Posamezna številka Din 1* Št. 114. V Ljubljani, v četrtek 15. maja 1924. PoštKhsa v gotovini. Leto I. NARODNI 5Y- Ur'. ) mvNiii C3>* Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. f Mesečna naročnina: f | V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. I 0- ...................................................... ? Neodvisen političen list Uredništvo: WoIfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. \ Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. i f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. ? Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. I Hudo le pEaievati davke, *> ie morda edino, o čemer so danes &fiii kmet, trgovec in banka. Ne samo Pri nas, temveč v vseh državah, preko katerih je šla ali se jih mimogrede dotaknila vojna furija. Sicer pa, čitaj zgodovino do poslednje podrobnosti, o davčnem entuziazmu ni najti nikjer kakšne opomnje, ako se izvzame Klun-~*vo hvalisanje na cesarskem Dunaju, ^ Slovenci z navdušenjem nosijo svoje n^le solde k davčnim uradom. Ampak ■'nislimo. da spada to navdušenje v isto Etologijo kakor Krpanova kobila. Pred par dnevi smo čitali v nekem dnevniku, da se po vaseh za ®žnjimi hribi ljubljanske okolice iztir-luiejo zaostali davki že v senci bajone-Huda, trda novica., še hujši pa so komentarji. Ce bi prišla novica n. v kakšen belgijski list, bi tamošnji ^talec imel naglo pri roki označbo: °venija - Anatolija. Skusili smo poizvedeti, kaj je na ,tvari, ter dognali, da ima ta medalja s® obratno stvar, ki ni nič manj koč-'iiva. — Zakaj ne plačajo kmetje? Ker ni-•majo. __ In zakaj nimajo? Ker so zvišam ^odki povojne konjunkture, od kate-fr so se odmerili zdaj iztirjevani dav-že davno potrošeni. — . '—- A zakaj kmetje teh bodočih aavčnih izdatkov niso predvideli in se z^° Pripremili? — pa se začne tista žalostna histo-Ti kmetje so postali kratko povedano žrtev neresne, demagoške volil-ne agitacije. Obe glavni naši politični franki, ki ste se podvizali prilicitirati *°iečke glasove za sebe, ste obljubljali JtePoučenim, preprostim ljudem več kakor sta mogli izpolniti in več kakor sta Sltteli obljubiti. Ni čuda, da je kmet, či-Sair pojmi o funkcijah javnih dajatev niso nikdar na posebni višini, kaj rad čul iz agitatorskih ust — naj si bo že na lavnih shodih ali v osebnih razgovorih da se zapadli ali še ne odmerjeni pvki ne bodo predpisali, da se ne bodo ^rjavali, temveč da bo stranka že ne-poskrbela za njihov izbris. In tako ^sinet, zaupajoč agitatorski besedi — * namreč predvsem za vojne davke 'v '^upičke povojnih prodaj investiral aTnIl0vi ali popravljeni inventar ter p. °rtiziral nekaj dolga. Tu pa je nasto-0,a ona suša, ki ga je prisilila nakmait .^Prodati čim največ živine in pridel-v- Tudi ta denar je zadostoval komaj 'km Drez'!rn'°’vanie in v I. 1923 ni imel *2®t ne denarja, ne živine in včasih niti J^na. Tako je prišlo do tega, da je orai zopet potrkati pri hranilnicah, , ^or je mislil, da se mu ne bo več tre- ^ zaleteti. Tod. zakaj se davek ni odmeril in vi!rpisal takoj- kx> so bili dohodki še likvidni? Informirali smo se tudi tem ogledu ter prišli do prepričanja, i finančne uprave ne zadene prav no-«ia krivda. Ona je odmero pospešila t!kor je mogla, ampak ultra posse ne-Prp enet.ur- Na finančno upravo, vsled vratnih posledic zreducirano za do-v 5? tretjin° svojega personala so se n™!! mesec za mesecem celi plazovi v. agend. Ne samo, da je bivše nem-£ nemškutarsko uradništvo, videč ^ Prihajati neizbežni polom, sa-nralo službo ter s tem nagromadilo so morali ti naraščati tudi rads a’ ker Preostalemu personalu dauAr?i!eUr6^^ve • ’u prereorganizacije oiln 0 Po®l°v kratkomalo fizično ni detn tnogo^e> spraviti svoje odmerno ČasnmV ,primerno blizko vzporednost s reaiw’ i00 ^avčnoobvezno občinstvo tem +ir*i Sv°ie Pridobitne ptrebitke. K težkocam se je vsled neugodnega štva P državnega) uradni- Šni w šc ta” da ie nastal splo- ie državne službe, vsled česar la ?! ^^ ^kspeditivnost odmernega de-* i J91111 se le odmerjanje corrent!