Delovni ljudje v in občani žalske občine! V nedeljo, 11. novembra 1979, se bomo v naši občini že četrtič odločali o samoprispevku za izvedbo programa vlaganj v pomembne objekte družbenih dejavnosti in komunalne izgradnje v obdobju 1980-1985. O programu in potrebah smo zelo odgovorno razpravljali na zborih krajanov po vaseh oziroma na zborih občanov po krajevnih skupnostih, v organizacijah združenega dela, družbenopolitičnih organizacijah in na zadnji seji vseh zborov skupščine občine. Ta je na podlagi pripomb in dodatnih predlogov sprejela dokončen program. Javna razprava in dokončno sprejet program kažeta ^oboko spoznanje vseh nas občanov in delovnih ljudi, da moramo nekatere skupne naloge, ki so bile v tretjem samoprispevku nerealizirane zaradi močnega povišanja cen, pa tudi nekatere nove potrebe, reševati skupno in solidarno na območju celotne občine. Spoznanje, da smo občani in delovni ljudje V naši občini tešili doslej številne skupne probleme z vzajemnimi napori, ni novo. Zato lahko v času, ko se pripravljamo na nov program vlaganj v objekte družbenih dejavnosti in komunalne izgradile v obdobju 1980-1985, z zadovoljstvom in ponosom preletimo zadnjih enajst let, ko smo na ta solidaren način uspeli rešiti glavne probleme osnovnega šolstva, otroškega varstva, zdravstva itd. Dosegi smo lepe uspehe, zato smo lahko upravičeno ponosni. Z zadovoljstvom gledamo naše otroke v urejenih šolah z vedno boljšimi učnimi uspehi. \§i želimo našim otrokom čim več znanja, saj le-to zahteva od njih tudi današnji in jutrišnji dan. %limo pa si tudi urejeno in zdravo okolje, sodobne ceste, boljšo pitno vodo in še boljše zdravstveno varstvo. Ker pa je naša družba skupnost enakopravnih delovnih ljudi in občanov, si lahko s solidarnostjo ustvarjamo boljše pogoje za delo in življenje. Veliko enotnost smo pokazali pri glasovanju za uvedbo tretjega samoprispevka v letu 1974, ko nam je uspelo zbrati potrebna sredstva za objekte družbe- nih dejavnosti. Takrat smo dokazali, da znamo ceniti skupne interese občanov in delovnih ljudi ter se zanje v celoti zavzeti. Ti večnamenski objekti služijo v najširšem smislu prebivalcem naše občine. Zgradili smo jih v okviru zastavljenega programa, ob velikem razumevanju, pa tudi odrekanju občanov in delovnih ljudi. ZA KAJ SE BOMO ODLOČALI 11. NOVEMBRA NA REFERENDUMU ZA uvedbo Četrtega SAMOPRISPEVKA? Občani in delovni ljudje v naši občini ugotavljamo, da bo kljub uspešnemu uresničevanju programa zadnjega referenduma, ostalo še nekaj objektov splošnega družbenega pomena nedograjenih, upoštevati pa je treba tudi nove potrebe delovnih ljudi in občanov. Da bi zahtevam ugodili, se bo potrebno odločiti za nov samoprispevek, ki ga bomo izglasovali na četrtem referendumu 11. novembra letos. Takšna odločitev je potrebna zato, da bi razrešili še nekatere pereče probleme s področja osnovnega in srednjega šolstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva, zdravstva, telesne kulture, kulture, komunalne izgradnje itd. Prepričani smo, da brano 11. novembra enotno glasovali za naš novi program ter s tem pokazali svojo solidarnost pri reševanju zastavljenih nalog. Program četrtega referenduma je dolgoročna investicija, s katero si bomo ustvarili boljše pogoje za delo in življenje, skratka, takšno odločitev zahteva sodoben in hiter razvoj naše družbe. Delavci v organizacijah združenega dela so se odločili, da bodo prispevali pretežni del sredstev za izvedbo tega programa s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite za obdobje 1980—85 in potreb komunalne dejavnosti v tem obdobju. OBČANI, z udeležbo na referendumu in glasovanjem „ZA“ četrti samoprispevek bomo v nedeljo, li. novembra 1979, dokazali, da si ždimo v naši občini še hitrejši razvoj. IVAN ROBIČ I PREDSEDNIK OBČINSKE KONFERENCE S SZDL ŽALEC HHIHt Kostanjevi lasje so silili na čela Oči so spraševale, pod pazduho desne roke risalna mapa. Z Doro Vratnik, učenko 7. razreda osemletke v Braslovčah, sva se pogovarjala o Dobrovljah, kjer je doma. Zaselek je skrit med gozdovi in nanj je speljana serpetinasta cesta. Dve uri je treba pešačiti iz Dobrovelj v Braslovče. Dora je tega dne že prehodila to pot in popoldne se bo vračala domov, kot vsi šoalrji iz Dobrovelj. Nekoč je bilo treba hoditi peš vse leto, tudi pozimi, ko je zapadel visok sneg in so bile zametane poti komaj prehodne. Danes imajo otroci šolski kombi. Pred dnevi je šofer odšel na orožne vaje, in ker ni drugega voznika, otroci hodijo v šolo pel ' „To ni nič,“ pravi Dora. „Mladi smo, imamo ume noge, pa tudi snega še ni!“ Pa je treba sedaj iz tople postelje že pred peto uro zjutraj, ko je se tema. Solarji použijejo kaj toplega, potlej pa z oprtanimi torbami brž na Dora V ratnik pravnučkoma, ki sta se znašla ob njej in sedla za mizo. „Kod le hodijo fantje, da jih ni? “ je pomodrovala, ko je ugotovila namen obiska. V mislih je imela številne partizanske borce: kurirje komandante in komisarje, ki so imeli vsa leta zatočišče v njeni hiši, pa čeprav je takrat prežala nevarnost na vsakem koraka Pogovarjali smo se z Ano Stropnik, po domače Turinekovo mama V osemindevetdesetem letu je že, spomin pa tak, kot malokdo. „Ko so odhajali, so obljubili, da nas bodo redno obiskovali. Čas se je med tem odmaknil, fantje pa so pozabili na obljubo in to ni prav. Vem, da imajo polne roke dela, vendar bi se za kak dan najbrž lahko odtrgali in nas obiskali.“ , Nit pogovora se je pretrgala, a jo je ženica zagrabila: „Kaj pa je to, da stojijo polni kozarci na mizi? Nagnite, dobra pijača je!“ Od partizanskih let smo preskočili na povojni čas na Ponikvi in v Pod- Ana Stropnik kraju, pa tudi novemrskega referenduma smo se dotakniti. „Ne rečem, da se v naših « odmaknjenih zaselkih ni nič spremenilo, bo pa kljub temu držalo, da smo nekoliko zapostavljeni nasproti večjim krajem. Naši ljudje delajo v tlenju pa v Žalcu, Šempetru, zato si želimo botiše ceste.“ „Otroci? „Nekoč nismo poznali vrtcev, danes pa je tak čas, da starši morajo na delo, otroci pa so marsikje brez varstva, na cesti. Pravijo, da bomo dobili vrtec. Potrebujemo ga kot kruh. Tudi s cesto bo treba kaj narediti, da bodo naä ljudje hitreje prišli na delo ...“ Turinekova mama nas je pospremila na prag in njen nasmešek ni kazal, da ima osemindevedeset let. DINAR NAJ OSTANE DINAR.,.. Matrica, deset, tisoč matric na tekočem traku stroja, ki ne pozna šale. Ne dovoli, da bi človek ob njem pokadil cigareto ali poklepetal s soseda Zahteva le enakomerne gibe rok in budne oči. Janja Zagoričnik dela že šesto leto v tovarni AERO v Šempetru. Mož je zaposlen v SIP—a 11 letni sinko obiskuje šolo in tako je družina razpeta med tovarno, šolo in domom. Z mažem se menjujeta doma, da otrok ne sameva. „Ja, 11. novembra bova z možem flasovala za samoprispevek, tako :ot vsa leta nazaj. Mhče nam ne bo ničesar dal, če ne bomo sami prispevali in sodelovali v tej solidarnostni akciji. Šole pa potrebujemo, pa tudi otroške vrtce, zdravstvene domove in še marsikaj. Človeka skrbi le to, da postaja življenje iz dneva v dan, iz leta v leto dražje, naši osebni dohodki pa v tekmi s podražitvami izgubljajo sapo. Vsi si želimo, da bi dinar ostal dinar, ne pa da ga skubijo nenehne podražitve. Nimam velikih osebnih dohodkov, zato je treba vsak dinar dvakrat obrniti v roti, meden na dam. Žetim, da bi vsaj del besed, ti jih poslušamo na raznih razpravah o stabilizaciji, uresničiti. Janja Zagoričnik pot. Megla je, nič se ne vidi, kod hodijo, a ne zaidejo. Dobro poznajo pot in ker jih je več, so poti krajše. Njihovi sošolci spodaj v Braslovčah še takrat tičijo pod odejo. Vratnikovi imajo štiri šolarje. Najstarejša hči Ema obiskuje administrativno šolo v Celju. Ko pomenek navrže referendum, se ji otroški obraz zresni. „Če bi že imela volilno pravico, bi srčno rada volila za samoprispevek. Vem, da vsi otroci v naši občini nimajo novih šol kot je braslovška pa tudi vrtcev še ni.“ Dora si želi, da bi referendum uspeL Rada hodi v šolo. Škoda, da je treba takoj po pouku domov in. tako se razne aktivnosti odvijajo brez nje. Sicer pa jo doma čaka delo. Pomolze krave in poopravi druga dela. KOD LE HODIJO NJENI FANTJE...?, Prišla je omotana z volnenim šalom ogrog ledij, podarila nasmešek Celje - skladišče D-Per III 5/1979 „Savinjski občan" izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec Ureja urednički odbor: Jan Jože (glavni uredniki, Trstenjak Lojze (odgovorni urednik), Golob Elza, Ježovnik Franc, Debelak Ivo, Rojnik Vlado, Vidmar Marjan, Praprotnik Marta. Čulk Vika, Urbanci Barbka, Kučar Lojze, Špeglič Franc, Kotnik Anton. Naslov uredništva: Žalec — telefon 710—671. Grafična priprava: ČZP Dolenjski list. Novo mesto. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. Naklada: 12.000 izvodov. COBI SS o Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421—1/72 je časnik „Savinjski občan“ oproščen prometnega davka. 1119890843.11 Leto II Številka 11 November 1979 Vedrih obrazov v jutrišnji dan v ; . ■" i Trije rodovi enotno: Glasovali bomo Za lepšo prihodnost < 3 Smo sredi intenzivnih J J priprav za izvedbo referen-i ► duma o uvedbi četrtega 3 3 samoprispevka. 33 Zbori ob- 4 4 činske skupščine so na seji 3 3 9. oktobra soglasno sprejeli \ I in podprli predlog progra-i ► ma vlaganj v objekte druž-! 3 benih dejavnosti skupaj s < ► predlogom samoupravnih 3 I sporazumov za financiranje 4 4 komunalne dejavnosti in 3 3 ljudske obrambe. Na tej seji J J je bil tudi sprejet odlok o <► razpisu referenduma. Ta J3 soglasna odločitev in pod- < ► pora programu je izredno 3 I pomembna za naš nadaljnji 4 4 razvoj. 3! Relegati so s tem 4 ► tudi podprli naše prizadevali 3 nje za lepši jutrišnji dan, s J 3 tem je dana možnost hitrej-i ► šemu razvoju naše družbe-3 3 nopolitične skupnosti, - ► uspešnejšemu vključevanju J J v širše družbene tokove, ki < ► odpravljajo zaprtost, pri-3 3 našajoi razvoj, napredek in < ► temeljijo na sodelovanju. 3 3 Danes, ko smo pred 4 > izvedbo četrtega referendu-33 ma, se lahko s ponosom 44 ozremo na prehojeno pot. 3 3 V tem času je bilo izredno 4 ► veliko zgrajenega, ne samo 33 zgrajenega, tudi samo delo J > v šolstvu, otroškem varstvu, ! 3 zdravstvu in drugod je na-3 3 pravilo izjemno velik, kvali-<► tetni premik. Posebni do-3 3 sežki so znani tudi na < ► področju urejanja komuna-33 le. Pri razvoju vsake krajev- 3 3 ne skupnosti so odigrala 4 ► pomembno vlogo sredstva 3 3 samoprispevka, sredstva so-33 Udarnosti in medsebojnega i ► sodelovanja občanov in J3 združenega dela, brez tega i > uspešnega sodelovanja si ne 3 3 moremo več zamisliti na- 3 3 daljnjega razvoja in napred- 3 3 ka. Vendar sredstva samo-3 3 prispevka niso bila največji < ► vir sredstev. Dejstvo je, da 3 ! so priprave na referendum J3 in izvijanje programa dale 33 delovnim ljudem in obča- 4 4 nom izreden polet, brezšte-3 ! vilne pobude in akcije, ki so 3 3 spodbudile in zdramite veli- < ► ko energije, ustvarjalno 33 moč občanov in delovnih 44 ljudi naše občine. 3 3 Danes si težko predstav-« ► ljamo, kakšna bi bila pro-33 blematika v šolstvu, otroš- 4 ► kem varstvu, zdravstvu in v 33 drugih družbenih dejavno-J3 stih, če bi samo čakali, < > kritizirali in kazali na pro-3 3 bleme ne da bi se jih sami i > lotili in pričeli reševati Bila 3 3 bi splošna zaostalost, tudi v 4 > gospodarstvu ne bi imeli 3 3 zategadelj nič več sredstev. 3 3 V dosedaj izvedenih refe-' > rendumih imamo veliko 3 3 spodbude in izhodišč za 4 4 nadaljnji razvoj. 33 Širša analiza v okviru J 3 SRS nam tudi kaže, da jev 3 3 občini velik napredek pri 3 J izgradnji objektov infra- i ► strukture. J 3 Posebno po- • > membno pa je, da je prav v 3 3 obdobju referendumov pri- <► šotna veliko hitrejša gos- 3 3 podarska rast. Sodobno 4 4 organizirano osnovno šol- 3 3 stvo, zdravstvo, otroško 3 J varstvo izredno pozitivno i > vplivajo na razvoj gospodar-3 ! stva v tehnološkem in organizacijskem smislu. < > Skratka, mimo lahko trdi- 3! mo, da so dosedanji samo- 4 > prispevki izredno veliko pri- 31 pomogli, da ima občina 33 * * * * * * * * * * 44 Žalec pomembno mesto v 33 slovenskem prostoru. ] J Pred nami je tudi naloga 3 ! dogovarjanja z delavci v JI te meljnih organizacijah < > združenega dela za podpis 33 samoupravnih sporazumov * ► za financiranje komunalnih 33 dejavnosti in ljudske ob- 44 rambe. Obe dejavnosti ima- 3 3 ta posebno mesto v refe- 33 rendumskem programu. < * V tem obdobju smo tudi 4 4 na začetku novega srednje- 3 3 ročnega obdobja. lieferen- 33 dumski program je del < > srednjeročnega programa, 3 3 tako da vstopamo v novo <. srednjeročno obdobje s 3 3 konkretnimi akcijami in 4 ► prizadevanji, da bi novo \ 3 srednjeročno obdobje pri- 4 4 neslo čim več pozitivnih 33 rezultatov. 4 4 Uvedba novega samopri- 33 spevka je potrebna. V, kra- 3 3 jevnih skupnostih, kot ce- o lotni občini je še niz 33 nerešenih vprašanj v šol- o stvu, otroškem varstvu, 3 3 zdravstvu, kulturi, sociali, 4 4 ki jih moramo rešiti soli- 33 damostno. 4 3 S tem pomaga- 33 mo reševati probleme sebi, < ► ki nas težijo in s katerimi se \ 3 srečujemo vsakodnevno; 4 ► dejstvo je, da z tgradnjo 33 teh objektov ne rešujemo 4 4 samo problemov v krajev- 33 nih skupnostih in širši druž- 3 3 benopolitični skupnosti, * ► temveč konkretno pomaga- 3 3 mo tudi združenemu delu o pri reševanju problematike 33 delavcev, zaposlenih v orga- 4 4 nizacijah združenega dela. 33 Tudi naš razvoj zahteva 44 nove sodobnejše komu- 31 nalne objekte, pomanjkanje 3 3 teh že krepko ovira nadalf < ► nji razvoj. Sam spada tudi 33 varstvo okolja in prizadeva- 4 * nje za njegovo čistočo. \ 3 Občani in delovni ljudje, <► skupaj z združenim delom \ 3 rešujemo probleme, ki so o skupni ter z rešitvijo le-teh 31 pomagamo razvijati večjo 4 4 proizvodnjo in dosegati 3 3 tudi večjo produktivnost. 