Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 40. Izven Ljubljane 8 vin. \ LjufiljODl, v pornedeiiek, 19. leDruorjo 1912. . Inserati:. Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat...... 13 ,, za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. Izhaja: ===== vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. url popoldne. ss Velja po pošti: s ga celo leto napre] . K 28-— za pol leU „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 6'SO i« en meseo „ . „ 2*20 s« Nemčijo oeloletno „ 29'— u ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: X« celo leto naprej . K 24'— sa pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ n en meseo „ . „ 2*— V qmi prejeman ишбго K1-70 №3- Uredalttvo je v Kopitarjevi idiot štev. 6/Ш. Rokopisi ae ne vračajo; nefranklrana pisma se ne Bs sprejemajo. - Uredniškega telefona itev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi uliol štev. B. теа Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštno hran. račun št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja Številka obsega 6 strani t Zunanji minister oroi Mren- thal. V soboto zvečer po deveti uri je umrl na Dunaju avstrijski zunanji minister grof Aehrenthal. Par ur popre-je je uelišai cesar njegovo prošnjo in ga odvezal od dolžnosti zunanjega ministra. Ali njegovo oko jc postalo med tem že medlo in njegov pogled jc bil obrnjen žc proti večnosti in pri njegovi postelji je stala žc smrt. Grof Aehrenthal. Grof Lexa Aehrenthal je bil rojen leta 1854.; po svojih študijah v Pragi in v Bonnu jc stopil v diplomatično službo, za Časa zunan. ministra grofa Kalnokyja. Dobro podkovan v vseh zunanjih in notranjih zadevah avstrijske politike je bil poslan leta 1899. kot avstrijski poslanik v Peterburg, odkoder ga je cesar leta 1906. poklical kot dobrega poznavalca ruskih razmer na mesto odstopivšega zunanjega ministra grofa Gulohovskega. Leto 1906. pomeni sploh za Avstrijo bistven preobrat v avstrijski politiki. Avstrija je staia pred »splošno, enako volivno pravico, mase ljudstva so bile na tem, da se pritegnejo k sodelovanju in vplivu na javno življenje in dajo novo smer in novih misli naši politiki, samo naša zunanja politika je zabredla v močvirje, v pasivnost in v brezdelje. Avstrija se je sicer že stoletja omejevala samo na to, da obdrži svojo lastno zemljo in se osvajalne politike sistematično ogibala; temu tudi ni ničesar oporekati. A pod grofom Gulohpvskim se je pa začela v naši zunanji politiki taka za- spanost, da jo Avstrija sploh vsak količkaj merodajen vpliv in pomen izgubila. Samo en vzgled! Rusko - japonska vojska je bil najlepši trenotek, da bi Avstrija svojo moč in svoj vpliv na Balkanu izrabila in tudi av stri j sik o vprašanje Bosne in Hercegovine rešila. Za te stvari ni imela naša diplomacija ne zmožnosti, ne energije. To slabost so vladni krogi tudi nazadnje uvideli in leta 1906. so šli kar eden za drugim, zunanji minister grof Gulo-hovski, vojni minister Pitreich in šef generalnega štaba Beck. Na njihova mesta so pa prišli novi možje, grof Aehrenthal, Schonaich in Konrad pl. Ilotzendorf, od katerih sc jc pričakovalo, da bodo uvedli nov kurs v naši zunanji politiki in v naši milici. Grof Aehrenthal ie spolnil nade, ki jih je stavila nanj avstrijska javnost, in se izkazal v avstrijski zunanji politiki kot izvanrednega, spretnega in energičnega moža. Največje njegovo delo je bilo aneksija Bosne in Hercegovine. Posebno Jugoslovani mu bomo nhran'li za to zgodovinsko dejstvo, ki ga je izvršil, trajen čut hvaležnosti in spoštovanja. Mož se ni ustrašil ne srbske, ne laške iredente, ne ruskega rožljanja s sabljo, ne angleških intrig, tudi ne praznih čenč avstrijskih liberalcev in z naravnost železno roko in jekleno energijo izvedel aneksi jo Bosne in Hercegovine. Bil je Aehrenthal, ki je zopet pokazal na Adrijansko morje in na Balkan, kjer se bo odločila velemoč naše monarhije, obenem pa tudi priliodnjost Jugoslovanov. Z ane-> ksijo Bosne in Hercegovine je postalo jugoslovansko vprašanje zopet aktualno in terja nujne rešitve. S tem smo pa postali tudi Jugoslovani vsega uva-ževanja vreden faktor. Naravni razvoj države jo prinesel, da sc pomika ležišče naše politike vedno bolj v južni del monarhije in s tem vred raste tudi naš pomen in vpliv. Aneksija Bosne in Hercegovine je najbolj svetla točka v življenju grofa Aehrenthala; ne samo Jugoslovani, ampak vsa Avstrija se mora s hvaležnostjo spominjati moža, ki je s tem dejanjem pobil vse govorice o inferiorno-stj in brRzpomembno5ti naše države in silno dvignil ugled naše monarhije po vsem svetu. Grof Aehrenthal pa jc podoben vojskovodji, ki zna sicer zmagati, pa ne zna zmage izrabili. Kako krasna priložnost se jc nudila po teh časih naši diplomaciji, da. svoj vpliv izrabi. Te- ga grof Aehrenthal ni znal ali pa ni več mogel. Začela jc v naši zunanji politiki zopet ona pasivnost in mrtvilo, katero je vladalo pred njim. Brez dvoma je vplivala tudi na njegovo politično delovanje njegova bolezen, ki ga jo sedaj spravila v grob. Po aneksijski krizi se je začela nova doba. Angleški kralj Edvard je umrl in z njim je umrla tudi angleška politika, ki jc hotela Nemčijo izolirati. Rusija, je zopet obrnila svojo pozornost v Azijo, ker je sprevidela, da ni zanjo na Balkanu še pripravnega terena. Pot je bila odprta na vse strani, a Aehrenthal jo jc zamudil. Na Balkanu je Srbija naši trgovini zaprla, pol, balkanske države so začele delati »balkansko zvezo« in da ni starega nasprotstva med Srbi in Bolgari, Bog ve, kako bi se ta stvar rešila! Kmalu za lem je prišla velika vstaja v Albaniji. Kljub temu, da ima Avstrija protektorat nad albanskimi katoličani. je popolnoma mirno pustila, da so katoliške Malisore preganjale anatolskc hande in da so se morali ti obrniti do Črne gore in ilaUie za pomoč in posredovanje. Ravno tako klaverno vlogo jc igrala naša diplomacija v zadevi Maroka in pa Tripolisa. Grof Aehrenthal je pokazal veliko energijo proti Rusiji, kjer jc pa, po aneksiji ni bilo treba; veliko manj umevanja pa je pokazal nasproti Lahom in iredcntovs?kim težnjam. Sicer so je pa zadnje '"ase vsa evropska konstelacija silno zasukala. Angleži so uvideli, da v zvezi s Francozi ne pridejo daleč, zato se približujejo Nemčiji. Italijani po izprevideli pri zadnjih praskah s Francozi, da so Francozi zelo spremenljiv element in so zato postali nasproti Avstriji veliko krotkejši in mehkejši. Tudi avstrijska diplomacija, je sedaj uverjena., da je zanjo veliko važnosti v očigled vodnih ogrskih intrig, da živi z Rusijo v sporazumu. Zlasti za Jugoslovane jo to velikega, pomena, posebno še z ozirom na Mažare, ki smo jih svojčas le s pomočjo Rusije ukrotili. In tako je naša država ob grobu zunanjega ministra zopet. pravo pot našla, ki ji zagotavlja primeren vpliv med evropskimi velesilami. Grofu Aehrenthal u pa moramo dati spričevalo, cla je bil mož izvanred-ne nadarjenosti i zboren diplomat, v pivi vrsti pa Avstrijec, ki je vedno in vselej zastopal koristi Avstrije, velik patriot, ki mu jc'ležala čast, slava in korist naše monarhije na srcu. Bil je malo časa na čelu zunanjega ministrstva ali dosegel več kot vsi njegovi predniki nazaj do leta 1878. Čc sc pa ni po aneksijski krizi njegova politika pomikala po pravi črti, ni morda krivo tega napačno umevanje avstrijskih in^ teresov, ampak clrugi razlogi. Za anek-sijo, ki je pomnožila in okrepila jugoslovanski element v naši državi, pa smo bili Jugoslovani rajnemu ministru za zunanje zadeve hvaležni in ma bomo časten spomin ohranili. XXX ZADNJE URE GROFA AEHRENTHALA. Grof Aehrenthal je zelo lepo umrl. Stanje grofa Ahrenthala se je 17. t. m. silno j)oslabšalo. Ob 11. uri dopoldne so se zbrali okoli njegove postelje prvi uradniki zunanjega- ministrstva, od katerih se je umirajoči ganljivo poslovil, sckcijskemu" šefu baronu Miil-lerju pa jc dal mož, ki je bil vsikdai1 marljiv delavec, šč službena navodila. Nato sc jc poslovil od svoje rodbine, žene, o'rok in bratov. Male hčerke (Ka-rolino .Marijo, roj. 1904 in Elizabeto, rojeno 1909), je poljubil na čelo, svojemu sinčku Ivanu (roj. 1905), pa jc dejal, naj bo priden in zmirej uboga svojo mater. Preje je bil" pobožno prejel Svete Zakramente. l)o dveh opoldne nekako je bil pri polni ^avost'i, da se je mogel spraviti z Bogun" rtv izpregovo-riti zadnje besede s SVojci, Ob tričetrt na štiri sc je pripeljal z avtomobilom tajnik nunciature, monsighore Agno, ki je umirajočemu podelil papežev blagoslov, ki ga je Sveti Oče brzojavno sporočil. Ko jc bil šc pri zavesti, sc jc branil proti injekcijam, češ: »Gospodje pustite to, rudi moji materi ni lo nič pomagalo!« Injekcije s kafro in inhala-c i j o dušika bolniku res niso več pomagale. Grof Aehrenthal je rekel zdravnikom: »Vem, da ste vse storili, toda meni ni mogoče več pomagati. Ultra posse nemo tenetur! (»Več kakor kdo more, ni nobeden dolžan.«) Ob štirih, ko se bolnik ni več nobene stvari zavedel, je došlo lastnoročno pismo cesarja, v katerem je cesar ministru dovolil, ' da radi svoje bolezni odloži mesto, ga zagotovil svojega neomejenega zaupanja, izrazil, tla slejkoprej odobruje njegovo politiko, ki jo je vodil v najtežavnejših razmerah, in mu podelil brilan-to k velikemu križu reda Sv. Štefana. Aehrcnthalu ni bilo usojeno, da bi jih Kako se je preverila Kolo. Spisala Lea Fatur. i. Poldan se bliža, vroč poldan av-gustovega dne. Zrak jc razbeljen, vročina puhti iz zidov. Precl nizko hišo ob začetku zagrebške Illce stoji mlada ženska v krasni obleki kakor se. nosijo Sremkinje in se ozira navzgor, navzdol po ulici. Svetijo se srebrne igle v kitah, spetih v zatilniku, sveti se zlata zapona, svetijo se prstani na gladki roki, stekleni biseri na čevelj-čih. Sremkinja je. Nizke rasti, bujnega života. Vse na nji puhti strast in življenje. Hiša jc bela, čedna. Zidana na en pod. Pisana, zagrinjala na oknih, svetle, vrata umita. Kakor da jc Telo-svetle, vrata umita. Kakor da je Telo. vo. In na vratih mlada žena, kakor velik pisan cvet. In kakor metulji na cvet se ozira moški svet na Kato Sto-pičevko. Seljak v širokih gačah, si popravi rdečo torbo, želi s toplim usme-vom dober poldan lepotici. Mestno ob-ečeni uradniki, delavci iz kolodvora, sc ustavljajo: »No kaj lepa Kata? Kdaj pojdemo na svatbo?« — »Eh, hodite dragi vi!« odgovarja Kata, kaže ostre zobe, tenak nos se ji strese, vroče oko zaplemeni. Kaj jo zasmehujejo? Mlada je, željna veselja,, pa jc priklenjena na starega moža. Stokal in liropel, težko je hodil stari Vid Stopič že pet let. Težko ga je gledala in sram jo je oilo hoditi z njim. Pred štirimi meseci pa ga je vrglo v posteljo. Mrtvoud. Ne gane in ne krene se. Samo desnica mu služi še nekoliko, samo jezik mu ni odpovedal še popolnoma. Toda valja se težak in neroden po ustih mrtvoudne-ga, proizvaja samo nerazločne glasove. Vendar umejc ona to stokanje, umeje vprašanje njegovih zbeganih oči: »Kod hodiš? Bodi pri meni! Kata, daj vode! Kata pomakni mi blazino! Kata odpri, Kata zapri okno!