzojavni pozdrav. Akademski odsek JB-lige v Ljubljani je sicer med zadnjimi v državi, ker so prilike tako nanesle, da so se formalne priprave zavlekle. Bili pa so slovenski akademiki in srednješolci med prvimi, ki so v zadnji dobi številnih obiskov prepotovali bratsko Bolgarijo. V poletju 1934 so bili Preporo-dovci tisti, ki so pogumno izvedli že davni načrt in kljub najskromnejšim sredstvom odšli na pot. da brez posrednikov spoznajo bratski bolgarski narod in njegovo zemljo. Preporodovska pot preko Bolgarije je bila pravo študentovsko potovanje brez slavnostnih sprejemov, zato so se tudi mogli vse mirneje spoznati z najrazličnejšimi narodnimi običaji in so tudi z narodom samim prišli v dotik pri njegovem delu. Ko se te dni mudi v naši sredi odlični bolgarski prijatelj našega naroda minister Dimo Kazasov, je mogla naša akademska mladina neposredno čuti še mnenje bolgarskega šolanstva, ki šteje g. ministra med svoje odlične predstavnike. Že na univerzi sami pri ustanovnem zborovanju, pa tudi kasneje v privatnem razgovoru je g. minister obljubil mladim akademskim delavcem v prvem odboru vso svojo pomoč. Posebej se je zavzel za aktualna vprašanja izmenjave počitniških praks, sploh študentov med obema državama, dalje za pomoč pri nabavi za pouk bolgarskega jezika potrebne literature in podobno. Kazasov o sodobni Bolgariji Ljubljana, 12. marca. Bivši bolgarski poslanik v Beogradu minister Dimo Kazasov je imel snoči v Trgovskem domu zanimivo predavanje o »sodobni Bolgariji«, ki se ga je udeležilo tolikšno število poslušalcev, da je bila dvorana Trgovskega doma do kraja polna. Simpatična pojava g. ministra je takoj osvojila nedeljene simpatije odličnih ude-žencev. med katerimi so bili tudi gg. di-vizijonar general Tonič za mestno občino in Glasbeno Matico dr Ravnihar. češki konzul inž. Minovskv, minister dr. Zupa-rič za društvo prijateljev Lužiških Srbov, '/a ZKD predsednik Jeran, več univerzitetnih profesorjev in številni predstavniki kulturnih, akademskih in ostalih organizacij. — G ministra je predstavil in uvedel predsednik JB-lige g Rasto Pustoslemšek, kj je uvodoma toplo orisal lik in delo od-1 '"nega delavca za zbližan je in mir na slovanskem jugu in vzhodu. Želji g. predsednika. naj bi dragemu gostu bilo odmerjenih š" veliko srečr:h in uspešnih dni, ki naj jih tudi v bodoče pokloni veliki ideji medsebojnega iskrenega sodelovanja, so vsi navzoči iskreno pritrdili in nato pazno sledili zanimivim izvajanjem. g. ministra, ki je govoril bolgarsko, izredno pazljivo ter razločno, da so njegove misli lahko dojeli v celoti tudi oni- ki jim bolgarski jezik še ni bil toliko znan. Globokemu uvodu, polnemu zanosa in pravega slovenskega temperamenta ter iskrene vere, da zbližanje. mir in resnično prijateljstvo južnih Slovanov ne morejo ostati le napisana beseda, ker je zakon prirode močnejši in bo prav gotovo mirna pot razvoja popravila vse zagre.šeno in zgladila vsa še boleča mesta, je sledila odločna izpoved trdne vere g. ministra v dejansko srečnejšo bodočnost vseh Slovanov. Statistični del predavanja, ki je prikazal Bolgarijo še v številkah, je bil pregledno podan v glavnih obrisih, ker bi bil sicer obseg ostalih izvajanj preobširen Zanimive pa so glavne navedbe o prebivalstvu, njegovih važnejših običajih in vrsti dela. ki se mu prvenstveno posvečajo. Bolgarija je razmerama majhna država. \'a stotisoč kvadratnih kilometrov prebiva 6,2.50.000 ljudi, 85 odstotkov prebivalstva je domačega, od tujcev pa je največ Turkov, nato slede Ru-muni, Grki Nemci it. drugi. Posebne važ-, nosti je ugotovitev, da znaša letni prirastek 14 na tisoč prebivalcev, oziroma 84.000 duš letno. Bolgarija se tudi med redkimi državami na svetu ponaša, sorazmerno s številom prebivalstva, z izredno visokim številom ljudi visoke starosti. Leta 1926 so uradno ugotovili nad 1000 stolet- nikov. Devetdesetletnikov pa šteje nad 11.000. V primerjavi mentalitete Bolgarov in Srbov je g. minister označil to miselnost kot istovetno, duhovno skladno tn slonečo na materijalno enakih osnovah. Zemlja, prostor, svoboda in nič več. to so zahteve skromnega bolgarskega naroda ki želi živeti mirno življenje. Bolgar je zaprt, molčeč, toda poslušen, kar ga nekoliko loči od Srba, polnega topline, zgovornega, temperamentnega. Je varčen in zelo ponosen na to svojo dobro lastnost. Zna pa biti tudi temperamenten in iskreno odprt, ko se otaja. Takrat se pokaže dobrota slovanske duše v vsej svoji širini, slovanski optimizem pa v vsej svoji zdravi osnovi. Stvarno je bilo prikazano dalje celotno kulturno, gospodarsko in ostalo življenje različnih vrst udejstvovanja, ki stremi za napredkom in ga tudi že doseza Močno je razvito zadružno življenje, saj obstoja nad 5.000 aktivnih zadrug z 900.000 člani. Sploh pa se duh nove ekonomske solidarnosti značilno izraža tudi na vseh drugih področjih organiziranega sožitja, ki naj duhovnim težnjam tudi z materialno osnovo zagotovi uspešno rast. Stotine bolgarskih vasi ne poznajo gostiln. Za gostilniške koncesije je potrebno pravo ljudsko glasovanje vseh vaščanov, tudi žena Pismenost se močno dviga, samo turška naselja še zaostajajo. Nova generacija je že do 90 odstotkov pismena. Gledališče ima številno hvaležno občinstvo, saj je srednji obisk v Narodnem gledališču v Sofiji tisoč ljudi na predstavo. Časopisov, periodičnih izdanj, je okoli 500, od tega 39 dnevnikov. Bolgar se zanima za vsa svetovna politična dogajanja. ki jih zna primerno uvrstiti k domačim problemom, katere pa obravnava predvsem z ekonomsko socialnega stališča, kar je značilno za politično mišljenje sodobne Bolgarije. Javna dela opravljajo s prostovoljnim ljudskim delom, obstojajo pa tudi od države organizirane delovne čete mladih ljudi, ki po zamisli velikega Stambolijskega vrše važno obnovitveno delo svoje domovine. G. miniSiter je znal s čarom svojega osebnega nastopa, živega poudarka s temperamentno gesto in bistrim vse obsegajočim pogledom živih oči ves čas držati zanimanje na višku in je bil ob zaključku toplo nagrajen za svoja izvajanja. Vnovič se mu je v imenu JB-lige zahvalil njen podpredsednik g. Jelačin. Predsednik R Pustoslemšek je nato izročil g. predavatelju v spomin kot darilo Lige album »Naši kraji« ter z zahvalo za številno udeležbo zaključil lepo uspelo prireditev. Mr. Slikar Pavel Francaliski razstavlja Zadnje dni preživlja Ljubljana v znamenju oživljenih stikov med našim narodom in bratsko Bolgarijo, ki jih je prinesel nedavno sklenjeni prijateljski pakt. Drugega za drugim smo pozdravili v naši sreda najelitnejši bolgarski pevski zbor j Rodno pesem« iz Sofije in ministra Dima Kazasova, nato pa je prispel v Ljubljano še akad. slikar Pavel Francaliski iz Sam okova pri Sofiji, da za štirinajst dni povabi našo kulturno javnost na obisk svoje razstave v Jakopičevem paviljonu, k.i bo otvorjena jutri ob 11. Poiskali smo uglednega gosta, ki spada med odlične sodobne bolgarske akvareliste in ki si je predvsem motive planinske pokrajine izbral za predmet svojega oblikovanja, in ga naprosili, naj da kratko izjavo za list. V Sloveniji, je dejal g. Francaliski med drugim, ki mi je kot slikarju in kot navdušenemu planincu pač najdražja pokrajina v vaši kraljevini, nisem povsem neznan gost. Prve dni septembra lanskega leta sem z večjo skupino bolgarskih turistov obiskal Julijske Alpe in takrat sem od blizu spoznal enega najlepših kotičkov vašega gorskega sveta, ki leži med Mojstrano, Triglavom, Komno in Bohinjem. Ko me je na tisti kratki, prenagli poti za-mamilo nekaj čudovitih vedut, mi duša ni dala, da ne bi bil segel po papirju in napravil vsaj nekaj bežnih skic. V svojem srcu sem se že takrat odločil, da v to deželo pridem čim prej še enkrat in se nekaj dni sredi vaše prirode posvetim intenzivnemu delu. A ko že pripovedujem o svojih lepih, toplih spominih na svoj prvi obisk pri vas, se moram v svojem in v imenu svojih tovarišev, ki so bili takrat z menoj, iskreno zahvaliti Slovenskemu planinskemu društvu in predvsem še njegovi upravi za vso ljubeznivo naklonjenost in gostoljubnost, ki smo je bih tedaj deležni. Prijateljski pakt, ki je bil nedavno sklenjen med vašo in našo kraljevino, bo svobodnejšemu sožitju in živahnejšemu kulturnemu sodelovanju bratskih narodov brez dvoma na široko odprl vrata. A resnično prijateljstvo lahko obstoji samo med ljudmi in med narodi, ki se dobro poznajo med seboj. Vsaj skromen delec poslanstva v tej smeri bi rad opravil tudi jaz z razstavo svojih del in s svojim drugim obiskom v vaših gorah. S svojimi akvareli bi rad prikazal slovenski javnosti lepoto bolgarske prirode, a z deli, ki jih bom izvršil v vaših gorah, bi rad Bolgarom predstavil lepoto vašega gorskega sveta. Naše medsebojno prijateljstvo se bo pač na najsolidnejši način utrdilo tedaj, če bomo drug drugemu prinašali svojo dušo, to se pravi svojo umetnost in kulturo. Odkar smo se malo živahne je začeli zanimati drug za drugega, je med Bolgari zavladal posebno velik interes še zlasti za Slovence in Slovensko kulturo, sa v primerih prav slabega vrpmpna i p bo. * Tovarna JOS, REICH sprejema mehko škrobljeco blago v najlepšo izdelavo. 3 * Združeni mladinski zbori konjiškega sreza, skupno 480 pevcev, prirede v nedeljo 14. t. m. ob 3. pop. v telovadnici deške šole v Slov. Konjicah pod častnim pokroviteljstvom g. bana mladinski koncert. Na programu so narodne, umetne in moderne pesmi. Namen koncerta je poživitev zanimanja in negovanje naše narodne in umetne pesmi. Prireditev je pod okriljem »Podmladka Rdečega križa« v žičah pri Slov. Konjicah. * Diplomirani so bili na pravni fakulteti ljubljanske univerze, gg. Pavel Rozman, Albin škerjanc in Radoelav Miklič vsi iz Ljubljane. Čestitamo! * Marionetno gledališče znanega mojstra Mladena širole v Zagrebu praznuje danes 15-letnico svojega obstoja. V kinu »Balkanu« bodo za jubilej odigrali eno izmed prvih iger, pravljico v štirih slikah »Pepelko«, ki jo je napisal Stjepan širola, uglasbil prof. Boris Krnic, insceniral pa akademski slikar prof. Ljubo Babič. 