33 Izgradnja objektov bo \ 3 potekala preko ustreznih 4 4 obstoječih samoupravnih 3 3 interesnih skupnosti, tako 33 bo tudi najbolj pregledna 3» poraba sredstev, odnosno 3 3 izvajanje celotnega progra- o ma, saj bodo delegati samo- 3 3 upravnih interesnih skupno- 4 4 sti lahko tekoče spremljali 3 ! pritok in porabo sredstev 44 ter realizacijo zastavljenih 33 nalog. 3 3 Pomembno se mi zdi 3 3 poudariti, da je samoprispe- 4 > vek solidarnostna akcija, da 3 3 s takšno solidarnostjo rešu- 3 3 jemo skupne probleme in s skupnimi močmi premogu- 3 ! jemo tudi ovire, ki so na o poti k napredku. \ 3 V nedeljo, 11. nqvembra, Z se ne bo težko odločiti 3 3 „ZA “ z ozirom na dosežene . I uspehe in naš nadaljnji 3 3 razvoj - našo perspektivo. « ► PREDSEDNIK \ 3 SKUPŠČINE OBČINE \\ ŽALEC 4y VLADO GORIŠEK J ♦♦♦♦ Glasovali bomo za referendumski program Viktor Drama, Zarja Žalec: „Ce se ozremo na opravljeno delo, ki so ga v naši občini pogojevali trije samoprispevki, ugotavljamo, da kljub pomembnim pridobitvam v naši krajevni skupnosti nismo povsem zadovoljni. Viktor Drama V KS Petrovče je zaposlenih 700 ljudi, ki odvajajo s samoprispevkom večja sredstva, kot se vračajo na našo področje za določene naložbe. Potrebe pa so velike. Ko smo krajani razpravljali o pripravah za četrti referendum, smo posebej opozorili na nekatere probleme, ki jih bo treba razrešiti. Čeprav ob sedanji šoli gradimo prizidek, je krajanom že sedaj jasno, da prostori ne bodo zadoščali za pouk v eni izmeni. Podobno je z otroškim vrtcem. Tako starši oziroma delavci že sedaj opozarjajo na pomanjkanje kapacitet obstoječega vrtca. Ce tega problema ne bomo rešili, se nam bo lahko zgodilo, da bodo delavci, ki jih potrebujemo, odhajali drugam. Razprave so načele še problem cestišča Petrovče - Liboje, križišče v starem delu Petrovč in izgradnjo mostu čez Savinjo v Levcu. Zadeva ni enostavna, če pomislimo na velike stroške. Omenjene objek- te bo mogoče reševati dolgoročno. Od višine sredstev iz četrtega samoprispevka in sredstev združenega dela je odvisno, kdaj bomo uresničili te naloge. Zato bomo 11. novembra na četrtem referendumu glasovali za samoprispevek. Ludvik Semprimožnik, KZ Savinjska dolina: „Pridobitve treh referendumov so dovolj zgovorne, da ne bo pomislekov, ko bomo na novemberskem referendumu glasovali za nov samoprispevek. Le tako bomo uresničili v novem programu začrtane nalo- ge- Potreb v naši občini je še veliko. Pri tem ne gre zgolj za naložbe na področju šolstva, predšolske vzgoje otrok in zdravstva, marveč tudi za komunalo in druge pridobitve, od katerih je odvisen standard občanov. Na rob bi še povedal, da bi se morali v bodoče še bolj povezovati v akcijah, v katerih gre za naše skupne interese. Sedaj imamo namreč primere, da si ponekod krajani prizadevajo razreševati zadeve, ki bi jih povezani lahko hitreje opravilu“ Ludvik Semprimožnik Mija Fon, vzgojnovarstveni zavod Janko Herman Žalec: „Ugotavljamo, da v iztekajočem se referendumskem obdobju nismo uresničili vseh nalog na področju predšolske vzgoje. Nave kapacitete vrtcev, ki smo jih odprli, ne zadoščajo, precej pa imamo tudi krajev, kjer ni vrtca, pa čeprav je nujno potreben. Mija Fon Pomagamo si s potujočimi vrtci, ki pa ne morejo v celoti nadomestiti stalnega vrtca. Zato smo še kako zainteresirani, da bomo na novembrskem referendumu potrdili nov program, v katerem so tudi naložbe za področje varstva in predšolske vzgoje. Kar nismo uresničili v minulem obdobju, bo treba postoriti v teh letih četrtega referenduma oziroma samoprispevka. Razvoj gre naprej in tudi v naši občini je vse več staršev, ki so zaposleni in potrebujejo organizirano varstvo za otroke. Sedaj imamo v občini v predšolsko vzgojo zajetih 1022 otrok ali 32 odstotkov, ob koncu novega referendumskega obdobja pa računamo, da bo zajetih v predšolsko vzgojo 55 odstotkov vseh otrok v občini. To je nedvomno velika obveza, Novi prostori TT Prebold Asfaltirana cesta Mirosan Ivan Žagar gotovljen za kulturno dejavnost v Preboldu, glede na potrebe in razgibano dejavnost številnih društev ter organizacij, preskromen. V prvi fazi bo treba poskrbeti za ustrezne prostore knjižnici, čitalnici in družbenopolitičnim organizacijam. Potrebe so vsekakor velike, hkrati pa je treba upoštevati, da naši delavci in delavke prispevajo pomemben delež v obliki samoprispevka. Z jasno začrtanimi nalogami stopamo korajžnjo na volišča, prepričani, da bo referendum tudi tokrat uspel zato bomo vsi glasovali za samoprispevek.“ Ebnrik Schmidt, Gradnja Žalec: , ^Program, za katerega smo se dogovorili, in ki ga bomo potrdili na četrtem referendumu 11. novembra je naša skupna obveza. Sodi v infrastrukturo, ki jo tesno povezujemo z nadaljnjim razvojem našega gospodarstva oziroma občine. Lepa in urejena šola, dobro organizirana predšolska vzgoja, urejeno zdravstvo in druge pridobitve, ki smo jih zapisali v referendumskem programu za naslednjo obdobje, vse to bo pripomoglo k boljšemu počutju občanov. Delavci, ki imajo svoje otroke v urejenem varstvu, so bolj sproščeni na delovnem mestu, in ker jih ne tare skrb, kje so in kaj delajo otroci doma, so bolj ogreti za delo in zato bolj produktivni. Čeprav smo v obdobju treh referendumov veliko pridobili, bo treba še marsikaj postoriti. Sedaj, ko imamo program, naši ljudje v kolektivu ne postavljajo vprašanj, marveč bomo brez pomislekov glasovali za samoprispevek.“ , Ivan Žagar, TT Prebold: „Vsedanjem programu, ki si ga zastavljamo na novembrskem, po vrstnem redu že četrtem referendumu, se jasno začenja proces policentričnega razvoja naše občine. Posebno veliko vlagamo v vrtce (Prebold, Andraž, Galicija, Šešče itd.) in upam, da bo ves naš nadaljnji razvoj šel v to smer. Našim ljudem moramo omogočiti, da ne bodo stanovali zgolj v industrijskih in upravnih centrih, marveč povsod tam, kjer živijo. To pomeni, da bo treba več vlagati v različne komunalne in (huge dejavnosti, da bi izboljšali življenjske pogoje- Menim, da je znesek, ki je v referendumskem programu za- Mesto občine Žalec v SRS v letih 1970 -1980 Osnovni namen te kratke analize je prikaz gibanja stopnje razvitosti občine Älec v primerjavi z ostalimi občinami v SR Sloveniji in to po nekaterih glavnih pokazateljih razvitosti. Vemo, da je bila še v letih 1971 — 1975 naša občina med tistimi, ki spadajo med pod-poprečno razvite slovenske občine. Zaradi takšne pozicije smo si zadali nalogo, da se do leta 198 dvignemo nad poprečje SRS in glede na rezultate, ki jih dosegamo, lahko trdimo, da bo ta cilj realiziran še pred rokom. Pri tem se razvitost primerja oz. meri po družbeno dogovorjenih kriterijih razvitosti, ki jih lahko razdelimo v štiri skupine — v prvi skupini, ki zajema področje gospodarjenja, se primerjata družbeni proizvod na prebivalca in delež zaposlenih v skupnem prebivalstvu — druga skupina zajema dva demografska kazalca in to gibanje števila prebivalstva in delež kmečkega prebivalstva v skupnem prebivalstvu — tretjo skupino kriterijev predstavlja družbeni standard, ra je opredeljen s kazalci: delež predšolskih otrok v vzgojno varstvenih organizacijah ter delež slušateljev višjih in visokih šol v skupenm pribivalstvu — četrta skupina družbeno dogovorjenih kriterijev se nanaša na opremljenost z objekti infrastrukture, kar je izraženo s kazalci: delež gospodinjstev z vodovodom v primerjavi s celotnim številom gospodinjstev in delež magistralnih in regionalnih cest s sodobnim cestiščem. Naša naloga je torej, da ugotovimo, kje se trenutno nahaja občina Žalec med ostalimi slovenskimi občinami in koliko je že realiziran naš cilj, da se dvignemo nad poprečje v SRS. Mesto občine Žalec po posameznih skupinah kriterijev 1. Dosežena raven rasti družbenega proizvoda na prebivalca za leto 1977 Po podatkih republiškega Zavoda SRS za statistiko spada občina Žalec v skupino občin, ki dosegajo 91—95% poprečnega DP/prebivalca SRS. Ta odstotek nas uvršča na 25. do 29. mesto med 60 občinami.,-. ... Omeniti moramo, da smo še leta 1971 dosegali le 71 % poprečnega DP v Sloveniji in bili na ta način uvrščeni v spodnjo polovico lestvice slovenskih občin. Po drugi strani pa po ocenah za leto 1980 predvidevamo, da bomo dosegli poprečje SRS glede DP/prebivalca ter tako cca 5 let pred rokom izpolnili osnovni cilj, t.j. dvigniti se nad poprečje slovenskih občin. ..... Višjo raven DP/prebivalca dosegata v regiji še občina Celje, ki je uvrščena v skupino 131—135% poprečja SRS ter Velenje, ki dosega 170% omenjenega povprečja. Najnižje mesto zavzemajo občjne Lenart, Ormož, Šmarje in Šentjur, ki dosegajo le cca 40 % poprečnega DP/prebivalca, medtem ko je na prvem mestu občina Ljubljana — Center, ki več kot trikratno presega omenjeno povprečje. 2. Raven stopnje zaposlenosti po občinah na dan 30. 9. 1978. Primerjave po tem kazalcu nam kažejo približno enako sliko razvitosti, kot nam jo je omogočil kazalec DP/prebivalca. Najviše je uvrščena ponovno občina Ljubljana — Center, ki 4,6 krat presega povprečje SRS glede deleža zaposlenih v skupnem številu prebivalcev. Na 2. in 3. mesto sta uvrščeni občini Celje in Velenje s 150% preseganja na 32—35 mestu pa je občina Šlec z 80 % slovenskega poprečja. hhj-nižje so uvrščene zopet občine Lenart, Ormož, Šentjur in Šmarje, ki dosegajo manj kot 50 % republiškega poprečja. Po prvi skupini pokazateljev, lahko ugotovimo, da se občina Žalec nahaja v sredi lestvice slovenskih občin ter da ima nadpoprečen družbeni proizvod na prebivalca in stopnjo zaposlenosti 30 % slovenskih občin, med katere se uvrščata iz naše regije tudi občini Celje in Velenje. 3. Gibanje števila prebivalcev v primerjavi z letom 1961 ter delež kmečkega prebivalstva v skupnem prebivalstvu Občina Žalec se z indeksom 114 uvršča na 24. —, 25. mesto po naraščanju števila prebivalcev ter na 38. - 4L mesto glede deleža kmečkega prebivalstva v skupnem prebivalstvu (indeks 120). Na področju deleža kmečkega prebivalstva še zaostajamo, saj za 20 % presegamo republiško poprečje, medtem ko industrijsko razvite občine dosegajo le od 10—20 % poprečja SRS v deležu kmečkega prebivalstva. Zmanjšanje števila prebivalstva in velik delež kmečkih prebivalcev zasledimo predvsem v občinah, ki so slabše razvite (Tolmin, Ormož, Lenart, Lendava). 4. Delež predšolskih otrok v vzgojno varstvenih zavodih in delež slušateljev višjih in visokih šol v skupnem prebivalstvu občin v letih 78/ 79 Ta pokazatelja ravni družbenega standarda nas uvrščata v zgornjo polovico lestvice razvitosti slovenskih občin. V, vzgojno varstvene ustanove imamo zajetih 105 % republiškega poprečja predšolskih otrok ter se tako uvrščamo na 21. mesto v republiki. Glede števila slušateljev je naš položaj malo slabši in smo na 28—33. mestu, saj dosegamo po tem pokazatelju le 90 % slovenskega poprečja. Na splošno lahko rečemo, da ima cca 35 % občin nadpopreč- no razvit družbeni standard in med temi najbolj izstopajo ljubljanske ter obalne občine, kar je razumljivo glede bližine objektov družbenega standarda. Najmanjši delež slušateljev višjih in visokih šol v skupnem prebivalstvu imajo občine Pomurske in Spodnje podravske regije, kar je posledica nizke stopnje zaposlenosti in visokega deleža kmečkega prebivalstva. 5. Delež gospodinjstev z vodovodom v letu 1971 ter delež magistralnih in regionalnih cest s sodobnim cestiščem po občinah v letu 1976 V zadnji skupini kriterijev, ki z omenjenima kzalacema pokažeta opremljenost z objekti infrastrukture, se uvrščamo nad republiško poprečje opremljenosti z objekti infrastrukture. Glede števila gospodinjstev, opremljenih z vodovodom, presegamo republiško poprečje za 5 % in smo na 29. — 32. mestu, pri razvoju magistralnih in regionalnih cest pa se z 10 % nad povprečjem SRS uvrščamo na 21. —.24. mesta Upoštevajoč vse 4 skupine kriterijev lahko ugotovimo, da so slabše razvite predvsem občine Lenart, Ormož, Šentjur, Šmarje in Tolmin, medtem ko med najbolj razvite lahko štejemo naslednje medobčinske skupnosti: Osrednjo slovensko (ljubljanske občine), obalno-kraško (oblane občine) in Gorenjsko (Jesenice, Kranj). V tej razporeditvi oz. ugotavljanju stopnje razvitosti po posameznih kazalcih lahko najdemo občino Žalec v sredini lestvice razvitosti slovenskih občin s tem, da poprečje SRS že dosegamo na polovici področij (gibanje števila prebivalstva, delež zajetja predšolskih otrok, opremljenost z vodovodom in razvitost cest), medtem ko malenkostno še zaostajamo glede družbenega proizvoda na prebivalca, deleža Človek in stroj kmečkega prebivalstva, števila študentov in ravni zaposlenosti. Takšno mesto, ki ga upoštevajoč omenjene kriterije zavzema občina Ždeč, je potrdila tudi dodatna raziskava razvitosti, ki so jo izvedli na Zavodu SRS za statistiko in to z metodo glavnih komponent (upoštevajoč 25 spremenljivk), pri čemer je prva spremenljivka (glavna) bila upoštevana kot sintetični kazalec razvitosti (t.j. DP/prebivalca). Po tej metodi so nadpopreč-ne o tej metodi so nadpopreč-ne s 9 nje razvitosti ugotovili občinah, medtem ko 85 % občin beleži poprečno razvitost in mednje sodi tudi občina Ždeč, Zaključek ŠTIRJE REFERENDUMI ŠTIRIKRAT rŽ/D 7e ugotovljeno mesto občine Žalec, tj. približ- na sredina lestvice razvitosti slovenskih občin, nam dokazuje, da so v zadnjem desetletju bili doseženi vidni rezultati, predvsem na področju družbenega standarda in infrastrukture. Nedvomno so ti rezultati posledica široke akcije oz. uspešno realiziranih programov referendumov, ki so nam omogočili, da s tako zbranimi sredstvi zmanjšamo razlike v razmerju oz. zmanjšamo zaostanek na področju družbenega standarda in izgradnje infrastrukture (vodovod, ceste) ter da se na omenjenih področjih lahko uvrščamo med razvite občine v Sloveniji. Zaostanki, ki so na posameznih področjih še prisotni, imajo tendenco stalnega zmanjševanja, saj je z urejenim varstvom otrok, višjim deležem študentov visokih in višjih šol, izgradnjo oz. modernizacijo cest in sploh z dvigom življenjskega standarda omogočeno produktivnejše delo ter posledično tudi doseganje boljših rezultatov na področju gospodarstva. s»«*«***M*„M.