« Kata in Kata! .Naveličala se je . . . Soparno, zadušno jc v bolnikovi sobi, namnožile so se muhe, vselil sc je čuden mrtvaški duh. Zunaj je solnce, življenje. Po ulici ro-počejo vozovi, korakajo pešci. Ta nizka, ona visoka, oklepajo hiše Ilico. Za vsako je vrt, veliko dvorišče. Na vrtu se pregibljejo jablane, sc obračajo soln-čnice. Onkraj vrtov so mični griči, opasani s trsjem, na. gririli protestna letovišča. In dalje streha za streho, .stolp za stolpom. Ponos kraljevine, stolno mesto Zagreb. O j la I lica, la dolga, neskončna! Različnega čela in obraza te pozdravljajo njene hiše, te spremljajo na živahni Jelačičev trg. Tam stoje kočije pred cvetočimi oleandri kavarne. Brhki kočijaž se ozira za potnikom. Gleda seljanke in fil j črko, ki odhajajo iz trga, gleda Kranjice in Štajcrkc, ki se motajo okrog židovskih štantov, polnih slepečega blaga. Morda ugleda znanko iz rodne vasi. Morda mu prinese pozdrav drage matere, prošnjo . . . Tako sladko jc vilice, toliko krajev jc tu posvečenih službi veselja — a zaslužka bore malo. Da ni lepe Sremkinje, tam kjer se začne llica, da ni njenih dobrih rok, kako bi živel Rok Staričev? Zagrmi top na kapitolu. Poskočijo ženske, ki so postale v pogovoru ua ulici, poskočijo delavci: poldan jc! Iz šol, iz pisarn in tovarn, iz prodajalcu in skladišč se vsuje reka hitečih. To vre po ulicah in trgu, sc zliva v predmestja, hiti iz hiše v hišo. Dijaki, uradniki, šivilje, vojaki, delavci vseh vrst. Prah in šum gre mimo bele hišicc z zelenimi oknicami. Zeljne oči se ustavijo na pisanem cvetu ob vratih, zamišljene oči pogledajo na okna, za ka-terimi trpi in stoče mrtvoudni starec, ko se smehlja mlada žena drugemu. Saj je poldan. Živina in človek si išče počitka. Odhajajo kočijaži iz svojih mest, prihajajo drugi. Rok popelje svojo kobilico v štalo, Rok privozi mimo Kate . . . oh, kako je na cesti! Na drobno škripljejo vozovi iz Kranjske in Štajerske. Kurnik vrh kurnika jena njih, jerbas vrh jerbasa. kurniki prazni, jerbasi polni. Mnogo lepega je na Jelačičcvem trgu, in olroci pribite materi naproti. Skoraj druga vrh druge čepe pri kurnikih ženske. lUitc vise od-vezane nemarno ob pontih sencah, iz gladko počesanih las sc prebijajo kaplje, beli rokavi so umazani. Ženske si računajo na prste, štejejo desetiec, koliko je dobička, koliko izkupička. Vedo natančno za vsako jajce, za. vsak vinar. Voznik si prižge zadovoljnega obraza viržinko in ogleduje smehljaje voz hrvaškega seljaka, ki pelje par pujskov, zadovoljnih s svojo usodo, nazaj na dom; dočim je mrk obraz gospodarjev. Pod okroglim klobukom zakriva razorano čelo, v dolge brke se zavija smrdeči dim iz pipice: Za tako ceno — nc — za tako ceno ni mogel dati svojih pujskov. Žena mu je naročila in govorila. Sama naj gre tržit, z mesarji in prekupci . . . Snažni, na visokih kolesih hite mimo seljaških graščinski vozovi, polni svetle posode za mleko, voznika rojena, prevzetna. Jezno pogledajo, ko pridrdra med nje, naglo, gospodsko, gladka kobilica s svet- nosil, ni zanje niti izvedel. Pred palačo na »Ballhausplatzu« je stalo vso polno avtomobilov in ckvipaž, v katerih so neprestano dohajali diplomati in dostojanstveniki informirat se o ministrovem stanju. Rajni je bil že začetkom preteklega tedna s Svetimi Zakramenti sproviden in sicer mu jih je podelil, pretekli torek nek pater kapucinec. Najbolj je rajni trpel, ker ni mogel, kadar je bil pri zavesti, nič spati, in je bilo zlasti dihanje silno oteženo. Tudi je slabo slišal in videl. Njegova žena, rojena grofica Paulina Szechenyi, s katero se jc poročil leta 1902, ga je do zadnjega ljubeče stregla in je bila vsled moževe smrti tal>o potrta, da sc je morala sama vleči. Umrl je grof natančno ob tri-četrt na deseto uro ponoči. XXX NOVI MINISTER ZUNANJIH ZADEV. Grof Leopold Berchtold. Novi minister za zunanje zadeve grof Leopold Berchtold je potomec moravske plcmcnitaške rodbine, ki jc bila pogrofovljcna 1. 1673. Grof Leopold Berchtold je bil rojen 18. aprila 1863., jc tedaj 49 let star. Njegov oče je bil bivši poslanec grof Žiga Berchtold, njegova mati Jo-žefina Trauttmannsdorff. Grof Leopold Berchtold jc začel svojo karijero 1. 1887. kot konceptni praktikant pri moravskem namestništvu. Aprila 1891 je postal na-mestniški koncipist, 1892 pa okrajni komisar. 24. aprila 1893 so ga poklicali k provizoričnemu službovanju v zunanje ministrstvo. Novembra 1894 jc napravil diplomatsko izkušnjo, nekaj tednov potem je postal neplačani poslaniški ataše z naslovom legacijskcga tajnika v Parizu. Septembra 1895 jc postal pravi legacijski tajnik, februarja 1899 pa so ga kot legacijskega tajnika poslali v London in mu dali naslov legacijskega svetovalca. Aprila 1902 je bil imenovan za legacijskega svetovalca 2. razreda, 1903 pa je bil pomaknjen v 1. razred. Februarja 1903 so ga poslali v Peterburg, kjer je bil takrat za poslanika baron Aehrenthal. Leta 1906, ko je bil imenovan baron Aehrenthal za ministra zunanjih zadev, je grof Berchtold postal poslanik pri carskem dvoru. V Peterburgu si je grof Berchtold, ki je obenem postal tajni svetnik, znal pridobiti simpatije ruskih vodivnih krogov. Ker je znal češko, se je ruščini kmalu priučil. Leta 1893. se je bil poročil z grofico Ferdinando Karolyi, hčerjo bivšega poslanika Alojzija Karolyja, in tako stopil v stik z ogrsko aristokracijo. Grof Berchtold jc doživel v Peterburgu zelo burne dnove. lo opravo, z ličnim gromom. Kočija ž se drži cifrasto, opleta z bičem, izzivlje z drznim pijanim pogledom. Zapoka, za-vriska, vrže Kati šopek raz klobuka, ji pomaha z bičem. O kako gorijo Katine oči! »Pridi,« mu je mignila z roko, on je odgovoril z bičem, da. pride. Zaprla bo hišna vrata, da ne pridejo sitne kume z hinavskimi obrazi, da zasledujejo in pridi-gujejo in ji prorokujejo nesrečo. Odprla pa se bodo vrata pri stezici na vrtu. Po visoki travi, med drevjem, pride neopažen Bok. V uti na vrtu bo stala pečenka, kolač in vino, v uti bo smeh in veselje, v sobi bo stokal stari. Kdo ji more kaj? Spisana in zapečatena je oporoka, starec nc more ovreči, ne more govoriti, nikogar nc pusti Kata k njemu. Vtikal se je župnik, vtikali so se znanci. Ona jc odpravila vse. Vid je bil previden, ko ga jc zadel mrtvoud. Kaj je treba — da hodi več k njemu? Zaklenjena so vrata. Zdravnik jc izjavil, da ni pomoči, samo miru in postrežbe potrebuje bolnik. Miru, miru! Zato naj ga ne razburjajo sosedje in drugi — zato ga pušča rada samega... Naj kliče In stoče: »Kata! Kata!« Ostudno se sliši iz hropečih prs, grgra-joči glas — a Bok izgovarja tako sladko in nežno: »Katica moja! Oj ti zlalo-pera ptičica iz sremskega gaja!« »Teta Kata?!« (Dalje.) V Rusiji je namreč prišel na krmilo Izvol-skij, ki je zapusfil dotedanjo Avstriji prijazno politiko Rusije, stopil v ožji stik z Anglijo, in zasledoval Avstriji nasprotno politiko zlasti na Balkanu, Prišel jc z Avstrijo v konflikt že zavoljo reform y Makedoniji in projekta sandžaške železnice; aneksija Bosne pa je avstrijsko-ruskemu prijateljstvu storila definitivno konec. Rusija je pretila celo z vojsko. Da spričo tega grof Berchtold ni mogel več na svojem mestu vztrajati, je jasno; marca 1911 se je poslovil; da pa je bil pri carskem dvoru kljub temu priljubljen, to dokazuje okol-nost, da mu je car Nikolaj ob slovesu podelil visoki red Aleksandra Nevvskega, Grof Berchtold se je podal na svoj grad Buhlavo na Moravskem, kjer jc upravljal dozdaj svoja obširna posestva, ki leže na Moravskem in Ogrskem. Bil je pa po letu 1911. že dvakrat v Rusiji, in govori se s precejšnjo upravičenostjo, da je bil poslan v to svrho, da pripravi ugodna tla za izboljšanje razmerja med našo in rusko državo. Imenovanje grofa Berchtolda pozdravlja vsa avstrijska in inozemska javnost z velikimi simpatijami. Grof Bcrchtold bo brezdvoma nadaljeval politiko svojega prednika — dokler bo šlo, seveda — v prvi vrsti pa mu pripisujejo nalogo, da vpostavi prejšnje prijateljsko razmerje z Rusijo. Z žeijo, da se mu to posreči, tudi mi to imenovanje pozdravljamo. AVSTRO-OGRSKI MORNARIŠKI BUD-GET POVIŠAN ZA 16 MILIJONOV. »Zeit« poroča, da izkazuje proračun za avstro-ogrsko mornarico za leto 1912. 139,450.000 kron potrebščine, torej 16 milijonov 200.000 kron več kol lani. Ustanovi se 12 novih častniških mest, pet ali šest novih mornariško-uradniških mest, med njimi nekaj »generalnih inženerjev«, in obenem se poviša število moštva od 14.000 na 18.500. Proračun vsebuje drugi rati za dreadnoughta »Viribus Unitis« in »Tegetthof«, vsaka po 15 milijonov kron [vsaka ladja bo stala skupno 37 milijonov kron). Nadalje sta v proračunu drugi rati za oba druga dreadnoughta, ki se šele gradita, vsaU^po 10 milijonov kron, potem drugi rat^^ nagli križarki »G« in »H«, ki sc gradita ena v Tržiču (Monfalcone), druga pa na Reki, ter druge rate za šest novih torpedovk. Za torpede, municijo in podmorske mine pa je določenih 23.600 K. UČITELJSKE PLAČE V NIŽJEAV-STRIJSKEM DEŽELNEM ZBORU. Nemški krščanski socialci so bili prvi, ki so ustregli učiteljskim željam ter jim dali plače, ki celo presegajo plače državnih uradnikov zadnjih štirih razredov. Dne 16. t. m. je bil tozadevni zakon za Dunaj sprejet. Najnižja plača. t. j. provizoričnih učiteljev, je 1200 K, najvišja za učitelja 5700 K, za nadučitelja 6i00 Iv; najvišja za učitelja meščanske šole 6300 K, za ravnatelja meščanske šole 6900 K. Nadučitelji-ca doseže 5400 K, ravnateljica pa 5900 kron. Najvišja pokojnina učiteljice 4700 K. Obravnava je bila zelo zanimiva. Če menijo nemški krščanski socialci, da bodo za to želi kako hvaležnost od liberalnega učiteljstva, se zelo motijo. ČEŠKONEMjKO VPRAŠANJE. O češkonemških spravnih pogajanjih se je izdal 17. t. m. od nemške strani komunike, ki pravi, da je treba premagati še velike težkoče in da prevelik optimizem ni na mestu. Vendar pa je upati, da se bo, ako pokažejo Čehi le količkaj dobre volje, vprašanje za-rnoglo povoljno rešiti. DALMATINSKI DEŽELNI ZBOR OD-GODEN. Zadar, 17. februarja. Pogajanja med deželnozborskimi strankami so ostala dosedaj brez uspeha. Z ozirom na to se zatrjuje, da bo dalmatinski deželni zbor v kratkem odgoden. Z MINAMI ZAPRTO SOLUNSKO PRISTANIŠČE. Tržaški »Piccolo« poroča, da je pomorska oblast vse parobrodne družbe obvestila, da je vhod v solunsko luko zavarovan z minami in da morajo ladje nevtralnih držav paziti pri