2e leta 1921 se je nekaj zagrebških umetnikov bavilo z mislijo, da bi dajali po Kle-menčičevem vzorcu lutkovne predstave. Isto leto so z velikim uspehom uprizorili Domjaničevo komedijo »Petrica Kerem-puh i spametni osel«. Naslednje leto so dr. Božidar in Mladen široka ter dr. Velimir ©eželič, mlajši, pričeli z rednim delom. V 15 letih se je nabrala najbogatejša lutkarska literatura, ki v arhivu jubilejnega gledališča obsega že preko 200 del. Kolikega pomena je za dečjo dušo tovrstna ustanova, more presoditi le tisti, ki je skozi vso to dolgo dobo z vso vnemo in ljubeznijo deloval na tem polju. Želimo zagrebškemu marionetnemu gledališču polno novih in trajnih uspehov v njegovem koristnem delu pod vodstvom g. Mladena širole in njegove ljubeznive soproge. Z—ič. * Zračni promet na Jadranu. Turistične ustanove v Splitu so dobile obvestilo, da letos ne bo uvedena nobena zračna zveza med Sušakom in Splitom in tudi ne z Dubrovnikom. Češkoslovaško zrakoplovno društvo ne bo ustanovilo te važne zveze, ker je pri nas predrag bencin. Zastopniki družbe naglašajo, da plačujejo bencin v CSR po 3.35 Kč, v Rumuniji po 1.40 Kč, v naši državi pa po 9.35 Kč. Zaradi tega so lani potrošili samo za bencin v naši državi preko enega milijona Kč. Predstavniki češkoslovaške zrakoplovne družbe so imeli resne namene, da nabavijo za važno zračno zvezo vsaj eno veliko ameriško amfibijo z 18 sedeži. Ta namen so zdaj opustili zaradi prevelikih izdatkov za bencin. Turistične ustanove v Splitu so uvedle akcijo, da bi dobil Split vsaj eno zračno zvezo. * Šolska ladja »Jadran« potuje v Južno Ameriko. Vojna šolska ladja »Jadran« na stopi v kratkem potovanje po Sredozemskem morju in v Južno Ameriko. Tega potovanja, ki bo trajalo kake štiri mesece, se udeležijo gojenci mornariške akademije iz Dubrovnika in slušatelji kotorske in ši-beniške mornariške šole. šolska ladja bo obiskala tudi razna pristanišča Brazilije, Urugvaja in Argentinije. To bo prvo po tovanje »Jadrana« v Južno Ameriko. * Izlivi Velike Morave in Dunava. Kraji, ki jih je že pred dolgimi dnevi zalilo vo dovje iz Velike Morave, so v veliki nevarnosti. Po poplavljenih vaseh izpodkopava oda temelje hiš. Prebivalcem, ki so v teh vaseh še ostali, pa primanjkuje živeža. Pred nekaj dnevi se je začelo vodovje Velike Morave nižati in so hudo prizadeti pre bivalci velikega okoliša upali, da je nevarnost minila. Z novim močnim deževjem se je to upanje izjalovilo. Pod vodo je nekaj važnih cest. Tako je cesta od Velikega Orašija do Velike Plane že teden dni pod visoko vodo. Ta cesta je del mednarodne ca rigrajske ceste. Državna cesta med Poža-revcem in vasjo Osipaonico je tudi pod vodo in je na njej onemogočen vsak promet. Državno posestvo Ljubičevo, ki je pod vodo, Ibo imelo ogromno škodo. Zveze s poplavljenimi vasmi vzdržujejo samo še čolni. Tudi iz Dunava se je izlilo mnogo vode ter poplavilo zemljišča in naselja vu-kovarske okolice. * Otvoritev nove šibeniške gimnazije je odložena. V šibeniku so, kakor znano, zgradili moderno poslopje za gimnazijo Otvoritev je bila napovedana za začetek tega meseca. Ker pa se ni pravočasno se stala komisija, ki naj bi stavbo pregledala, so otvoritev odložili. Ko se je komisija naposled le sestala, je ugotovila neke ne dostatke in otvoritev gimnazije je bila napovedana za 14. t. m. Zdaj je spet odgode-na, ker je videti, da potrebna popravila ne bodo končana niti do konca meseca. Pariška razstava Ljubljana, 12. marca Kljub protesta ndroianja in kljub moli izrecni želji da ne bi imel sam s to stvarjo nobenega posla več. me je ministrstvo trgovine danes ponovno telefonsko naprosilo, da izvedem svoj, v začetku tega meseca ministrstvu »tavijeni predlog, da se vrši v Ljubija-ni iziožba, preko katere morejo še neka t ari naših umetnikov priti v naš jugoslovanski paviljon v Parizu. V sporazumu z vodilnimi zastopniki naših umetnikov sem svoj čas sestavi) žarijo iz treh članov udru-ženja — upoštevati je da so samo člani udruženja izjavili svojo nezadovoljnost e po-ziv,- osrednjega odbora. Ministrski delegat ie vse moje predloge takrat brez pridržka sprejel. Le to je želel, da tudi sam sodelujem v žiriji in tako prevzamem soodgovornost Po objavljenem« protestu pa žete v Beogradu, da naj tvorijo žarijo v ljubljanski izložbi sedaj gg. G. A. Ko«, I. Zorman jn jaz. Istočasno sem pa prejet danes od osrednjega odbora iz Beograda pismo naslednje vsebine: Odbor želi da bodo Slovenci na izložbi čim-bolie zastopali. G Gorčetu in g. Dragu Vidmarju bo bile naknadno dostavljene poz,ivnice rn prijavnice. Kar pa se fiče ostalih slovenskih umetnikov ki niso bili pozvani, pa odbor nima nič proti. ako v sporazumu z gg- Kosom jn Zormanom opravim v Ljubljani ožji izbor za eventuelno udeležbo nekaterih, ki niso bili pozvani. Končno prosi odbor za obvestilo slovenskim umetnikom, da je naša izložba v Parizu nepreklicna jn da naj zato pošliero svoja dela na sporočen« >iim naslov; Muze i kneza Pavla, od koder bodo poslana istočasno z beograjskimi umetninami v Pariz Kdor bi po vseh teh okolnost.ih 5e želel poslati svoia dela na izložbo, ki je bila svoj čas najavljena, mu je mogoče to storiti do 15. t. m. opoldne na arhitektni oddelek univerze v Ljubljani. Vurnik Ivan. n— Rezervni oficirji, člani ljubljanskega pododbora se obveščajo, da bo redni letni zbor 30. t. m. ob 20. v društveni sobi. Kongresni trg l/II, z običajnim dnevnim redom. u— Ciril Metodove velikonočne razglednice se dobe v trgovinah, trafikah in CM pisarni, Beethovnova ulica št. 2. Pod pirajte narodno obrambno društvo! n— V počastitev spomina pokojne gospe Vodopivfeve je neimenovana darovala društvu »Taboru« v socialne namene 200 Din. Iskrena hvala! DREVI V KAZINI MEDNARODNI PLESNI VEČER u— Nastop glasbenega otroškega vrtca šole Glasbene Matice ljubljanske bo v ponedeljek 15. t. m. ob 6.15. v mali filharmonični dvorani V tem propagandnem tednu, kj se vrši pod naslovom »Učite se glasbe«, bomo imeiLi 4 produkcije. Poleg zgoraj navedena še v torek in sredo produkcije šole Glasbene Matice, v Četrtek pa produkcije drž. konservatorija. Te tri produkcije se pa vrše v veliki filharmonični dvorani ob 6.15. zvečer. Pred začetkom sporeda vsake prodtikciie bo kratek pomemben govor odnosno predavanje, k? jih imajo člani učiteljskih zborov naših glasbenih zavodov. Natančni sporedi se dobe v knjigami Glasbene Matice po 3 Din. Spored velja obenem kot vstopnica. F0T0AMATERJ1! Naša prvovrstna izdelava Lupeac in Brovira na papirju. Najkulantnejša zamenjava starih fotoaparatov za Leico, Contax ali RolIeiflex. Foto turist LOJZE ŠMUC LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA « n— SUvaostna akademija Bka?fayv m pta-miiDfc za. proslavo Baden-PoweUove 804etni- ce bo drevi točno ob 20. v frančiškanski dvorani. Starši in prijatelji, posetite to akademijo v proslavo velikega ustanovitelja. u— Odsek brezposelnih učiteljskih abitu-rientov pri Sekciji JUU v Ljubljani, vabi vse učiteljske abjturi>5nte{ke) na članski sestanek. ki bo v nedeljo 14. t m. ob pol 10. v prostorih sekcije JUU. Frančiškanska ul. 6. Na programu je predavanje: »Učiteljsko delo za povzdigo vasi« ter razgovor o raznih tečajih. OBUA. ARTIN drage E S ZAPEKA, LENIVOST ČREVESJA sta vzrok mnogim boleznim. 2—3 ■VRTIN — DKA2EJE Dr. WANDERA vzete zvečer, omogočajo zjutraj lahko izpraznjenje. Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 ciražej Din 8.— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50. Offt. reg. r*xj 8. Br. 77S1/S4 mmzis tt»w Grandijozno filmsko delo BEETHOVNOVA VELIKA LJUBEZEN njegovo delo in njegova bolest Harry Baur Režija: Abel Gance. Glasba: Louis Masson Danes in v nedeljo zaigra v uvodu pri zadnji predstavi g. prof. Reiny Gallatia L in m. stavek iz Beethovnove lunine sonate v cis molu. D GA Pustolovni film velike ljubezni in velike mržnje belih ljudi v vrtincu kitajskih meščanskih bojev O K I J E N T Garry Cooper in Madeleine Carroll Iz Lfabljane u— Smrt značajnega h uglednega moža. Danes ob 16. bodo položili k večnemu počitku trgovca g. Antona Silo, ki se je s svojim lepim značajem uvrstili med popularne osebnosti našega mesta. V Ljubljano je prišel iz Gorice, kjer si je kot trgovec s pridnostjo in podjetnostjo pridobil veliko premoženje. Tudi vojna in razne druge tegobe niso zlomile njegove podjetnosti Do zadnjega se je bavi! s trgovino. Trgoval je g pridelki Banata in z južnim sadjem. Ker je zalagal tudj prodajalne na trgu je bil zdaj ob svoji nenadni smrti vpisan v kroniko nesreč kot branjevec kar pa seveda ne more zmanjšati njegovega trgovskega ugleda, ki s; ga je že prad dolgima leti pridobil. Dobro je oskrbel vse svoje obroke. Tako n. pr. je zapustil sina inžemjerja. ki jP vodja rudnika v Obi-laču, in hčer ki je soproga uglednega trgovca v I talini Pokojni g. Anton Sila je bil zvest narodnjak ter človek vedrega in dobrega srca. Poleg ugledne rodbine bo žalovalo za njim mnogo prijateljev jn znancev. Vsi ga bodo ohranili v blagem spominu. u— Ljubljanski Sokol vabi svoje in članstvo ostalih ljubljanskih sokolskih dru štev na družabni večer, ki bo v četrtek 18. t. m. v društveni veliki dvorani v Narodnem domu. Vstopnine ni. Začetek ob pol 21. n— Občn| zbor po polnoči. Z natakarskjm poklicem je pač v zveza, da 6i človek niti za svoje najbolj nujne