° ^°’ je sedaj že Povsod in smo, da so vsled tega ne- svoi^m^t- f*1 žrtvovali skoz mesece iel?l*T ,Čas T svrho ne ^ bi spre-Xrid« i° } .Spo* zahtevali kakšno na-E3& a tCJ P°*rtvovalnosti se je za-UDrava i- j * slovenska davčna zSl J, CCh dTŽavi kot vzgledna in da ‘■‘‘‘»tanki ne segajo v takSno dobo na- Kriza še vedno trala. Beograd, 14. maja. (B) Politični krogi ugotavljajo, da stojimo pred dvema izhodoma: ali poslovna vlada, bodisi koncentracijska, bodisi vlada opozicije, ali pa volilna vlada Pašičeva. Opozicija misli, da bi poslovno vlado mogel sestaviti Davidovič, eventuelno tudi Ljuba Jovanovič. Ker pa je Jovanovič mandat ponovno odklonil, bi ostal le še Davidovič. Opozicija meni, da bi se kriza morala rešiti še ta teden s tem, da se poveri vlada Davidoviču, ki bi jo po prepričanju opozicije tudi lahko sestavil. Jovanovič pri kroni. Beograd, 14. maja. (Z) Včerajšnje posvetovanje kralja z Jovanovičem, ki je trajalo kasno v noč, še ni prineslo zaključka krize. Za gotovo se smatrat da je kralj poveril mandat Jovanoviču za sestavo vlade, ki bi delala s parlamentom. Jovanovič pa je prosil kraljai, naj za to kombinacijo izbere kako drugo osebo. Danes dopoldne je Jovanovič prišel v predsedstvo parlamenta*, nato pa je bil ob pol 12. sprejet od kralja v avdijenci. Splošno sodijo, da se kralj ne bo končno odločil pred prihodom Balug-džiča, ki ima priti nocoj ob 9. uri. Beograd,- 14. maja. (B) Danes dopoldne je imel Ljuba Jovanovič v predsedništvu narodne skupščine posvetovanje s Krstom Miletičem in Trifunovičem, na to pa je odšel v avdijenco h kralju. Na dvoru je ostal od 10.30 do 12. Z avdijence je odšel najprej domov, kljub temu, da so ga Pašič in ostali ministri pričakovali v predsedništvu vlade hoteč izvedeti rezultat avdijence. Raznesla, se je takoj vest, da je Jovanovič prejel mandat za sestavo poslovne koncentracijske vlade. Vest pa je bila takoj demontirana. Ker je Jovanovič že včeraj odklonil tak mandat za koncen- tracijsko vlado, ga tudi danes ni Hotel sprejeti izjavljajoč, da se ne smatra sposobnim za izvršitev tega posla. Po njegovem mnenju parlament ni sposoben za delo in je treba razpisati volitve. Kralj želi poslovno vlado. Beograd, 14. maja. (B) Ker danes ni še niti Pašič dobil mandata za volilno vlado, niti ni bil Davidovič poklican na dvor, da bi dobil mandat za poslovno vlado, sodijo politični krogi, da rešitve krize ni mogoče pričakovati še v tako kratkem času, kakor se je včeraj predvidevalo. Naglaša se danes, da hoče krona še enkrat se posvetovati s predstavniki parlamentarnih skupin m še-le potem odločiti stvar in to tem-bolji, ker bo njegovo potovanje v Francijo vsekakor odloženo. Politični krogi pričakujejo, da se bodo konzultovanja jutri nadaljevala. Trdi se, da krona vztraja na tem, da se, če le mogoče sestavi delovna vlada in noče še govoriti o kakih volitvah. Jasno je to pokazal kralj o priliki avdijence Ljube Jovanoviča. To kraljevo vztrajanje ima baje svoj vzrok v tem, ker kralj misli, da bi se med delovanjem parlamenta velika strankarska nasprotstva nekoliko ublažila. Dr. Srsklč in Pašič pri kralju. Beograd, 14. maja. (B) Minister za notranje zadeve dr. Srskič je bil danes pri kralju na kosjlu. Pri tej priliki je poročal kralju o razpoloženju, ki vlada med narodom. Opoldne je bil notranji minister dr. Srskič že drugič na dvoru. Na večer ob 5. uri 