plovbi v luko na gotove odredbe in konven-cionalne signale, ako se hočejo obvarovati škode. NEMŠKI PARLAMENT. V nemškem državnem zboru se je 17. t. m. nadaljevala budgetna debata. Soc. demokrat Lede b u r je označil govor državnega kanclerja, ki je bil ostro napadel soc. demokracijo, kot »nezaslišano predrznost«. Očital jc drž. tajniku za zunanje zadeve da je v ma-reškem vprašanju nastopal naravnost »zločinsko«, da povzroči vojno. Napadel jc tudi Rusijo in zahteval novo razdelitev volilnih okrajev. Državni tajnik za zunanje zadeve von Kidor-1 e n - \V a c h t e r je globoko obžaloval I.cdehurioVo naprtile nn Rusijo in jih odločno zavrnil. Izvajanja Ledehur-jeva glede Maroka pa je označil za bajko. Gruber od centra je nasproti državnemu kanclerju, ki je dejal, da vlada noče glede na oblast kanclerja na ustavi ničesar izpremeniti, izjavil, da eentrum slejkoprej zahteva, da vlada predloži postavo o odgovornosti ministrov. Centrum je tudi za reformo volilnega reda; predvsem za to, da ие odpravijo demoralizujoče ožje volitve. Volilni okraji pa sc ne smejo izpremeniti. Moralna pridiga državnega kanclerja meščanskim strankam, pa ni po mnenju centra na nikogar napravila nobenega vtisa. NEMŠKI CESAR ODKLONIL SPREJETI DRŽAVNOZBORSKO PREDSEDSTVO! Kakor znano, je nemški državni zbor, ko je član centra dr. Spahn predsedstvo odložil, ker je bil izvoljen za podpredsednika socialni demokrat, izvolil predsedstvo, obstoječe iz svobodomiselca Kampfa, prvega podpredsednika, socialnega demokrata Scheidemanna, ki je bil že prvotno izvoljen, in svobodomiselca Doveja, ki jc drugi podpredsednik. Spričo tega je nastalo vprašanje, kako se ho moglo novo predsedstvo cesarju predstaviti, ker jc socialna demokracija, čeprav z zelo majhno večino, sklenila, da podpredsednik Scheidemann nc gre na dvor. Sicer je Bebel izjavil, da bo Scheidemann šel na dvor in klical cesarju »Hochl«, ako bo predsednik zadržan, vendar jc to zagotovilo majhnega praktičnega pomena. Vsled tega sta le predsednik in drugi podpredsednik zaprosila cesarja za sprejemno avdijenco, toda cesar je po dvornem nad-maršalu izjavil, da tega aržavnozborskega predsedstva ne sprejme. Nobenega dvoma ni, da se tako predsedstvo, ki jc cesar noče sprejeti, nc bo moglo držati. Zato je gotovo, da se čez mesec dni izvoli novo predsedstvo, za katero pridejo vpoštev eentrum, konservativci in nacionalni libcralci. ITALIJANSKO-TURšKA VOJSKA. Rim, 19. februarja. »Agenzia Štefani« poroča iz Tripolisa, da se bojni položaj ni čisto nič spremenil. Rim, 19. februarja. »Agenzia Štefani« poroča iz Bengazija z dne 17. t. m., da je bataljon 4. pešpolka, ki jc manevriral v varstvu italijanskih topov, napadlo 200 beduinov. Italijanom se jc posrečilo, odbiti sovražnika. Od strani turškega poveljstva se razširja med prebivalstvom vest, da so Turki udrli v Italijo in da so žc v bližini Rima. ANGLEŽI SE UMIKAJO. Angleški minister za zunanje zadeve sir Grey jc 17. t. m. govoril v Manchestru in z ozirom na poslanstvo vojnega ministra lord Haldaneja, ki je šel v Nemčijo pripravljat sporazum med obema državama, dejal, da je mir v interesu tako Anglije kakor Nemčije. Tajil je tudi z vso odločnostjo, da bi sc bila Anglija v lanskem poletju oboroževala, da Nemčijo napade. — Slednjega sir Xjreyu po razkritjih kapitana Fabra in admirala lord Beresforda noben človek na svetu ne bo verjel. Sicer je pa zbližanje Anglije in Nemčije, ako bo iz tega res kaj, le pozdravljati. e novice. -■r Napredek »Slomškove zveze«. Kakor poroča »Slovenski Učitelj« šl. 2. je bilo v zadnji odborovi seji Slomškove zveze sprejetih po skupnem posvetovanju 32 novih članov in članic; trije priglašeni so bili odklonjeni, dva člana pa sta bila izključena. »Slov. Učitelj« tudi poudarja, da je treba za sprejem pravilne priglasitve enemu ali drugemu odborniku in da se novi člani sprejemajo ali odklanjajo z večino odbornikov pri skupni seji. — Ne bo torej nič s tem, da naj bi se kar vsi liberalni učitelji — kakor je omenjal in priporočal zadnjič dr. Triller tam nekje v deželnem dvorcu — vpisali v Slomškovo zvezo! — Odbor ima precej stroge cenzorje. + Shod S. L. S. se jc vršil včeraj v Gorjah. Govoril je F. Terseglav o načelih S. L. S. in pobijal pogubno smer liberalizma, ki s svojimi tudi v zunanjepolitičnem oziru kratkovidnimi teorijami slabi naše ljudstvo kulturno in gospodarsko. Ljudstva sc je zbralo v društveni dvorani vse polno in izražalo svoje popolno zaupanje v poslance S. L. S. in njih delo v državnem in deželnem zboru. -f Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem je izvolila (mesto odsto-pivšega predsednika Fr. pl. šukljeja) v seji osrednjega odbora dne 16. t. m. za predsednika deželnega glavarja gospoda dr. Iv. Šusteršiča, kateri jo pred-sedstvene posle takoj prevzel. -f Nastop slovenskih veterinarskih slušateljev na Dunaju, ki hočejo preprečiti živinozdravniški tečaj na Vrhniki, celo mnogim liberalcem ne imponira. Tako piše list g. Plula: »Glede \pokojenega živinozdrav-nika Z. Turka, ki nai bi bi! takorekoč za kratek čas prevzel vodstvo živinorejski! tečajev, se nam nekam čudno zdi, zaka. je ta njegov posel našel toliko in take ogorčenje od strani njegovih mlajših tova rišev na Dunaju. Če so to storili zgolj rad! lega, ker je g. Turk že vpokojen in bi bii njegovo novo službo rad kdo mlajših kolegov prevzel, ima ta odpor na sebi vsa nekaj, če tudi ne še vsega. Ako pa za tem grmom tiči namesto kakega zajca, zopel kaka iz vode tja za grm vržena ali zašla riba, je tako postopanje vse graje vredno Interesi živinorejskih tečajev se morajo od vsake stranke smatrati višji, nego zgolj interesi osebnega kruhoborstva. Vsekakoi pa jc tako postopanje napram bolehnemu g. Turku smatrati kot netaktno.« — Gospodje veterinarci so se torej s svojo akcijo proti živinozdravnišk, tečaju vse kaj drugega kakor proslavili. Ljudstvo rabi na deželi za nujne slučaje mož, ki bodo znali živini v prvem hipu pomagati, kakor rabi babic in strežajk, ki se na posebnih tečajih izobražujejo ne le za bolniško postrežbo, temuč tudi za pomoč pri prvih nezgodah. Kakor čujerao, so zdravniki sklenili razun tečajev delati tudi na to, da se o tem spiše poljudna knjiga. Zakaj bi naj za živino, ki pomeni za našega kmeta velik narodnogospodarski zaklad, veljala druga načela, res nc vemo. Kakor ni mogoče, aa bi bil v vsaki vasi zdravnik, tako ni mogoče, da bi vsaka vas imela živinozdrav-nika in živali je vendar treba mnogokrat precej pomagati, tako pri porodih kakor, če se žival napne, zlomi nogo ali kaj podobnega. Kmet ne zmore velikih stroškov, ki jih povzroča živinozdravnik, ki se od-daleč pripelje. Sicer pa ima živinozdravniški tečaj na Vrhniki tudi namen, kmetovalce navajati, da na živino pazijo, da ne bo zbolela in jo prav negovati. Le skrajna ozkosrčnost, ki ji je le za malerielno stran živinozdravnikov, je zamogla roditi odpor veterinarcev, ki so splošni blagor zaposta-vili za stanovski egoizem. Nam se prav zdi, da veterinarske slušatelje znani nekda iz Ljubljane hujska, saj je sicer med slušatelji veterinarstva precej pametnih in za blagor kmetovalstva navdušenih gospodov. Veterinarci bodo naposled uvideli, da s tem ne bodo ničesar dosegli, ampak si le neizmerno škodovali. Tečaj bi ljudstvo spravil z živinozdravnikom v ožji stik, bi ljudi navadil živinozdravniško pomoč prav ceniti in bi živinozdravnikom dal tudi pri-ložnost ^poučevati ter si takoj še kaj postrani zaslužiti, saj bo še več tečajev potreba in ti bodo stalni. Veterinarci naj torej rajši spregledajo kakor da se dado ščuvati od ljudi, iz katerih govori le gola maščevalnost. -f- Dalmatinska brvaška duhovščina ima danes sestanek v Splitu. Uredništvo »Slovenca« je shod pozdravilo z brzojavko: Bog blagoslovi delo združene hrvaške duhovščine za svete ideale lirvaško-sloVenskega naroda. <- Novo nasilje proti Hrvatom na Reki je sklenil reški občinski svet. V seji 16. t. m. jc bil namreč na dnevnem redu načrt za prizidavo še enega nadstropja mestni palači, kateri načrt je ministrstvo odobrilo in bi znašali stroški 238.000 K. Proti temu pa je občinski svetovalec Brazzoduro vložil predlog, da se ta načrt zavrže in"*namesto tega kupi poleg mestne palače stoječa hiša, v kateri se nahaja hrvaška »Narodna Čitalnicah. Proti se je oglasil občinski svetovalec H. Gherbaz, ki opozarja, da bi se z nakupom te hiše stvar silno zavlekla, ker so bodo lastniki prodaji oziroma ekspropriaciji z vsemi silami upirali. Bazven tega bi magistrat po novem regulacijskem načrtu moral zgradbo itak podreti. Naj se torej ostane pri že odobrenem načrtu povišanja mestne palače. Toda reškim mestnim očetom ni za pametno gospodarstvo, marveč vedno v prvi vrsti le za to, kako bi zopet kje izpodmaknili tla reškim Hrvatom. Zlasti jih seveda že davno bode hrvaška čitalnica v neposredni bližini mestne palače, zato se ni čuditi, da so glasovali za Brazzadu-rov predlog (za katerega se je posebno ogreval tudi nek Ossoinack!) in sklenili, da se bodo za nakup čitalnične hiše najprej »prijateljsko« pogajali z lastniki, ako pa tem potom ne uspo, bodo pa takoj predlagali ekspropria-cijo. No, tucli s takimi sredstvi obstoja Hrvatov na Reki no bodo spravili e sveta — samo če Hrvati le malo hočejo! -f Odlikovanje. Česar je podelil profesorju na goriškem učiteljišču dr. Francu Kosu oh priliki stalnega vpo-kojenja naslov šolskega svetnika, okr. tajniku Adolfu Bohrmannu v Kranju pa vsled istega povoda zlat zaslužni križec. + Državni zbor je sklican na dan 5 .marca. — Poročil se je 15. t. m. gosp. Ivo Zupančič, c. kr. orožniški straž-mojster, in postajenačelnik v Kranjski gori, z gospico Antonijo T u r S i -č o v o. Čestitamo! — Nov brzovlak na progi Divača — — Puli. 7 Dunaja poročajo: Da sc zboljša ■ zveza z Brioni, sc s 1. marcem v zvezi s tržaškim brzovlakom južne železnice (odhaja z Dunaja ob 7. uri 20 min. zvečer) uvede nov brzovlak iz Divače v Pulj, ki dospe v Pulj že ob 8. uri 27 minut pred-polane. Dosedanja vožnja bo s tem prikrajšana za več nego eno uro. -j- Na občnih zborih naših hranilnic, posojilnic in gospodarskih društev ne pozabite predlagati podporo »Slovenski Straži«! — Liberalne volitve. Iz - Št. Ru- perta sc nam poroča: Kar sc ni zgodilo in se nc godi nikjer na svetu, sc godi v Št. Rupertu na Dolenjskem. Za volitve, ki so razpisane na 26. in 27. t. m., se dostavljajo že z liberalnimi kandidati natisnjene glasovnice. Takih glasovnic se je izdalo gotovo že čez par s,to. Volilkc povečini ne dobe v roke niti glasovnic niti izkaznic, ali pa se jih vleče, da naj dado pooblastila, češ, saj so za Slovensko Ljudsko Stranko. Glasovnice in izkaznice nosijo okrog najhujši liberalni agitatorji. Doloma sc izkaznice puščajo tudi kar pri kakem liberalcu, o bratje Ma-rolt z Vincencom Drnovškom. Sodišče je zasledovalo, a združenim zločincem ni popolnoma dokazalo krivdo nekaterih dejanj, zato je bila ta družbica bolj nizko kaznovana. Pregovor pa .pravi: Nič ni tako skrito, da bi nc bilo odkrilo. In res, prijatelji so sc med sabo sprli in zdaj odkrivajo eden proti drugemu hude zločine, med temi tudi sledeče: Župniščc v Leskovcu je bilo s katranom, zamazano. Stene in vrata popisana z »Živio čukarija!