*ä Mladi rod tekstilk Del že regulirane Bolske Kako smo uresničevali program 'n r Letos se izteka realizacija tretjega referendumskega programa v naši občini. Rezultati, ki smo jih dosegli v obdobju od 1974 — 1979, so izredno veliki in pomembni za nadaljnji razvoj naše družbenopolitične skupnosti. V tem obdobju je bilo zgrajenih ali obnovljenih veliko objektov družbenih dejavnosti in komunalnih naprav. Pomembne uspehe smo dosegli na vseh področjih družbenega standarda, še zlasti pa na področju šolstva, otroškega varstva in zdravstva. Tudi v komunalni izgradnji smo s sredstvi referendumskega sklada pridobili pomembne komunalne objekte, ki so jih s svojimi sredstvi in delom oplemenitile posamezne krajevne skupnosti. Za realizacijo programa tretjega referenduma je bilo vloženo iz sklada za uresničevanje programa izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti občine Žilec, ki je gospodaril s temi sredstvi, preko 18 milijard starih dinarjev samoprispevka, sredstev OZD po družbenem dogovoru, prispevkov SIS in drugih sredstev DO, bank in občanov. Skoraj 12 milijard starih dinarjev je bilo vloženih v področje šolstva. Zgrajena je bila nova osnovna šola v Braslovčah, osnovnošolski center v Žalcu, obnovljena je bila stara osnovna šola Sleč, za potrebe Centra za usmerjeno izobraževanje, v izgradnji je prizidek pri osnovni šoli Petrovče, naročeni so projekti in lokacijska dokumentacija za dograditev osnovne šole Polzela, sofinancirala se je razširitev osnovne šole Prebold, s čimer so bili dani pogoji za začetek delovanja celodnevne šole. Za področje otroškega varstva je bilo v tem petletnem obdobju namenjeno iz sredstev sklada preko 3,3 milijarde starih dinarjev. Zgrajena sta bila otroški vrtec Polzela in Petrovče, urejena oziroma obnovljena igralnica pri osnovni šoli Orla vas, v gradnji je vrtec v Preboldu, del sredstev pa je namenjen za priprave pri gradnji otroškega vrtca v Zabukovici in v Šempetru. Za področje zdravstva je bilo iz teh sredstev namenjeno cca 1,1 milijarde starih dinarjev in sicer za sofinanciranje pri gradnji zdravstvene postaje Prebold, dograditev in obnovo zdravstvenega doma Žilec, za izgradnjo zdravstvene postaje Liboje ter priprav za gradnjo zdravstvene postaje na Vranskem. Krajevne skupnosti so iz sredstev samoprispevka prejele za svoje potrebe 950 milijonov starih dinarjev, ki so jih namenile predvsem za komunalne objekte in njihovo vzdrževanje. 7z neposredno komunalno izgradnjo je bilo vloženih preko milijardo starih dinarjev za sofinanciranje izgradnje cest Griže—Šešče, Polzela— Andraž 'ter Gomilsko—Braslovče in za izgradnjo vodovodov v Letušu, Pemovem, Bezovniku, Šeščah, Parižljah, Polzeli in za pripravo izgradnje vodovoda v Kasazah. Seveda pa v tem obdobju nismo v celoti uspeli realizirati zastavljenega programa. Vzrokov je več. Predvsem širok program, izredna rast cen v gradbeništvu, ki so v tem času porasle za preko 130% v primerjavi z letom 1974, višje cene zemljišč in komunalne ureditve, in uvedba nekaterih novih zakonskih določil, kot so zaklonišča, predpisi o varstvu okolja itd. Na drugi strani pa viri sredstev za izvajanje programa niso sledili tem spremembam, čeprav smo nominalno zbrali predvideno višino sredstev. Velik izpad sredstev je bil iz naslova družbenega dogovora, ki ga vse podpisnice niso dosledno izvajale, zato smo morali s kreditnimi sredstvi bank in izvajalcev premostiti gradnjo posameznih objektov. Pri vsem tem delu in reševanju posameznih problemov je sodelovala velika večina delegatov organov sklada, ki so jih sestavljali predstavniki organizacij združenega dela, SIS, KS, družbenopolitičnih organizacij, kmetov in obrtnikov. Ob tej priliki se vsem zahvaljujemo za odgovorno in uspešno delo v tem petletnem obdobju. Za vse objekte in ostale naložbe, ki smo jih pridobivali v okviru tretjega referenduma, lahko ugotovimo, da so bistveno spremenili izgled naše doline, izboljšali so se pogoji varstva, izobraževanja, zdravljenja otrok, delavcev in občanov. Vse to pa veliko pomeni za naš nadaljnji razvoj gospodarstva, produktivnosti dela in sploh počutja vseh delovnih ljudi in občanov naše občine. Ne glede na to, da programa nismo v celoti realizirali, in da tudi z doseženimi rezultati nismo prav vsi zadovoljni, smo pa vendarle lahko ponosni na dosežene pridobitve. Uspehi se že kažejo na vseh področjih, čeprav jih je težko izvrednotiti, oziroma vsestransko oceniti. Bogatejši smo za objekte, ki nam služijo za zadovoljevanje najrazličnejših življenjskih potreb. Bogatejši pa smo tudi za spoznanje, da je naš razvoj na tem področju naša skupna skrb in naloga, zato smo prepričani, da bomo tudi pri glasovanju za četrti program referenduma tako enotni in solidarni, kot smo bili v vseh dosedanjih referendumih. DOLFE NARAKS Srečni so, ker imajo novo šolo (Braslovče) Tudi telesna kultura v programu Že samo dejstvo, da je telesna kultura naredila v zadnjem srednjeročnem obdobju res velik napredek ter da je telesna kultura dobila svoje mesto v delegatskem sistemu, nam pove, da je nujen dostop in vključevanje telesne kulture v program vlaganj. Doslej smo v telesnokul turne objekte namenjali sredstva predvsem iz letne stopnje (srednjeročnega programa), tokrat pa se naložba 4.000.000 din deli in sicer: Iz srednjeročnega programa se krije po stopnji 0,01 din 1.300.000.Občinska stopnja iz leta 1979 se ne poviša (0,66). Iz sredstev samoprispevka se krije 2.700.000 dm. Seveda pa je nujno, da podamo podrobno obrazložitev glede vlaganj v objekte, ki so velikega in tudi širšega družbenega pomena v naši občini. KS ŽALEC 2.000.000 din Za dokončno ureditev stadiona v Šlcu. Stadion z atletskimi olimpijskimi napravami je nujno adaptirati zaradi slabe drenaže. Ker je to edini stadion z atletskimi napravami v’naši občini, je ta poseg nujen. Smatra se, da ta stadion ni samo žalski, Ker se na njem odvijajo različne prireditve občinskega, medobčinskega in republiškega značaja. Za ureditev naprav na stadionu pa sebo veliko prispevalo tudi s prostovoljnim delom. KS POLZELA 500.000 din KS PREBOLD 500.000 din KS ŠEMPETER 500.000 din Vse tri krajevne skupnosti imajo podoben problem glede dokončne ureditve telesnokul turnih objektov pri OŠ. Predvsem ždimo, da bi vzporedno z dograditvijo asfaltiranih površin gradili tudi atletske naprave, ki so nujne za normalen razvoj telesne vzgoje v OŠ. Vsi navedeni objekti pa naj bi služili tudi za dvig množične rekreacije krajanov - občanov. ADI VIDMAJER Predšolska vzgoja... „Ker vseh nalog, ki smo si jih zapisali v programu tretjega referenduma, nismo uresničili, vse te naloge prenašamo na naslednje obdobje. V občini &lec je zaposlenih čedalje več Nihče nam ne bo ničesar podaril „Gotovo je, da bomo v naši občini z združevanjem sredstev na podlagi samoprispevkov morali nadaljevati, kajti nihče nam ne bo ničesar podaril Ki pomembnejši objekti po krajevnih skupnostih so bili zgrajeni s sredstvi občanov in delovnih organizacij, ki smo jih zbrali s prejšnjimi samoprispevki Prav tako bo potrebna tudi v bodoče solidarnost do krajevnih skupnosti, kjer nimajo industrije, pa njihovi krajani ustvarjajo sredstva v industrijskih centrih. Toda v bodoče se ne bomo smeli obnašati tako, češ, sedaj ko imamo denar v žepu, bomo pa po svoje nespoštovali dogovore, ali z drugimi besedami „morali bomo držati besedo. “ Zakaj citat? Zato, ker pove vse! Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb se morajo tudi v bodoče združevati za nadaljnjo izgradnjo prepotrebnih objektov. Pri- sotna mora biti solidarnost in zadovoljiti se morajo potrebe tudi v tistih krajevnih skupnostih, kjer je brez industrije dotok sredstev manjši Vemo pa, da je ravno v teh krajevnih skupnostih pripravljenost krajanov za izboljšanje standarda (ceste, vodovod, elektrika itd.) največja. \%mo, da se v teh, takoimenovanih obrobnih krajevnih skupnostih z dodatnimi sredstvi ali s prostovoljnim delom ali z brezplačnimi odstopi zemljišč vsak prejeti dinar bogato oplemeniti Spoštovati pa se morajo tudi dogovori Dogovorjeno se ne sme spreminjati zaradi objektivnih ali neobjektivnih pogojev. Če so nastale dodatne potrebe, se te ne smejo kriti na račun dogovorjenega. Za to naj se poiščejo dodatni viri Podpiram program četrtega referenduma in želim, da bi ga v celoti uresničili F. JEŽO VNIK žensk (smo nad republiškim povprečjem) vse to pa narekuje pospešeno izgradnjo potrebnih kapacitet za organizirano varstvo. M. ŽILNIK Naložbe v zdravstvu in socialnem skrbstvu „Med novejše, pomembnejše pridobitve na področju zdravstva sodita zdravstveni dom v Preboldu in razširitev ter nadzidava zdravstvenega doma v Žalcu. V kratkem bomo odpili nove zdravstvene prostore v Libojah, za napovedano izgradnjo zdravstvenega doma na Vranskem pa pripravljamo dokumentacijo. Poleg tega se bo treba spoprijeti s temeljito adaptacijo sedanjega objekta na Polzeli. Poleg adaptacije bo nadzidano še nadstropje. V tako adaptiranem in razširjenem objektu bo tudi lekarniška postaja. Investicija bo predvidoma stala 25 milijonov dinarjev. Vsi zdravstveni objekti v naši občini so prostorsko urejeni. Pridobivanje kadrov je dolgoročna naloga. Socialno skrbstvo se to pot prvič vključuje v referendumski program. Sedanje kapacitete za pokretne oskrbovance še zadoičajo, potrebujemo pa prostor za nepokretne oskrbovance. S tem, ko bomo adaptirali denn oskrbovancev v starem delu na Polzeli, bo treba poskrbeti za začasno bivanje oskrbovancev. Za to investicijo prispeva sredstva tudi Republiška skupnost pokojninskega in invalidskega varovanja. V program socialnega skrbstva spada tudi izgradnja pionirskega letovišča v Izoli, ki jo financira več občin. Predračunska vrednost znaša 28 milijonov dinaijev, od tega bo prispevala naša občina v pivi fazi sedem milijonov dinaijev. Drugih investicij na tem področju nimamo, razen nepokrite investicije v Grmov-jU‘ M. Štorman NOVE SOLE IN VRTCI Ob zaključku tretjega referendumskega obdobja lahko z zadovoljstvom ugotavljamo izredne uspehe pri izgradnji in obnovi objektov za vzgojno-izobraževalno dejavnost. Od leta 1968 do 1974 smo vlagali sredstva sklada samoprispevka' le v šolske zgradbe, od leta 1975 pa tudi v otroško varstvo in druga področja. V,obnovo in izgradnjo vzgojnoizobraževalnih objektov je bilo v obdobju 12 let vloženih skupno preko 25 milijard starih dinarjev. Če bi posamezne vrednosti preračunali na današnje cene, bi dobili najmanj štirikratno vrednost. , Zgradili smo 7 novih šol in sicer: Griže, Šempeter, Tabor, Vinska gora, Braslovče in osnovnošolski center Žalec, ki zagotavlja prostore dvema šolama, ima pa tudi večnamensko Telovadnico in zobozdravstveno ambulanto. Obnovljenih in do- grajenih. je bilo 13 šolskih objektov: Petrovče, àlee, Letuš, Gomilsko, Ponikva, Velika Pirešica, Galicija, Polzela, Gotovlje, Andraž, Orla vas, Vransko in Prebold. V Petrovčah in Preboldu je že v izgradnji drugi ali tretji prizidek. Zgradili smo celo devet telovadnic, učilnice in sodobno opremili kabinete, poskrbeli za sodobne kuhinje z jedilnicami, uredili sanitarije in še bi lahko naštevali. Danes že vse popolne šole razpolagajo z dobro urejenimi delavnicami za tehnični pouk in učilnicami za gospodinjstvo. OŠ Ljuba Mikuš Žalec ima učno stanovanje. Pri večini šol so najpotrebnejša igrišča. Pogrešamo pa še zadostno število učilnic in drugih prostorov za uvedbo enoizmenskega pouka in celodnevne šole. Vedno več šol ima enoizmenski pouk, z novim programom pa bi naj to veliko ugodnost omogočili vsem šoloobveznim otrokom. S sredstvi samoprispevka smo pred letom omogočili ustanovitev centra za usmerjeno izobraževanje v Žalcu. O tem je bilo nekaj pomislekov, na srečo le s strani posameznikov. Danes že namreč ugotavljamo izredno koristnost te poteze za nadaljnji razvoj šolstva v občini in za pridobivanje prepotrebnih kadrov. , V oddelkih, tekstilne, administrativne, kovinarske in kmetijske smeri se izobražuje letos 220 učencev. Prepotrebne prostore pa je dobila tudi delavska univerza. Na področju otroškega varstva je bilo zgrajena nekaj manj, vendar je bil dosežen znaten napredek. S sredstvi samoprispevka sta bila zgrajena vrtca v Polzeli in Petrovčah, v Orli vasi je urejena ena igralnica, v Preboldu pa gredo dela gradnji vrtca h kraju in otvoijen ob dnevu republike. Trije vrtci pa so bili urejeni ob novih šolah: Griže, Vinska gora in Vranska Občinska skupnost otroškega varstva pa je neposredno financirala izgradnjo štirih igralnic v Žalcu in vrtca v Levcu. hfe smemo prezreti, da so bila v objekte, opremo učilnic in igralnic ter