45 minut je hil pozvan na dvor v avdijenco Pašič, ki je tam ostal do 6. ure 20 minut. Pri izstopu iz dvora je Pašič izjavil novinarjem, da o rešitvi krize še ni končnega izgleda. Pašičeva volilna viada le edini izhod Iz krize. Beograd, 14. maja. (Z) Danes vlada splošno prepričanje, da bo padla odločitev v prid volilni vladi. Volitve mora na vsak način izvršiti današnja koalicija, ker jih nobena druga stranka ne bi mogla izvršiti, če bi hoteli iti preko Pašiča, bi se pri sedanjem položaju odkrito pokazalo, da vlada pri kroni r.e-razpoloženje proti Pašiču, kar bi ne bilo politično. Radikali so zato prepričani, da bodo oni izvršili volitve skupno s samostojnimi demokrati. Če bo ravno Pašič na čelu te vlade, je vprašanje, o katerem se še-ie razpravlja, ker obstoje predlogi,, da bi Pašič stopil iz ospredja in bi prišla druga oseba na krmilo. Ljuba Jovanovič je izjavil, da pri današnjem položaju noče sprejeti vodstva vlade. Marko Trifkovič pa ni toliko avtoritativen. Zato se vsa resolucija vrača zopet na Pašiča. Gotovo je, da se kriza reši ta teden, ker se kralj odpravlja na potovanje v Francijo in mora biti prej sestavljena vlada. V nekaterih političnih krogih pa ne izključujejo mož- nosti, da bi se kraljevo potovanje za nekaj dni odložilo, dokler se razmere v Franciji ne urede. Ker pa je gotovo, da Poincarejev kabinet ne odstopi pred 1. junijem, glede nato, da se še-le takrat sestane francoski parlament, izgleda, da se bo kraljevo potovanje izvršilo v določenem času. S kraljem bo pa šel tudi predsednik vlade in minister za zunanje zadeve, MEDNARODNA KONFERENCA ZA PRISELJEVANJE. Pariz, 14. maja. (T) V svrho priprav za mednarodno konferenco za priseljevanje, ki se otvori jutri v Rimu, so se sestali zastopniki držav, ki prihajajo v poštev za priseljevanje. Na sestanku so bile zastopane Francija, Anglija in njeni dominijoni Belgija, Brazilija in Argentinija. Dosegel se je popoln sporazum. Sli si Elan Jipstoneiisto Matice ? zaj, kakor v nekaterih drugih pokrajinah. To se nam je zdelo vredno pribiti. Davkoplačevalcem v svarilo, volilni agitaciji v sramoto, fin. upravi v priznanje. V stvari je sicer nekaj fatalnosti. Kajti ko dospe agitačna vročica do vrhunca), je že nekako običaj v vseh državah, da se v hudi konkurenci za še neodločenega vohlca stranke poprimejo najučinkovitejšega, materijalnega argumenta, t. j. obljubljajo davčne olajšave. Le da so tu neke meje, katere zaznati je stvar politične previdnosti in pa moralnega takta. Da so se te meje pri nas ob priliki volitev znaitno prekoračevale, je znano; posledice so gori omenjena dejstva. Mislimo, da ga nd agitačnega sredstva, ki bi učinkovalo bolj demoralizujoče, nego neukim ljudem obljubljati preko mere olajšavo davčnih bremen. Ako se to godi v normalnih dobah, kakor so bile pred 1914, je stvar drugačna, nevarna Pa ie v povojnih dobah, ko sloni davčna morala itak na bolj slabih podlagah in posebej še v novih državah, ki se imajo boriti še za svoj mateiijelni obstoj. V takih prilikah je samoumevno, ako se drža-va* ogrožena kie v svojih obstojnih po- Tudi lapond to te preokrenili na levo gojih (in k tem spada rednost davčnih dajatev), posluži skrajnih sredstev, ter mora storiti tudi že iz načela pravičnosti, ker ne gre dopustiti, da se davčne olajšave kakšnih prebivalskih slojev na državni račun kompenzirajo z volilnimi uspehi kakšne politične stranke, četudi se ta zasebno imenuje državotvorno. Res je, da so davčne mere v Slove ni ji neobičajno visoke. Toda ako bi iz-vestne stranke uporabile le jeden del onega časa, ki ga izrabljajo sleherno leto za izzivanje ter prekomerno podaljševanje parlamentasmih kriz; za uzakonitev davčne unifikacije, bi