« Na vratih je bilo nad 50 K škode. Ravno tako je bila cerkev v Leskovcu namazana z žaljivimi napisi, tudi tukaj jo bila storjena škoda znatna. Ljudje so vpili, da je to gospod župnik ali kaplan sam storil, samo da bo imel gradiva za volitev. Sedaj pa sc je izdal tovariš Janez Marolt iz Leskovca, da je stal na straži, ko je Drnovšek Vincenc z Leopoldom in Janezom Maroltom onesnažil župnišče in cerkev. Pripoveduje, da jih je k temu zločinu baje napotil vpo-kojeni železničar Franc Iirastovčan iz Krškega, socialnodemokraškega mišljenja, da jim je dal v Venicali, svojem vinogradu, piti in da so to storili v pijanosti. Pripoveduje, da jim je pre-skrbel katran iz veniško opekarne in tudi, da jih je napotil, naj kip sv. Janeza v graščinski hosti preneso h kipu Marije, ki stoji pri cerkvi v Leskovcu. Tega pa niso hoteli storiti, ker jih jc bilo strah pred kaznijo božjo. Alojz Marolt, prodno je odšel v Ameriko, je priznal gori omenjenim, da jih jc veliko radi uboja Barbiča že zaprtih, ali pravega še ni bilo, da jo najbrže on tisti, ki jo Barbiča ubil. Alojzija Marolta je tirala vest v Ameriko in Vincenca. Drnovška neznano kam na Hrvaško. Iirastovčan pa študira zagovor, ker ga baje sodišče citira na odgovor. Žcndar-merija pa po Leskovcu poizveduje naslov ostalega ptička viničarja Drnovška. — Poroke. Pretečeni teden sc je poročil g. Anton Korošec, trgovec s Klanca pri Herpeljah z gdčno Ivanko iz ugledne rodbine Kovačičeve iz Smuj pri Premu. — Dne 19. t. m. se je poročil g. Vladimir Požar, nadučitelj na Premu, z gdčno Frančiško Maver, učiteljico v Sembijah. — Žrtev alkohola. Z Viča: V soboto večer je v Gradašici na Glincah iik Traunovega mlina utonil stolar Peregrin Bogataj. Šel je, kakor pravijo, od alkohola precej omamljen proti svojemu stanovanju. Spremljal ga jc nek šolski deček, njegov sorodnik. Ko prideta čez most, zavije nesrečni Peregrin preveč proti strugi, kjer mu zmanjka ravnotežja ter pade v Gradašico. Deček teče po pomoč, a med tem jo, Peregrin, ko se ni mogel rešiti iz vodo, nesrečno zdihnil. Truplo jc obstalo z nogo vjeto pri mostovem stebru, od koder so ga z velikim naporom rešili in spravili na suho in od tu v mrtvašnico na Vič. — Iz poštne službe. Na poslali v Žerovnici in Kandiji upeljejo brzojavno službo. — Ljudsko šolstvo. Okrajni šolski svet za ljubljansko okolico jo doseda-nejga prov. učitelja v Peči Jožefa Jer-šo imenoval za prov. učitelja v Spodnji Šiški. — Kriza v puljskem občmskem svetu. Pulj, 17. februarja 1912, Deset zastopnikov vojne mornarice in dvoje državnih uradnikov jo odložilo mandate občinskih svetnikov. Vzrok to de-misijc leži v tem, da so. mestna uprava na ponovne zahtevo za predložitev de-tailiranih računov o mestnem gospodarstvu ni hotela ali Bog ve iz kakšnih razlogov ni mogla odzvati. Računi delajo laško - liberalni komori žc dolgo časa velike skrbi in kriza v občinskem svetu traja radi tega že več časa. Zadnja stavka mestnih delavcev jc pa to krizo še pospešila. Ob stavki sc je pokazalo mestno gospodarstvo v strašnem neredu. Celo mesto je poslalo priča največje zanemarjenosti v mestnih podjetjih navzlic naravnost velikanskim investicijam. Opozicija je zahtevala, da se uvede zoper krivce disciplinarna preiskava, osobito proti inženirju mestne plinarne. Ker je pa to osebni prijatelj župana dr. Varetona, mu seveda ta ni hotel naprtiti disciplinarno preiskavo. Tako jo prišlo, da je tudi ta upravičena zahteva opozicije pospešila demisijo zastopnikov vojne mornarice in državnih uradnikov. Zupan dr. Vareton jc s tem, da jo dajal svojemu prijatelju mestnemu uslužbencu na škodo davkoplačevalcev po-tuho, morda sam pospešil popolni razpad puljskega občinskega sveta. Seclaj nastaja vprašanje, kakšno stališče bodo zavzeli hrvaški občinski svetniki. Izza kulis ni mogoče ničesar zvedeti. Vsekakor pa je jako dvomljivo, da bi za vse one krute udarce, katere prejema hrvaško in slovensko ljudstvo v Istri od laško-liberalne komore sedaj hrvaški občinski svetniki pomagali reševati za vsako pravično delo nezmožen občinski svet gotovega propada. Podpiranje laško-liberalne komore od hrvaške strani bi tudi pomenilo kalje-nje sporazuma z vojno mornarico kot enim najvažnejših faktorjev v Pulju. — Sajenje krompirja se je že začelo v goriški okolici te dni. — K&er želi 480.0C0 Srankov zadeti naj prečita današnji inserat »Slovensko Straže« o žrebanju. Izredno ugodni pogoji! — Nova crožniška postaja. Na Turjaku so dobili novo orožniško postajo. — Pogreb vrle slovenske žene. Iz Košane nam pišejo: V torek, dne 13. t, m. smo pokopali vrlo pristašinjo S. L. S., načclnico ženske podružnice »Slovenske Stražo« in sploh organizatorko košanskega žcns>.va, gospo nadučite-Ijevo Cilieo Gradovo. Kako ume vrlo našo. ljudstvo ceniti svojo, prijatelje, se'je pokazalo ta dan v Košaui. Nepregledne množice ljudstva iz skoro dveh obširnih občin spremljale so pokojni-co na zadnji poti. Pogreb so vodili trije prečasti.ti gospodje duhovniki iz Košane, Šmihcla in Št. Petra. Krsto so nosili gospodje občinski odborniki. Pred krsto je šla šolska mladina iz Košane in Kala pod nadzorstvom gg. učiteljic, za njo.jc šla »Marijina družba«, ženska podružnica »Slovenske Straže« v narodni noši, moška podružnica »Slovensko Straže«, za njo »Košansko pevsko društvo« z austavo in vencem, za tem Orli iz Košane, Št. Petra in Trnovega v kroju 7. venci, za njimi občinski odbor in odbor Mlekarske zadruge kor-porativno, za temi pa učiteljstvo. Za krsto in sorodniki pa so so, razvrstile velike množice ljudstva. Pred šolo, v cerkvi in ob grobu jc prekrasno pelo »Košansko pevsko društvo« pod vodstvom gospoda nad učitelja Ccnčiča iz Št. Petra. Pri sv. maši pa je pel prekrasno cerkveni zbor, orglal pa jo nadučitelj gospod Horvat iz Trnovega. — Ob grobu se je poslovil od blage pokoj-niec v imenu »Košanskega pevskega društva«, čigar zastavi je pokojnica kumovala, gospod žel. mojster Anton Cič. — Splošno se trdi, da takega pogreba ni videla niti Košana -niti dalj-nja okolica. Ljubezen in udanost, ki so jo izkazali vrli Kosanci blagi in nad l vse delavni pokojnici in pa nesrečni družini g. nadučitelja Grada, ki je sam predsednik šestih društev in zadrug, je nepopisna. Z njim žaluje cela fara, tolažijo ga tisoči ljudstva. Tako ljubezen zamore vživati le res delaven in res katoliški učitelj, ki mu bije v prsih srce za kmeta-trpina! — Bog ga tolaži, blagi pokojnici pa blag spomin! iz Hrvaške. — Zagrebški nadškof dr. Posilović bo s cesarjevim dovoljenjem oddal celokupno upravo dohodkov zagrebške nadškofije nadškofu koadjutorju dr. Bauerju, ki bo s tem seveda prevzel tucli reprczentacijske dolžnosti. S tem korakom .ve hoče osiveli nadškof dr. Posilovič popolnoma odtegnili javnemu življenju in je bil njegov milijonski dar hrvatskemu narodu nekako slovo od dosedanjega njegovega delovanja. — Nemiri v Zagrebu. Policijski komisarja! v Zagrebu ,;c izdal sledeči razglas: »Ker so pocestni nemiri v zadnjih dneh zavzeli tolike dimenzije, da jc smatrati javno varnost v mestnem okolišu za resno ogroženo, odrejuje kr. policijski komisarja! do nadaljnih odredb sledeče:' 1. Ilišna vrata morajo biti ob fjedmi uri zvečer zaprta in zaklenjena. 2. Zb.ranje ljudstva na cestah jc v teku celega dno prepovedano. 3. Otroci in vajenci ne sme;,o biti po 7. uri zvečer brez nadzorstva na cesti. Za otroke in vajence bodo odgovorni starši, varuhi, hranodajalci oziroma delodajalci. i. Lastniki oziroma poslovodje kavarn, gostiln, pivnic in točilnic so dolžni, takoj zapreti svoje lokale, ako se gode v njihovi bližini pocestni izgredi, in jih imeti toliko časa zaprle, dokler se v bližini izgredi vrše. Kdor bo ravnal pro.i tem določilom, bo kaznovan z denarno globo, oziroma 14-dnevnim zaporom«. Učiteljska amputacija pri banu Čuvaju. Poroča se nam iz Hrvaške: 13. t. m. prejeli so vsi učiteljski zbori zagrebško županijc (ki ima brez Zagreba skoro pol milijona prebivalcev) od nekoga brezimnega odbora — brez podpisa m brez datuma — pozivnice, da pride vsak kolega in vsaka kologinja 15. februarja ob 11. uri dopoldne v veliko dvorano županijskega poslopja, kjer bo »prevzvišeni gospod ban Čuvaj« sprejel v avdijehco poklonstveno depu-lacijo učiteljstva. Ista so mu bo zahvalila za začasno 15odsioino zvišanje plače (od -i 10 na 500 gl ..skupaj torej za 120 K;. Šolski voditelji v sedežih okrajnih glavarstev so pa »odzgoraj« dobili šo posebno navodilo, kako naj poskrbe, da bo udeležba učiteljstva pri tej priliki čim obilnejša. To jo lista, stara ma-žaronska praksa izza leta 1883.! In res jo prišlo pred svetlega bana 350 učiteljev in učiteljic oziroma njih žena in hčera. V imenu, »vsega hrvaškega uči-teljsiva« (?!) je pred banom govoril nek Novak in ga zagotovil podporo uči-tcljsivah na vseh linijah njegove politike! To jc pač malo preveč in razumljivo le tako, da jo hrvaško učiteljstvo res silno slabo plačano in sc jc v svoji bedi udalo pol grožnji pol obešanju »odzgoraj«. Seveda pa ta Novak in tisti njegovi tovariši in tovarišice, ki so prišli suženjsko poljubljat roko, ki krvavo biča nc le posamezen stan, marveč celokupen hrvaški narod — šo davno ni vse hrvaško- učiteljstvo; in kako sramotna in poniževalna sc je cela uprizoritev zdela prirejevalcem samim, jc najboljše znamenje to, da so na famožni poziv ni nihče podpisal: nc okrajno učiteljsko društvo, ne Savoz — sploh nihče. Zares: spričo dogodkov v Zagrebu, spričo sedanjih resnih časov v hrvaški domovini, bi hrvaško učiteljstvo nc smelo pozabiti na zvestobo do celokupnega ljudstva, iz čc-gar žuljev izhajajo tudi tiste kronicc, za katere sO se šli poklonit, banu, kako)- tudi tisto, katere jim je še za bodoče obljubil in so mu zato navdušeno (?!) klicali živio. Hrvaško učiteljsko naj ta korak popravi! — Demonstracije v Sarajevu. Za včeraj so napovedali Hrvati v Sarajevu demonstracije proti Ogrski, vsled česar jc bila vsa policija na nogah. Okoli 6. ure zvečer jo prišlo na trgu pred katedralo, ko jo, hotela policija demonstrante razkropiti, do krvavih spopadov. Padlo jc več strelov iz revolverjev proti policajem, katere so tudi obmetavali s kamni. Policija jc nastopila proti demonstrantom z golimi sabljami. Neki stražnik jc bil s kain-nem težko ranjen, neki mohamedanski dijak pa ustreljen iz revolverja. Prišlo jc še pozneje do ponovnih spopadov s policijo in jo moralo končno posredovati tudi vojaštvo. Okoli 9. ure zvečer je bil žo zopet mir na cestah. Arc-tovanih je veliko število oseb. Sia;ersKe novice. š Iz Celja. Naši liberalci so si v laseh,, da jc veselje. Razdor med bolj poštenim delom, ki ima še nekaj narodne zavednosti in ponosa ter med propalimi trabanti štajercijancev postaja vedno globokejši in nasprotje vedno osirejše. Zanesli so ga že v »Narodni List«. V zadnji številki bere nekdo, ki se je najbrže že pobratil z Linhartom, levite onim — »kratkovidnim možem, ki se najdejo med ta-kozvanim naprednim razumništvom in obsojajo našo (dr. Kukovčevo) taktiko.