zadeve ne more odtrgati nekaj uric čez dan, pa mora tudi ljubljanska 6ekcija Zveze gostjteljskih nameščencev Jugoslavije sklicevati 6voje red« ne občne zbore šele po policijski uri. Tako so se v sredo ob 2. po polnoči zbrali v ma lj dvorani Delavske zbornice natakarji in njihov; tovariši ostalih gostite1 jfikih strok, da pretreeejo delovno bilanco svoje strokovne organizacije. Občni zbor je vodil predsednik France Paliir, a iz posameznih poročil smo lahko posneli, da se sekcija prav živahno udejstvuje v vseh pravcih stanov« 6kega dela. V februarju je banska uprava sklicala anketo o novj uredbi o kvalifika« cijah, nagradah in kavcijah gostiteljskega pomožnega osebja. Kakor kažejo nekatera znamenja, se bo z novo uredbo položaj natakarjev v dobršni meri izboljšal, veljaia pa bo za vsa večja mesta in za vse turistične kraje v državi. Dohodki sekcije 6o v preteklem letu znašal; nad 37.000 Din in številke izkazujejo nadvse skrbno gospodarstvo z imetjem. Na koncu je bil izvoljen novi odbor 6 predsednikom Renkom na če« lu. Njegova naloga bo predvsem, da izvo-juje kolektivno pogodbo. u— O pomlajevanju ho govoril univ. prof. g. dr. Boris Zarnik v torek 16. t. m! v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Ob številnih skioptičnih slikah nam bo povedal in razložil najnovejše o naporih znanosti, da reši ta vedno aktualni problem. Presajanje spolnih žlez s človeka na človeka ali z opic na človeka, kakor tudi razni hormonski preparati naj dopomorejo starajočemu se človeškemu telesu do nove mladosti. Koliko je znanost pri reševanju tega problema uspela, bomo slišali iz ust izkušenega biologa, naše ga predavatelja. Posetite to predavanje. Prirodoslovnega društva v čim večjem številu! Začetek ob 20. n— Filozofsko društvo bo imelo drevi v predavalnici mineraloškega instituta na uni verzj svoje šesto predavanje. Predaval bo vseuč. prof. dr. Alfred Šerko o temi: Psihologija psihoz. Vabljeni vsi, ki ee zanimajo! Vstop prost. u— Sokolsko društvo LJubljana II. priredi drevi ob pol 20. v telovadnici realke (Veerova ul.) predavanje »Vzpon na A tla*« « slikami- Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Reya Oskar. Starše skavtov ln planink vabimo na slavnostno akademijo za proslavo 80-letnice ustanovitelja lorda Baden-Powela, ki bo drovi ob 20. v frančiškanski dvorani. Obenem prosimo, da puste tudi mlajše člane k sigurni udeležbi. Vstop je prost. Upravi stegov. u— »Samo enkrat naj bi se mi posrečilo spraviti Barbo v ljubosumnost, vse življenje bi bil ponosen na to« vzidihuje priletni kmet Tomaž. In res se mu uresniči ta vroča želja. Polno smeha, komičnih zapletljajev in zdravih kmečkih dovtipov je v burki »Zakonci stavkajo«. Zato ne zamudite zadnjih dveh pre-dstav, ki bosta v danes in jutri v nedeljo, 14. t. m. v šentjakobskem gledališču. u— Izleti z avtobusi. Za veliko noč od 27. do 29. t m. priredi »Putnjk« te-le izlete z avtobusom: Na Koroško z obiskom Osoriske-ga jezera. Vrbskega jezera, Celovca in Go-sposvetskega polja. Cena vožnji in preskrbi Din 495. V Benetke čez Tre t. kjer bo kosilo. Ogled mest in vseh znamenitosti- Povratek preko Gorice. C?na vožnji in preskrbi Din 475. V Crlkvienico preko Sušaka kier bo kosilo. Cena vožnji in preskrbi Din 485. V Trst — cena vožnji brez preskrbe Din 115. V Gorico — cena vožnji brez preskrbe Din 120. V«© ostale informacije v biiljetarnieah »Putmika« v Gajev; ulic; in hotelu MatropoL Rok prijave do 20 t. m. Iz Maribora a— Praktični učiteljski izpit na državnem učiteljišču v Mariboru, ki se je vršil od 26. februarja do 10. t. m. pred izpitnim odborom pod predsedstvom direktorja Frana Kadunca, so napravili gg. uči-telji-pripravndki (-ice): Bezjak Jožef, učitelj v Lipi; Cejan Nada, učiteljica v Zg Sv. Kungoti; Čeh Bogomila, učiteljica pri Sv. Lovrencu v Slov. gor.; Čepe Marija, učiteljica v Rušah; črremožnik Marija, učiteljica v Vurbergu; Dolanc Ana, učiteljica pri Sv. Andražu v Slov. gor.; Fin-gušt Marija, učiteljica pri Sv. Juriju ob ščavnici; Gole ž Ana, učiteljica na Sladki gori; Goršek Rudolf, učitelj v Gornji Ponikvi; Grobin Karolina, učiteljica v Do-brovcah; Hojs Ivana, učiteljica pri Sv. Juriju ob ščavnici; Jamnik Hilda, učiteljica na Keblju; Jordan Nada.u čitel$ca v št. Janžu pri Dravogradu; Kavčič Antonija učiteljica pri Sv. Urbanu; Kavčič Gabrijela, učiteljica v Središču; Končnik Alojzija, učiteljica pri Sv. Lovrencu v Slov. gor.; Končnik Karel, učitelj pri Sv. Lovrencu v Slov. gor.; Kopič Marija, učiteljica v Kostrivnici; Krajnc Jožef, učitelj v Kobilju; Kramer Brna, učiteljica pri Sv. Martinu na Dravskem polju; Kulovec Franc, učitelj v Dolnjih Slavečih; Kuštrin Cecilija, učiteljica pri Sv. Juriju; Kuštrin Stanislav, učitelj v Dolnjih Slavečih; Le-giša Castislava, učiteljica pri Sv. Marku niže Ptuja; Levstek Marijan, učitelj pri Sv. Tomažu; Lisac Danica, učiteljica na Muti; Moser Julijana, učiteljica v Bučah; Prah Adela, učiteljica pri Sv. Trojici v Slov. gor.; Pucko Janko, učitelj v Ho-tizi; Ravter Janez, učitelj v Kapci; Rek Elizabeta, učiteljica v Fokovcih; Senegač-nik Adolf. učitelj v šmartnem v Rožni dolini; Senekovič Alojzij, učitelj v Vra tih; Sitar Marija učiteljica pri Sv. Andra žu v Halozah; Skaza Hilda, učiteljica pri Sv. Tomažu; Stegu Josipina, učiteljica v Majišperku; Stupnik Jožef, učitelj v Kapci; Stupica Stanislava, učiteljica v šmi-klavžu pri Slovenjgradcu; šetina Bogomira učiteljica v Podgorju; škerbinc Franja, učiteljica v Trnju; švalj Josipina, učiteljica v Majšperku; Tičar Zofija, učiteljica pri Sv. Juriju; Turk Josip, učitelj v Melincih; Tušak Milena, učiteljica pri Sv. Marjeti na Dravskem polju; Tušek Bogdan, učitelj pri Sv. Jakobu v Slov. gor.; Ukmar Silva, učiteljica v Lipi; Ur-bančič Rozalija, učiteljica pri Sv. Vidu pri Ptuju; Valenčak Anton, učitelj v Ravnah pri šoštanju; Verhovnik Pavla, učiteljica v cirkovcah; Višner Ludvik, učitelj v Cankovi; Zabovnik Emilija, učiteljica pri Sv. Marku niže Ptuja; žižek Albin, učitelj v št. Ilju v Slov. gor. K izpitu se je prijavilo 61 kandidatov (-tk). Izdelalo je vsega 52 kandidatov (tk), repro-biranih je bilo 9. Praktični zpit za za-baviljo je napravila 2. t. m r-'rangež Ge-novefa-s. Eva Ida iz Maribora. Prihodnji izpitni termin bo 7. maja. Kandidati, katerih prošnje so že pri ravnateljstvu, naj se prijavijo za izpit samo z dopip^cami. Ljudska univerza. V ponedeljek 15. in v torek 16. t. m. se bo predvajal kultur nI velefilm »Kitajska.« Uvodno predavanje bo imel profesor Baš. Muzejsko društvo ima redni letni ob-6n; zbor v nedeljo 14. t. m. ob pol 10. v čitalnici §tudi'ske knjižnice. Popoldne društveni izlet v Čeršak. a— Vojaški obvezniki se opozarjajo na razglas mestnega poglavarstva, izvešen na uradni deski. Po tem razglasa bodo vsi prekrški vojaških pudpisov (opustitev prijave in odjave bivališča vojaških obve2 nikov pri mestnem vojaškem oddelku, neodrrvanje v urad, neprijavljenje sprememb pri proda/li, odnosno nakupu konj, vozil itd) kaznovani z denarno kaznijo od 10 do 500 Din, odnosno ob neplačilu denar, ne kazni v odrejenem roku z zaporom od 1 do 10 dni. Matineja danes ob 14.15, jutri ob 11. uri Vesela opereta MAŠKARADA Paula Wessely Režija: Willy Forst Najlepše filmsko delo v režiji G. Bolwary-ja DEKLIŠKI INTERNAT (Princesa Dagmar) Angela Salloker Raoul Aslan Matineja danes ob 14.15, jutri ob 11. uri Vesela opereta MAŠKARADA Paula Wessely Režija: Willy Forst a— V četrtek krstna predstava. Predvidoma v četrtek 18. t m. bo v gledališču krstna predstava Rasbergerjeve nove operete J-Rdeči nageljni«. Dejanje se godi med Slovenci in Hrvati okoli 1. 1838 in ima v glasbenem oziru predvsem pečat slovenske narodne glasbe. Dirigent L. Herzog, režiser A. Harastovič. a— Zaščitni pas in Pobrežje. V zvezi z odporom okoliških občin proti »zelenemu« pasu je bila v četrtek popoldne in zvečer na Pobrežju komisijska razprava o >zele-nem pasu«. Navzoči so bili sreski načelnik dr. Šiška, zastopnik tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu inž. Vanek ter šef mestnega gradbenega urada inž. Baran. Po obširnem referatu inž. Barana je bil ogled terenskih prilik ter so do možnosti ugodili zahtevam Pobrežanov, da se ožji gradbeni okoliš razširi na ves teritorij ka-tastralne občine Pobrežje, torej tudi zahodno od Vrtne ulice do Sokolske ulice in sicer tako, da ostane za enkrat širši okoliš raztegnjen do Vrtne ulice, dokler ne bodo napravljene potrebne javne komunikacije, nakar se bo ta okoliš postopoma pritegoval po regulacijskem načrtu v stanovanjske namene. Tudi bo za novo šolo po dokončnem sporazumu med mariborsko in pobrežko občino izbran drug prostor. a— V Radvanju je gorelo. V noči na petek je zajel ogenj gospodarsko poslopje posestnika in gostilničarja Konrada Pukla v Radvanju št. 10. Domači gasilci so s takojšnjo intervencijo preprečili večji požar. Ogenj je podtaknila zlobna roka. Iz Celp e— Pesnik Fran žgur v Celju. Pred dnevi je prispel v Celje na kratek oddih priljubljeni pesnik Fran žgur iz Podrage na Vipavskem. Narod na Goriškem ga imenuje »Vipavskega slavčka«. Lani v novembru je praznoval žgur sedemdesetletnico rojstva. Takrat so se ga spomnili z lepimi članki vsi naši listi. Sivolasi pesnik, čigar pesniška zbirka »Pomladan-čki« (Gorica 1923) je našla tudi med nami ugoden odziv, ostane nekaj časa pri svoji hčerki, ki je poročena z višjim geo-rretrom g. Vasi 1 jem Jerasom v Celju. V torek zvečer so se zbrali nekateri celjski književniki v posebni sobi Nabavljalne zadruge k prijateljskemu večeru, da po-časte spoštovanega pesnika. Družbi se je pridružil tudi pesnik-j>vagabund« Radivoj Peterlin-Petruška, ki se je takrat mudil poslovno v Celju. Prikupnemu in