enakomernost v davčnih obremenitvah bila lahko že davno izvedena. Ako Pa mislijo, da so idealne dobrine, kakor je narodno - državna svoboda, zastonj, padle kakor po naključju iz neba brez žrtev in stroškov, ktere je treba likvidirati ravno z zvišanimi davčnimi obveznostmi, in ako se pri tem Še špekulira z naravno kmečko mentalnostjo, ktera Je nastala po vojni in po kteri se je s politično pridobila obenem tudi nekakšna davčna prostost, moremo takšno volilno agitacijo nazvati le z imenom — praktičnega radičijanstva. rgn. Neugoden Izid volitev za japonsko vlado. Tokio, 14. maja. (Reuter) V nedeljo so se vršile volitve v japonski parlament, ki je izpadel za vlado neugodno. Volitve so se vršile v znamenju močnega preokreta na levo. Vlada je dobila komaj eno tretjino vseh mandatov. Li- sti zahtevajo, da mora kabinet takoj odstopiti. Po dosedanjih izidih so dobili reformisti 130 mandatov, vladni disidenti 110, demokratska opozicija 146, stranka velekapitala 8 in neodvisni 37 sedežev. Seja miniffrtkega sveta Beograd, 14 maja. (B) Zvečer ob pol 8. uri se je začela seja ministrskega sveta* ki je veljala razčiščenju položaja. Notranji minister dr. Srskič je poročal o svoji današnji avdijenci na dvoru, potem pa sta govorila ministrski predsednik Pašič in predsednik zbornice Jovanovič o poteku svojih avdijenc pri kralju. Vlada pričakuje sedaj prihoda našega berlinskega poslanika Balugdžiča, da poda svoje poročilo o položaju v Nemčiji, posebno kar se tiče odškodninskega vprašanja. Vlada se je tudi posvetovala o izidu volitev v Franciji. Ugotovila je z zadovoljstvom, da se po izjavah vseh glavnih voditeljev današnje opozicije in predstavnikov jutrišnje vlade ne bo zunanja politika Francije mnogo ali pa prav nič izpremenila. Glede plačevanja reparacij bo hodila isto pot, kakor Poiricare. Naša vlada to z zadovoljstvom ugotavlja ter izjavlja, da niso točne vesti, da bi se imela vsa zunanja politika Francije preokreniti. Med drugim izjavlja tudi, da ni nobene ožje zveze med sedanjim položajem v Franciji in med našim položajem. Edino to se utegne zgoditi, da se potovanje našega kralja v Francijo za nekaj časa odgodi. PRIHOD BALUGDŽIČA V BEOGRAD. Beograd, 14. maja. (B) Nocoj je dospel semkaj naš poslanik v Berlinu Balugdžič, ki bo jutri dopoldne podal vladi svoje poročilo o položaju v Nemčiji in o reparacijskem vprašanju. Pričakuje se, da ga takoj potem sprejme kralj Aleksander v avdijenci. VUJIČ PRI KRALJU. Radi dogodkov v Mokrlnju. Beograd, 14. maja. (B) Okrog 12. ure 30 minut je sprejel kralj v avdijenci zemljoradniškega poslanca Dimitrija Vujiča. Vujič je bil sprejet na svojo prošnjo. Razložil je kralju podrobnosti dogodkov v Mokrinju, kjer’ so mu, ko je hotel imeti zborovanje, občinska oblastva to preprečila in ga poleg tega še dejansko napadla. Kakor se trdi, je Vujič zaprosil kralja, naj bi vplival na to, da se v bodoče ne pripete več taki incidenti. Glede na Vujičevo avdijenco je kralj pozval k sebi notranjega ministra dr. Srskiča, da mu poroča o dogodku, ki ga je opisal Vujič. Dr. Srskič je poročal, da je bil še isti večer poslan v Mokrino inšpektor, ki bi imel vso stvar preiskati. Minister obžaluje dogodek in bo uporabil vse mere, da se slični incidenti ne pripete več. SESTANEK JOVANOVIČ-DAVIDOVIČ. Beograd, 14. maja. (B) Ob 1. popoldne sta se sestala v predsedništvu narodne skupščine g. Ljuba Jovanovič in Ljuba Davidovič. Govorila sta o reševanju vladne krize. Politični krogi smatrajo, da pomenja ta konferenca zopetni poizkus za proučavanje podlage za koncentracijsko vlado. Kasneje je poročal g. Jovanovič o poteku te konference predsedniku vlade Pašiču. MUSSOLINIJEV POVRATEK V RIM. Rim, 14. maja,. (T) Danes popoldne ob 3. se je predsednik vlade Mussolini nenadoma povrnil s potovanja po Siciliji. Njegov povratek spravljajo nekateri v zvezo s porazom nacijonalnega bloka pri nedeljskih volitvah v Franciji. V uradnih krogih pa izjavljajo, da se je Mussolini vrnil v Rim, da se udeleži mednarodne konference za priseljevanje, ki se otvori jutri. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 14. maja. Vremenska napoved za 15. t. m.: Jasno, gorkeje, lokalni Vitrovi. Letvo vrame bo trajalo dalje, Sijajen uspeh naših pevcev v Gorici. Koncert Vilme Thierry-KavčnIkove !o Julija Betetta. Gorica, 14. maja. (T) Nocoj sta priredila koncert v Gorici bivša operna pevka altistinja Vilma de Thierrs-Kavčrtikova in operni pevec basist Ju« lij Betetto, oba iz Ljubljane. Uspeh j« bil sijajen. Občinstvo je oba umetnika navdušeno aklamiralo, tako da sta morala ponoviti več točk. Posebno je blestela gospa Thierryjeva, ki je ponovila več arij iz »Cavallerie Rusticane«. Kritika je zelo laskava, tudi iz italijanskih umetniških krogov. FRANCOSKI KABINET BO DEMISIJONIRAL 2. JUNIJA. Beograd, 14. maja. (B) Vlada je sprejela poročilo, da Poincarč ne bo dal ostavke 1. junija, kakor je bilo javljeno, ampak še-le 2. junija. Sestanek z Macdonaldom je Poincarč odpovedal. ANGLEŽI PRIČAKUJEJO PREOKRET FRANCOSKE ZUNANJE POLITIKE.. L o n do n, 14. maja. (K) Od bodočega ministrskega predsednika Herrio-ta, naslednika Poincarejevega, pričakujejo angleški politični krogi temeljite izpremembe zunanje politike Francije* Mislijo, da bo nastopil takoj v začetku svojega mesta s tremi programnimi točkami: 1. Neizpremenjeno in popolno sprejetje zvedeniškega mnenja v odškodninskem vprašanju glede Nemčije. 2. Sodelovanje Francije in Anglije v Zvezi narodov. 3. Pripustitev Nemčije k Zvezi narodov. NASTOPNA AVDIJENCA JAPONSKEGA POSLANIKA V BEOGRADU. Beograd. 14. maja (B) Danes opoldne ie kralj v svečani avdijenci sprejel novega japonskega poslanika na našem dvoru Hurigučiia Poslanik je ob običajnih dvornil ceremonijah izročil svoja poverilna pisma. Prisostvoval je poslaniški svetnik g. Lazarevič. Borzna poročila. Beograd, 14. maja. Devize: Dunaj 0.1148—0.1149, Bukarešta 40—40.75, Italija 359.75—360, London 353—355.50, New York 81.25—81.35, Pariz 468-470. Praga 239.25—239.50, Sofija 0—60, Švica 1438.50 do 0. Valute: (Zaključki.) Dolarji 80.40, romunski leji 40.75, francoski franki 470. Zagreb. 14. maja. Devize : Dunaj 0.113740—0.115740, Budimpešta 0—0,10, Bukarešta 0—41.50, Italija, izplačilo 358.90 do 361.90, ček 358.25—361.25, London, izplačilo 353.30—356.30, ček 353—356, New York, eek S0.875—81.875, Pariz 472—477, Praga 237.30 do 240.30, ček 237—240, Švica 1435—1445, ček 1432—1442. Valute: Dolarji 79.875 do 80.875, avstrijske krone 0.1135—0.1155, če* škoslovaške krone 0—237. francoski franki 467.50—472.50, madžarske krone 0.09—0.11. romunski leji 39—0. lire 354.50—357,50. Trst, 14. maja. Devize: Zagreb 27.70—27.90, Francija 132—134, London 98 do 98.25, New York 22.35—22.50, Švica 397 do 401, Praga 66—66.50, Dunaj 0.0315 do 0.0325. Valute: Dinarji 27.75—28, av- strijske krone 0.0315—0.0325, dolarji 22.30 do 22.45. funti 97.90—98.15. ......... Curih, 14. maja. Beograd 6.95, New York 564.75, London 24.63, Pariz 32.80, Milan 25.15, Praga 16.55, Budimpešta 0.0062, Bukarešta 2.85, Sofija 4.10, Dunaj 0.00795, Dunaj, 14. maja. Devize: Beograd 871—875, Berlin 16.60—16.90, Budimpešta 0.78—0.84. Bukarešta 355—357. London 310.800—311.800, Milan 3174—3186, New York 70.935—71.185, Pariz 4192—4108, Praga 2087—2097, Sofija 510-514, Curih 12.575 do 12.625. Valute : Dinarji 869—875, dolarji 70.460—70.860, bolgarski levi 496 do 504, nemške