« Vedno lepše. Radovedni smo, kako bodo ti »kratkovidni možje« kvitirali to brco. Pohlevnost je lepa čednost, toda često ni nič kaj na mestu. š Celjsko mestno gospodarstvo. Naše celjske ulice so zdaj, ko se taja sneg v tako slabem stanju, da na nekaterih mestih stojijo cele mlake vode, v nekaterih ulicah pa bi sc človek kar do kolena pogreznil v blatu, n. pr. Schil-lerjeva cesta. Za snago celjskih ulic ima nalogo skrbeti Derganc (bivši Hrvat, ki pa sc raje peča z raznimi opravili pri nemško-nacionalnih društvih, mesto cla bi sc brigal za svojo posle, za katere je od mosta nastavljen. Svetovali bi našim mestnim očancem, naj tega moža malo poučijo, kaj je njegov posel. Dalje bi jim svetovali, naj bi tisti denar celjskih davkoplačevalcev, ki ga izmetavajo raznim nemškim hujskajo-čim društvom, dali raje za popravo celjskih ulic, ki so skoro vse brez izjeme take, da sc takih težko najde v kakem zakotnem trgu. Pa kaj, naše mesto ima, vedno dosti denarja za društva in plačevanje raznih cestnih fa-kinov, za napade na Slovence, v splošno koristno naprave pa mu vedno manjka denarja. Morali sc bodo tudi celjski Slovenci malo zbuditi ter se malo pokazati pri občinskih volitvah. Treba jo dela in dobre volje, mogoče prvič še ne bi šlo, pa zua iti polagoma. Torej Slovenci vzbudimo se in idimo n a vztrajno i n s 1 o ž n o delo. š 89. občni zbor c. kr. kmetijske družbe štajerske se vrši dne 27. in 28. sušca v deželni hiši v Gradcu. Otvoritev dne 27. sušca ob 4. uri popoldne. š Regulacija Drave. Zakaj se ne regulira Drava? Ker sta spravo mecl Ncmci in Slovcnci v deželnem zboru preprečila Ornig in \Vastian. Iz istega razloga sc tudi Pe rnica ne regulira in okrajni zastopi ne dobivajo podpor. š Pomiloščeni kaznjenci. Cesar jb pomilostil 56 kaznjencev v različnih kaznilnicah, kateri bi imeli presedeti še več ali manj kazni. Od pomiloščenib jih odpade na kaznilnico v Mariboru 8 in na moško kaznilnico v Gradcu G. š Samoumor bivšega hotelirja. Iz Maribora nam poročajo: Danes, dne 16. t. m. dopoldne se jc v svojem stanovanju v Tegetthofovi ulici zastrupil nekdanji hotelir Sauer. Dal si je mod čaj strup, kateri je naglo deloval. Biio je hitro poklicano rešilno moštvo, a ko jo prišlo, je bil Sauer že mrtev. Vzrok samomora jo neznan. Sumijo, da se jo najbrž zastrupil, kor je bil melanholičen. š Kmetijska šola v št. Jurju ob juž. želcznici. Cesar jo sklep štajerskega deželnega zbora z dne 10. januarja 1. 1910., s katerim sc deželni odbor pooblašča, za ustanovitev deželne kmetijske šole v št. Jurju ob južni železnici potrebni znesek 429.000 kron potom kredi! a najeti, s sklepom od 28. januarja t. 1. dovolil. š Beračev konec. Iz Kozjega se nam poroča: Ko so šli zadnjo nedeljo ljudje v Kozje k službi božji, so videli v ob cesti v.ckojom potoku Bistrici ložati človeško truplo z glavo navzdol. Takoj so v mrtvecu spoznali berača Alojzija Kranža, ki jo pred kratkim bil še premožen posestnik, a je vse skozi pijančevanje in igranje zapravil. Najbrže jo v pijanosti padel v potok in tako našel svojo smrt. No rečni alkohol! š Duhovniška vest. Č. gosp. .losip Erkor, župnik v Šmartnem v Rožni dolini, jc dobil župnijo Vrbjc—Sclc pri Slovenjem gradcu. š Velikodušen dar. C. gosp. zlato-mašnik in duhovni svetovalec Matija Koron v Žalcu jc daroval katoliškemu listu »S'raža« na •Štajerskem 400 K. š Požari. V Logarovcih jc enega zadnjih večerov zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Senjura. K sreči jo imel poslopje zavarovano. — Zadnjo nedeljo pa jc zgorela hiša posestnika Šiške v Štročji va i pri Ptuju. Vzrok o nastanku ognja ni z.ian. š Smrtno nevarno je zbolel v Slov. Bistrici znani rodoljub in pisatelj gosp. Lovrenc Stepišnik. š Zaprli so v graški okolici 20lct-^oga pekovskega pomočnika Alojzija -jmljnka iz Brežic zaradi tatvine. š Pre'.ep s Urvnvim izidom. Iz Konjic nam poročajo: Pred kratkim je popival v neki gostilni v Pobrežali posestniški sin Anton Ilasler. Ko je bil zvečer na potu domu, so se mu pridružili fantje Ferdinand Klančnik, Alojzij Kropf in Franc Kvas iz Pobreža. Začeli so se ž njim prepirati. Kvas "jo vzel nož ter ga zasadil Haslerju v prsa. Ranil mu je pljuča. Ilasler se je smrtno nevarno ranjen zgrudil na tla. Kvas, katerega so naznanili oblastim, je pobegnil. š Izpred celjske porote. Zaradi uboja se je imel zagovarjati živinski trgovec Prah Florijan, ki je v Kostriv-nici pri Rogatcu Antona Plavčaka tako pretepel, da je ta umrl. Bil je obsojen na tri leta ječe. — Obsojeni s e j m-s k i tatovi in roparji. ,V sredo, četrtek in petek so se imeli zagovarjati pred celjsko poroto člani Dušan Sveta-novičeve tolpe, ki so ropali in kradli po sejmih. Bili so štirje in sicer: G j uro .Tovanovič, Mirko Jean, Sretan Colič in Ivan Milan Milanovič. Kradli in ropali so po Kranjskem, posebno okoli Novega mesta, na Sp. Štajerskem, Medjc-rnurju in Hrvaškem. Končno so njih delovanje ustavili na Štajerskem in jih izročili okrožni sodniji v Celju. Bili so obsojeni Gjuro Jovanovič na sedem let ječe, Mirko Jean na šest let ječe, Sretan Colič na pet let ječe in Ivan Milan Milanovič na šest tednov zapora. — S to razpravo se je obenem tudi vršila razprava proti v Zagrebu rojenemu zidarju Antonu Završniku, ki je bil tožen zaradi vagabundaže, tatvin in goljufij. Spoznali so tudi, da se je Za-vršnik nahajal v družbi omenjenih štirih tatov. Obsojen je bil na 6 tednov zapora in po prestani kazni na izgon iz avstrijskih dežel. š Velik živinski in kramarski sejm se vrši dne 24. svečana v Kozjem v brežiškem okraju. š Dekleta in žene v Savinjski dolini! V četrtek, dne 22. februarja priredi Savinjsko okrožje Zveze slovenskih deklet enodnevni poučni tečaj v Društvenem domu v PetrovČah pri Celju za žene in dekleta. Predavanja bosta imela gg. dr. Hohnjec o ženskem vprašanju ter o nalogah slovenske žene in mladenke in živinorejski inštruktor Krištof s Kranjskega o raznih panogah živinoreje. Začetek ob 8. uri dopoldne in ob pol 2. uri popoldne. Dekleta in žene, pridite v najolrilnejiicm številu! š Tatvine na spodnještajerskih in hrvaških železnicah. Na spodnještajerskih in hrvaških železnicah so se v zadnjem času zelo množile tatvine. Sedaj se je posrečilo na kolodvoru v Rajhenburgu pri preiskavi nekega vlaka prijeti dva železniška tatova Jožefa Jurjaveca in Franca Bla-žiča. Pri aretovancih so našli večje vsote denarja. Po svetu. Požar v največji- elektrarni sveta. Iz Neunkirchna poročajo, da je v soboto pogorela velika elektrarna Ilei-nitz v pokrajini Saare. Popoldne so naenkrat ugasnile vse električne luči, vsi električni stroji in vozovi cestne železnice so obstali. Požar je nastal vsled kratkega stika. Ta elektrarna je bila največja na svetu ter je oskrbovala celo pokrajino z električnim tokom. Vatikan za obsojenega varšavskega škofa. Iz Rima poročajo: Vatikan je poslal carju Nikolaju prošnjo za pomi-loščenje varšavskega škofa, ki ga je sodišče obsodilo na večletno ječo, ker je proglasil po mariavitskem obredu sklenjene poroke za neveljavne ter za-nteval, da se obnove po katoliškem obredu. Tudi ruski katoliki so se obrnili s prošnjo na carja, da bi dosegli po-miloščenje škofa. Štirje vojaki umrli zaradi preobilo zavžitega vina. Iz Pariza poročajo: Štirje vojaki garnizije v Аихегге so naredili izlet v mestece Chablis, ki slovi zaradi svojega izbornega vina in odkoder so zvečer popolnoma vinjeni se vračali domov. Med potjo pa so jih napadle hude slabosti. Trije vojaki so umrli med potjo, četrti pa se je mogel še vrniti v vojašnico, kjer pa je isto-tako kmalu na to umrl. Oblasti so odredile. da se trupla obducirajo in tako dožene vzrok smrti. Gledališča štrajkajo. Iz Madrida poročajo: V znamenje proti novouve-denemu gledališkemu davku so vsa gledališča zaprta. Smrtni padec iz četrtega nadstropja. V Pragi je v odsotnosti staršev triletni sinček trgovskega sluge Gabiela, ki je imel mrzlico, v neopaženem tre-notku vstal iz postelje ter splezal na okno, da bi videl, čc oče že prihaja. Ker pa se je preveč nagnil naprej, je izgubil ravnotežje ter padel iz četrtega nadstropja na cesto, kjer je obležal mrtev s polomljenimi udi. Grozna družinska tragedija. V Pa-lermu je žena bankirja Guarneri v ljubosumnosti ubila s sekiro svoieea mo- ža in štiri otroke v starosti od 4 do 10 let, nakar je skočila skozi okno na cesto. Nesrečno žensko, ki je obležala na cesti nezavestna brez vidnih poškodb, so prenesli v bolnišnico. Nova republikanska kitajska zastava sestoji iz petih horizontalnih raznobojnih trakov. Koroške novice. k Kandidature v beljaškem okraju. Kakor je znano, se bo vršila v beljaškem okraju volitev v državni zbor, ker je so-cialnodemokraški poslanec Arnold Riesc umrl. Socialnodemokraška stranka sedaj pač nima moža, ki bi bil kos Rieseju in zato so se imenovali že razni kandidatje. Kakor pa se sedaj govori, misli stranka kandidirati sodruga Grogerja iz Celovca. Vsenemci bodo kandidirali profesorja in deželnega beljaškega poslanca dr. Ange-rerja, ki pri zadnjih državnozborskih volitvah ni imel »meščanskega« protikandidata in je propadel pri ožjih volitvah le za par sto glasov. Zmernejši beljaški meščani mislijo kandidirati g. Rainerja, po domače »Tostenbirta« v Beljaku. Nemški krščanski socialci se šc niso izrekli za nobeno kandidaturo. Istotako še molči slovenska stranka. Kakor vse kaže, bo boj jako hud in vroč. k Iz deželnega zbora. V velikovškem okraju misli kupiti dežela posestvo, ki bi bilo pripravno za kmetijsko šolo. Nastavili bodo tudi potovalnega učitelja, »ki je popolnoma zmožen slovenskega jezika«. k Celovec. K zadnjemu poročilu o prireditvi S. K. S. Z. moramo Še sledeče pripomniti: Najprvo se je vršila velika ljudska tombola, pri kateri so bili dvignjeni prav lepi in dragoceni dobitki, tako n. pr. živ prešič. Po tomboli se je vršila javna telovadba telovadnega odseka Orlov iz Št. Jahža v Rožu. Odsek je s svojim javnim nastopom občinstvo kar