simpatičnemu pesniku Franu žgurju, ki je med starejšo slovensko generacijo dobro poznan in visoko cenjen, želimo, da bi se kar najboljše počutil med nami in ponesel iz Celja najlepše spomine. e— Proslava obrtniškega praznika. Slovensko obrtno društvo v Celju bo proslavilo obrtniški praznik na Jožefovo s mašo, ki bo ob 8. v župni cerkvi, in z družabnim sestankom, ki bo po maši t hotelu »Evropi«. e— Težka nesreča otroka, v četrtek zjultraj se je 6-letni Ivan Ručigaj, sinček policijskega stražnika v Celju, doma polil s kropom ter se nevarno opekel po obrazu in desni strani telesa. Otroka so prepeljali v bolnišnico. e— Zahvala. Na prošnjo Kola jugosl. sester v Celju se je narodni poslanec g. Ivan Prekoršek velikodušno odzval in podaril Kolu 1.000 Din. Za plemenito gesto, ki jo je utemeljil s posebnim priznanjem večletnega dela Kola, mu izreka društvo javno zahvalo. Dalje sta darovali Kolu Celjska posojilnica 500 Din in Ljubljanska kreditna banka 100 Din. Odbor Kola se darovalkama najt skrene je zahvaljuje. e— Vlak je usmrtil mladega celjskega obrtnika. V ponedeljek okrog 23. se je vračal 28-1 e t.ni 6evljaOea< 235 — 245 »2« 215 - 225; »5« 195 — 225: ,6« 175 -185; »7« 147.50 157-50; »8« 105 _ 110- Otrobi; bašk.. banatski 85 - 88 Ffiol; baški beli brez vreče 250 — 255. Budimpeštanska ternrfnaka bora (12! t. m ) Tendenca prijazna. Koruza: za maj 12.23—12.25, za julij 12.73—12.75. BOMBAŽ -f- Liverpool, 11. marca. Tendenca komaj stalna Zaključni tečaji: za marc 7.75 (prejšnji dan 7.71), za julij 7.75 (7.71), za dec. 7.37 (7.37). -f- Newyork, 11. marca. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 14.28 (14^6), za julij 13.69 (18.68). NOVA GUMIJASTA PETA POV&A ELASTIČNOST HOJE. PBEPCECl PO NOŠENE PETE. SLO TCPE2NA IN POCENI 2UGOSU UM1B, PALMA GUMIJASTA PETA Sokel Sokolski koncert v Radovljici. Pevski odsek Sokola je priredil v nedeljo zvečer v telovadnici koncert v proslavo 10-letne-ga obstoja. Prostrana dvorana je bila polna zavednega občinstva. V uvodu je živahno pozdravljen povzel besedo starosta kranjske sokolske župe br. Jaka špicar in ■se najprej spominjal častitljivega prezidenta Osvoboditelja Masaryka in njegove 87-letnice. Govornikovemu pozivu se je občinstvo navdušeno odzvalo s sokolskini »Zdravo!« Nato se ie župni starosta spominjal priljubljenega skladatelja Emila Adamiča, ki je pred tremi meseci legel v grob, in omenil, da s tem koncertom počasti sokolski pevski zbor njegov spomin s šestimi njegovimi skladbami, med njimi tudi z »Romanco« za mešani zbor in orkester, ki jo je Adamič skomponiral prav za" radovljiški sokolski pevski zbor tik pred smrtjo. Naposled je čestital br. župni starosta sokolskemu pevskemu zboru k njegovemu jubileju in hkratu njegovemu požrtvovalnemu pevovodji br. Kobentarju, ki od početka spretno vodi svoj pevski zbor. Sokolski pevski zbor radovljiški šteje 29 moških in 23 ženskih glasov. So to po večini mlada in dobra pevska grla. Radovljiški Sokol ima pevski zbor lepe estetske vrednosti, kakršnih je le malo v podeželskih mestih. V prvem delu koncerta je moški zbor izvajal učinkovite Adamičeve pesmi: »Zapuščena«, »Ljubica vstani«, »Serenada« (baritonist z lepim polno do-nečim glasom) in »Završki fantje«, sanja-vo Novakovo »Ah, tamo« in mogočno Forsterjevo »Povejte ve planine«. V drugem delu je mešani zbor pel Adamičevo večno lepo »V snegu«, resno Forsterjevo »Z glasnim Sumom s kora«, Mokranjčev VIL rukovet in živahno Milojevičevo »Muha i komarac«. Zatem je društveni starosta br. Jaklič pozdravil navzočno občinstvo, posebno zastopnika ZKD, ki je prišel iz Ljubljane na proslavo 10-letnice zbora. Zatem je častita! pevskemu zboru in vrlemu pevovodji br. Kobentarju, ki mu je v imenu društva poklonil lep venec in šopek rdečih nageljev, pevke in pevci pa so mu Izročili okusno zlato verižico kot obesek k uri. Tretji del koncerta sta sestavljala daljša mešana zbora z orkestrom: Adamičeva »Romanca« po štreklievem besedilu in Jenkova »Vračara«. Jenkova »Vra-čara« je tako vžgala, da so jo morali ponoviti. Po koncertu se je razvila prijetna zabava. Pevskemu odseku radovljiškega Sokola vse priznanje! Sokol L Ljubljana—Tabor obvešča članstvo, da je preminil njegov dolgoletni član in ustanovnik brat Anton Sila, trgovec. Pogreb dragega nam brata bo danes ob 16. izpred mrtvašnice zavetišča, Vi-dovdajnska cesta 9. Pozivamo članstvo, da spremi pokojnika na njegovi zadnji poti v čim večjem številu. Udeležba v civilu z znakom. Rad i o Nedelja, 14. marca Ljubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 8.30: Telovadba (voda prof. M. Dobovšek). — 9: Čas. poročala, spored. — 9.15: Flavto solo igra g. F. Bernard, pri klavirju gdč. M. Gnjezda. — 9.45: Postni govor (Fr. & Finžgar). — 10.15: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve ev. Cirila in Metoda. — 10.50: Koncert Radio orkestra. — 11.40: Otroška ura (vpdi gdč. Slavica Vencajzova). — 12.10: Reproduciran koncert po željah. — 13: Cas, spored, obvestiš la. — 13.15: Ruski zbor in orkester >Jar<. — 15.30: Prenos iz Konjic: Koncert mladinskih pevskih zborov. — 17: Kipet, ura: Čebelar spomladi (g. Jože Okorn). — 17.30: Orkestralen koncert lahke glasbe (plošče). _ 18: F. S. Finžgar: Nova zapoved (izvajajo člani rad. igr. družine)- — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obveetiia. — 19.30: Nae. ura: Radio in šola (Dušan Marjano-vič). — 19.50: Slovenska ura: Skladbe na S. Gregorčičevo besedilo poje Akademski pevski kvintet O gorških Brdih (g. Ludvik Zorzut). — 20.30: Koncert Ljubljanskega Iramel kvarteta. — 21.20: Leharjeva operetna glasba (Radjo orkester). — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22-15: Zvoki za oddih (Radio orkester). Beograd 18: Klavir. — 18.30: Lahka god* ba. — 19-50: Orkester. — 21: Plošče. — 21.10: Narodne pesmi — 22.20: Lahka in plesna muzjka. — Zagreb 16.30: Tambu-raški zbor. — 20: Violinski koncert. — 20.30: Recitacije. — 21: Mešan program. — Praga 19.45: Opereta »Iluzarjk. — 20.10: Operna odlomki. — 22.30: Plošče. — Varšava 19.20: Plošče. — 21: Zvočna igra. — 21.30: Violinske jn klavirske skladbe. — 22: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 11.45: Skladbe po željah. — 13.10: God ba na pihala. — 15.40: Komorna glasba. — 16.45: Zabaven program. — 17.36: Koncert solirtov. - 20.05: V«*eloigra. - 22.30 Skandinavska glasba. — Berlin 18: Zvočne slike. — 18.40: Komorna glasba. — 20: VaJčkt e plošč. — 20.90: Orkertralao kon- — 2230: " »JUTRO« 5f. 5T SoEofcu TI m. 1937. Zadnja rezerva posega v H Nove angleške križarke Nova, angieSka križarja »New Oastle«, fci so jo t© dnd postavili v riužbo. ima dvakrat toliko obrambnih topov aoper letala kakor katerakoli druga ladja k,- so jo zgradili doslej. Tudi v drugih pogledih predstavljajo te 9000tonske križarke tako stvanega Soutihamptonekega razreda precer Sruio novo6t. Krovi so Rtm tudi oMopni ta prav tako bo strojni oddelki zavarovani z debelimi »klopi proti kakršnim koli izstrelkom. »New Cas tleč ima dve letalski Lopi. v vsaki izmed nfiju po eno letalo, a tretje letalo ie pripravljeno na katapulta. Vsi topov; so naravnani taiko, da morejo meriti tudj navpično. --- Udarniki kmetske brigade madridske vlade odhajajo na bojišče Kako bodo nadzirali Španijo Kontrolni sistem in evropske velesile Nadziralni sistem, ki ga je sprejela konferenca za nevmeša vanje v španske zadeve, predvideva nadzorstvo na kopnem in na morju. Pri tem naj bi špaflsko-portugal-sko m-elo nadziral,- Angleži špansko-fran-eosko ozemlje mednarodna oblast. Tudi kratka kopna meja med špansko in Gibraltarjem naj pride pod kontrolo. Posamezne morske predele so si razne države razdelile takole; Sevemo obalo Španije od francoske meie do rta Busfca bo nadzirala Velika Britanija, severozapadno obalo Španije od rta Busta do potrugalske meje Francija, juižno obalo Španije od portugalske meje do rta de Ga-ta Velika Britanija jugovzhodno obalo Španske od rta de Gata do rta Oropesa Nemčija vzhodno obalo Španske od rta Oropesa do francosko obale Italija, špansko maroško obalo Francoska, otoka Ibizo in MalJoroo Francija otok M,norce Italija. Glede Kanarskih otoko vso se domenili, da bodo točno ureditev naš:i najpozneje do 31. marca. Središče celotnega sistema je londonski nadziral ni urad ki mu je poročata o vseh prestopkih. Posebna določba daje silam proste roke, če bi se ta ali ona druga sila, izvzemaj individualne primere ne držala načelno sprejetih obveznosti. Pogodbene določbe obvezujejo doslej samo 27 držav, ne nanašajo pa se na izvenevropske države. Nadaljnje delo pojde sedaj za tem, da bi zasedli londonski urad. nastavili potrebne nadziralne agente in jih poslali na svoie mesto. Skratka, stvar gre tako počasi da nima nobenega praktičnega pomena. Sleparski urad skrbi za nove državljanke Organi budimpeštanskega urada za nadziranje tujcev so odkrili zanimivo zlorabo paragrafov. Kakor drugod spravljajo tudi v Budimpešti brezposelne tujce čez mejo. Tako imajo tam tudi vedno dovolj žensk, tujih državljank, ki se ne morejo izkazati s pravim poklicem. Takšne ženske, ki jim je pretil izgon, je iskal neki ženitni posredovalec na robu propada. Imel je svoj »urad« v neki kavarni, in jim je priskrboval može, s katerimi so se lahko poročile. Na ta način so postajale madžarske državljanke in ni bilo več govora o tem, da bi jih izgnali. Posredovalec je imel za seboj vedno rezervo 40 do 50 mož, ki so se za plačilo 50 do 100 pengov poročili s tujkami, čez nekaj časa so se pari potem ločili in mošld so bili pripravljeni za nove poroke. S stvar jo se bavi sedaj notranje ministrstvo. Manevri pri 25 stopinjah mraza Pred nekoliko dnevi so ee začeli v