marke 16—16.40, funti 309.000 do 310.600, francoski franki 4165—4195, Ure 3170—3190, romunski leji 351—355, švicarski franki 12.510—12.590, češkoslovaške krone 2074—2090, madžarske krone 0.75—0.81. Praga, 14. maja. Beograd 42.725, Du* naj 4.79, Berlin 8.10, Rim 153.75, avstrijske krone 4.78, lire 154.75, Budimpešta 3.70, Pariz 205.75, London 148.675, New York 33J>5, Curih 605. B e r i i n, 14. mala. Beograd SS~~ ~ naj 5.98, Milan 18 85. Praga 12/ 25.04, London 18.405, New York 74,61. Komunike o diplomatskem sestanku na Bledu. K sestanku med <4r. Benešem in našim zunanjim ministrom dir. Ninčicem smo prejeli še sledeče: Ko se je pripeljal dr. Beneš v Lesce, ga je pozdravil na kolodvoru dr. Ninčič zelo prijateljsko in prisrčno. Nato sta se oba državnika odpeljala na Bled, kjer sta se nastanila v hotelu »Toplice«. Kmalu po prihodu sta odšla oba ministra na sprehod in se vozila tudi po jezeru. 2e tedaj sta pričela s svojimi razgovori o vseh mednarodnih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Dr. Ninčič je imel kratek razgovor z novinarji, v katerem je izjavil svoje mnenje o vplivu francoskih volitev na naše odnošaje do Francije. Sicer nima še točnih podatkov o volilnem izidu, vendar pa je mnenja, da ne pride do bistvenih sprememb v francoski zunanji politiki. Odnošaji med Jugoslavijo, Češkoslovaško in Francijo se ne spremenijo, pa naj bo na vladi Poincare ali Briand. Po njegovem mnenju so na nedeljske volitve vplivale notranje razmere. Končno je omenil, da ne more dati nobene izjave o razgovorih z dr. Benešem. O teh razgovorih pa je bil izdan sledeči uradni komunike: »Ker so se po zadnjem sestanku ministrov Male antante meseca januarja t. 1. v Beogradu zgodili razni resni dogodki, ki se tičejo zunanjepolitične situacije obeh držav, se je zdelo ministroma za zunanje zadeve češkoslovaške republike in Jugoslavije potrebno, da se snideta na Bledu o priliM potovanja ministra Beneša skozi našo državo v Rim. Posvetovanja obeh ministrov so pričela dne 13. t. m. popoldne in so se 14. t. m. nadaljevala ves dan. Na teh konferencah sta obravnavala vse politične dogodke v Evropi v zadnjih mesecih, ki so pomembni za obe državi. Ministra za zunanje zadeve sta izmenjala nazore glede odnošajev njunih držav napram drugim državam in konstatiraja identičnost interesov in stališč; ista politična linija v bodočnosti je bila soglasno odobrena. Sporazumno z romunsko vlado bo določen čas bodoče konference Male antante v Pragi. Krvavi spopadi v Nemtili. Odkrite spomenika Moltkeju v Halle je spet pokazalo one tajne sile, ki ne morejo pozabiti na nekdanje čase in se sprijazniti s sedanjostjo. Odkritje spomenika je nudilo nemškim šovinistom priliko za demonstracijo. Demonstracija nemških nacionalcev je bila od vlade dovoljena, prepovedana pa je bila pro-tidemonstracija komunistov. Demonstracije se je baje udeležilo nad 100.000 oseb. ki so prišli iz vseh krajev Nemčije. Nosili so s seboj nad 3640 zastav. Jedro demonstrantov so tvorili člani društva »Stahlhelm«, ki je bilo sestavljeno iz bivših bojevnikov. Med demonstranti je bilo tudi precej Bavarcev, ki so tvorili častno stražo generalu Luden-dorffu, ki je na predvečer nazdravil bivšemu nemškemu Kaiser-ju. Zveze in društva so se razvrstile pred spomenikom v široki fronti, pred katero je stal general Ludendorff. Kot častni gostje so se udeležili odkritja razni izraziti monarhisti, med njima tudi sin bivšega cesarja, Oskar. Obdan je bil od višjih častnikov in pomorskih admiralov. Častniki so bili povečini oblečeni v uniforme bivše vojske. Prsi so jim krasila vojna odlikovanja. Depu-tacija zastav je defilirala med zvoki melodije »Heil dir im Siegeskranz« pred