očaral in ljudstvo je bilo navdušeno za naše vrle fante telovadce Orle. Za Orli so nastopili moški zbori, ki so proizvajali z vso dovršenostjo sledeče skladbe: Slovenec sem, Moja domovina. Napil niča (zadnje tri moški zbor »Gorotan« iz Šmihela) Mešani zbori so zapeli: Zvonikarjeva, Bloško jezero, Triglav, in moški zbor iz št. Janža v Rožu: Planinska in Jadransko morje. Skupen moški zbor je nadalje še zapel: V mraku, Večerna in Triglav. Mešani zbor iz Železne Kaple Vjetega ptiča tožba in Ne tožim, potem skupen mešan zbor Hišica očetova, pevski zbor iz št. Jakoba v Rožu pa dve ganljivi rožanski narodni pesmi Pojdem v Rute in Tam čez gmajnico, ki so ljudstvo ganile do solz. Mešan zbor iz Kotmare-vasi je zapel s pevskim čutom dve narodni skladbi: Je pa davi slanca padla in Škrjanček poje, žvrgoli. Vrlo se je izkazal moški zbor iz Borovelj, ki nam je nudil obilo užitka s sledečimi pesmaini: Napitnica, Ko pogled moj, Slovenec in Hrvat in Zastava že razvita ie. Skupni mešani zbori so nam zapeli še Ljubezen do domovine in k sklepu so vsi moški zbori skupno s celim občinstvom zapeli Hej Slovenci! Ta prizor ob mnogobrojni, odkriti stoječi množici je bil nekaj nad vse veličastnega in navduševalnega in jc vse udeležence kar elektriziral za naše na-daljE'O delo in bojevanje. Predvsem moramo pohvaliti mlado podporno društvo slovenskih organistov na Koroškem in druga pevska društva, ki so prihitela z navdušenjem v Celovec ter tako cclo slovesnost povzdignila in ljudstvo navdušila za lepoto naše slovenske pesmi. — Zadnja prireditev S. K. S. Z. je pokazala, da z združenimi močmi lahko mnogokaj dosežemo in tudi pred celo slovensko javnostjo nastopimo. — Torej le naprej, slovenski koroški pevci in pevke, v delu je naša moč in tudi naša zmaga in ponos! Telefonska in brzojavno porotni ŠOLSKI ŠTRAJK. Borovlje, 19. februarja. Tu sc je v slovenskem razredu pričel šolski štrajk. Stavkujoči šolarji trdijo, da učitelj slovenskega razreda otroke pretepava. VČERAJŠNJI DAN V ZAGREBU. Zagreb, 19. februarja. Včerajšnjemu shodu na vseučiliškem trgu pred gledališčem je prisostvovalo nad 10.000 ljudi. Predsedoval je soc. demokrat Bukšek, govorili so govorniki vseh strank. V imenu pravašev je govoril trgovec Ilinko Sirovatka. Govorniki so obsodili sedanji režim v Hrvaški in vlado bana Čuvaja. Bilo je tako ostrih izrazov, da je komisar parkrat posegel vmes, razpustiti pa skupščine ni upal, ker bi potem nastali veliki izgredi. Vseučiliški trg je bil obkoljen od poli-cije in kordona orožnikov. Ko je bila skupščina končanu, odpeli so soc. demokrati marzeljeso, vsa ostala ogromna množica pa se je odkrila in pela I.ioim našo domovino«. Po skuoščini je množica do pol 2. ure manifestirala po mestu, pojoč narodne pesmi in demonstrirala proti sedanjemu sistemu. Policija jo blokirala vse ulice, po katerih so se pomikali demonstrantje in posebno zavarovala vladne zgradbe ter dohode v gorenje mesto, poseči vmes pa ni imela nikakega povoda. KRVAVI DAN V SARAJEVU. (Glej: Iz Hrvaške.) Sarajevo, 19. februarja. Pri nemirih ustreljeni mladenič je sedmošolec. Demonstrantje so zažgali mažarsko zastavo. Razbita so vsa okna na mažar-skili bankah. DIAMANTNA POROKA NADVOJVODE RAINERJA. Dunaj, 19. februarja. Danes se je v proslavo diamantne poroke nadvojvode Rainerja vršila slavnostna seja gosposke zbornice. GROF BERCHTOLD ZAPRISEŽEN. Dunaj, 19. februarja. Cesar je danes zaprisegel novoimenovanega ministra za zunanje zadeve grofa Berclitol-da. Besedilo prisege jc prebral sekcij-ski šef baron Miiller. BURIAN DEMISIONIRAL. Dunaj, 19. febr. Minister skupnih financ baron Burian je podal danes svojo demisijo. Vzrok za demisijo je ta, da je bila dozdaj navada, da je izmed treh ministrov za, skupne zadeve en Oger; ker pa je novi minister za zunanje zadeve grof Bevchtold ogrski državljan, sta zdaj dva ministra za skupne zadeve Ogra. Vsled tega je Burian vložil demisijo. Cesar si je odločitev priclržal. TRŽAŠKI NAMESTNIK NASLEDNIK BURIANOV. Dunaj, 19. februarja. Za naslednika ministra skupnih financ, barona Buriana, bo imenovan p rine II o -h e n 1 o h e , dozdaj namestnik tržaški. f GROF AEHRENTHAL. Dunaj, 19. februarja. Danes se je dovolil'občinstvu dostop do mrtvaškega odra v zunanjem ministrstvu, na katerem leži truplo grofa Aehrentlia-la. K truplu dohaja neštevilna množica. Danes je dospel na Dunaj bolgarski kralj Ferdinand in se podal takoj k mrtvaškemu odru ter ondi opravil tiho molitev za rajnega ministra. Dunaj, 19. februarja. Cesar Franc Jožef je poslal vdovi grofa Aehrentlia-la silno prisrčno lastnoročno sožalno pismo, v katerem imenuje cesar rajnega svojega najudanejšega služabnika in znamenitega državnika in grofico zagotavlja, da bo cesar njenemu možu in njegovim velikim zaslugam za monarhijo ohranil vedno časten spomin. Dunaj, 19. februarja. Cesar Viljem, kralj Viktor Emanuel in turški sultan so poslali grofici Aehrenthalovi sožal-ne brzojavke. Kondolenčne depeše sta odposlala tudi italijanski ministrski predsednik Giolitti in minister za zunanje, zadeve di San Giuliano. Na tisoče oseb jc vpisalo svoje ime v kondolenčne liste. Dunaj, 19. februarja. Cesar Franc Jožef je odredil, da se ima pogreb rajnega ministra grofa Aehrenthala kar najsvečaneje prirediti. Truplo rajnika bodo z izrednim sijajem prepeljali iz poslopja zunanjega ministrstva v še-sterovprežnem dvornem žalnem vozu v cerkev sv. Mihaela, kjer je bodo blagoslovili, nato se pa z veliko svečanostjo prepelje v sprevodu na državni kolodvor, odkoder se pelje v Doxan na Moravsko. Ondi polože truplo rajniko-vo v družbinsko grobnico. Pogrebna svečanost na Dunaju se vrši v četrtek, v grobnico pa polože truplo v petek. LjaiHionske novice. lj Odlikovanje. Višji štabni zdravnik v pok. g. dr. A n t o n Stare je dobil naslov in značaj generalnega štabnega zdravnika. lj Veselica v Rokodelskem Domu. Veliko je obetal spored včerajšnje pred-pustne veselice Kat. društva rokodelskih pomočnikov, a uspeh je daleč prekosil vse naše nade. Ves večer je »odmevala dvorana viharnega priznanja in ploskanja vrlim članom Kat. društva rokodelskih pomočnikov, ki so nastopili kot pevci in igralci. Dobro discipliniran in izvežban društveni pevski zbor je pod vodstvom g. P, Gorjupa kakor navadno izborno rešil svojo nalogo. Na glasno zahtevanje občinstva je moral ponavljati E. Adamičevo lepo kompozicijo »Na vasi«. Salve ploska sla izzvala gg. R. Vrančič in A. Jeločnik, ki sta nedosežno spretno izvajala komičen dvospev »Navihana čevljarska vajenca«. Nepozabni pa nam ostanejo »Koncertni muzikantje« (gg. Fr. Globelnik, A. Jeločnik, Fr. Jager, J. Ložar in J. Vrečar), ki so nam — dovršeno v petju, maski in kretanju podali komičen peterospev, ki nam bo ostal v najlepšem spominu na letošnjo pred-pustno veselico Kal. društva rokodelskih pomočnikov. 2eleli bi to točko šc večkrat slišati. V veseloigri »Cirkus Smolenski« je bilo izborno predočeno žegnanje v Šiški in so zbrani visokošolci, vojaki, kmetje tvorili prav lepo sliko; absolutno dobro pa jo bilo osobje cirkusa: direktor (g. Iv, Peterim) in klovna (gg. R. Vrančič in A. Jeločnik). Imenovani igralci in dobra scenerija so pripomogli igri do popolnega uspeha. — Konečno moramo še posebno pohvalno omeniti dveh točk včerajšnjega lepega večera v Rokodelskem Domu. Gosp. Ludo-vik Bajde je nastopil s solospevom: »Oj vstani solnce moje!« (Fran S. Vilhar). Kakor že čestokrat, smo bili tudi topot v resnici očarani po njegovem dovršenem pred-našanju. — Pomenljiv govor pa jc imel Ljubljančanom tako priljubljeni govornik, preč. g. profesor dr. Jerše. Govornik je naslikal Kat. društvo .rokodelskih pomočnikov kot močno falango zoper vse sovražnike ljudstva, ki mu hočejo vzeti vero in pravo srečo. — Kat. društvu rokodelskih pomočnikov in mnogoštevilnim njegovim prijateljem, ki so sinoči do zadnjega kotička napolnili dvorano, želimo še mnogo tako lepih večerov! lj Odsek trgovsMh sotrudnikov S. K. S. Z. je priredil včeraj zvečer v »Ljudskem domu« prijeten zabaven večer, ki. je privabil mnogo občinstva. Prvikrat jc igrala ob tej priliki v »Ljudskem domu« »Slovenska Filharmonija«, katera je žela za svoje res pridno igranje splošno pohvalo. Sodelovalo je slovensko glasbeno društvo »Ljubljana«, g. Bajde in nekaj naših gg. igralcev. Spored je bil torej kaj raznovrsten. Posebno pohvalo je dobil g. Bajde za svoje s čustvom prednaša-no solopetje. V burki »V civilu« so se odlikovali gdčna. Erjavec ter gg. Ga-merc in Potrato. Ostali so premalokrat prebrali vloge. Kako se mora igrati, so pokazali gg. Vrančič, Peterlin in Jeločnik v komičnem prizoru »Vesela postopača«. Prizor so izborno naštudirali in igrali s toliko živahnostjo, da so si pridobili prvenstvo na večeru. Splošno je odseku trgovskih nastavljencev čestitati na prvi priredbi. Naj bi mladi pionirji med trgovskimi sotrudniki pošteno svoje delo pogumno nadaljevali. lj »Ljudski Dom« — rešen. »Ljudski Dom« je bil včeraj v veliki nevarnosti. Malo ie manjkalo in danes bi ne imeli več tega ljudskega izobraževališča, ki smo ga komaj ustvarili z velikimi žrtvami. Tako rešitev« si namreč domišljuje ljubljanska mestna policija. Včeraj se je vršil v »Ljudskem Domu« zabavni večer naših trgovskih sotrudnikov. Za t.a večer se je nekdo na mestni policiji zanimal na tako ivroč« način, da je pri zabavnem večeru celo takrat, ko je oder in dvorano delila železna kurtina, prepovedal kaditi. To je tako odlična skrb za naš »Ljudski Dom«, da bi bili zanjo res hvaležni, če bi preveč navadne sitnosti skozi ne gledalo. Uboga varijetelna gledališča na Dunaju in drugih mestih, ako bi se na tak način ondi prakti-cirala »prepoved kajenja«, uboge druge priredbe v »Narodnem Domu« in »Mestnem Domu«, če bi protikadilski ženij mestne policije ondi ravnotako strogo postopal. Za danes naj to najnovejše odlično dejanje mestne policije samo zabeležimo. Razume se pa, da se bomo proti odloku mestne policije pritožili in da bo »Ljudski Dom« dobil ravno tako pravico, kot jo imajo drugod slične stavbe. lj Predpustnica »Ljubljane«, katero je v soboto zvečer »Ljubljana« priredila vabljenim in.po njih vpeljanim gostom, j c bila izborno obiskana. Počastil je veselico tudi deželni glavar dr. Ivan Šusteršič, več gg. častnikov in mnogo drugega odličnega občinstva. Pri četvorkah, katere je spretno in slikovito aranžiral g. profesor Robida, je nastopalo nad 70 parov. Splošna sodba jc bila, da je to bila res odlična, elegantna, a obenem ljubka domača zabava. V kratkem priredi »Ljubljana« »Glasben večer«, na katerega bodi občinstvo že sedaj opozorjeno. Izredna seja katehetov. Društvo slovenskih katehetov vabi za sredo, dne 21. februarja ob petih popoldne, kakor domenjeno, k izrednemu sestanku. Spored: Določitev spovednih dni za mladino ljubljanskih šol. — Razprava o zadnjič odloženi katehezi. lj Zavetišče Jozefinum ima danes in jutri predpustno zabavo. Za to zabavo pa razpošilja samonemška vabila. Taka brezobzirnost ee obsoja sama na sebi. Pravico našdmu jeziku povsod ! lj Valčkov večer »Slovenske Filharmonije« jc danes zvečer v »Unionu«, lj Slovensko gledališče. 