Sovjets ski Rusijj veliki manevri, ki jj,h nadaljujejo navzlic 25 stopinjam mraza. Da bi »nasprotnika« varale, so čete dobile bele plašče. Tudi tanke in avtomobile so belo pobarvali. Ruskj listi poročajo, da eo oddelki tankov navzlic velikemu mrazu in izredno težkim terenskim nrjlikam napredovali po 45 km brez posebnih nezgod. E VojBča na odmor Vojaki Francove armade, Id se borijo za Madrid na fronti p:i Jarami, odhajajo iz prvih vrst v zaledje na odmor »Dajte mi ček nazaj... Drzno sleparstvo na čekovnem uradu v Curiftu U Na poti v graščino Cande V Rim je prispel sin ameriškega milijonarja Jinimy Jonson s svojo mlado ženo. Žena jo hči rimskega obrtnika Lucianija. Kot dekle je obiskovala z oaliOnim uspehom srednjo šolo, potem si je poiskala službo, da je mogla vzdrževati sebe in svojo ma ter. Laisko leto si je prištediia toliko denarja, da se je mogla udeležiti potovanja po Sredozemskem morju. Na ladji je bil tudi ameriški velemdustrijalec Jonson, ki i-e je vanjo zaJjubil in jo prosil za roko. Pred nekoliko tedni sta se v New Yorku poročila. Jonson je, kakor rečeno, sin enega najbogatejših newyorških mož. Bavi se z zbiranjem vsakovrstnih vin. V svojem gradu, v vrtnem predelu New Torka, j ima vinski muzej, ki obsega najboljše vrste starih vin, šampanjcev in likerjev. Ljudje ga imenujejo »šampanjskega kralja«. Avtomobil z go. Simpsonovo ln njenimi spremljevalci med vožnjo v Tonrs Železna ruda Iz Busije Oboroževanlni program angleške vlade tako izčrpava zaloge jekla jn železa da ie londonska vlada zdaj naioeila v Rusiji pol milijona fon železne rude. Naročilo predstavlja vrednost, dveh milijonov angleških funtov. Nevsakdanja dražba v ženevi Kožuhi zverin v dvorani za razorožitveno konferenco V ženevi, mestu Društva narodov, se je vršila pred kratkim ena največjih javnih dražbo na svetu, največji javna držba ko-žuhovine. Na prodaj je bilo krzno v vrednosti kakšnih 4 milijonov dinarjev. Okrog 400 trgovcev s kožuhovmo je prišlo na to dražbo. Ce je bilo že to samo na sebi zanimivo, tem bolj zanimivo je Aparat m ubijanje žuželk Sssab privablja in ugonablja mrčes Po južnoafriških sadnih farmah preizkušajo ta čas novo pripravo, ki je sposobna uničevati velikanske množine žuželk. Priprava sestoji v bistvu iz tri in pol Rezervi? i stroji za angleška letala Iz nekega pregleda angleških tvomičar-iev za aeroplane je razvidno da bo imelo vsako angleško letalo v bodočnosti tri. pet al; celo šest rezervnih strojev Anglija bo še letos razpolagala z 20 tisoč a eno plani, verjetno pa ie. da jih bo imela še več. metra visokega stebra, ki ga je mogoče z lahkoto pienesti in postavljati povsod. Na vrhu stebra je žaromet, ki izžareva močne, zelenkasto rumene žarke, žuželke, ki jih privabi luč v velikanskem številu, je smatrati za izgubljene. V notranjosti stebra se tvori namreč zračni tok, ki učinkuje po načinu sesalcev za prah, grabi žuželke in jih zbira v posebnem zbiralniku, na kar jih sežgejo. Ker cenijo škodo, ki jo delajo žuželke samo v južnoafriških sadnih nasadih, letno na 250.000 funtov šter-lingov, se strošek z novimi pripravami v kratkem poravna. bilo dejstvo, da 3e je dražba vršila v dvorani razorožitvenih konferenc. Društvo narodov jo je dalo za to priliko v najem. To nd nič čudnega. Dvorana je drugače prazna, na razorožitvene konference danes nihče več ne misli. Anglija, ki najrajši kriči o miru, je v svoj zadnji državni proračun vstavila postavko poldrugega milijona funtov šterlingov za svojo oborožitev. Kako naj bi dvorana razorožitvenih konferenc ne bila potem prazna? Prevejano sleparstvo se je zgodilo te dni na curiškim poštnem čekovnem uradu. Kmalu potem, ko je sel neke velike tvrd-ke oddal zavitek s čeki za notranji obračun, se je pojavil pri okencu mlad mož, ki je za navedbo čekovne številke na zavitku zahteval, naj mu ga dado nazaj, ker je tvrdka ugotovila neko nepravilnost. Uradnik mu je zavitek izročil in nekoliko ur pozneje je nekdo predložil enega izmed čekov, ki se je glasil na 30.000 švicarskih frankov. Izplačali so ga. Cek pa je bil po-tvorjen. Čeprav so uradniki o sleparjevi zunanjosti dali lahko lo skope navedbe, so ga kmalu prijeli, kajti izdal se je sam. Razmetaval je prigoljufani denar s polnimi rokami, kupil si je avto in se je utaboril v nekem odličnem hotelu, ne da bi bil prinesel kakšno prtljago s seboj. Hotelsko ravnateljstvo je obvestilo policijo, naj si tega čudnega gosta pobliže ogleda in kmalu so ugotovili, da gre za brezposelnega sla. Po kratkem zaslišanju je sleparstvo priznaL Večji del plena so mu mogli pobrati. Pomlad se budi Prvi pariški modeli za spomlad Obroč okrog Madrida se stiska Danes se začne mednarodna kontrola Španskih mej Fran rov pas okoli Madrida se vedno bolj zožuje. Puščice kažejo smeri, iz katerih pritiskajo nacionalisti proti prestolnici leve proti desni: Almelda, kapitan Lys ln Frederic Cullan, sodelavci Mac Donalda pri nadzorovanja špansko-gortugaiske Eneje Rastlinojed in mesojed Kako je živel pračlovek — Ugotovitve raziskovalca Chaneya O neandertalcu, predhodniku Evropcev, danes približno vemo, kako je živel, precej neznano nam pa je, kako je živel pripadnik doslej najstarejšega človeškega plemena, pekinški človek, ki je živel v najbolj zgodnji ledeni dobi. Pred kratkim je ameriški raziskovalec dr. Ralph Chaney naletel zopet na nekoliko lobanj tega najstarejšega Azijca. V jamah, kjer je našel te lobanje, je odkril poleg ostankov ognjišč in kamenitega orodja debele plasti pepela, a v pepelu so bili spet bolj ali manj zogleneli ostanki kosti in rastlin. Les, s katerim je azijski pračlovek po vsem videzu kuril v svojih bivališčih, pripada drevesnim vrstam, ki so zelo sorodne še danes na Kitajskem rastočih dreves. Iz tega je mogoče sklepati, da je bilo podnebje tedaj suho in mrzlo kakor danes v severni Kitajski. Kosti izvirajo od konjev, bizonov, nosorogov m drugih živali, ki nimajo na Kitajskem nobenih živečih sorodnikov. S tem bi bilo dokazano, da se je pekinški človek hramg z mesom, a po drugi strani dokazujejo veliki kupi semen, da je užival tudi rastlinsko hrano. V teh malih, grahu podobnih semenih imamo prva dokazila za čtovekovg rastlinsko hrano. Grbasti župan Prebivalci mesta Kelka pri S mirni so se razdelili v dva tabora, ki se ogorčeno bojujeta drug proti drugemu. Vzrok za ta spor je bila izvolitev župana. Dva kandidata sta se potegovala za to mesto: neki poljedelc in neki mali trgovec, ki je grbast. Zmagal je trgovec. Po-ljedelčevi pristaši so bili nad tem razjarjeni m so grozili, da se bodo nasprotni stranki osvetili. Prilika za to se je ponudila pred nekoliko dnevi. Pri neki poroki bi moral biti nekdo zastavonoša. Grbasti župan je dosegel, da Je prevzel to čast eden njegovih pristašev. Nastal Je vihar, neki mladi moški se je hotel polastiti zastave in prišlo je do grozovitega pretepa. Zastava je šla na kose, noži ln samokresi so stopili v akcijo. Ko so pritekli orožniki, je ležalo na bojišču šest mrtvecev m dvakrat toliko ranjencev. Devet okostnjakov v zidu Pri podiranju neke stare hiše v Budimpešti so odkrili v zidu ostanke devetih človeških trupel. Dočim so sprva menili, da gre za žrtve kakšnega grozovitega mno žestvenega umora, se je stvar pozneje pojasnila na precej nedolžen način. Antropologični zavod je dognal, da so kosti stare tri sto do štiri sto let, da izvirajo torej iz časa, ko je bilo po drugih ugotovitvah na tem kraju pokopališče. Po vsem videzu so takrat uporabljali za gradnjo zemljo s tega kraja z vsem, kar je bilo v njej. To domnevo bi potrjevalo tudi to, da izvirajo nekatere kosti od živali in ne od ljudi. Znamke s podobo odstopivšega kralja Na Angleškem so spravili v promet prar kar nove znamke s sliko Jurija VI. V kratkem pridejo v rabo tudi kronanske znamke. Ko bodo natisnjene vse serije angleških, znamk s podobo novega kralja, bodo dosedanje znamke s sliko Edvarda VH3. uničili. Kronanske znamke bodo imele normalno velikost, toda na njih bosta upodobljeni g-lavi kralja Jurija in kraljice Elizabete. Razdejana opera Bankovci v peči V n°ki vasici Vran Novare je umrl inženir Cerbett« ki .je zapustil vse. kar ie imeli, v dobrodelne nam,ene- Ko so no smrti pre iskal stanovanje, so našli v peči za dva milijona lir bankovcev. Geflbefcta i>e v oporoki opravičuje da je živel do svoje smrti skopu.ško živ! jen je. t Pogled v notranjost madridske opere, ki so jo opustošile granate ANEKDOTA Beethoven se ni mogel ponašati s tem, da bi bil lep mož. Tudj je bil že v mladih letih naglušen. Dal pa je mnogo na sodbo lepega spola in se ie trudil, da b; napravil nanj dober vtis. Nekoč je opazjl na koncertu mlado damo ki ei je z robčkom brisala solze. Seveda si je mislil, da so jo njegove skladbe tako ganile. Sklonil se je tedaj k n,fi in jo vprašal nežno, zakaj joče. Lepotica je dvignila obraz, toda v očeh ji je bilo brati več jeze nego žalosti, ko ie dejala: »Ah. jočem se zavoljo dveh goldinarjev. ki sem jfiih žrtvovala za to zoperno muzjiko!« VSAK DAN ENA »Tak usmili se ga vendar že in reci mu »da«! Mi že komaj čakamo, da se vrnemo v našo sobo!