zunanjo ureditev doslej v vseh primerih šol in vrtcev vložena dodatna sredstva občanov in delovnih organizacij. Poleg SIS so sredstva prispevale tudi KS. Bili pa so tudi primeri prostovoljega dela in nudenja uslug, v čemer so se doslej najbolj izkazali v Polzeli in Levcu. MEGLIČ JANEZ Program vlaganj 1980 -1985 Uspehi, ki smo jih občani občine Talec dosegli v skoraj dvanajstletnem obdobju, v katerem so bili uvedeni trije samoprispevki občanov in združena sredstva OZD, so odraz solidarnosti in enotnosti delovni!) ljudi in občanov, so pa tudi močna spodbuda za nadaljnje skupno reševanje mnogih živ-ljehjskih potreb. Gotovo ni potrebno naštevati vsega, kar smo doslej zgradili s solidarnostno združenimi sredstvi, saj so na celotnem območju občine v vsaki krajevni skupnosti bili zgrajeni določeni objekti. Od leta 1967, ko smo prvi v Sloveniji izvedli referendum za samoprispevek na območju celotne 'občine do danes, smo skoraj v celoti obnovili osnovnošolsko mrežo, zagotovili pogoje za razvoj usmerjenega izobraževanja, zgradili številne otroškovarstvene, zdravstvene in druge objekte, pospešili komunalno izgradnjo, zagotovili pa tudi določena sredstva krajevnim skupnostim za krajevne'potrebe. Težko bi rekli kolikšna je vrednost vseh zgrajenih objektov, gotovo je velika, prepričani pa smo, da občina Žalec danes ne bi bila razvita slovenska občina s takšno stopnjo gospodarskega in družbenega razvoja, če se ne bi odločali za združevanje sredstev v te namene. S temi naložbami smo v teh letih reševali najbolj pereče probleme, ki so se pojavljali v življenju naših občanov. Dosežen razvoj nam dokazuje, da s samoprispevki in družbenimi dogovori zbrana sredstva niso bila odtujena. Nasprotno, z njimi se je skrbno gospodarilo, uporabila pa so se za naložbe po programu vlaganj, ki smo ga sprejeli ob vsakokratnem referendumu. Občina Šlec vsa zadnja leta doživlja lep gospodarski razvoj. Naše enotno stališče je, da mora vzporedno z gospodarskim razvojem doseči tudi družbeni standard kar najhitrejši razvoj* Zaradi tega se letos ponovno odločamo za nov samoprispevek in s tem za lepšo ,prihodnost bodočih ge-neracij-.. Zato bomo 11. novembra 1979 glasovali „ZA“ naše skupne interese in cilje. KATERA SO OSNOVNA IZHODIŠČA IZVEDBE NOVEGA PROGRAMA? Osnovna pot npega bodočega gosp oda rskeg&lh družbenega razvoja je opredeljena v .Dolgoročnem programu družbenoekonomskega razvoja občine Ždeč“, ki zajemar obdobje do leta 2000. Ta program določa hiter razvoj celotnega območja občine, tega pa bomo dosegli le tako, da bomo vjagali iz leta v leto več dela in |§nanja ter, da bomo s skupnimfnapori uresničevali vse cilje, ki smo jih zastavili. Osnovna izhodišča programa vlaganj v objekte družbenih dejavnosti in komunalno izgradnjo pa so predvsem naslednja: — vse neizvedene naloge iz dosedanjega programa prenašamo v nov program — prednostno gradimo tiste objekte in vlagamo v tista področja, ki so bistvenega pomena za bodoči razvoj, — ob sredstvih samoprispevka in zbranih sredstvih po samoupravnem sporazumu zagotavljamo sredstva tudi iz drugih virov in bomo z njimi skrbno gospodarili — upoštevani so splošni in skupni cilji — sledimo policentričnemu razvoju občine tako, da poleg razvoja posameznih industrijsko razvitih krajev zagotavljamo ustrezen razvoj pretežno kmetijskim in obrobnim področjem občine Vse predarčunske vrednosti v zvezi z izgradnjo posameznih objektov so ocenjene na osnovi cen za leto 1979. 1. URE JENO OSNOVNO ŠOLSTVO IN USMERJENO IZOBRAŽEVANJE -POGOJ HITREJŠEGA RAZVOJA Dosedanjega programa vlaganj v določene objekte družbenih dejavnosti ni bilo mogoče v celoti uresničevati. Razlogi za to so znani in utemeljeni. BI. ! A Pogled na novo obvozno cesto v Žalcu Zaradi hitrega naraščanja števila šoloobveznih otrok v posameznih večjih krajih je nujno potrebno program dopolniti s posameznimi novimi naložbami. Pri tem pa je potrebno izhajati iz naslednjih enotnih izhodišč: — v vseh šolah preiti na enoizmenski pouk — zagotavljati postopen prehod na celodnevno šolo vključno s podružnicami s tem, da se moramo vzporedno zavedati potrebe po večjih sredstvih za redno dejavnost — skladno z urbanističnim programom občine zagotoviti prehod osnovne šole Gotovlje v popolno osnovno šolo — pri večjih podružničnih šolah postopno graditi telovadnice, predvsem kot večnamenske prostore — skladno z razvojem, predvsem pa glede na gibanje prebivalstva oziroma šoloobveznih otrok spreminjati šolsko mrežo — zagotoviti nadaljnji razvoj usmerjenega izobraževanja v Centru za usmerjeno izobraževanje v Talcu. Program vlaganj obsega naslednje objekte: a) Osnovna šola Polzela — dograditev 10 učilnic, 6 kabinetov, zaklonišča, telovadnice s pripadajočimi prostori (kabinet, sanitarije, garderoba),. Večnamenski prostor, kuhinja, garderoba in sanitarije. Predračunska vrednost znaša 46.000. 000 din b) Osnovna šola Šempeter — dograditev 6 učilnic, 4 kabinetov, zaklonišča, večnamenskega prostora, garderobe, sanitarij. Predračunska vrednost znaša 20.000. 000 din c) Osnovna šola Griže — dograditev 4 učilnic, 4 kabinetov, večnamenskega prostora, povečanje kuhinje, garderobe, sanitarije. Šola bo pridobila še dve učilnici z izpraznitvijo dveh igralnic v šoli, ko bo zgrajen nov vrtec v Grižah Predračunska vrednost znaša 16.000. 000 din (Nadaljevanje na 6. str.) Zbori skupščine občine Žalec glasujejo za referendumski program Pretekli referendumi -odraz naše zavesti Smo tik pred novim, že četrtim referendumom! Prav je, da se pred ponovno odločitvijo ZA samoprispevek le nekoliko zaustavimo, da ob vsakodnevnem deki, prizadevanju za lepši jutri, najdemo čas za premislek, da bomo znali ušmeriti še čvrstejši korak skupno ter enotno s svojimi sodelavci in občani, s katerimi nas povezuje življenje v našo prihodnost. Leta 1967 smo prvi v Sloveniji na celotnem območju občine izvedi referendum o samoprispevku za obnovo našega osnovnega šolstva. Razvoj žalske občine do tega obdobja poznamo. Potekal je zelo počasi, saj smo močno zaostali za poprečnim razvojem Slovenije. Tudi ob kasnejših referendumih leta 1972 in 1974 so bile naše misli, želje, hotenja enotna v tem, da dosežemo hitrejši gospodarski razvoj in razvoj družbenih dejavnosti Na osnovi rezultatov, ki smo jih dosegli, lahko trdimo, da so obdobja preteklih referendumov o samoprispevku pomenila odločilen prispevek k vedno hitrejšemu razvoju šolstva, otroškega varstva, zdravstva in drugih dejavnosti Z letom 1975 smo dosegli in z nekaterimi dosežki že presegli poprečni razvoj SR Slovenije. Spominjam se, da je v razpravah o družbenih dogovorih za prispevek gospodarstva k razvojuposamez-run družbenih dejavnosti tu in tam kdo omenil, da bodo odvajanja teh sredstev slabo vplivala na razvoj določene gospodarske organizacije. Današnje ugotovitve pa kažejo ravno nasproma Qb tem, da nobena naših organizacij zdru- ženega dela ni imela izgube zaradi tega, ampak če že, potem zaradi drugih vzrokov, ugotavljamo, da je v žalski občini razvoj družbenih dejavnosti spremljal tudi izredno hiter gospodarski razvoj. Tpdi ta razvoj nam dokazuje, da sta obe področji, gospodarstvo in družbene dejavnosti, izredno močno povezani in odvisni Osnovni nosilec našega gospodarskega razvoja je človek s svojim znanjem, delovnimi izkušnjami in pridnostjo. Ztfto je nujno, da posvetimo vso skrb prav delovnemu človeku, nam vsem, našim življenjskim potrebam, našemu življenjskemu okolju. V žalski občini smo že zelo zgodaj spoznali, da naš lepši jutri zavisi predvsem od vzgoje in izobrazbe današnje in novih generacij, od urejenosti otroškega varstva, zdravstva, urejenosti komunalnega gospodarstva in drugih področij. Igredno pomembno je tudi to, da so vsakoletna sredstva, zbrana s samoprispevki naših občanov, le del sredstev, ki smo jih namenili za izgradnjo posameznih objektov. Lahko ugotovimo, da so sredstva samoprispevka marsikdaj predstavljala le osnovo, in da smo ob tem vključevali tudi druga sredstva in sicer dodatne prispevke organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti, prostovoljne prispevke in delo občanov. S,tem smo ta sredstva še oplemenitili in dosegli še hitrejši razvoj. Ob razmišljanju o dosedanjem razvoju pa lahko ugotovimo tudi to, da je z našim razvojem, 'z izvedbo preteklih referendumov za samoprispevek rasila in se krepila naša samoupravna zavest. V, nas samih še je krepila odločna pripravljenost, da damo svoj prispevek k ! prispevku vseh drugih delovnih ljudi in občanov za našo lepšo prihodnost. S, tem se je krepila \ naša enotnost in solidarnost ter \ prepričanje, da je sreča predvsem v rokah nas samih. Krepila se je tudi krajevna samouprava in vloga vaških svetov, ki pomenijo danes pomemben dejavnik hitrejšega razvoja. In kaj je sreča? Ko smo otvarjali številne objekte, ki so bili zgrajeni s sredstvi naših samoprispevkov, sem jo videl na obrazih naših ljudi, ki so se zavedali, kaj pomeni nova šola, vrtec, zdravstveni dom, vodovod in cesta za njihovo življenje. Marsikdaj se je ob takšnih svečanih dogodkih od sreče utrnila solza, ko smo ob doživljanju nove, za življenje izredno pomembne pridobitve, s spomini segli v pretekla leta in desetletja, ko je bilo življenje težje in marsikdaj tudi kruta Sreča ni le sreča posameznika, prava sreča je le tedaj, kadar se zrcali skozi srečo nas vseh. Ta pa se danes kaže v naši občini v številnih novih objektih v vseh krajih, vaseh in zaselkih, ki vplivajo s svojo dejavnostjo na lepše in bolj urejeno življenje, na naše delo na delovnem mestu. Sreča nas vseh pa je tudi v naši enotnosti in solidarnosti, da jutri oddamo svoj pristanek za samoprispevek za še hitrejši in bogatejši mzvoj v naslednjih letih. Lahko smo ponosni, da tudi s svojim prispevkom sodelujemo pri prihodnjem razvoju. JOŽE JAN (Nadaljevanje s S. strani) č) Osnovna šola Vransko — dograditev 4 učilnic, 4 kabinetov, večnamenskega prostora, garderobe, sanitarije. Šola bo pridobila še dve učilnici z izpraznitvijo dveh igralnic v šoli, ko bo zgrajen nov vrtec na Vranskem. Predračunska vrednost znaša 16.000. 000 din d) Osnovna šola Liboje — izgradnja telovadnice za šolo in TVD Partizan z vsemi ostalimi pripadajočimi prostori (kabinet, sanitarije, garderoba) Predračunska vrednost znaša 6.500.000 din e) Osnovna šola Gotovlje -dograditev 8 učilnic, 6 kabinetov, telovadnice z vsemi pripadajočimi prostori (kabinet, sanitarije, garderobe), kuhinje, večnamenskega prostora, garderobe, sanitarije in drugih dodatnih prostorov Predračunska vrednost znaša 29.000. 000 din f) Osnovna šola Vinska gora — izgradnja telovadnice za šolo in TVD Partizan z vsemi ostalimi pripadajočimi prostori (kabinet, sanitarije, garderobe) Predračunska vrednost znaša 6.500.000 din g) Center za usmerjeno izobraževanje Žlec — ureditev telovadnice in kabinetov, nabava opreme za učilnice, ureditev ogrevanja Predračunska vrednost vseh del znaša 6.000.000 din Skupaj znašajo predvidena sredstva vlaganj v osnovno šolstvo in usmerjeno izobraževanje 146.000. 000 din. Del sredstev bo prispevala občinska izobraževalna skupnost in sicer iz prispevka BOD 79.300.000 din, pri Izobraževalni skupnosti Slovenije pa bomo iskali tudi ustrezne kredite. Objekti podružničnih šol se bodo v obdobju 1980 - 1985 obnavljali iz sredstev združene amortizacije delovne organizacije VIO in iz sredstev občinske izobraževalne skupnosti. Iz sredstev samoprispevka je potrebno torej zagotoviti din 66.700.000 din 2. OTROŠKO VARSTVO - SKRB ZA NAŠE NAJMLAJŠE Spoznanje, da je urejeno otroško varstvo pogoj, da bodo naši otroci dosegali boljše učne in vzgojne rezultate je v naši občini že dolgo prisotno. Potrebo po hitrem razvoju na tem področju narekuje tudi visoko število zaposlenih žena. Sedaj je v predšolskem varstvu okrog 31 % predšolskih otrok. Kljub temu, da je procent dokaj porastel, pa je bilo v zadnjem obdobju v občini iz varstva odklonjenih precej otrok. Pri sestavi programa smo izhajali iz naslednjih enotno zastavljenih ciljev: — do leta T985 vključiti v predšolsko varstvo najmanj 55 % predšolskih otrok, — neizvedene naloge preteklega programa referenduma vključiti v novega iifiil Mladina ureja okolico pred novim osnovnošolskim centom v Žalcu — uvajati oblike potujočih vrtcev in obliko celotne male šole — na Vranskem in v Grižah Program obsega naslednje objekte: izvesti gradnjo novih vrtcev tako, da se v osnovnih šolah sprostijo prostori, ki se sedaj uporabljajo za otroško varstvo. Šempeter - 6 igralnic 14.000.000 din Zabukovica — 2 igralnici 3.000.000 din Velika Pirešica - 3 igralnice 5.000.000 din Tabor — 2 igralnici 3.000.000 din Braslovče - 3 igralnice 6.000.000 din Žalec — 10 igralnic 22.000.000 din Letuš — 1 igralnica' 2.000.000 din Andraž — 1 igralnica 2.000.000 din Ponikva — 1 igralnica 2.000.000 din Griže — 6 igralnic 14.000.000 din Vransko — 4 igralnice 9.000.000 din Gomilsko — 1 igralnica 2.000.000 din Gotovlje — 2 igralnici s skupnimi prostori 6.000.000 din Šešče — 2 igralnici 5.000.000 din Skupna vrednost naložb v otroško varstvo -znaša 95.000.000 din. Skupnost otroškega varstva bo zagotavljala del sredstev iz svoje prispevne stopnje in sicer 84.500.000 din. Pridobila pa bo tudi ustrezna kreditna sredstva od Republiške skupnosti otroškega varstva. Iz sredstev samoprispevka je potrebno torej zagotoviti 10.500.000 din. 3. KULTURNA DEJAVNOST - NEPOGREŠLJIVI DEL NAŠEGA ŽIVLJENJA Razvoj kulturne dejavnosti v občini Žalec narekuje vedno večje potrebe. V, preteklih letih nismo dovolj skrbeli za -ggrad-njo kulturnih objektov, zato so potrebe v naslednjem srednjeročnem obdobju večje. Pri smo dišča: i oblikovanju programa upoštevali naslednja izho- — neizvedene naloge preteklega programa samoprispevka prenašamo v novega — vsakoletno praznovanje občinskega praznika — izgradnjo kulturnih domov kot večnamenskih objektov — izhajali smo iz potreb kulturno prosvetnih društev in krajevnih skupnosti Program vlaganj obseba naslednje objekte: a) kulturni dom Žalec (nerealiziran program) — 57.500.000 din b) večnamenski objekt Gomilsko (sofinanciranje) - 7.500.000 din c) kulturni dom Vransko (zaostala obveznost) — 3.100.000 din zadružni dom Gotovlje — (obč. praznik) — din d) kulturni dom Liboje — adaptacija — 2.500.000 din e) pripravljalna dela za gradnjo večnamenskega objekta v Preboldu — 6.000.000 din f) dom Svobode Griže -adaptacija — 1.900.000 din g) zadružni dom Ponikva dograditev — 1.900.000 din h) zadružni dom Galicija — dograditev — 1.900.000 din i) zadružni dom Vinska gora — adaptacija — 3.700.000 din j) dom Svobode Šempeter — sofinanciranje adaptacije — 1.000.000 din k) zadružni dom Vrbje — sofinanciranje adaptacije — 1.500.000 din Skupna vrednost naložb znaša 90.400.000 din, Občinska kulturna skupnost bo iz lastnih sredstev prispevala 19.500.000 din, prizadevala pa si bo tudi, da pridobi sredstva Kulturne skupnosti Slovenije v višini 20.000.000 din. Sredstva samoprispevka za financiranje kulturnih potreb pa znašajo 50.900.000 din. Dodatna prispevna stopnja, ki se zbira za gradnjo večnamenskega objekta na Gomil-skem se po 1981. letu ne ukine, temveč se tako zbrana sredstva namenjajo za gradnjo kulturnega doma Prebold ter Liboje. Takšno rešitev je opredeliti tudi v srednjeročnem planu občine àlee 1981 - 1985 ter v ustreznih aneksih k samoupravnim sporazumom interesnih skupnosti. 