1,000.0001 Burleska v petih dejanjih. Francosko spisala G. Beer in M. Guillemand. Režiser 11. Nučič. Ubog pariški slikar zadene srečko za milijon frankov. Toda suknjo s to srečko mu vzame neki tat, nevede, kak zaklad je v žepu. Ta uboga suknja roma sedaj vsled postrežlji-vega slučaja ali pomote od osebe do osebe; slikar in njegovi prijatelji jo pa iščejo z nmslimo naglico. Dejanje, ka- kor nalašč za kinematograf! In ta film je dolg pet aktov. Gledalec vidi že naprej, da se bo suknja, izgubljena v prvem aktu, našla šele v petem. Živahnega dejanja je seveda precej, a vse je tako, da bi bilo z malo izjemami popolnoma umljivo, če bi videli zadnja štiri dejanja kot pantomimo ali v kinematografu. V nedeljo, ko smo igro videli, jc bilo besedilo vsled prazne hiše tudi mnogokrat neumljivo. Dobra stran igre jc ta, da je kot francoska burleska s par izjemami čisto decent-na. _ Vprizoritev je bila boljša kot drama sama. Kaj posebnega se sicer iz takega dela sploh ne da narediti in sc je deloma tudi opazilo, da se ni delalo brezuspešnih poizkusov. Kar se da napraviti, so storili pošteno ga. Šetfilova, gg. Nučič, Skrbinšek, Danilo, i. dr. Posebno nas je odškodoval za slabo igro g. Križaj s prav vzorno izpeljano svojo vlogo kot tenorist Sopranelli. O g. Pe-čeku se lahko reče, da napreduje. Burleska sc ponovi na pustni torek ob šestih. J- D- ij Umrl je v Gradcu bivši ljubljanski brigadir vpokojeni general Moric Fux pl. Eschenegg. lj Suplentura za klasično filologijo na I. drž. gimnaziji v Ljubljani je razpisana do 28. februarja. Prošnje je vložiti pri ravnateljstvu c. kr. I. drž. gimnazije v Ljubljani. lj Poročil se je v soboto v cerkvi sv. Jakoba g. Ivan P u s t i š e k , . knjigovodja veletrgovine g. Ivana Kneza v Ljubljani, z gdčno Marico G a Č n i k. — Poročil se je včeraj Adalbert I v a n č i ć , trgovec v Kanalu pri Gorici, z gdčno Kristino Vehovčevoiz Ljubljane. lj Umrla je v soboto popoldne na Krakovskem nasipu gospodična Frančiška Klemene v 21. letu starosti. Pogreb je bil danes ob 4. uri popoldne. N. v m. p.! lj Pusta zažigajo — jutri ob 6. uri na večer po celem ljubljanskem polju in daleč do Kamnika, tudi na močvirju proti Vrhniki; posebno veliko plamenov vidi se pa okolu Šiške in Dravelj, pri nekaterih hišah na polju smo šteli lani po 10 do 14 plamenov, vseh je bilo pa čez 200. Čez pol ure je vse minulo. Mimogrede smo slišali glasno veselje, smeh, krohot in vriš. V mraku se ne vidi ljudi, marveč edinole švigajoča plamena. lj Restavr&cijo pri Friedlu je kupil g. Fiala, dosedaj restavrater »pri Roži«. lj Pomlad se bliža. Na trgu prodajajo okoličanke zvončke in teloh. lj Ljubeznjtva mati. Včeraj zvečer so dobili v Wolfovi ulici v neki veži ležati neko žensko in 121etnega dečka. Ko je opozorjeni stražnik oba privedel v osrednjo stražnico, so dognali, da je to njen sin ter da sta bila v neki gostilni, kjer sta sc tako opila, da dečko ni mogel dalje. Ko se je otrok nekoliko izbruhal in za silo prespal, so oba izpustili domov. lj Nova pleskarska delavnica. V Ko-lodvorsld ulici š. 6 je otvoril pleskarsko delavnico g. Anton M i 11 e r e g g e r, lj Našel je g. Julij Antosiewicz, instalater na Glincah št. 213, I. nadstr., dam-sko uro. lj Umrli so v Ljubljani. Josipina Fleš, zasebnica, 41 let. — Frančiška Klemene, posestnika hči, 21 let. — Marija Bokav, zasebnica, 75 let. — Elizabeta Eppich, vdova glavnega odgon-skega sprevodnika 85 let. — Josip Čebule, železniški nadsprevodnik v p., 53 let. — Anton Merše, Žagar, 36 let. — Vnton Remec, dninar, 47 let. lj Opozarjamo na inserat tvrdke Schweitzer, prodajalne čevljev v Prešernovi ulici. Šolstvo. -f Ljudsko šolstvo. Imenovani so: Marija Pipan, Javorje; Rupert Smol-nik, Stari trg pri Ložu; Frančiška Ko-sec-Milavec, Bučka; Maks Kalan, nad-učitelj, Budanje; Josip Odlasek, nad-učitelj, Domžale; Olga Jonke in Ana Ganselmayer, Kočevje; Vladimir Požar in Justina Suša, Knežak; Ivan Muha, Ajdovec; Stanko Vrhovec, Hi-nje; Jožefina Mihelič-Majde, Preddvor; Anton Urbančič, Igavas; Bog. Račič, nadučitelj, Kal pri Št. Janžu; Roza Go-spodarič, Kresnice; Neža Kljun, Ku-žclj; Marija Einspieler, Loški potok; Irena Pečnik, Šmarje ta; Marjeta Bar-tolotti, šmartin pri Kranju; Jožef Er-ker, Grčarice; Ivan Kalan, nadučitelj, Velesovo; Pavla Bcrgant, Siptalii; Frančiška Lavrič, Dolenja, vas pri Ribnici; Katarina. Grom, Tuhinj; Marija Šibovec, Pod lipa; Marija Curk, Št. Peter na Krasu; Anton Skala, Podraga; Marija Rus, Poljane pri Škofji Loki; Ivan Pirnat nadučitelj, Ribnica; Marija Likar, Mokronog; Leopold AŽman, nadučitelj, Žabnica; Ivan Pct.seha.uer, Stalcerji; Jožefina Simončič, Tržišče; Franc Langer in M .Stimpfl, Cermoš-njice; Bog. Sador, Št. Vid pri Zatičini; Marija Grilc, Vrabče; Aleksandrmu Kordiš, Vinica; Franc Hočevar, nadučitelj, Biitfna vas; Roza Petrič, Dvor; Frančiška Sever, MimapeČ; Adela Turk, Novo mesto; Ivana Mohar, Šmarje pri Ljubljani. — Dopolnitev k službeni dokladi «e dovoli Jerneju Ravniharju nadučitelju na Viču in J. Lavtižarju, nadučitelju v šiški. — Upokoje sc: Josip \Vindisch, Emestina Clarici in Pavla W61fling (začasno). — Vzporednica se ustanovi na ljudski šoli v Igavasi in v Mariji Devici v Polju. -f Srednje šolstvo. Definitivno so potrjeni profesorji Anton Lovše v Novem mestu, Josip Lob in Siegfried vit. Schoppl v Ljubljani. Novice iz Amerike. — Slovenca povozil v Ameriki vlpk. V Staunton, 111., je Šlovenca Maksa pieterski na Wabash progi vlak raztrgal na kose. Ranjki je bil star 32 let in doma iz Dol na Spod. Štajerskem. — Slovenec ponesrečil v Ameriki. V Youngstownu, O., sc je ponesrečil v neki tamošnji tovarni Slovenec Ivan Perušek. Prijel ga je jermen na kolesu in ga vlekel sabo okoli kolesa. V nekoliko trenotkih je bil mrtev. — Slovenske poroke v Ameriki. V EIy, Minn., sta se poročila na Aurora, rojak Anton Markovič in gospa Mihle. — V Eve-lethu sta se poročila Nikolaj Prebonič z gospodično Ivanko Kustel. — V Barbertonu, Ohio se je poročil g. jakob Caserman s gospodično Ivano Braniselj. Ženin je doma iz Stare Vrhnike, nevesta je doma iz Cerknice, Kranjsko. — V Readingu, Pa., sta se poročila rojak Ivan Stublar, doma iz Cer-kviSč na Dolenjskem, z gospodično Frančiško Planinec iz Črnomlja na Dolenjskem. — V Aurori, Minn. sta se poročila Anton Bošnar iz St.-vidske fare na Dolenjskem in Frančiška Perušek, doma iz Sodražice pri Ribnici. — V Biwabihu se je poročil rojak Jernej Steblaj z gospodično Ivano Oswald. — V Chisholmu se je poročil vdova Rozatija Apich z rojakom S. Rogelnom. CERKVENI VESTNIK. Kakor poročajo listi, je gr^ški nadškof Schuster odredil, da ostane v graški nad-škofiji glede na praznike zazdaj še pri starem in da naj se vsled tega prazniki tudi poslej praznujejo kakor dozdaj. Fr. P. Zajec, Liilana, stari trs 9 priporoča kot prvi slovenski Izprašani in oblastveno kon-cesionlrani optik In strokovnjak svoj ^ ^^ kotščipalni- tričnim obratom urejeno delavnico. kc, očala natančno po znanstvenih in zdravniških predpisih, toplomere, zrako-mere, dalno-glede i. t. d. Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svoji, po najnovejšem sistemu z elek- Cenikl brezplačno. Ceniki brezplačno. SftECKE u korist »Slouen. Straži' Glavni dobitek TURŠKIH SREČK pri žrebanju dne 1. aprila 400.000 frankov; Vsaka srečka mora biti izžrebana, najmanjši dobitek znaša 230 K. Turške srečke na mesečne obroke po 4 K 75 vin., še tri druge dobre srečko zraven z glavnimi dobitki skupaj čez 2 miljona K vsako leto na mesečne obroke po 6 K 25 vin. Pojasnila daje in naročila sprejema g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. 3'Jo Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 19. februarja 1912. Pšenica za april 1912 .... 1183 Pšenica za oktober 1912 . . . 11-07 Rž za april 1912........10-63 Oves za april 1912......1037 Koruza za maj 1912.....899 29leten samec . (.. - se želi spoznati z gospodično ali vdnvo radi ženitve, z nekoliko tisoč gotovine ali imetka za osnovanje dobičkonosnega posla v večjem in prometnem mestu pri morju. Diskrecija zajamčena. Prve liste je doposlati najkasneje do I. marca na upravništvo „Slovenca" pod naslovom ..Strokovnjak 515", eieieieieitfieieitfieieieieieie mm Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena sestra Frančiška Klemene danes v soboto, ob pol 5. uri popoldne, po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 21. letu mirno v Gospodu zaspala. Truplo predrage pokojnicc se prepelje iz hiše žalosti, Krar kovski nasip št. 14, v ponedeljek, dne 19. t. m. ob 4. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnicc se bodo brale v župni cerkvi v Trnovem. Blago pokojnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 17. februarja 1912. 508 Žalujoči ostali. rCgp^v 5 • 507 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je danes, dne 15. februarja ob 3. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, preminul naš ljubljeni oče, stari oče, stric itd. gospod Ignac; Cizelj nadučitelj v pokoju Pogreb predragega rajnega se vrši v soboto ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Šolski ulici štev. 21, na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bode brala v pondeljek ob 8. uri v Marijini cerkvi. Celje, dne 15. februarja 1912. Žalujoči ostali. 426 3 POZOR! Vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, posebno pa tambu-raškim in ostalim društvom, ki so dosedaj v tujini naro-čevala tamburice in druga glasbila, da naj se odslej obračajo edino na »Prvo kranjsko samolzdelovalnico tamburie in drugib glasbil™ 4 Ivana Ш v Ljubljani, Florjanska ul. 24, kjer bodo dobila dobra in najcenejša glasbila in tamburice. Nadalje naznanja, da sprejema vsa popravila, v to stroko spadajoča dela in jih izdeluje natančno in najceneje. Za vsa popravila in nova glasbila jamčim eno leto. Službe išče v župnišču ali pri pošteni krščanski rodbini kot 511 pošteno kmečko dekle, ki je pred kratkim dovršila dva tečaja gospodinjske šole z dobrim uspehom. Naslov pove uprava,Slovenca' pod ,št. 511'. se odda. Nastopiti jo je mogoče že sredi marca t. 1. Oziralo se bo le na strokovno izvežbane," dobro kvalificirane prosilce. Župni urad v Dolenjem Logatcu. z' Val. Remškar, 510 župnik. Zahvala. Vsem onim, ki so nam ob bolezni in smrti našega presrčno ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta ju brata, gospoda Jožefa BMir-a c. In kr. okrajnega orožniškaga štražmojstra v Kamniku izrazili bodisi z besedo, bodisi z dejanjem svoje sočutje in sožalje, izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. Osobito se prav iskreno aahva-Ijujemo vsem, ki so pokojnika spremili na njegovo zadnjo pot, posebno po gospodom častnikom c. in kr. orožniškega poveljstva št. 12, gospodom uradnikom c. kr4 okrajnega glavarstva in c. in kr. smodnišne tovarne in udeležencem iz Kamnika, daljo gospodom službenim kolegom in njihovim rodbinam od blizu in daleč in gospodom' podčastnikom ljubljanske garnizije za tako veliko udeležbo pri pogrebu ter vsem darovalcem prekrasnih vencev, vsem skupaj bodi naša presrčna hvala. Bog plačaj! Kamnik, dne 19. svečana 1912. Žalujoča rodbina. Zalivala. 