« ^ ^Politiken«) Kulturni pregled Jože Karlovšek in slovenski ornament Omamen.t je nedvomno eden najosmov« nejših izrazov človekove esteteko-oblikoval-ne potrebe. Njegova zgodovina 6ega od pri, nutivnin, arteiaktov, ki eo nam ostali za človekom paleolrltske dobe, na najvišje stopnje umetnostnega stvarjanja. Ornamenit je veren spremljevalec vsega človeškega kuls turnega razvoja in njegove obHike eo nema pričevanja o preteklosti, o nekdanjem življenju narodov in prepletanju njihovih kulturnih krogov. V naš{ sredini imamo prizadevnega raziskovalca, kii se žq petna:8t let intenzivno bavi s problemi ornamenta, predvsem pa z zgodovino in oblikoslovjem slovenskega ornamenta. Je to Jožp Karlovšek, pisec dveh knjig o slovenskem ornamentu, kates rih druga je izšla pred dnevi (Jože Karlovšek, Slovenski ornament. Ljudski in obrtniški iidslki. V Ljubljani 1937. Izdalo udru ženje diplomiranih tehnikov v Ljubljani. Velik format, 44 str. teksta in M ilustriranih strani.) Našega raziskovalca ornamenta je pri nje govem petnajstletnem strokovnem študiju in raziskavanju živo zanimalo vprašanje, aij imamo Slovenci svoi izvirni ornament in v čem ee razlikuje od ornamenta drugih sugestijam, ki eo ugodnejše za nemške ln sploh za tuje interese, kakor pa za naše. Pri slehernem znanstvenem delu je, kakor znano, najvažnejša metoda. Z druge strani je nemalega pomena aprioren na* men, e katerim se raziskovalec loti kakšne ga vprašanja. Ob slabši metodi in trdnem namenu je že marsikdo prišel v svojo za-željeno deželo, ne zavedajoč se, da njena subjektivna resničnost niti »daleč ne ustreza objektivnj vrednosti in veljavnosti. Opozoriti je treba samo na romantično šolo v zgodovinski vedi in na njene sodobne ods meve. ki eo ee pri nas pokazali v nekaterih na videz radikalno narodnih, v resnici pa diletanisko nekritičnih etimoloških im zgodovinskih teoriah in podineuah. Kakor je včasj zelo dobra in plodna skepsa nasproti znanstvenemu akademizmu, tako so z druge strani nekoristne presmele »preku-cije«na področjih, ki zahtevajo največje previdnosti m najstrožje kritičnosti. Ne da bj se kot lajik spuščal v meritorno presojanje Karlovškovih dognanj o stilni iz« virnostj slovenskega ornamenta, smatram vendar za koristno in dobro, da opozorim na dolgotrajno, žilavo in prizadevno delo raziskovalca, kj skuša ekozj ornament rešiti narodov. Smatrajoč ornament za pisavo na- ; jz preobilne »vplivoslovske« navlake eamo- še kulturne zgodovine, je prof. Karlovšek iskal za njegovimi formami odgovora vpra» šanjem, ki v svojem jedru m z vsemi svojimi nasledki daleč presegajo okvir strokovne panoge, namreč vprašanjem o izvir noeti naše kulture in o tem, koliko eo nas prav dosegli tolikanj razkričani vplivi tujih kultur. Slovenski raziskovalec je po daljšem proučevanju zapustil shojeno pot dosedanjega raziskavanja našega omamen« ta, ki je izhaja'o z vidika, da smo Slovenci svoj ornament predvsem posnemali po tujih vzon-.!h. za kar so govorile nekatera očitne nalike. Namesto da se po vzorcu svojih predhodnikov in službene umetnostno zgodovinske šole tesno oklepa dognanih na lik, se je Karlovšek oprijel malo znanih, manj dognanih. tako rekoč postranskih osobjn slovenskega ornamenta. Tako je izhodišče za raziskavanja naše oi namen talike premaknil z >glavnega« na »postransko«. Tu se mu je odprlo spoznanje, da so poglavitne značilnosti našega ors namenta drugje, ne pa tam. kjer so jiih doslej ugotovili. To spoznanje je privedlo Kar-lovška do stališča, ki saga s področja or namentalnih študij v poglavitni in osrednji problem naše kulturne zgodovine. Namreč do stališča, da je naš ornament nastal samoraslo iz našega življenja in da ga moramo presojati kot svojski izraz našega duha. Tista njegove značilnosti, ki ga v teh ali onih formah približujejo 6tilu tujih orna» mentov. so v nemali meri nujna posledica enakega ali podobnega načina življenja pod lsrinii klimatičnimi jn gospodarskimi pogoji in eo torej pri raznih narodih dobila ena* ke ali vsaj očitno sorodne forme. Potemtakem ne bi bilo vse vpliv, kar so doslej obravnavali kot vpliv. Če to spoznanje prenesemo na področje ku-Murne zgodovine, bo treba v marsičem revidirati tako zvano »vplivoslovj&c, ki je nemara res šlo v tem alj onem predaleč, saj se je naša znanost razvijala pod vplivom nemških znanstvenih šol in je morda res v nekih rečeh podlegla bitno rast naše kulture. Karlovšek hoče dokazati, da je ta kultura na svojih prvotnih razvojnih stopnjah rasla iz naših tal, iz narodnega j>dra in jz dolge življenjske izkušenost; našega narodnega kolektiva, kateremu eo čisto samosvoje nastajale neka5 tere estetsko oblikovalne forme. Najbrž namerava Jože Karlovšek razširiti svoje teorije o slovenskem ornamentu tudi na druga sorodna področja, zlasti na področje slovenskega ljudskega stavbarstva, in dognati 6as morodne karakteristike naših gradbenih stilov. Etnologi bodo morali posvetiti tem prizadevanjem kritično, vendar pa pravično pozornost. Sorodna, čeprav metodično drugač na raziskavanja našega slovanskega praje-dra in slovenske izvirnosti opažamo v zad* njem času v naši muzikologiji (Maroltove študije koroških in belokranjskih obredij.) Že nabrano gradivo o napevib slovenskih narodnih pesmi še čaka strokovne obdelave Šele po takih študijah se utegne pokazati pravi značaj našega melosa in šele potlej ix> mogoče utemeljeno govoriti o možnosti ali nemožnosti slovenskega nacionalnega sti la v glasbi. (Glej intervievv s skladateljem J. Golovcem. »Jutro« 6. t. m.) Jože Karlovšek je s svojimi študijami o slovenskem ornamentu stopil na malo sho; jena pota raziskavanja našega narodnega bistva, ki o njem včasj ka: radj fjlozofi-raio in še rajši neodgovorno politizirajo, ki pa je znanstveno še hudo malo dognano Stopil je na pot, ki o nji upamo- da ni stranpot. marveč pol k resnici Medtem ko je v prv knjigi »Slovenski ornament« skušal utemeljiti svoje nove poglede na problematiko našega ornamenta, je v drugi knjigi, čije težišče je v obilnih, skrbno reproducis ranih ilustracijah, obdela! jn prikazal po* samezne motive in tako poda] zaokroženo celoto Nedvomno ve'ik trud ki naj bi ne ostal neomenjen po svojem stvarnem donesku v našo kulturno in umetnostno zgodovino. —o. pravljice >Repo5tev< po globoko wHfemt>« cenah od 14 Din navzdol. Nušičeva nadvse uspela komedija *Dr< se ponovi v nedeljo ob 20. Zasedba te učinkovite igre bo pre-miereka. Glavno vlogo bo igral Janez Ce* sar. Režiser je Bratko Kreft. OPERA Začetek ob 15. url Sobota 13. marca: Ero z onega sveta, laven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Nedelja 14. marca: Ob 15. uri: Traviata. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: Navihan ka. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek 15. marca: zaprto. Opera Gotovčevo oporo >Ero z onega sveta« bodo peli drevi izven abonmaja po cenah od 30 Din navzdol. Odlični libreto in lepa glasba sta ttstvarfll uspelo dekv. Zasedba premierska. — V nedeljo ob 16. se bo izvajala Verdijeva »Traviata«. V glavnih par, tijah Zlata Gjumgjenčeva, Banovec in Janko. Ob 20. v nedeljo bodo peli Beneševo pestro opereto »Navjhanko* z Marico Bruraen-Lubejevo v naslovni vlogi. Za obe predsta, vi znižane cene od 30 Din navzdol. • i ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, IS.: »Zakonoi stavkajoč Nedelja, 14.: »Zakonci stavkajo«. • MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 13.: Ob 20. »Visokost pleše«. Glo boko znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 14.: Ob 15. »Dežela smehljaja«. Znižane cene. Ob 20. »Ciganski pri-mas«. Globoko znižane cene. S P O B T Nekaj misli pred koncem zimske sezone Bilanca je prav za prav zelo borna in nas za bodoče navdaja z resno skrbjo članek iz našega gorenjskega zimsko- I Tržrča. predvsem pa iz Ljubljane, ki je ».n^ip^o ii I-ro/I^om ro 1 ' f am rwvr!/w1ii c L- /vrn i TViTV^ilmAmo fWirAit Tilen Epih, „F$do" V tej Knjižicj ua 104 straneh, ki se je pravkar pojavila na knjižnem trgu. ela ob javljeni dve povesti: zgodba o ubogem psu »Fido« in ^Legenda o Rožniku«. Tile.ii Epih se je že pred vojno oglašal v praškem »Domačem prijatelju«, ki ga je urejevala Zofka Kvedrova. med vojno je pisal podlistke za »Slov. Narod«, v novejšem času pa se je udejstvoval predvsem v strokovnih listih. Njegov knjižiij prvenec bo marsikoga pre» senetil. Kdor bo knjižico prečita!, bo moral priznati, da je pisatelj »Fida« zrel pripovednik. Knjiga »Fido« je taka, da bo zanimala mladino in odrasle. V prv; povesti, ki je zavzela največ prostora, je pisatelj srečno združil usodo psa, brezpomembnega hribovskega psa. ki ie doslužil v hiši in se mora umaknit; mlajšemu in močnejšemu, z življenjem takislo brezpomembnega hr;bovskes ga samolarja. Oba »junaka« te zgodbe, do-sjuženj četveronožec in čudaški, a dobroduš ni Bikonja, sta prikazana tako prepričevalno, da ima čitatelj veselje z njima. Čeprav se je Epih očividno izogibal antropomorfnemu gledanju na psa. kj je zapeljalo že marsikaterega pripovednika o živalskem življenju, je nemara vendarle prisodil svos jemu Fidu tu Ln lam nekoliko preveč duševnih sposobnosti, kakor jih dopušča žival ska psihologija, toda v glavnem je tudj pri opisu pasjega življenja osla] realist. Posvetil je v usodo i>ea z lučjo simpatije in razumevanja za skrito tragiko nemega bitja, kj ee naveže na človeka Ln njegov dom in kj po svoje doživlja kos človekovega življe* nja. S »Fidom« 6e ie Tilen Epih uvrstil med tjste. pri nas še redke mladinske pisatelje, ki nočejo samo poeliziraii vzgojne tvarine ali izmišljati pravljic z nemogočimi zaplet-ljaij in fantazijskim; zaleti, marveč skušajo prikazati resnično življenje v vsej njegovi neizmerni razčlenjenosti. Mani ugaja »Legenda o Rožniku^. Z njo je Epih plačal svoj tribut pravljični, izrazi to fiktivni povesti in nehote potrdil, da sta mu bližia '.ista snov jn pripovedna tehnika, ju je uporabil v »Fidu«. Epiha odlikuje čist, sočen in klen jezik. Stil mu je gibčen in jasen, daleč od za-četniškega tipanja. — Knjižico je ilustriral naš znani kipar in ilustrator Niko Pirnat Deset risb, ki se lepo prilegajo pisateljevemu tekstu, je v čast pisatelju in ilustra« torin —o. Zapiski »Življenje in svet« prinese v prihodnji ponedeljski številki članek »Kovine iz soli«, skladatelj Slavko Oslerc je prispeval pre5 gled Beethovnovega dela (ob llOletmici smrti). Arnošl Adamič je zastopan s pripovedno prozo »Družinska sreča«, nadaljuje se Du-masov roman »Triie mušketirje« z Norre> trandereovimi ilustracijami, o malo znani zanimivosti iz prirode pripoveduje članek »Ribe v vroči vodi«, Gustav Strniša je pri« speval doživljaj iza mladosti Ivana Cankarja »Pravljica«, Iv. Podržai piše o »Okrogli škem gospodu« Tomu Zupanu. A D. se med drugim literarnim drobižem spominja 601etnice češkega pesnika Franje Šramka pod zaglavjem »Iz sodobne lirike« pa je objavljen poredni sonet A. D. 1937 (Arij Stid). Rubrike Tehnični obzornik, Iz praktične medicine, Praktične novote, Šah ;n uganke zaključujejo številko, ki je tudi obilno ilustrirana. Mrakova drama o Kleistu. Te dni bo Milan Skrbinšek javno recitiral Mrakovo dra mo o Kleistu. Maio je znano, da je ta avtor strnil in obdeial v svojih dramah osebnosti kakor eia Lincoln in Karadjordje. Njegova rast je po mojem mnenju dosegla svoj višek v drami. O Kleistu, ki nam najjasneje odstira pogled v pisateljeva apriorna iin osnovna spoznanja o drami kot taki. Pisatelj je dramo zasnoval na historičnih ugos tovitvah Kieistovega življenja Ln smrti, njegovih srečanj s sodobniki in njegove, do slednjega atoma trag.