4. RAZVITA TELESNO-KULTURNA DEJAVNOST - POROK VEČJE PRODUKTIVNOSTI Zdravstveni dom v Žalcu V zadnjih letih beleži telesna kultura vedno širši razmah, saj se množičnost nenehno veča. Doslej v to področje nismo vlagali sredstev samoprispevka. Zato je v tem programu potrebno zagotoviti vsaj minimalna sredstva za razvoj telesnokultur-ne dejavnosti. Pri oblikovanju programa za področje telesne kulture ano upoštevali predvsem naslednje: — da zagotovimo osnovne pogoje za razvoj telesne kulture v posameznih krajevnih skupnostih — da zagotovimo razvoj tistih telesnokultumih dejavnosti, ki so na našem območju najbolj množične. Program vlaganj: a) Liboje — telovadnica (znesek prikazan pri šolstvu) — (nerealizirana naloga) b) Polzela — telovadnica (znesek prikazan pri šolstvu) — ureditev igrišč — 500.000 din (Nadaljevanje na 7. str.) m -..•-.H r.'.i ' ; f 11. NOVEMBRA BOMO NA VOLITVAH ŽE ČETRTIČ DOKAZALI NAŠO ZÀVEST IN SOLIDARNOST ZA SKUPNE CILJE SAVINJSKI OBČAN J (Nadaljevanja s 6. strani) c) Žalec — dokončna ureditev stadiona - 2.000.000 din d) Got ovije - telovadnica (znesek prikazan pri šolstvu) e) občinski strelski poligon -(sredstva zajeta pri programu LO, varnosti in DS) f) Šempeter — dokončna ureditev športnega parka — 500.000 din g) Griže — dokončna ureditev športnega parka - 500.000 din h) Prebold — ureditev športnih igrišč — 500.000 din Vrednost vseh naložb je 4.000.000 din. Ta sredstva bodo zagotovljena iz sredstev Občinske telesnokulturne skupnosti v višini 1.300.000 din ter iz samoprispevka občanov 2.700.000 din, Občinska teles-nokultuma skupnost pa si bo prizadevala, da bo pridobila določena sredstva tudi pri Te-lesnokultumi skupnosti Slovenije. 5.ZDRAVJE - TEMELJNA SKRB SOCIALISTIČNE DRUŽBE (prenešen objekt iz tretjega samoprispevka 6.250.000 din) Predračunska vrednost za adaptacijo zdravstvenega objekta na Polzeli znaša 25.000-000 din. Sredstva bo v celoti prispevala Občinska zdravstvena skupnost Žalec. 6. UREJENO SOCIALNO SKRBSTVO JE ODRAZ HUMANOSTI IN SKRBI ZA DELOVNEGA ČLOVEKA Investicij s področja socialnega skrbstva doslej nismo vključevali v program samoprispevka, ker pa je problematika na tem področju izredno pereča, jih vključujemo v program novega samoprispevka. Program financiranja investicij s področja socialnega skrbstva obsega: izgradnjo medobčinskega pionirskega letovišča v Izoli, adaptacijo starega dela Doma upokojencev na Polzeli ter izgradnjo depandanse Doma upokojencev na Polzeli. a) izgradnja medobčinskega pionirskega letovišča v Izoli Gradnja ceste Andraž — Velenje Na področju zdravstva smo v zadnjih letih dosegli v naši občini razmeroma hiter razvoj. Vedno bolj se zavedamo, da je urejeno zdravstvo eden izmed osnovnih življenjskih pogojev, kar je vezano tudi na hitrejši gospodarski ter družbeni razvoj. Program izgradnje objektov zdravstvenega varstva obsega le: — adaptacijo in dograditev Zdravstvene postaje Polzela Predračunska vrednost celotnega objekta znaša 28.240.000 din, od tega prispevajo občine Mozirje, Šentjur, Sevnica in Žalec, vsaka eno četrtino sredstev, ki znaša 7.060.000 din. Izgradnjo bomo financirali iz naslednjih virov: — iz samoprispevka občanov — 3.500.000 din — iz sredstev SIS za socialno skrbstvo — 712.000 din — iz prispevkov drugih SIS — 2.848.000 din b) adaptacija starega dela Doma upokojencev Polzela Predračunska vrednost del znaša 8.500.000 din,od tega so viri zagotovljeni iz naslednjih sredstev: - iz samoprispevka občanov - 1.000.000 din - iz sredstev SIS za socialno skrbstvo- 3.250.000 din - iz sredstev skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja - 4.250.000 din c) izgradnja depandanse Doma upokojencev na Polzeli Predračunska vrednost za izgradnjo depandanse znaša 15.000.000 din od tega so viri zagotovljeni: - iz samoprispevka občanov - 1.000.000 din — iz sredstev SIS za socialno skrbstvo — 1.298.000 din - iz sredstev skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja - 12.402.000 din — iz sredstev Doma upokojencev Polzela - 300.000 din 7. KOMUNALNA DEJAVNOST - ŽIVLJENJSKO OKOLJE - VIR ZDRAVJA IN NAŠEGA ZADOVOLJSTVA Dosedanji program vlaganj v objekte posebnega družbenega pomena je v istem delu, ki se nanaša na področje komunalne dejavnosti skoraj v celoti neizvršen. Prednost so namreč imela področja šolstva, otroške-, ga varstva in zdravstva. Iz programa vlaganj je v celoti izpadla izgradnja glavnega dolinskega zbiralnika za odpadne vode in centralne čistilne naprave za območje občine, izgradnja posameznih vodovodov in modernizacija nekaterih cestnih odsekov. Pri oblikovanju programa za to področje smo upoštevali predvsem naslednje: — da je izgradnja določenih komunalnih objektov, predvsem kanalizacije in čistilnih naprav nujna z vidika nadaljnjega gospodarskega in družbenega razvoja občine — da je izgradnja kanalizacije in čistilnih naprav nujna zaradi varstva talne vode, kije potreb- . na tudi z vidika oskrbe s pitno vodo — da je oskrba sleherne družine z zdravo pitno vodo življenjskega pomena — da moramo zagotoviti pogoje za hitrejši razvoj telefonskega omrežja v občini Program predvideva naslednje naložbe: a) izgradnja I. fage primame kanalizacije in čistilnih naprav Predračunska vrednost za I. fazo izgradnje primarne kanalizacije in čistilnjh naprav je 155.000. 000 din (I. faza obsega' izgradnjo kolektoija od Polzele skozi Prebold, Šempeter in Žalec do čistilne naprave v Kasa-zah ter povezavo do mlekarne, farme bekonov in dalje do rezervata industrije na Ložnici pri Žalcu). Viri za pokritje navedene investicije so naslednji: — prispevki za priključek — 4.000. 000 din — odlok o prispevku za razširjeno reprodukcijo — 16.000. 000 din — urejanje stavbnih zemljišč - 15.000.000 din — območna in temeljna vodna skupnost — 60.000.000 din — sredstva samoupravnega sporazuma - 60.000.000 din b) izgradnja vodovodov - vodovod Žalec (zajema: KS Liboje, Petrovče, Žalec, Gotovlje, Šempeter, Šešče ter delno KS Polzelo) — 19.800.000 din — vodovod Tabor (KS Tabor, Polzela, Trnova, Braslovče) — 6.960.000 din — vodovod Vransko : — izgradnja cevovoda do rezervoarja Čeplje - 3.400.000 din — izgradnja cevovoda Prekopa do rezervoarja Vindija — 1.400.000 din — vodovod Kale — Studence - 8.800.000 din — vodovod Griže — 1.790.000 din — vodovod v Obramlje, Zg. Gorče in Podgorje — 750.000 din — vodovod Prelska - 500.000 din — vodovod Ponikva — 380.000 din — izgradnja vodovodov v stanovanjskih soseskah (Žalec, Šempeter, Prebold, Griže, Polzela in Braslovče) - 5.400.000 din — ostali lokalni vodovodi (obrobni višinski predeli, kjer je oskrba z vodo problematična ) - 820.000 din Skupno je potrebnih za izgradnjo vodovodnega oinrežja 50.000. 000 din. Iz sredstev samoupravnega sporazuma zagotavljamo 30.000.000 din, ostali viri pa so: — prispevek za priključek na vodovod — 6.000.000 din — sredstva po odloku — 4.000. 000 din — sredstva za urejanje stavbnih zemljišč - 7.000.000 din — sredstva krajevnih skupnosti in občanov — 3.000.000 din (Nadaljevanje na 8. strani) Y naši občini posvečamo veliko skrb izobraževanju mladih ŠTIRJE REFERENDUMI ŠTIRIKRAT •••••••••••••••••••®• 3r Avv WWW 9 11. NOVEMBRA BOMO NA VOLITVAH že Četrtič dokazali našo zavest IN SOLIDARNOST ZA SKUPNE CILJE t • .: s # •v* «uG-.aésRi ran« ■s£i :0 Oill&f W‘ Off (Nadaljevanje s 7. strani) c) izgradnja cest — 6 km ceste Petrovče -Liboje - 30.000.000 din — 2 km ceste Polzela — Velenje — odsek v Andražu — 3.600.000 din Velenje — odsek v Andražu — 4.000. 000 din — 2,5 km ceste na Dobrovlje - 4.000.000 din — obveznost za izgradnjo mestnega jedra v Žalcu (anuitete) - 3.400.000 din Od skupne predračunske vrednosti, ki znaša 41.000.000 din prispevajo SKIS, krajevne skupnosti in občani 21.000.000 din, iz samoprispevka občanov pa je zagotovljenih 20.000.000 din d) izgradnja telefonskega omrežja Predračunska vrednost za izgradnjo telefonskega omrežja v občini znaša 60.000.000 din. Ta sredstva bomo zagotovili tako, da bomo iz sredstev interesne skupnosti za PTT promet in s prispevki krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in občanov zbrali 30.000. 000 din, iz samoupravnega sporazuma pa prav tako 30.000. 000 din. — Povečava avtomatske telefonske centrale v Žalcu od sedanjih 800 na 2000 priključkov s predračunsko vrednostjo 25.000. 000 din. Investicija obsega nabavo nove opreme, povezavo in prostore. S tem se rešujejo problemi v mestu Žalec, naselju Vrbje in Ložnica in krajevni skupnosti Gotovlje ter Griže. — Na Polzeli se programira povečava od 160 na 400 telefonskih priključkov s pred-računsko vrednostjo 11.500.000 din. V tem znesku je tudi zajeta povezava in prostori. S predvideno povečavo se bodo tudi zagotovile potrebe za krajevno skupnost Andraž. — V Preboldu se bo izvršila povečava od 160 na 400 telefonskih priključkov s pred-računsko vrednostjo 11.500.000 din. — V Petrovčah se bo izvršila povečava sedanje avtomatske telefonske centrale od 160 na 400 priključkov s predračunsko vrednostjo 6.000.000 din. S to povečavo se bodo pretežno r^evali problemi telefonskih priključkov v krajevni skupnosti Liboje, Galicija in Ponikva. — Na Vranskem se bo izvršila povečava avtomatske telefonske centrale od 100 na 400 telefonskih priključkov s predračunsko vrednostjo 6.000.000 din. S to povečavo se bodo pretežno reševali problemi telefonskih priključkov v krajevni skupnosti Tabpr — S sprostitvijo centrale v Polzeli bo omogočena prestavitev omenjene centrale v krajevno skupnost Braslovče. S tem bo omogočena vključitev 160 telefonskih priključkov v Braslovčah naslednjih letih te/krajevne skupnosti prejemale enake zneske kot krajevne skupnosti v gospodarsko razvitih centrih občine i - da bodo krajevne skupno* sti ta sredstva oplemenitile še s' prostovoljnim delom, prispevki občanov in drugimi viri 1 Vsaka krajevna skupnost bd letno prejemala 300.000 din za: pokritje krajevnih potreb, kra* jevna skupnost, kjer bo posamezno leto občinski pfaznik pa* še dodatnih 300.000 din. Vse krajevne skupnosti bodo letno prejele 6.000.000 din, v petih letih pa 30.000.000 din. -, Opomba: Investicije v kolektor in čistilne naprave bomo obravnavali kot prednostne pred vsemi ostalimi, razen tistih, ki so v fazi izvajanja. 9. LJUDSKA OBRAMBA, VARNOST IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA -, SKRB NAS VSEH! Ljudska obramba, varnost in družbena samozaščita postaja vedno bolj sestavni del naše; vsakdanje aktivnosti. Zavedamo se, da le učinkovite obrambne ! priprave zagotavljajo varnost ! nas vseh, kakor tudi obrambo < naše svobode ter socialističnega samouprvnega sistema pred 1 komerkoli. Sredstva za financiranje ljudi ske obrambe, varnosti in druž-j ; bene * samozaščite se bodo financirala iz posebnega samo-i upravnega sporazuma, na podlagi katerega bo v obdobju s 1980 — 1985 zbranih : 103.400.000 din, s tem, da ser sredstva za redno dejavnost > ljudske obrambe vsako leto ,} zagotavljajo iz občinskega pro- j računa. -, ’ (Nadaljevanje na 9. str.' j Pri komunalni dejavnosti del sredstev po samoupravnem sporazumu v predvidenem znesku 41.500.000 din ni razporejenih, ker je pri realizaciji sanoupravnega sporazuma možen izpad sredstev zaradi predvidenih oprostitev TOZD po določilih v 6. in 7. točki samoupravnega sporazuma. V kolikor pa bodo planirana sred- letno ali 9.500.000 din skupno v petih letih. Pri oblikovanju sredstev za financiranje programa krajevnih skupnosti do leta 1985 smo upoštevali naslednja izhodišča: — sprejete programe posameznih krajevnih skupnosti — glede na nerazvitost pretežno agrarnih in obrobnih krajevnih skupnosti bodo tudi v stva v celoti realizirana, bodo v skladu s programom uporabljena za nepredvidene podražitve v zvezi z izgradnjo kolektoija, rekonstrukcijo cest oz. izgradnjo telefonskega omrežja. 