generalom Ludendorffom. Svečanosti se je udeležila tudi četa državne brambe. Med zastavami je bilo tudi mnogo črnili s »Hackcnkreutz«-em, ki so bile sicer prepovedane. Mnoge hiše so bile okrašene s črno-belo-rdečimi zastavami. Slavnostni govor je imel načelnik društva bojevnikov. V svojem govoru je nastopil proti vsem onim, ki so skozi desetletja izpodkopavali ugled monarhije in cerkve. Svoj govor je končal z besedami, da Nemci nočejo revanše, da pa zahtevajo združitev vseh srednjeevropskih Nemcev v novo cesarstvo. Sledili so burni aplavzi. Nato je padla zavesa in general Ludendorff je korakal ob strani princa Oskarja ob zbranih bojevnikih. (Kakor v starih časih.) Komunisti so se med tem zbrali v bližini spomenika in skušali preprečiti demonstracijo. Policija pa jih je razpršila. Ubit je bil neki mlad delavec. Pozneje so se komunisti zbrali v neki pivovarni in od tam streljali na demonstrante. Tedaj pa je prišlo do protinapada policije ki je obkolila v strnjenih vrstah in spremljana po oklopnem avtomobilu, komunistično zbirališče. Padlo je precej strelov z obeh strani. Pet policijskih uradnikov je bilo ranjenih, eden je medtem že umrl. Komunisti imajo dčset mrtvih in dosedaj še neznano število ranjencev. Tudi tekom noči je prišlo v nekaterih delili mesta do spopadov. ' Levičarski tisk ostro napada vlado, ki se je očividno postavila na stran nacionalističnih demonstrantov. Očita ji dvojno mero. Odgovornost za nedeljske dogodke nosi državni minister Jarres. Pruska vlada je pravočasno svarila, toda nihče je ni upošteval. Politične vesti. =- Poslovna vlada izvenparlamentarnlh osebnosti? Zagrebške »Novosti« poročajo iz Beograda, da je prihod g. Balugdžiča v Beograd brezdvomno v zvezi z rešitvijo krize, akoravno to oporeka vladna koalicija. Drugo vprašanje pa je, ako bo imel g. Balugdžič aktivno vlogo v novi vladi. G. Balugdžič je znan kot pošten politik in vdan prijatelj kraljevskega doma ter je popolnoma naravno, da želj Nj. Vel. kralj slišati tudi njegovo mišljenje v tej težki krizi, predno izreče svoj sklep. V vladnih krogih se govori pesimistično o prihodu g. Balugdžiča. Zdi se, da je vladna koalicija računala vse do včeraj z volilnim mandatom kot edinim izhodom iz kTize, toda N j. Vel. vztrajno odbija volilni mandat tej ta oni strankarski skupini z ozirom na to, ker so strankarske strasti tako razpaljene. Tudi v krogih opozlcijonalnega bloka gledajo s pesimizmom na prihod g. Balugdžiča, ker mislijo, da bo g. Balugdžič predložil kralju poslovno vlado izvenparlamentamlh osebnosti, eventuelno z volilnim mandatom. Nadalje poročajo »Novosti«, da je »javnost« vedno bolj nasprotna volitvam, ker bi se moglo zgoditi, da bi bila situacija v novi skupščini še slabša od sedanje. Tudi je mogoče, da bi vladna koalicija mogla ostati v manjšini, ker bi morala dobiti vsaj 35—40 novih mandatov, da bi imela vsaj slabo večino nad opozicijo, katero bi volilna borba brez-dvomno še bolj zbližala. Ta vest izhaja po vsej prJilki iz opozicij/malnih krogov. = Pred odločitvijo. Pod tem naslovom piše Krsta Cicvarič v svojem dnevniku o reševanju sedanje parlamentarne krize. Cicvarič vzporeja boj med Pašičem ta Davido-vičem z bojem med Giolittijem in Don Stur-zom, ki )e v Italiji dovedel do fašistovske diktature. Pri nas je nemogoče, da se postopa po italijanskem vzgledu. Možno bi bito najti kakega Prima de Rivera, katerega bi po Cievaričevem mnenju narod v sedanji situaciji navdušeno pozdravil. Toda kraij želi najti parlamentarni izhod iz situacije, ker hoče ostati*strogo parlamentaren vladar la zato hoče vstvariti koncentracijsko vlado, kakor Je bila prva vlada, ki smo jo taeB po osvobojen ju. Zato bi bilo