čne osebnosti, ki v dot;ku z realnim svetom nujno skrahira, da bi kasneje s svojim genijem preplavila svet Mrak je pesnik entuzijazma, ki je cesto gibalna sila vseh tragičnih osebnosti in dogodkov. Konflikt genija z realnim svetom in njegovimi historično dognanimj prilastki, ki so večni spremljevalci te ljudske bede, so osnovna resnica Mrakove drame. Klei-stova srečanja z VVjeiandom. Goethejem, Iflandom in kraljico Luizo in njegov pogin, je dramatik v dvanajstih slikah zgostil žis vo ;n prepričevalno. Če je Schiller pisal Sv. Ivano in Racine Fedro, Shakespeare »Beneškega trgovca«, zakaj ne bi slovenskj dra matik pisal o Kleistu? Njegova dramska dela nam jasno izpričujejo, da ne gre za milje, marveč za občečloveške resnice, ki eo prav tako internacionalne, kakor so internacionalni vsi veliki in resnični drama« tjki Mrak se sprehaja po Evropi z isto pravico in v isti ravni kot mnogi drugi drama tikj in pesniki. Kreativna moč Mrakovih oseb. je v njihovih dejanjih, ki so obenem analiza, ne pa samo — analiza. To je končno bistvo vsake resnične umetnosti. Josip Borko. Jaroslava Marche pesniška zbirka »Zpč-yy na Jisgoslavik, ki jo je izdalo Moravsko kolo pisateljev v Brnu, Dominikanski trg 2 ln o kateri smo priobčili na tem me stu obsežno recenzijo pisatelja dr. Ivana Laha. je bila v dveh mesecih razprodana. Moravske kolo spisovatelO je pravkar priredilo drugo izdaio te knjige. Predgovor tej knjigi je spisal B. Borko. športnega središča je v kratkem zajel vse, kar se da pozitivnega, pa še bolj negativnega reči o letošnji zimski sezoni pri nas. Mnogo je slabih uspehov kriva letošnja zima, mnogo pa se je poslabšalo tudi pri naših smučarskih klubih in društvih, ki so začeli svoje najboljše sile zmerom bolj usmerjati drugam kot samo v čiste športne namene. In takšna pot vodi neizprosno v pogubo! Toda mi upamo še vedno — na izboljšanje — v korist in procvit vsega našega smučarskega športa, ki se je v prvih letih razvoja razširil tako lepo obetajoče. Jesenice, marca Letošmja zčma ki se v pravem pomenu besede niti pričela ni. se bliža že koncu Glavne letošnje zimskosportne prireditve bodo mogle ve? popravit slabih posledic so večinoma že za nami. Kar tih še bo. ne klavrne zim? in nedelavnosti mnojrih društev jn klubov ki spe pravo ziirnsko spanje. Izmed vseh prireditev, k; eo se mode izvesti v te i slabi zimi so pokazale še največ smučarske tekme sokolske župe Kranj v Mojstrani tekme saveza SKJ in tekme za slovansko sokolsko smučarsko prvenstvo. ki so se vršile v Planici Pri tekmah za prvenstvo GZSP ki so se vršile 20. in 21. februarju v Mojstrani ie vsaga »kupa j p^stoplUo 6-eio 19 tekmovalcev, in to večinoma h Mo:strane in Jesenic. Obenem so bile na Črnem vrhu nad Jesenicami tekmo za akademsko smučarsko prvenstvo LZ^P v alpski komJvna-oiji. katerih se ie udeležilo samo okoli 30 tekmovalcev torej število, ki bi ga lahko postavili en sam agtftai športni klub. Vse te tekme so pokazale, da tekmovalci iz Mojstrane prednjačvo v klasični on,- z Je-sanjc pa v alpski kombinacniS ^bo-ji bodo =e dolov) iimeli primat v teh panoenh če bodo tefcmovailo? dniirih edin-c križem drži-l; rok« ali na tekme pr ihajali samo kot gle daitni. 1-'"-'* Skorai na vseh letoš-ijjb smučarskih prireditvah smo posrečili tekmovalce z Blejske Dobrave Lese. Bohinja, škofje Loke. tem pogledu skoraj popolnoma odrekla. Kjo so lepi časi. ko je Ljubljana postavljala na vroča gorenjska tla žilave in preizkušene borce pred katerimi so imeli gorenjski smučarski tekmovale; tako spoštovanje. Uspehi goren -sirih tekmovalcev so v alpskih panogah od leta do leta boljši in tudi njih število stalno narašča. Najboljše tekmovalce v teh pano«rah ie dala jeseniška >Skalado-Lj. — Turšič Vinko, Turšič Dragomir. — Zavrnejo se verifikacije: Terpinc Rudolf. Jagodic Dušan, oba za Kamnik, ker nista verifikaciji predloženi na predp!sanih tiskovinah. Horaoek Miroslav, za Kranj, ker slike ne ustrezajo. — 9. V roku treh dni po objavi ima Celje dostaviti eavezno izkaznico z odjavo za Jandla Slavka. — 10 Registrirata se »Izjavi« po § 8. ITI- spi. prv. Hojkierja Viktoria in Korena Em-rla. oba za Ptuj do 1. V; 1939. — 11. Iz seznama verificiranih igralcev se Črtajo: Pr-stec Aleksander, ŠariČ Franio Janušič Josip, Bnfaovič Dordje. Bujanič Stjepam, Dvorak Pavle, vsi Gradjnn.ski; 'Fkalčič Herman. Podgoršek Ivan. Holzinger Anton. vsi Olimp. — 12. Verifikacija Vebra Ivana 7/A Olimp je bila izvedena qa 6ej; p. o. 2. XII. 1936. ' " . 13. Na podlagi sodniških poročil ee predajo k. o.: Verčnik Rone, Grafika, Boh Rudolf Mladika Slokan Milan, Kranj; s takojšnjim suspenzom Takač Stjepam. ČSK, Bohinc Josip. Radovljica, Pliiberšek Rudolf. Savica. Maieo Anton. Zgur Mirko, oba Kranj. — 14. U. o. se predajo: gg inff. Uran, Ko-sirnik, Kunaver, ker ndso poslali poročal s takem 7- t. m. — 15. Poziva se g. Bostič da v roku treh dni po objavi dostavi LNP poročilo o Retje - Trbovlje. — 16. S o. se pre-dasta ss. Jordan in Nemec L. ker nista odvedla sodniških taks. en. g. Vfdtc. ker ni -sodil takme Slavijo - Moste 7. t. m. — 17. U. o. se predasta Slavija-P. in Drava, ker nista v določenem roku sporočili svojih funkcionarjev za službujoče odbornike. — 181 U. o. se preda Kranj, ker je v tekmi 7. t m. nastopil a Sovinoem Vincencem. ki ima pravico na- stopa v pivenatvenfti tekmah Seie 21. aprila t L 19. Zavrne se protest Retja proti verifikaciji tekme Retie - Trbovlje 7. t. m. kot neumesten, kar sta Artnak Minko im Pušndk Ludvik pravilno verificirana za Trbovlje ter sta bila upravičena nastopiti v prvenstveni tekm< za Trbovlje- Klub prejme pismeno obrazložitev. — 20 U. o- ee odstopi v postopek akt o tekmi Kranj - Hermes 7. t. m. — 21. Poziva se Mars. da v roku 3 dni po objavi dostavi blagajni LNP 10% od utrika tekme Mans-Svoboda 7. t. m.. — 22. Verificirajo se tekrn« 28. H. t L: Celje - Atletiki 2:L Železničar - Rapid 4:0, Maribor - ČSK 2:2, Zalog - Mengeš 1:6 Zeieznrčar - Rapid rez. 2:1. — 23. Zavrne se prijava Amaterja proti verifikacija tekme Oiinup - Amater 7. t. m., ker ni prispela predpisana taksa. — 24 Prijava Rapida za gostovanja v inozemstvu je bila odposlana MZFVN. Peric. L r. Službene objave sodniškega odbora LNP. 1.) Poziva sa s. 8. Jordan, da se iavi v ponedeljek 15. t. m. ob 19 pri Slamiču zaradi zaslišanja. — 2.) Poziva se B6. Vjdic. da se iavi v ponedeljek 15. t. m. ob 19.15 pri Sla-mjču zaradi zaslišanja. Obenem »e mu odobri bodezerska dopust do 1. okt t. L — 3.) Odobrise bolezensikj dopust ss. Držaju do 1. V. t. L. o čemer ee obenem obvesti s. o. prj JNS. — 4.) Bolezenski dopust se odobri do nadaljnega s. s Petelnu Eriku, o čemer se obvešča poverjenik v Mariboru — 5.) Gra-djanski, Čakovec se obvešča, da se prošnja o izvzetju sodnikov ne more upoštevati. keT je v smtielu pravilnika dospela prekasno niti ni taksira«-)a. — 6.) Dopis s«. Schnellarja ae vzame na znanje in odpošLje v nadaljnj postopek s. o. pri JNS. — 7.) Naproša se poverjenik v Murski Soboti, da zasliši ss. Ne-meca Ludvika, zakaj ni pravočasno odposlal sodniške takse za sojenje dne 7. t. m. Zapisnik o zaslišanju je treba poslati do 18-t m. —■ 8.) U. o. se preda g. Bostič zaradi zavajanja s- o. pri prijavi sporazuma ki ga ni bilo. — 9.) Plenarni sestanek ljubljanskih sodnikov bo v ponedeljek 15. t. m. ob po! 20. pri Slamiču. Naknadna opravičila o izostanku se ne bodo upoštevala. V nekaj vrstah Jutri se bo v ZagTelm nadaljevala glavna skupščina kolesarskega saveza. ki }© bila pretekli mUšel je. Ves park sem preiskal.« »Kaj menite, ali se ne bi vrnili spat?« je predložil lord Caterham. »Badgeworthyja ponoči ne dobimo. Tredwell, ukrenite jutri zjutraj, kar veste, da je treba.« 10. poglavje Ko je Anthony drugi dan popoldne stopil iz svojega vlaka, mu je oko takoj obviselo na višjem nadzorniku Battlu. ki je stal na postajnem pločniku in čakal. »Vračam se, kakor sva bila domenjena,« je smeje se dejal. »Mar ste bili že v skrbeh?« »Oh ne, samo slučajno se peljem v London,« je rekel Battie. »Vzroka mi kakopak ne boste zaupali, čeprav ste zgovorni,« je Anthony nadaljeval. »Battie, moja pot je bila zaman. Res sem imel francosko vzgojiteljico na sumu, ker je na večer umora gorela v njeni soU loči, In tmS za/to, ker Je nebi iWwl Francoz oprezaJL tod okoli.