8. POGLOBLJENA KRAJEVNA SAMOUPRAVA OSNOVA NAŠEGA RAZVOJA Razporeditev teh sredstev bo izvršila skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti Žklec Krajevne skupnosti so iz dosedanjega programa referenduma prejemale po 100.000 din "•»—1— ...... -3r> PROGRAM VLAGANJ V ORJEKTE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI IN KOMUNALNO IZGRADNJO V OBDOBJU 1980-1985 Zap. ^očroije v laganja Skupna V i ; i sreda t e v it ~ ‘%i- iredncat Zazna— pnspev,. oDČanov spev. SIS iz ober., stopnje - i z BCD Prispet. Stopnja z z BCD iz SOD po dodat, stopnji 3 S za kom. dejav. 3 S 'za ljudsko obranbo drugi krediti viri 1. Osnovno Šolstvo in usmerjeno izobrai. 146.000 66.700 79.300 0,61 % — 2. OtroSko varstvo 9 S.000 10.500 84.500 0,65 * - - - - 3. Kulturna dejavnost 90.400 50.900 8.500 0,05 % 13.000 0,10 % - - 29.000 4. T* lesnoku Ituma dejavnost 4.000 2 ■ 700 1.200 0,01 % - - - - S. Zdravstvo 26.000 - 25.000 0,56 % - - - — — 6. Socialno skrbstvo àG * S6G 5.300 5.260 0,04 % - - - 19.800 - 7. Ljudska obramba, varnost in DS 103.400 — — - - - 103.400 - 8. Komunalna ost javnost 347.500 20.000 - - _ - 161.500 - 166.000 - 9. Krajevne skupnosti 30.000 — 30.000 S KUPAJ 371. 860 156.300 201.360 1,92 % 13.0C0 0,10 % 191.500 103.400 185.300 20.000 (Nadaljevanje z 8. str.) Na podlagi sprejetega programa vlaganj za namene ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite bodo sredstva zbrana s samoupravnim sporazumom, uporabljena za naslednje namene: za teritorialno obrambo za civilna zaščito za usposobitev centra za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje za ureditev teritorija za vzgojo rezervnih oficirjev za Sofinanciranje obrambnih priprav v krajevnih skupnostih za izgradnjo osrednjega strelišča za Izgradnjo „DOMA SLO“ i - - * “ ?- v“ 24.002.000 din 13.22J.Q00 din 8.432.000 din 4.817.000 din 1.228.000 din 11.400.000 din 4.500.000 din 35.800.000 din VIRI FINANCIRANJA Osnova za izračun virov financiranja programa vlaganj v objekte družbenih dejavnosti in komunalne izgradnje so družbeni proizvod v občini, bruto oz. neto osebni dohodek po domicilu, odmerjeni davek od osebnega dohodka od opravljanja gospodarskih in negospodarskih dejavnosti ter katastrski dohodek. Pri izračunih smo izhajali iz ocene teh ekonomskih kategorij v letu 1979, upoštevajoč realno rast družbenega proizvoda do leta 1985 za 8 % in realno rast osebnih dohodkov za 6 %. Sredstva za izvedbo programa vlaganj v objekte družbenih dejavnosti in v komunalno izgradnjo bodo zagotovljena iz naslednjih virov: iz samoprispevka občanov iz bruto osebnega dohodka v okviru sedaj veljavne stopnje iz dodatne stopnje iz bruto osebnega dohodka iz samoupravnega sporazuma o financiranju potreb komunalne dejavnosti iz samoupravnega sporazuma o sofinanciranju potreb ljudske obrambe, varnosti in DS iz kreditov iz drugih virov Skupna predračunska vrednost 156.300.000 din 201.860.000 din 13.000.00,0 din 191.500.000 din 103.400.000 din 20.000.000 din 185.800.000 din programu znaša 871.860.000 din. Samoprispevek občanov se bo plačeval pet let, t.j. od 1. januarja 1980 do 31. decembra 1984, medtem, ko bosta samoupravna sporazuma veljala 6 let Prav tako se bodo 6 let zagotavljala tudi sredstva za investicije v objekte družbenih dejavnosti iz bruto osebnega dohodka. Upoštevajoč posamezne vire financiranja je investicje po programu mogoče razvrstiti v tri skupine in sicer: 1. IZVAJANJE PROGRAMA IZGRADNJE OBJEKTOV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Progr ami samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti (šolstvo, otroško varstvo, kultura, telesna kultura, zdravstvo in socialno skrbstvo) se bodo financirali: iz prispevkov iz bruto osebnih dohodkov v okviru sedaj veljavne stopnje za investicije (1,92 %) iz prispevkov iz bruto osebnih dohodkov po dodatni stopnji za investicije (0,10 %) iz samoprispevka občanov iz kreditov iz drugih virov Skupna predračunska vrednost po programu za objekte družbenih dejavnosti znaša 390.960.000 din. 201.860.000 din 13.000. 000 din 136.300.000 din 20.00. 0.000 din 19.800.000 din j ŠTIRJE REFERENDUMI j ŠTIRIKRAT Srečni otroci v novem vrtcu v Levcu 2. KOMUNALNA DEJAVNOST IN DEJAVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI Za izvedbo programa vlaganj v komunalno izgradnjo je predvidenih skupno 347.500.000 din, od tega: iz sredstev samoupravnega sporazuma 161.500.000 din iz sredstev samoprispevka občanov 20.000.000 din iz drugih virov 166.000.000 din Krajevne skupnosti bodo sredstva, predvidena v programu v znesku 30.000.000 din prejele iz samoupravnega sporazuma s čimer bo omogočeno, da tista krajevna skupnost, v kateri se praznuje občinski praznik pravočasno prejme ta sredstva. 3. LJUDSKA OBRAMBA, VARNOST IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Za namene ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite bo sklenjen poseben samoupravni sporazum na podlagi katerega bodo TOZD s področja gospodarstva prispevale v letih 1980 — 1985 0,50% od družbenega proizvoda, kar znaša skupno 103.400.000 din. Obveznost bodo TOZD poravnavale iz tekočega dohodka. Predvideno je, da bo 50 % zbranih sredstev tj. 51.700.000 din uporabljenih za iste namene kot doslej in sicer: za teritorialno obrambo 24.002.000 din za civilno zaščito 13.221.000 din za usposobitev centra za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje 8.432.000 din za ureditev teritorija 4.81,7.000 din za vzgojo rezervnih oficirjev 1.228.000 din Razen za navedene namene bodo sredstva zbrana s samoupravnim 'sporazumom uporabljena za izgradnjo doma SLO 35.800.000 din za izgradnjo osrednjega strelišča 4.500.000 din za sofinanciranje obrambnih priprav v KS (letno po 100.000 din) 11.400.000 din Predvideni program vlaganj za namene ljudske obrame, ki se bo sofinanciral iz sredstev samoupravnega sporazuma je sestavni del srednjeročnega programa razvoja ljudske obrambe za obdobje 1980 — 1985. Sedaj veljavni družbeni dogovor o financiraju nalog predvidenih s srednjeročnim načrtom razvoja občine Alee za obdobje 1976 — 1980 z dne 19. februarja 1976, v letu 1980 neha veljati, ko TOZD poravnajo svoje obveznosti za financiranje ljudske obrambe po ZR 1979 (0,25 % od DP). Ker se obveznost za ljudsko obrambo poravnava iz tekočega dohodka bo večina TOZD svojo obveznost po tem družbenem dogovoru poravnala do 31. decembra 1979. Preboldski vrtec v gradnji S podpisom samoupravnih sporazumov za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter za komunalno dejavnost bi se dosedanja obveznost TOZD iz DP znižala za 0,75 %, tj. ,od dosedanjih 2,25 % na 1,50 %, kar je tudi v skladu s prizadevanji za stabilizacijo, odnosno za razbremenitev gospodarstva, (doslei: 0,25 % za LO, 030% za financiranje občinskih praznikov, 0,20 % za financiranje komunalne dejavnosti, 1,5 % za financiranje objektov družbenih dejavnosti). Družbeni dogovor o združevanju sredstev za realizacijo programa vlaganj v določene družbene dejavnosti za obdobje 1975 — 1980 z dne 28. novembra 1974 bi TOZD plačale samo še po ZR/1979, potem pa bi ta družbeni dogovor prenehal veljati (1,5 od DP). S takšnim načinom financiranja programa vlaganj v objekt družbeih dejavnosti bi bile obremenitve bruto osebnega dohodka naslednje: ftap- NAMEN veljavna stopnja predvidena stopnja razlika stopnje 1. izobraževanje 0,64% 0,61 % - 0,03 % 2. otroško varstvo 0,80 % 0,65% -0,15% 3. kultura 0,05 % 0,15 % + 0,10% 4. telesna kultura 0,01% 0,01 % 5. zdravstvo 5,56 % 0,56 % — 6. socialno skrbstvo 0,04% 0,04% — 7. izgradnja bolnice v Celju 0,60% 0,90% + 0,30 % 8. večnamenski objekt na Gomilskem 0,30% 0,30% - 9. bazen v Žalcu 0,20 % 0,20 % 10. financiranje „Savinjskega občana“ 0,06% 0,06 % Skupaj 3,26 % 3,48 % +0,22 % Iz pregleda predvidenih obremenitev BOD je razvidno, da se bo stopnja obremenitve za investicije v programu znižala za 0,08 %, skupna obremenitev pa se bo zvišala predvsem zaradi obveznosti, ki jo ima občina Žalec za izgradnjo bolnice v Celju v letu 1980. Potujoči vrtec na Ponikvi... Ponikva v oktobru. Jesen je tu radodarno zlila na gozdove paleto pisanih barv, ki se prelivajo v toplem soncu. Z drevja odpada listje, ki ga veter vrtinči po zraku in slednjič odlaga v kotanje, pa na ceste in Anton Lah poti. Hbditi po listju, ki šumi pod nogami, je užitek. Kmetje so v teh dneh do vratu zakopani v delo. Pospravljajo pridelke in sejejo ozimino, v šupah pa cvüijo preše. Kar je bilo grozdja, so ga že obrali in mošt spravili v kleti, sadja pa še kar precej leži v travi. Na Ponikvi bi lahko na prste prešteli velike kmetije, zato precej ljudi vsako jutro odhaja na delo v Velenje pa v Žalec in v druge kraje. Kraji so slikoviti in zanimivi, zato se ljudje neradi odločajo drugam. Raje se vsako jutro vozijo na delo, potlej pa vsako prosto uro delajo doma. Povsod, kamor seže pogled, se belijo nove hiše, pa tudi vikendov ne manjka. Pa bi bilo boljše, da nekaterih ne bi bilo, ker so zgrajeni tako, da kazijo podobo teh slikovitih krajev. Sestanek staršev v šoli V podružnični šoli sta učitelja končala pouk, kar je bila zelena luč za starše, ki so prišli na sestanek. Sestanek je vodila Danica Grabner iz vzgojno-varstvenega zavoda Janko fferman iz Žalca. Pogovarjali so se o potujočem vrtcu, ki bo tudi letos, tako kot vsa leta nazaj, gostoval v podružnični šoli. Vrtec bodo odprli v teh dneh, ker želijo končati z 80 urnim programom še pred zimo. Po sestanku sem se pogovarjal z nekaterimi starši o vzgoji otrok in o tem, kako živijo v tem odmaknjenem kraju. Cilka Turinek iz Podkraja je svoja fanta — štiriletnega Janeza in leto starejšega Boštjana pripeljala na traktorju. „S traktor-. jem smo doma hitreje“, je dejala Cilka in še povedala, da. je v teh dneh na kmetiji toliko dela, da človek ne ve, kje se ga drži glava. Z, možem sta pri hiši sama za delo, zemlje pa je precej pa tudi v hlevu je 35 goved. Se sreča, da si pomagata s stroji, vstajata pa poleti še pred dnem, sedaj pa kmalu- po peti uri zjutraj. Najprej je treba opraviti pri živini, potlej gospodinja skuha zajtrk, nahrani otroke in poopravi druga dela. „Danes je tak čas, da je treba na kmetiji opraviti vse sam, ker ni težakov kot nekoč. Zato si kmetje želimo organizirano varstvo za naše otroke. Hudo je, če morajo starši prepuščati otroke cesti, ker ni nikogar, ki bi v času, ko so zaposleni, skrbel zanje.“ Četrti referendum jim bo omogočil, da bodo na Ponikvi pozidali vrtec in tako rešili problem predšolske vzgoje za vse otroke. v . . ,. Krajam bi radi slčdnjič tudi uredili cesto iz Ponikve v Podkraj in naprej proti Velenju. Po tej cesti se namreč vsako jutro vozijo delavci na delo, pa tudi kmetje potrebujejo boljše ceste. Irena Voh: z otrokom tri kilometre do vrtca Cilka Turinek: „Program je tak, da bomo glasovali za samoprispevek. Sicer pa so rezultati ostalih treh referendumov v naši občini dovolj vidni in spodbudni, da ljudje ne bodo proti.“ Otroke vozita k znancem Jože Jezernik dela v velenjskem rudniku, njegova žena pa je trgovka v Pirešici. Pred službo odpeljeta otroka v bliž-• njo Ponikvo, kjer jih prepuščata v varstvo znancem. Vsako po poldne jih vzameta in tako rešujeta problem otroškega varstva. Jezernik: „Vrtec, ki nam ga obljubljajo na Ponikvi, nam bo veliko pomenil. Veseli smo sicer tudi potujočega vrtca, ki pa ne more nadomestiti stalnega vrtca. Zato bova z ženo glaso vala za samoprispevek. Danica Grabner Na rob zapišite še to, da si krajani želimo nekoliko več pomoči pri obnavljanju cest in drugih delih. Radi delamo, pa tudi samoprispevka se ne branimo, saj se zavedamo, da gre za nove pridobitve, ki bodo rabile nam in našim otrokom. 2hl pa vsa ta naša pripravljenost ne zadošča, če ni pomoči drugih dejavnikov. Minulo pomlad smo udarniško delali na cesti, v prepričanju, da bo prišla pomoč in bomo to, za vse nas tako pomembno, cestno povezavo uredili. Ker ni bilo sredstev, so dela zastala. No, to cesto bomo uredili, če ne danes, pa jutri.“ Anica Ivanc Tri kilometre do vrtca Irena Voh je na sestanek prišla peš več kilometrov. Doma imajo manjše posestvo (2,5 ha zemlje), a je kljub temu veliko dela. Saša je star pet let in ga bo pošiljala v potujoči vrtec. Doma bo ostal triletni sinko in tega bi rada prepustila varstvu, ko bo na Ponikvi zgrajen vrtec. Pravi, da bosta z možem glasovala za samoprispevek, saj sta živo zavzeta za uresničitev programa. Tone Lah, vodja podružnične šole: „Krajani so seznanjeni z novim referendumskim programom. Seveda postavljajo v njem svoje zahteve, kar je razumljivo.