435 Vsem onim ki so nam v bolezni in ob smrti predrage, nepozabne soproge in najboljše matere, gospo Cilice Gradove nailuliitsliBve soprane, ra-Jelnfcs ženske podružince J.Dvcmke Strsže" Itd. i d. y Koiani. dejansko in s tolažiluimi besedami lajšali gorje, izrekamo tem potom naj-udanejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo pre-blageruu dobrotniku preč. g. župniku Knrlu Lenasiju iu preč. sosednim gu;. duhovnikom, cenjenim gg. učiteljem in učiteljicam, gospej in gdč. učiteljicam iz Košano in Kala za spremstvo s šolsko mladino, slavnim društvom: „Košnnsko pevsko društvo" za prekrasno pefje, ,,Orlu" iz Košane, Št. Petra in Trnovega, moški in ženski podružnici „Slovenske Straže" v Košani, „Marijini družbi", „Kat. slov. izobraževalnemu društvu" v Košani, obbeinskemu odboru z g. županom na. čelu v Košani, odboru „Mlekarske zadrugo v Košaui" in vsem nehrojnim množičam dragih nam Košancev, ki so spremili blago pokojnico k večnemu počitku — in ji v slovo darovali prekrasne vence. Vsem — vsem kličemo h dna hvaležnih src: „Bog nebeški Vam bodi plačnik 1" V KOŠANI, dne 15. februarja 1912. Globoko žalujoča rodbina Grad. bodeva predajala po zelo nizkih cenah use тп prihodnjega tedna pri£en£f na ррреЗлЗсо od 9. ure zjiatrajj đo 5. иге popoldne v prostorih g.^Tolfliuga in gostilne pri £o vcu naJBkdu Na prodaj je mnogo srebrnih predmetov, porcelana, pohištva, kompletnih postelj, krasnih podob, perila in mnogo drugih predmetov, ki spadajo k pohištvu, med tem tudi tri lepe gredence, ledenica, ladja, cesarska postelja in mnogo iepega porcelanastega in stek'enega servisa. Za obilno udeležbo se priporočava 500 ^ R|?|J0|j јп pogatllib. Razglas, Uec stanouanj Županstvo občine Cerknica na Notranjskem naznanja, da se vrši letos blagovni in živinski semeni v ponedeljek, dne 26. svečana 1912. Kupci za govejo živino se vabijo cla pridejo na semenj. Županstvo Cerknica, dne 14. februarja 1912. 916 Lavrič 1. r., župan. Г Borzni in ђаиш interesentje! Sedanji borzni polo/iaj kaže na to, da se bodo vsled splošnega preobrata v doglednem času pojavile na efektnem trgu gotove premombe. — Manj pomembni efekti utegnejo znatno oživeti, medtem ko jc pričakovati pri drugih efektih, po katerih se raje povprašuje, z vso gotovostjo neka mlačnost. 11 e sni borzni interesentje dobe na željo proti povračilu poštnine strogo zanesljivo in zaupno pojasnilo o teh, kakor tudi o vseh mednarodnih efektih. Banka ^ifies $ Сшир., Dunaj L, Wollzeile 25. Naslov za brzojavke: (tudi med borzno dobo) Gellesbank Wlen", telefon 22.833 (interurb). popolnoma vešč temu poslu, trezen in zanesljiv, se išče za takojšen vstop pri V. SCAGNETTI, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico št. 16. 470 Ш_!__д=д Д—il~ \r Podutiku 26 pri Ljubljani se odda takoj na račun. Več se izve v Žapužah 14, p. Št. Vid nad Ljubljano. 457 -—--Itssssrsarasai ■ □ □ □ D' □ □ □ □ LI □ □ □ Priporočamo našo zalogo najboljših belih iu črnih dalmatinskih vin na debelo In v steklenicah Posebno priporočamo za slabokrvne in prebolele dal- „...p, matinsko vino jkf Li£\\/ 3 steklenice 5 kg 4 K franko. Steklenica od 20 I naprej / a 80 b. Od 56 / naprej znaten popust. Naše sode zaračunamo do povratka. Rfizpoiialria tvrdka dolmotinskili vin Celje, Bogen alica 3. 500 □ □ □ □ □ □ O □ □ □ □ □ ■■»□□□□□□□□□□□□□□□□□□■■s proda se enonadsfropna 498 a ft v nisa s koncesijo vred, kjer se nahaja staroznana gostilna in prenočišče na glavnem trgu. Pri hiši je tudi koncesija za mesarsko obrt. Zraven je ledenica, 2 kleti, pripravna tudi za zalogo piva', hlev za živino in nekoliko vrta. Proda se zaradi odpotovanja za 12.000 kron. Ogleda se lahko pri lastniku in gostilničarju v Višnji gori št. 50. Dolenj. Služba v Št. Rnpertn na Dolenjskem je razpisana. Nastop o sv. Juriju. Plača okrog 1200 K — z mogoče postranskim zaslužkom — prostim stanovanjem in vrtom. Oženjeni-Cecilijanci imajo prednost. 465 (3) 1912. Zupni urad v Št. Itupertu dne 15. februarja Janez Mervec župnik, eec poštenih staršev, kateri bi imel veselje do trgovine, sprejme se takoj. Pirnat In drug Novo mesto. 473 DUNAJ LONDON PARTS RIM 3380 ki so dobiva pri vsakem trgovcu. Svctovnoznnm doktorja pl. Тгакбсгуја kranjski rodilni in varstveni prašek za živino. Na razstavah je dobil prve medajle. od živinorejcev na tisoče zahvalnih pisem. Dobiva se po pošti, najmanj pet zavojev za 2 K 70 v. ffiimniia kvpma brez таб',01:)0: lepotilo prve vrste, je naj bolj Se in najuspešnejše UUUipijdl Bil СШ.& sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak, kakor so pege, izpuščaji, lišaji, mozoli itd. Mali lonček K 1-20. 'veliki lonček K 2 —. flliimnHa nuricr rožnat, bel in crem«. daje licu svežo in posebno sijajno mladostno Uimpijd polt, in je popolnoma neškodljiv. Skafulja 1 K 50 v. Pomsidćl rsst ISIS ^P1 lfti»šCe in zabranjuje izpadanje las. Lonček 1 K 20 v. Osipalo l)raSck za otroke in odrasle, vojake, hiri.ste. — Karton 30 vin. Mazilo zoper ozebline. Kl^iTebline- ~ Lonf'ek z navodora 0 rabi OtrOŠkO lliaZllO !С Zat 'j1 г ožu,jenimi mest>- — Lonček z navodilom 40 vinarjev, Lekarna Trnkoczy, zraven roSovža, v Ljubljani. Razpošiljanje po pošti. — Prva največja ekspertna tvrdka. — Preizkušeno lekarniško blago Drogerijske cene. •»--•»— — »«-•----«-- - - - — ----- Mastim za živinorejce. — Telefon 190. 3481 Priporoča se na novo urejena trgovina črevljev A.Schmitzer Popolnoma novo hlano iz najboljših tovarn. Crevljl po meri. Popravila po zmernih oenab. Gumijevi pod-petnifet se prodajajo in pritrdijo. Izdelovnnjo in popravila lovskih in turistovskih črevljev. Pravi ame-rlkanski ćrevlji. Pristne mske galoše po zelo nizki ceni. Telovadci crevljl. 427 Ljubljana, Prešernova ul. 48 j Važno! Za dijake posebne nizke cene. Izdaja konzorcij »Slovenca«. z f In 2 sobana kakor tudi prostor za prodajalno in f" **•.••• ' "t t delavnica za kovača ali kolarja se odda v najem. > Več pove APOLf HAUPTMANR Ljubljana, 505 poljanska cesta it. 67, Št. 70. Razglas. 482 Mestni magistrat ljubljanski je z odlokom z dne 30. januarja 1912. L štev. 42160 določil na novo običajno dnevno mezdo, katera ima biti za podlago odmeri bolniščninc in blagajničnim prispevkom, tako-le: Določena ! Mesečni prispevek ■ dnevna mezda A. Za delojemalce: T. Za vajence, praktikante in volonterje ......... II. Za delojemalce, kojih dnevna mezda ne presega 2 K. . . ПЈ. Za delojemalce z dnevno mezdo nad 2 K do 2 K 30 . . . IV. Za delojemalce z dnevno mezdo nad 2 K 30 v do 2 K 60 v V. Za delojemalce z dnevno mezdo nad 2 K 60 v do 2 K 90 v VI. Za delojemalce z dnevno mezdo nad 2 K 90 v do 3 K 20 v VII. Za delojemalce z dnevno mezdo nad 3 K 20 v do 3 K 50 v VI1T. Za delojemalce z dnevno mezdo nad 3 K 50 v do 3 K 80 v IX. Za delojemalce z dnevno mezdo nad 3 K 80 v..... B. Za delojemalke: X. Za vajenke, praktikantke in volonterke........ XI. Za delojemalke. z dnevno mezdo do t K 00 v...... XII. Za delojemalke z dnevno mezdo nad t K 00 v do 2 K . . XIII. Za delojemalke г dnevno mezdo nad 2 K do 2 K 40 v . . XIV. Za delojemalke z dnevno mezdo nad 2 K 40 v do 2 K 80 v XV. Za delojemalke z dnevno mezdo nad 2 K 80 v do 3 K 20 v XVI. Za delojemalke z dnevno mezdo nad 3 K 20 v do 3 K 60 v XVII. Za delojemalke z dnevno mezdo nad 3 K 60 v..... UH I K [ .v FK [delojemalce delodajalca ~TC 80 i 20 1 I 50 801 1 10 ,40 70 4 - - ! 52 i r 94 1 , 14 t 30 1 46 i I 61 i ,77 1 1 ,92,1 2 08' t 80 j 30:' '60 — - 1 i 421 '681 '• 83 i 04 : *o! soj! 20 60;! ;- • 1 - j 46, 06 ! i ' !l ! 21 34 42 ; 52 63 .73 83 ■ 94 Ti nastavki stopijo z dnem 1. marca 1912; I. v veljavo in ostanejo veljavni dokler jih ne spremeni obrtna oblast. Pri preračunanji blagajničnih prispevkov se nedelje ne vpoštevajo in se za celi mesec trajajoče delavsko razmerje šteje povprečno 26 mezdnih dni. Na podlagi teh dnevnih mezd odmerjena, po pravilih utemeljena 60 odstotna bolnlščnina ter pogrebščina v 20kratnem znesku dnevne mezde znaša torej: a) za moške v 1 i • J •......• 1 1 • 1 jI ' * 1 Г Bolniščnina jPogrebščina K I v I K v J. mezdni vrsti ! ! i 60 : 20 П. „ „ t ■ 08 i 36 _ III. ., l 32 j 44 iv. ; 1 1 50 i 50 v. ., " 1 1 ' 68 i 56 _ M. „. t 86 ! 62 VII. „ o ~J 04 ! 68 _ VIII. 2 22 74 _ IX. „ o !- 80 X. „ _ ! 48 16 I XI. J) - 1 78 26 — »i. „ - i 96 32 — ХП1. H 1 1 20 40 — XIV. „ 1 i 44 48 XV. „ J) 1 ; 68 56 XVI. •) l ! 92 64 _ SVIL ;, J> 3 1 16 i 72 I b) za ženske v Da bode blagajna zamogla uvrstiti delojemalce v njihovemu zaslužku primerno mezdno vrsto, poživlja se delodajalce z ozirom na določila § 7. blagajničnih pravil, da prijavijo pri podpisani blagajni na novo vse svoje, zavarovanju zavezano delavsko osobje z navedbo zaslužka v gotovini (na dan, na teden, na mesec) posameznega delavca (uslužbenca) ter morebitnih prejemkov v naturalijah (hrana, stanovanje itd.) najkasneje do konca februarja 1912. Лко bi se delodajalci temu pozivu ne odzvali, izvršila se bode uvrstitev v primerne kategorije uradnim potom. V tem slučaja pa odklanja blagajna vsako odgovornost za kake morebitne tozadevne nepravilnosti. Okrajna bolniška blagajna u Ljubljani, dne 10. februarja 1912. Načelnik: Гг. Bartl, 1. r. St. 847/V. u. Razglas. 480 Mestni magistrat ljubljanski naznanja, da se letošnji glavni nabori ne prično dne 1. marca, marveč so se preložili na poznejši čas. Vsled preložitve glavnih naborov se vrše meseca marca in aprila po štirje stalni nabori, in sicer meseca marca, 5., 12., 20. in 27., aprila pa 3, 12., 20. in 27. Poslovanje stalnih nabornih komisij se ne razteza zgolj na naknadne nabore, marveč se tem nabornim komisijam morejo predstaviti tudi naborniki, ki letos pridejo k glavnemu naboru, če prosijo pri politični oblasti, da prej opravijo glavni nabor. Mestni magistra! ljubljanski dne 10. februarja 1912. Župan: dr. Ivan Tavčar I. r. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: MIha MoSkere.