« »Monsieur Chelles, zastopnik svOarne, v gaHtni stanuje,« se je oglasil Battie. .»Tako je. Mislil sem, da je vzgojiteljiČMi zaveznik, pa sem poizvedel, kako in kaj. A mademoi-selie je res gospodična Bruno va, kakor pravi. To vem od gospe, ki je deset let živela pri njL« »Prav za prav je pri ženskah zmerom težje dognati istovetnost kakor pri moških,« je menrl Battie. i-Znajo se potulitd in se hlinijo, da je strah. Jaz gledam zmerom uhlje, gospod Čada, V teh je mnogo značaja!« »Pa nikar mojih tako pazljivo ne ogledujte,« je Anthony odvrnil. »Kar v strah me pripravljate! S1od< •oba št. 9. med 18. in iS. uro. 4&44-1 Knjigovodkinjo ■ perfekt. znanjem nemšii-a« takoj sprejmemo. Pomud be na ogl. odd. Jutra pod fefro »Nemščina«. 4996-1 Postrežnico mlado, pridno in čUto »prejmem. Naelov T rwh posl. Jutra, 5008-1 Trg. pomočnika galanterijske stroke sprejmem. Pismene ponudbe m ogl. odd. Jutra pod »Zrno-tem galaatejist«. 483S-1 Trg. pomočnik I nekaj goto vin« dobi službo v na novo ustanavljajoči se trgovali v Ljubljani.Na slov v vseli poai. Jutra. 4965-1 Vrtnarskega pomočnika dobrega ln poštenega potrebujemo. Of«*rte s prepisom referenc poslati Zetska Flovidfca A. D. Kotor. Službe išče Beseda 1 Dim. davek 8 Dte. za Šifro ali dajanj« oaslova 6 Din. Najmanjši tneeek 17 Dia. Brivski pomočnik vojaščine prost, starejši do-lavec popolnoma verziran v svoji stroki išče meeto.. Ponndbe na naelov: Ivan Antonič. BabiAeva nI Slav. Požega. 49S&3 Začetnica Sivftja s 3-letno učno dobo, mesečnim krojnim tefajem išče mesto. Naslov v vseh posl. Jutra. 4954-2 Beseda 1 Din davek 8 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Provizijskega zastopnika steklarske stroke, agllne-ga, upel anega, ki potuje z lastnim avtom sprej mem za dravsko banovino takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šil ro: »Steklo«. 4712-5 Rajonskega zastopnika sposobnega, agilnega z nekaj kapitala (garancija) išče vodeča evropske tovar na pisalnih 'n računalnik strojev event. proti: fiksu mu in proviziji. Obširne ponudbe z navedbo referenc na »Publicitas« Zagreb Tl i ca 9. pod »Buromaschi-nen* 4008-5 VajenciCke) za šifro ali dajanje naslova Beseda 1 Din, davek 8 Din, 5 Din. Najmanjši 17 Dm. Trgovskega vajenca sprejmem takoj. Naslov vseh poel. Jutra. 4062-44 Prodam Beseda I Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova J Din. K»jmanjfr tneeek 17 Dia 10 nizkih vrtnic v različnih novih prekras nih barvah, trajno cvetoče sorte » zavojnino in poštnino vred Din 60.— Le na prostem odgojene sadike, ki cvetijo že »d majrnka naprej de po^ne jeseni. Ravnotoiiko sta ne 30 slabe j ših sadik. Sadjarstvo Dolin 5ek Eanmica. p. Maribor 4006-0 Dva brivska pomočnika dobra bubi-štucerja želHa skizbe za takoj ali po dogovoru. Naslov v vseh posl Jutra. 4040-2 Modistinja mlajša, dobra moč išče službo, gra tuda na deželo. Kovai Ivana, Glinec c. V. St. 12 Ljubljana. 4050-2 10 vrtnic plezalk krasnih novih, deloma trajno cvetočih sortah z zavojnino in poštnino vred Din 60.— Sadjarstvo Do-linšek. Kamilica, p. Maribor. 4907-« Orehova jederca la. Siščena in pristen tr-čan cvetiičnr. meo nudf za takojšnjo dobavo po naj nižji cen! J. Menart trgo veo Domžale. 86-6 Med mestom In deželo posreduje »Jutro v« mali oglasnik G. Th. Rotman: Profesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta 47 Z vrvmi in velikim trudom se jim je nazadnje posrečilo, a »Pulex« je pri tem padel na nos, kar radovednežem v njegovem trebuhu nikakor ni dobro delo! Vsi omamljeni so prilezli na beli dan. PRINAŠAMO VAM najnovejše kroje v damski ln moški konfekciji za leto 1937• S 0 K 0" obleke LJUBLJANA, MARIBOR, CELJE, KRANJ, JESENICE, MURSKA SOBOTA LITIJA. Otročje obleke po najnižjih cenah! Moške obleke od Din 160.— naprej! Damski plašči od Din 170.— naprej iam&i Beseda i Din. davek 8 Die za šifra ali dajanje oaslova 5 Kil Najmanjši tneeek 17 Din. Hranilne knjižice in prodajo vsed denarnih savodov lapoelju jean po najvišji eeai takoj v gotovini Alojzij Planinšek Ljubljana Bethovnova ni. Teief«-' 35—10. 39-16 Posojila da Jamo v gotovimi ln blagovnih bonih »Hermte«. Informacije: Tavčar jov a 2. 87-16 6°/« obligacijsko posojilo Mestne občine ljublja-nske 1930 kupim. Plačam v gotovini. Pt.rudbe z navedbo limita na ogl. odd. Jutra pod zna-čko »Obligacije« 4836-16 Hranilne knjižice Mastne hranilnice ljubljanske lEO.OCfi in Kmetske po-so^lnice ljubljanske 80.000 prodam za gotovnno Naslov v vseh posl. Jutra. 4906^16 Stavbno parcelo 1400 mS, idealu* ležečo pod Rožnikom prodam s stavbnim dovoljenjem Naslov v vseh posl. Jutra. 4867-20 2 lepi parceli za zidam je vieokopritlične ali enonadstropne hiše (vile) blrau šole v Spodnji 5iški naiprocU(j po Dim 65.000. Naslov v vseh posl. Jutra. 4086-20 njjiiML Beseda 1 Din. davek 8 Din. za šifre al! dajanje naslova 5 Din. Najmanjfii tneeek 17 Din. Sobo sončno oddam takoj z souporabo kopalii:ce v centru Naftiov v vseb posl. Jutra. 4927-23 Sobo seiparirano, v novi hiše, cen ter oddam gosipodai. Naslov v vseh posl Jutra. 5005-33 Dražbe Beseila i>n. lavek 3 Dir. za šifro ali dajanje naslov.. Din Najmanjši ineeH 17 Dio Dve hiši na Bledu novo zgTajeni aa javni dražbi naprodaj. Ribenska cesta, i obsežnim vrtom, >rimernii za vpokojence ali ertoviščarje, cena vsaki hiši oioJi 40.000.— Din vsa ka je popolnoma podklete na, ima dve sobi, kuhinjo, »hrambo, angleško stra nišče in podstrešje, ki se da izzidatf za stanovanje. Dražba je na sodišču Radovljica soba 30. v soboto 30. marca ob 10. uri Informacije daje: >Tehna«, Ljubljana, Mestni trg 35. 4918-36 Opremljeno sobo solnčno, zračno s posebnim vhodom z 1 ali 2 posteljama lahko tudi z vso oskrbo oddam bli^u tramvaja poceni. Sp. Šiška. Cer netova 31- 4060-33 Sobe išče Beseda l Din, davek S Din. za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši zaesek 17 Din. Iščem sobo s klavirjem. Ponu.lbe na ogl. odd Jutra pod »3000» 4064-28a Razno Trenškoti, veterni suknjiči Novosti, lepe vzorce za pumparice, športne obleke nudi ceneno P r e s k e r, Sv. Petra e. 14. NAPODNA ISKARNA LJUBLJANA KNAFUEVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOV1A PREPROSTE IH NAJFINEJŠE Beseda 1 Dtn. davek 8 Din. za šifro al! lajanje naslova Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Večje število parcel kompleksov, posestev, goz dov. trgovskih tn etanovanj skib hiš ter vil ima naprodaj gradbeni strokovni izobraženi posredovaleo Ku-navei Ludvik Ceeta 29. okt. štv. 6. Telefon 37—33 Pooblaščeni graditelj in »odn! cenitelj za nasvete brezplačno na razpolago. 69-20 Dvodružinsko hišo vrt. lokal prometna ceeta ugodno prodam na Pobrež-ju Aleksandrova 107 Mar bor. « 4910-20 f Po kratkem in mučnem trpljenju je umrl danes, 12. marca 1937, previden s svetimi zakramenti za umirajoče v starosti 75 let, naš nepozabni soprog in oče, gospod DAVID MODIC sodni oflcijal v pokoju in dolgoletni uradnik Mestne hranilnice celjske. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 14. marca 1937 ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Sv. maša zadušnica S2 bo darovala v ponedeljek, dne 15. marca ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Danijela. Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin! CELJE, dne 12. marca 1937. Žalujoča rodbina MODIC in ostalo sorodstvo. Vam bo pomagal, da zopet zadobite zdravje s pomočjo zdravilnih svojstev zelišč. Ne bodite neprijatelj samemu sebi! Obolenja pri mčni ali bolečine pri mesečni čiSči (menstruaciji) Vam ublaži Hersan-čaj. Ali Vas moti odebelelost (zamaščenost) ? Ali hočete biti vitki? — Potem morete uporabljati HERSAN CA*. Zakaj bi trpeli na revmatizmu in protinu (gihtu), če to ni potrebno? HERSAN ČAJ je sredstvo, ki Vam lahko olajša muke. HERSANOV ČAJ pomaga tudi pri arterijosklerozi ta hemoroidih (zlati žili). Ali res ne veste, da je HERSAN ČAJ dobro sredstvo pri obolenju želodca, jeter in ledvic? HERSAN ČAJ se dobiva samo v originalnih zavojčkih v vseh lekarnah. — Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec pri: »RADIOSAN«. ZAGREB, DUKLJ ANINO VA ULICA 1 br. 19834/1933 Perilo za gospode in dame, namizno, kuhinjsko in posteljno perilo najcenejše v novi Specijalni trgovini F. L Goričar, Ljubljana, sv. Petra 80 Ker je lastni izdelek, lahko jamčimo za prvovrstno kvaliteto in odlično izdelavo. V slučaju potrebe se spomnite na to trgovino. KA — LE - FLUID fizijološki ekstrakt iz žlez močne in zdrave živali. Priporočamo ga v vseh slučajih, kjer je delovanje žlez oslabljeno in pri stanju, ki je posledica tega: izmučenost, živčna oslabelost, popolna nevrastenija. Brezplačno — detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Masarykova 9, Miloš M a r k o v i č, »KALEFLUID« se prodaja v lekarnah. r«c. t. raoo/38. Proda se dobro vpeljana in dobroidoča MESARIJA v neposredni bližini trga. — Letni promet din 400.000.—. Ponudbe na ogl. odd. pod »Mesarija-31. marc«. SMRT PLEŠAVOSTI! »Morana« pravo čudo! To dokazujejo mnogoštevilne dnevna zahvala Odpravi prhljaj, ekceme in vse kožne neprijetnosti Jači in hrani lasifiče. Takoj ustavi izpadanje las, lasje pora* ste jo tudi na plešastem mesto. — Cena steklenici po povzetju Din 40.—* poštnina Din 7.—. Moderna kozmetika Split »MORANA«. Diplomirana v Londona b OF ORAND PRXX IN ZLATO KOLAJNO, I Naročniki ,Jutra4 so zavarovani za 10.000 Din. Nadpise na izložbah montira sam (na steklu ali kartonu) lahko VSAKDO zelo okusno in poceni. Prospekt pošljemo na zahtevo brezplačno ln neobvezno. — FIM A, Zagreb, Trenkova uL 12, telefon 90-64. Iščemo KRAJEVNE zastopnike v vseh VEČJIH krajih. — Pri ponudbah je brezpogojno navesti reference. Urejuje Davorin Ravijen, ~ Izdaja ea konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za Inaecatni dol je odgo^oceo Aloja Novak - Bil J&bljaflt