“ Ko smo ga pobarali, kako je zadovoljen na Ponikvi, nam je dejal, da ima dovolj dela in mu ni dolgčas. Krajani so zagreti za napredek in radi poprimejo za udarniško delo, če je treba, pa tudi z denarjem prispevajo, hfe referendumu bodo glasovali za samoprispevek. Povedal je še to, da učitelja pomagata razreševati probleme tudi kar zadeva potujoči vrtec. Čeprav šolska zgradba ni velika, se najde čas in prostor za potrebe vrtca. Seveda bo boljše takrat, ko bo na Ponikvi zgrajen vrtec. , Danica Grabner: „V krajih, kjer ni stalnih otroških vrtcev, si pomagamo s potujočimi vrtci. Povsod, kjer so starši zagreti za tak način predšolske vzgoje, najdemo prostor za 80 umi program. Seveda pa potujoči vrtci pomenijo dodatno obremenitev za vzgojiteljski kader, hbše tovarišice prihajajo iz Žica. Rade delajo, če imajo starši razumevanje. Predšolsko vzgojo v vsako krajevno skupnost Kar se Janezek nauči, to Janez zna! Pregovor velja tudi za predšolsko vzgojo. Otroci, ki obiskujejo vrtec, pozneje v šoli hitreje dojemajo snov. Nekoč so si predšolsko vzgojo lahko privoščili zgolj petičneži, taki, ki so zlahka najemali in plačevali vzgojitelje. To so bile izjeme. Večina otrok pa je odraščala brez pravega otroštva, na cesti brez varstva, pa tudi ob delu. Poznamo primere, da so starši otroke zaklepali v stanovanja, ki šobila nemalokrat utesnjena in nezdrava. Časi so se spremenili in danes si naša družba prizadeva zajéti v predšolsko vzgojo kar največ otrok. V naši, žalski občini, je zajetih v predšolsko vzgojo 32 odstotkov otrok. Nmamo še dovolj urejenih vrtcev, pa tudi kadrovski zadržki so. V program, za katerega bomo glasovali 11. novembra na referendumu, smo med drugim zapisali, da bomo v naslednjem obdobju zajeli v predšolsko vzgojo 55 odstotkov vseh otrok v občini. To je velika obveza in od nas je odvisno, kako in kdaj jo bomo uresničili. Cilka Tunnek z Janezom in Boštjančkom, ki bosta obiskovala vrtec. Matere z otroci prihajajo v potujoči vrtec Sodelovanje Beograjske banke poslovne enote Žalec Beograjska banka, Temeljna banka_ Ljubljana, Poslovna enota Žlec, je omogočila z dodatnimi sredstvi hitrejšo realizacijo programa vlaganj v objekte družbenih dejavnosti. Navedeni samoprispevek se je v zadnjem polletnem obdobju vključil v skupna sredstva Beograjske banke, Temeljne banke Ljubljana. Z, vključitvijo teh sredstev je banka prevzela obveznost, da se objekti, ki so predvideni za izgradnjo s sredstvi samoprispevka, hitreje zgradijo, kot pa je bil plan izgradnje v odnosu na priliv teh sredstev. Uspehi, ki smo jih dosegli občani občine Žalec, so odraz solidarnosti in enotnosti delovnih ljudi in občanov, so pa tudi močna spodbuda za nadaljnje reševanje mnogih življenjskih potreb. Dosežen razvoj pa je omogočila tudi Beograjska banka, Poslovna enota v Žlcu, ki je pričela poslovati v občini Žalec v letu 1975. Poslovanje Beograjske banke, Temeljne banke Ljubljana, Poslovne enote Žalec je temeljilo predvsem na uresničevanju srednjeročnega plana občine Žlec ter na povezovanju banke v okviru Udružene Beogradske banke. Banka je poleg poslovnih aktivnosti krepila in spodbujala kroženje in združevanje sredstev za razširjeno reprodukcijo na enotnem jugoslovanskem trgu. Predstavljamo vam Poslovno enoto Beograjske banke v Žalcu ter nekaj primerov, katerim OZD je poslovni odbor odobril sredstva za naložbe : — Gradnja Žalec — izgradnja obrata IGM v Latkovi vasi — Zarja Žalec — izgradnja obratnih in poslovnih prostorov — Garant Polzela - izgradnja obratnih in poslovnih prostorov — Minerva Žalec — izgradnja in modernizacija obrata za predelavo plastike — Nama Ljubljana - iz- fradnja veleblagovnice v ialcu — Samoupravna komunalna interesna skupnost Žalec — izgradnja cest na področju občine Žlec ter obvoznice v Žlcu Občinska kulturna skupnost Žlec - izgradnja kulturnega doma Vransko, Go-milsko in Letuš — Hmezad Žalec - izgradnja in modernizacija „strojne“ blagovnice in trgovine - Skupnost varstva pred požari občine Žalec — izgradnja .doma SLO v Žlcu — Nivo Celje — izgradnja obrata gradbenega materiala Vrbje — Javne naprave Celje — izgradnja in sanacija odlagališča za smeti Vrbje -Ložnica — Stavbno zemljiška skupnost Žalec — komunalna ureditev Žalec, Prebold, Polzela itd. , — Skupščina občine àlee — poslovna stavba — Savinjski magazin — blagovnica Šempeter — PTT Celje — telefonsko omrežje v Savinjski dolini — Rubin Kruševac — hotel v Žlcu Poleg teh kreditov so bile izdane še garancije in menični avali za hitrejšo izgradnjo po planu predvidenih objektov. Če pregledamo rezultate, pri katerih objektih je banka sodelovala s premostitvenimi krediti, ki so bili planirani s sredstvi samoprispevka, ugotovimo, da je poslovni odbor z vso smelostjo izpolnil obveze do občanov občine Žalec. Sodelovanje banke je bilo — izgradnji otroškega vrtca v Polzeli — izgradnji otroškega vrtca v Petrovčah — izgradnji otroškega vrtca v Preboldu osnovni šoli Žalec — osnovni šoli Petrovče — osnovni šoli Braslovče Poleg teh naložb so bili odobreni krediti za gradbene izvajalce ter garancije in menice. V zaključku naj povemo, da so občani občine 2&lec sprejeli Beograjsko banko za svojo, in da vabimo v banko tudi tiste, ki še niso bili deležni naših uslug. Zakaj bomo glasovali za samoprispevek? Zoran Razboršek, profesor, Žalec: „Apeliram na občane, da na četrtem referendumu glasujejo za samoprispevek, da bi uresničili naš program. V skupni akciji zbrana referendumska sredstva so nam zlasti potrebna za kulturne domove, da bodo kot žarišča kulture uspešno uresničevali svoje poslanstvo. Priznati moramo, da smo skrb za kulturne domove zaradi drugih obveznosti v zadnjih letih nekoliko zapostavljali. Sedaj gre zato, da bomo zamujeno popravili. D,el sredstev bo treba nameniti za obnovo obstoječih kulturnih domov, pa tudi za izgradnjo novih in to še posebej velja za centre, kjer ima kultura že dolgoletne tradicije. V Žalcu nam je potreben osrednji kulturni dom, tak, ki bo služil širšim potrebam občine. V novem kulturnem domu bo dobila svoje prostore tudi matična knjižnica, ki sedaj zaradi utesnjenosti ne more delovati tako, kot bi lahko, če bi delovala v boljših pogojih.“ Alojz Došler, dipl inženir, Polzela: „Praksa nam kaže, da smo s sredstvi minulih treh referendumov veliko naredili. Enotnost in solidarnost delovnih ljudi pri zbiranju sredstev bistveno prispevata k izboljšanju družbenega standarda v naši občini. Dosedanja uspešna akcija nam je hkrati spodbuda, da bomo tudi s četrtim referendumom oziroma samoprispevkom urejevali družbene potrebe, posebno tam, kjer je najbolj potrebno. Povedal bi le še to, da naj bodo naloge v novem programu odraz široke razprave in hotenj (potreb) občanov in seveda točno določene v mejah finančnega plana. Sem zato, da z zbranimi sredstvi skrbno gospodarimo in tako razrešujemo probleme.“ Stepišnik Mara, kmetica: „Kar zadeva četrti referendum, ki je pred nami, bom glasovala za samoprispevek, tako, kot pri ostalih akcijah. Rezultati treh referendumov so dovolj vidni, da ne gre pomišljati. Z novim referendumskim programom smo seznanjeni. Sem zato, da sredstva vlagamo v tiste pridobitve, ki so občanom najbolj potrebne. Na rob bi omenila otroško varstvo. V tej smeri smo že veliko postorili, vendar pa problema varstva, zlasti na podeželju, še nismo v celoti rešili. Zato smatram, da nam bo še naprej potrebna solidarnost pri zbiranju ir vlaganju sredstev.“ Ivan Zotel, kovač: „V naslednjih letih nas čaka še veliko nalog, zato nam je še kako potrebna skupna akcija. Sicer pa smo občani v preteklih letih že večkrat dokazali, da smo za takšne skupne akcije. Ker je četrti referendum zgolj nadaljevanje uresničevanja programskih nalog, bom glasoval za samoprispevek.“ Alenka Kladnik, kmetica: ,Akcijo solidarnostnega zbiranja sredstev v obliki samoprispevka za naše splo&ie potrebe, beano nadaljevati Zato četrti referendum. Tudi kmetje imamo potrebe po urejenem otroškem varstvu, boljšem zdravstvu, pa na področju komunale in še marsikje, zato bom oddala svoj glas za samoprispevek. Potrebno je le, da bomo z zbranim denarjem še naprej smotrno gospodarili, to je, vlagali v tiste pridobitve, ki so občanom najbolj potrebne.“ Leopold Bedekovič, Garant Polzela: „Referendumski program obvezuje občane, da bomo glasovali za samoprispevek. Tudi na Polzeli se krajani ubadamo s številnimi problemi, od preskrbe z vodo do drugih zadev, ki nas tarejo. Potrebujemo večjo večnamensko dvorano, gradili bomo novo blagovnico, tudi pred leti obnovljena šola že postaja premajhna za vse potrebe. Upamo, da bomo nekaj naštetih nalog uresničili tudi z referendumskimi sredstvi. Ker gre za znane naloge, bomo delavci glasovali za samoprispevek.“ Franc Punčuh, kmet: „Glasoval bom za samoprispevek, prav tako pa tudi ostali krajani. Poznamo program, sprejeli smo ga in zavedamo se, da ga bo možno uresničiti le, če bomo ostali enotni v solidarnostni akciji, tako kot pri minulih referendumih. „Zrno do zma pogača,“ pravi pregovor. Prispevek posameznika ne zaleže veliko, če pa vsa ta sredstva združimo in namensko vložimo, je možno veliko narediti. Sicer pa imamo že izkušnje. Lahko rečem, da je bil denar, ki smo ga zbrali, smotrno vložen v nove šole in druge objekte. , Napredovali smo res, vendar, še nimamo vsega, kar nam je Ivan Zotel Leopold Bedekovič Franc Punčuh potrebno, zato tudi četrti referendum. Anton Kotnik, Prebold: „\še dosedanje referendume ocenjujem pozitivno. Z zbranimi sredstvi smo zgradili nove šole, še več smo jih obnovili in posodobili, pomembne pa so tudi pridobitve na področju otroškega varstva, zdravstva itd. V Preboldu sedaj gradimo otroški vrtec, ubadamo pa se še z drugimi problemi. Glasoval bom za samoprispevek, saj bom s tem prispeval pri uresničevanju novega referendumskega programa v občini.“ , Berta Knez, Zarja Petrovče— Žalec: „Program, s katerim prihajamo na četrti referendum, je dovolj jasen, da bom glasovala zanj. Občani se zavedamo, da smo z zbranimi sredstvi vsa leta nazaj dobro gospodarili. Tudi v Petrovčah imamo nov otroški vrtec, ki pa že postaja premajhen. Radi bi razrešili tudi druge komunalne probleme v okviru krajevne skupnosti. , Najbrž vseh želja v naslednjih letih ne bo možno uresničiti. Prav pa je, da sredstva vlagamo v najbolj potrebne objekte.“ L.T. Alenka Kladnik Berta Knez Dobro pripravljeni v novo šolsko leto Svet Vzgojnoizobraževalne organizacije je na zadnji seji obravnaval poročilo o stanju v začetku šolskega leta 1979/80, iz katerega povzemamo najzanimivejše podatke. V času počitnic je bila obsežna obnovitvena dejavnost V vzgojnovarstvenih ustanovah je bilo vloženo v obnovitvena dela preko 150.000 din. bhj-srečnejši pa so bili malčki in starši v Levcu, ko so končno dobili nov vrtec. Preboldski malčki pa bodo ta dogodek proslavili ob dnevu republike, ko bodo dobili nov, največji vrtec v občini, zgrajen s sredstvi samoprispevka in skupnosti otroškega varstva. Tudi v osnovnih šolah so v večini primerov izvedli obnovitvena dela, razen v najnovejših zgradbah. Vloženo je bilo 1,7 milijona din, del iz programa izobraževalne skupnosti, del pa iz združene amortizacije šol. Največ del je bilo izvršenih v Preboldu, na Gomilskem in v Orli vasi za potrebe celodnevne šole. V, Petrovčah in v Preboldu pa sta še v izgradnji prizidka osnovnih šol. Zapisati velja, da potekajo obsežne priprave na izgradnjo vrtcev v Zibu kovici, Taboru in Veliki Pirešici ter prizidek k šoli na Polzeli. Vtem šolskem letu je v naše vrtce zajeto 1022 predšolskih otrok. V osnovnih šolah pa se izobražuje 4322 učencev. Glasbena šola je sprejela 130 gojencev. Nekaj učencev naše občine se šola v Velenju in v Dobrni, v vranski šoli pa so učenci iz občin Kamnik, Domžale in Zagorje. Mreža šol je nespremenjena. S celodnevno obliko dela sta pričeli poleg Prebolda še podružnični šoli Gomilsko in Orla vas, kmalu pa bo prešla na to obliko tudi osnovna šola Ljube Mikuš v Ždcu. Uvedenih je bilo 12 oddelkov podaljšanega bivanja. , V vrtcih in šolah je bila zboljšana kadrovska struktura zaposlenih. Vzgojiteljic je sedaj v vrtcih dovolj, saj so bile letos sprejete absolventke vzgojiteljske šole. V osnovnih šolah pa je ostalo nekaj delovnih mest nezasedenih. Samoupravna organiziranost je ostala nespremenjena. Delovna organizacija VIO obsega enajst TOZD in DSSS. Programi učnovzgojnega dela so bili sprejeti, v izdelavi pa so že srednjeročne usmeritve. Zapis lahko zaključimo s spodbudno ugotovitvijo — naši otroci radi obiskujejo vrtce in šole. Tako trdijo oni in tudi njihovi starši. J. MEGLIC Podeljena odličja Svobodi Liboje Predsednik republike Josip Broz—Tito je odlikoval DPD Svobodo Liboje ob njeni 50-let-nici z Redom zaslug za narod s srebrnimi žarki. Odlikovanje je predsedniku društva, Darku Sulerju, izročil predsednik skupščine občine Ždeč Vlado Gorišek. Sledil je bogat kulturni program, v katerem so sodelovali: godba na pihala, tamburaški zbor, moški pevski zbor, ansambel Terglav, Obvezna smer in solisti Alenka Češarek, Vida Kuzma, Mojca Pešec, Tine Marko, Verica Klavžer, Marjeta Pajtak, Slavko Lednik in Jože Jančič. Med programom je predsednik Občinske zveze loiltumih organizacij Žalec Janez Meglič izročil zlato plaketo Svobodi in njenemu predsedniku Darku Šuleiju. Srebrno plaketo pa je prejel Anton Vočko, bronasto pa Jože Jančič. Precejšnje število prizadevnih članov in članic je prejelo značke in pismena priznanja. Sledila je podelitev Galusovih priznanj. Zlato značko za nad 25-letno delovanje so prejeli Leopold Rihter, Heri Kuzma, Viktor Golavšek in Franc Degen. , Zlato značko društva so člani sekcij in UO podelili kot priznanje za dolgoletno neu- morno in nesebično delo na področju kulture, predsedniku Darku Šuleiju. Priznanje Svobode Liboje za dolgoletno uspešno sodelovanje so prejele organizacije združenega dela in sindikalne organizacije Keramične, Montane in Mirosana ter krajevne drubženopolitične organizacije, Novi tednik in Radio Celje ter posamezniki: Ivan Cold, Franc Krk, Karel Kveder, Ivan Meh, Anzeln Šuš-ter, Leopold Vočko, Martin Goršek, Tone Vrabl, Slavko Lednik, Franc Breči, st., Ana Bred, Tone Mlinarič, Jerica Čretnik in Rajko Vodovnik. Tako je v veselem vzdušju stekla osrednja proslava 50-let-nice delovanja Svobode Uboje. J. K. Rekreacija občanov po delu Turistično olepševalno društvo Ždeč je med letom izvedlo zanimivo anketo o tem, kje se naši občani rekreirajo in kakšne so možnosti na našem območ-ju. Čeprav so napisali odgovore le redki anketiranci (vsega 5 %), povzemamo nekatere ugotovitve in predloge. Odgovori kažejo, da se največ naših ljudi rekreira v neposredni okolid domačega kraja. Kolesarijo, hodijo v hribe in na sprehode. Množično obiskujejo trim steze, veliko, zlasti mlajši ljudje pa se rekreirajo tudi na športnih igriščih v Žilcu in drugih krajih. Če bi imeli možnosti v domačem kraju, bi se največ anketirancev odločilo za plavanje, precej pa tudi za TRIM stezo, kolesarje- nje, planinarjenje, kegljanje in čolnarjenje. Občani menijo, da so za to najbolj primerni tereni ob Savinji, rekreirali pa bi se enkrat v tednu. Kar zadeva predavanj, si ljudje najbolj želijo naslednje teme: urejevanje okolice, gojitev lepega cvetja ipd. , Turistično olepševalno društvo se kljub skromnemu odzivu anketirancem zahvaljuje za odgovore. Na rob naj zapišemo, da je društvo med letom ocenjevalo urejenost okolja v krajevni skupnosti Ždeč. mo ocenjevanje je bilo v juniju, sklepno pa bo v teh dneh. Rezultate bomo objavili v prihodnji številki Savinjskega občana. Najbolj prizadevnim bomo podelili priznanja in pohvale. u. O. TOZD Žalec ŠTIRJE REFERENDUMI ŠTIRIKRAT <0, 5* ! : % w M • Mr WL j i I 5 n I * * * * V času, ko bo ta številka Savinjskega občana med bralci, bodo v osnovnih organizacijah Zveze komunistov v naši občini v teku volilne konference. Enoten dogovor je namreč, da morajo le-te biti opravljene med 15. oktobrom in 15. novembrom letošnjega leta. V bistvu je naziv „volilna konferenca“ preozek, saj želimo na sestankih komunistov vseh osnovnih organizacij predvsem realno oceniti uspešnost dela komunistov v preteklem dveletnem obdobju. Ta uspešnost (ali neuspešnost) se ne kaže le v notranji partijski organiziranosti in delovanju kopiuni-stov, temveč predvsem v oceni, v kolikšni meri so se uspešno vključevali v razreševanje najaktualnejših problemov družbenga in gospodarskega razvoja sredine, v kateri so organizirani. Skratka — gre za objektivno oceno, v kolikšni meri so bili komunisti odgovorni politični nosilci naprednih usmeritev in hotenj ter iz te ocene izpeljati ustrezne zaključke in usmeritve za nadaljnje delo. Vsi kadrovski in organizacijski postopki, ki spremljajo volilne konference, so sicer pomembna notranjepolitična vprašanja, vendar v celoti podrejena prej navedeni usmeritvi. Seveda morajo ta in druga vprašanja najti ustrezno mesto v oceni družbenopolitičnih in samoupravnih družbenoekonomskih razmer, ki jo bo obravnavala vsaka osnovna organizacija ZK za svoje (dedje. Med njimi morajo biti tudi vsa tista vprašanja, ki so v bistvu zelo pomembna, vendar se jih vsakodnevno radi izogibamo, ker pri iskanju vzrokov za slabe rešitve, počasno reševanje ali neposluh naletimo na osebe in osebnosti. Ravno vprašanje večjega uveljavljanja odgovornosti, tako kolektivne kot posamične, je treba zelo zaostriti. Posebej je ta zaostritev odgovornosti nujna med komunisti na različnih dolžnostih, ker nam nemalo primerov nazorno kaže, kako posamezniki v istem mahu ploskajo dogovoru, pa tudi iščejo ovinke, da bi se izognili sprejetim obveznostim. iztrgati iz celote samoupravljanja. Zato je tembolj pomembna konkretna ocena vsake sredine, kako uspešne so družbenopolitične organizacije in komunisti v njih v razvoju samoupravnih oblik in seveda v uspešnosti samoupravnega obvladovanja problemov. Svobodni menjavi dela, zlasti dograjevanju oblik dohodkovnih odnosov med TOZD in DSSS 'mora biti posvečena ustrezna pozornost. In še bi lahko našteval pomembna področja. Kljub temu, da smo rok izvedbe volilnih konferenc organizacij ZK uokvirili v čas med 15. oktobrom in 15. novembrom, je vendarle jasno, da bo večina organizacij ZK to nalogo opravila že pred 11. novembrom. Čas izvajanja volilnih konferenc ZK sovpada v naši občini z uresničevanjem pomembnih družbenopolitičnih nalog, ki so sestavni del tekoče in razvojne politike. Naj omenim nekatere najpomembnejše: Skratka — volilne konference organizacij ZK bodo gotovo dale določen prerez stanja posamezne sredine. Nerealno je pričakovati, da bodo najdeni odgovori na mnoga odprta vprašanja. Prav tako ni mogoče pričakovati, da bodo volilne konference obravnavale vse, kar bi sodilo v široko družbeno oceno. Tak pristop bi nujno vodil k posploševanju, kar pa gotovo ni namen. Zakaj? Predvsem zato, da bodo kot eno osrednjih tem razprave in zaključkov posvetili pripravam in nalogam komunistov pred dnevom referenduma o programu vlaganj v objekte družbenih dejavnosti do leta 1985. — priprave na referendum in Vasovanje o programu samoprispevka 11. novembra 1979; — celovita družbenopolitična in samoupravna obravnava 9-mesečnih gospodarskih rezultatov — nadaljevanje akcije Zaključni račun; — oblikovanje elementov planov za leto 1980 in novo srednjeročno obdobje 1981 - 1985; — nadaljevanje aktivnosti pri dograjevanju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Osnovni namen teh „dogovorov“ komunistov za bodoče delo bo v največji meri dosežen, če bodo za vsakega komunista določene jasne naloge, kje in kako mora delovati med delovnimi ljudmi in občani, kako se mora zavzemati za hitrejše uresničevanje vizije duhovno in materialno bogate samoupravne družbe in kako se naj spopada z vsemi ovirami, ki so na tej poti. Teh pa je mnogo. Med njimi so najbolj v ospredju problemi učinkovitega gospodarenja, skratka — krepitve materialne osnove kot predpogoja za hitrejše reševanje vseh potreb, ki jih delovni ljudje in občani izpostavljamo. Vendar gospodarjenja z rezultati in problemi vred ni mogoče Glede na znana stališča občinske konference ZKS Žalec in podpori, ki jo je osnutek programa doživel v javni razpravi, je tembolj jasno, da morajo komunisti v vseh sredinah nase prevzeti levji delež aktivnosti v pripravah in tudi dolžnosti na dan referenduma. Pa ne le to: četudi je jasno, da po javni razpravi ni bilo v končni predlog mogoče uvrstiti vseh pobud in želja, je vendarle v programu toliko skupnih interesov, da ni nobenega razloga za odklonilna stališča. Vsaj med komunisti ne morejo in ne smejo biti! Za zaključek pa še to: aktivnost in akcijsko naravnanost ZK ni bilo nikoli mogoče ocenjevati le po notranjepolitičnem življenju. Zato je vsak uspeh v prizadevanjih za hitrejši razvoj naše družbe hkrati tudi uspeh politike Zveze komunistov. Prepričan sem, da bodo komunisti tudi tokrat, kot že mnogič doslej, znali najti prave poti. JELEN FRANC „Fičfirič” je tu Vesela gruča otrok pred knjigarno me je opozorila, da je nekaj novega v izložbenem oknu Mladinske knjige. Mimo njihovih razgretih glavic sem zagledala težko pričakovanega „Fičfiriča ”Mete Rainerjeve. Fičfirič, prikupna pesniška zbirka, bi moral iziti že pred pol leta. Pa, se je v tiskarni nekaj zataknilo - toda Fičfirič je zdaj tu in razveselili smo se ga vsi, posebno še naši otroci, ki Meto Rainerjevo dobro poznajo že iz prireditev, organiziranih ob podelitvi bralnih značk. Tudi njihove tovarišice so se spet potrudile in jim v šoli zbirko predstavile, saj je zanimanje zanjo veliko. Tako so mi povedali v knjigami Ker se tak pomemben dogodek ne zgodi vsak dan, ne bo odveč, da se malce pomudim ob pesnici, avtorici _ Fičfiriča. Meta Rainerjeva živi in ustvarja v Žilcu. Njeno ime je tesno povezano s kulturnim utripom naše doline. Kpt predmetna učiteljica materinščine je šolarje seznanjala z lepoto umetniškega ustvarjanja in jih z ljubeznijo učila klenega jezika. Sedaj je upokojena. Čeprav ni rojena v naši dolini, ji je ta prirasla k srcu. Pisati je sicer začela zgodaj, toda objavljati šele mnogo kasneje. Njene otroške pesmi objavljajo revije za mlade bralce. Čeprav ne piše le zanje in o njih, čutim, da jih ima rada, najrajši Pozna razposajen otroški svet, nagajive fičfiriče, mamine škratke, pogumne fantiče, marljive dekliče, lenuhe in potepuhe, Metke sladkosnedke in celo Indijance. Živi z razkošnim svetom otroških igrišč, z nadebudneži odkriva naravo, opazuje živali in nabira doživetja gozda in mlak. V to brezskrbno potovanje pa vpleta spoznanja in znanja. Lep uvod k zbirki je napisala pesnica Neža Maurer, ilustracije so delo Marjana Mančka. Knjiga je lepo opremljena, kakor se prikupne pesmice spodobi Zbirka je izšla s pomočjo Kulturne skupnosti Slovenije in Kulturne skupnosti Žilec. Za njuno pomoč pa jima ni hvaležna le pesnica, ampak tudi naši mladi bralci, pa tudi mi, malce „manj mladi“ jo , bomo z zanimanjem prebirali našim fičfiričem. Verjemite da bo veselo in prijetno to početje. A. KRČMAR * 4 I * 5 5 * * t Ž * * * 5 * 5 { Ž ! 1 i* 5 5 I Pionirski odred Ivanke Uranjek na osnovni šoli Nade Cilenšek se že vrsto let uspešno vključuje v različne akcije gojenja tradicij NOV. Vsako leto izvedejo obrambni dan, ki je povezan z obiskom kraja, znanega iz NOV, množično se udeležujejo različnih pohodov po poteh NOV itd. Ob akciji NNNP so izvedli evakuacijo šole. Mladinke osmih razredov so pomagale pri evakuaciji vrtca, učenci so nadaljevali pouk v „ilegali”, posvečen pa je bil domoljubni vzgoji. Pionirji in mladinci so se množično udeležili pohoda ob spomenikih NOV. Krajevni skupnosti Griže in Liboje sta skupaj organizirali pohod in srečanje krajanov dreh skupnosti Pohod je potekal po nekdanjih ilegalnih poteh, ob posameznih spomenikih so spregovorili udeleženci NOV, mladi in predstavniki obeh' Svobod pa so izvedli kulturni program. F. J. Skromna obrt prerasla v moderno industrijo Zarja Žalec s 300 zaposlenimi delavci je zanimiv in poučen primer, kar je možno doseči z zavestnim delom kolektiva. Še ne tako dolgo nazaj je Zarja imela vsega nekaj obrtnih delavnic z dokaj zastarelim načinom proizvodnje in nizko akumulativnostjo. Morda bi še danes životarili, da ni v podjetju zavel nov veter, ki so ga prinesli' za napredek zagreti vodilni kadri. Vse je bilo treba ustvariti iz nič, z delov nimi rokami in pri tem se ljudje v Zarji niso ustrašili težav. Danes je Zarja že povsem spremenila podobo in marsikdo se čudi njenemu naglemu razvoju. Za kolektiv Zarje je značilna zagnanost pri izgradnji novih prepotrebnih proizvodnih prostorov. Hkrati je v novih delavnicah stekel tudi sodoben industrijski način proizvodnje, skratka, Za rja Žalec se je na svojem novem prostoru v Petrovčah, razvila v modero po- djetje. Ob naraščanju produktivnosti so se dvigniti tudi osebni dohodki. Med tem so si zgradili nove prostore v izmeri 4200 m2, trenutno gradijo 1300 m2 prostorov, nadalje so že obnovili 1300 m2 proizvodnih in pomožnih površin, ravnokar dokončujejo novo poslovno zgradbo s 700 m2. Med novimi pridobitvami bi omeniti še samski dom s 25 posteljami, tri stanovanja v bloku in novo strojno opremo za potrebe proizvodnje. Letna proizvodnja Zarja se je tako povzpela na 15.000 m2 ploskovnega pohištva in predelnih sten, nadalje predelajo 250 ton kovine, Konfekcija pa letno sešije in odpremi na tržišče 160 tisoč parov modnih hlač. Podjetje sodeluje tudi pri zaključnih delih v gradbeništvu. Proizvodni programi Zarje imajo svojo ekonomsko opravičilo, saj so perspektivni, inten- zivno pa delajo tudi na razvoju opreme za trgov&e dvorane iii lokale. Proizvpdnjo bodo ob sodelovanju z ostalimi TOZD podvojili. Zanimivo je tudi, da morebitni lenuhi nimajo mesta v kolektivu in to je tudi vzrok za dokaj visoko produktivnost. Na rob bi zapisati, da je nadaljnji razvoj Zaije prilagojen potrebam tržišča in sicer se kolektiv ogreva za tiste programe, ki zagotavljajo največjo akumula-tivnost. Da v Žagi ob vseh velikih vlaganjih v proizvodnjo niso zanemariti standarda zaposlenih, kaže lepo urejena menza družbene prehrane, v kateri delavcem pripravljajo izdatne obroke. Dobro knjigo predšolskemu otroku AKCIJA V VINSKEM VRHU - V okviru praznika TT Prebold smo organizirali prostovoljno delovno akcijo v Vinskem vrfiu. Hoteli smo pomagati krajanom pri ureditvi ceste, s tem pa je bila to pridobitev tudi za nas, saj smo uredili prostor za obračanje tovornjakov, ki bodo s tega našega dislociranega obrata vozili nogavice. Kljub temu, da nam vreme ni bilo naklonjeno, smo vsi krepko zavihali rokave. Bilo nas je okoli 60, od tega največ iz TOZD Pletenine. Med nami so bili tudi taki, ki so se pridružili akciji kar iz nočne izmene. Vsekakor pohvale vreden primer. Čeprav smo z akcijo zaradi dežja predčasno končali, smo veliko naredili. Gostitelji so nam postregli s partizanskim golažem, mi pa smo rekli, da bomo takšne akcije še organizirali. (K. M.) Na Vranskem je društvo prijateljev mladine organiziralo razstavo knjig — slikanic. Z njo je želelo opozoriti na pomen knjige pri obikovanju otrokove osebnosti. Zato ne bo odveč, če se za trenutek spomnimo, kako knjiga vzgaja. Knjiga vpliva na otrokova čustva, oblikuje malčkove moralne in estetske vrednote, razvija njegovo domišljijo in umske sposobnosti ter vpliva na dojemanje in spoznavanje sveta. Toda v tej vzgoji moramo sodelovati. Premalo je, da otroku knjigo kupimo. Le-to mu je treba približati, pojasniti nejasnosti, pomagati mu moramo odkriti lepoto besede in stike. Ne vzemimo to za dodatno obvezo, vzemimo to za lepo priložnost, da se z otrokom še bolj zbližamo. Otrok si bo ob knjigi bogatil besedni zaklad in naučil ježka. Potem bo v šoti imel manj težav, nri pa manj skrbi in žalosti. Če se vam bo kdaj kakšna dobra knjiga zdela predraga, se spomnite, da je dinar več za dobro knjigo danes le naložba za vaš in otrokov srečnejši jutri. -ak