potrebno, dk se žrtvujejo nekatere osebnosti, v prvi g. Pašič in g. Davidovič. Oni tega no- čejo in tudi njihovi strankarski prijatelji so proti temu. Dokler pa je to tako, ne more priti do koncentracije. Kralju torej ne preostaja drugega nego, da se odloči za enega ali drugega. Bilo bi v interesu države, da se čimpreje reši kriza. = Značilno predhodno glasovanje v Hannoverju. Hanoverska stranka je stavila predlog, da bi se nekatera vladna okrožja odtrgala od Pruske in tvdrila samostojno deželo. Ta predlog so stavili prvič za časa, ko so Francozi in Belgijci vkorakali v nemške industrijske pokrajine. Spoznali pa so, da so osamljeni. Toda tudi sedaj so sklenile vse ostale stranke od komunistov do nemške plemenske stranke, da preprečijo vsako nakano partikularistov, ki hočejo oslabiti nemško edinstvo in svobodo. = Velike protineiuške demonstracije v AloskvL V znak protesta proti postopanju berlinske policije so se vršile v Moskvi velike demonstracije, ki se jih je udeležilo nad 200.000 oseb. Del demonstrantov je skušal napasti nemško poslaništvo, kar pa so preprečili vojaki. Nekaj desettisoč demonstrantov je defiliralo pred spomenikom Vorov-skega. = Kdo seje sovraštvo med brati? »Samouprava« odgovarja na laži v znanem Radičevem volilnem proglasu ter piše med drugim: Drzna In popolnoma radi-čevska je laž, da proglaša vlada Slovence in Hrvate za neprijatelje te države, ki bi brez njih in proti njihovi volji ne mogla obstojati niti 24 ur. Ravno tako je laž, da vlada pripoveduje srbskemu narodu, da so Hrvati njegovi krvni sovražniki, ki jih je treba poklati in podaviti. ‘Vlada ni nikdar z nobeno izjavo ali službeno gesto pokazala. da Je neprijateljsko razpoložena napram Slovencem in Hrvatom. Niti polsluž-beni vladni organ »Samouprava« ni v svoji ostri borbi proti Radičevi akciji in onim njegovim pristašem, ki z avstrijakantstvom zastrupljajo dušo hrvatskega in slovenskega naroda, nikdar istovetila hrvatskega in slovenskega naroda z Radičem in njegovimi pristaši. Kajti tudi med Hrvati ta Slovenci je mnogo razsodnih, zavednih in poštenih rodoljubov, ki z nami vred obsojajo Radičevo akcijo. Vlada in njen glavni organ globoko ta od srca obžalujeta usodepolne zablode naroda na Hrvatskem in v Sloveniji. Radi teh zablod vodita borbo proti Radiču ta njegovim pristašem, kajti te zablode na veselje vseh naših skupnih sovražnikov služijo propasti našega troimenega naroda. Da je Radič neprijatelj te države, to uvideva danes že ves ostali svet. To vedo tudi najboljši elementi na Hrvatskem in v Sloveniji, kakor tudi celokupni del srbskega naroda... V Radičevem cinizmu in v popolni politični neinformiranosti širokih mas hrvatskega in slovenskega naroda je glavna moč Stjepana Radiča in njegovega av-strijakantstva. Toda sčasom bo padla tudi hrvatskemu in slovenskemu narodu mrena z oči ta tedaj pride za Radiča in njegove pomagače »jok in škripanje z zobmi«, kajti strašno zlo, ki ga pripravljajo našemu tro-imenemu narodu se mora maščevati nad njimi Veter, ki veje danes na Hrvatskem in v Sloveniji, bo izgubil vsak vpliv na zapeljane ljudske mase. Strupene ostanke Av-stro-Ogrske čaka isto, kakor Mojzesove žide, ki so tavali 40 let v puščavi. Šele potem ko ti izumrejo, bodo vstopile mlade in sveže generacije hrvatskega in slovenskega naroda v obljubljeno deželo, v dobo složnega in bratskega dela za splošen narodni in državni blagor. Do tedaj pa bomo mi, ki dobro vemo, s kakšnimi strašnimi napori in žrtvami se je vstvarila naša država, znali očuvati to državo proti vsem. Naša država je plod stoletne borbe in trpljenja, plod morja krvi in solz. Nesrečni, z robsko prošlost-jo zastrupljeni generaciji se ne sme dovoliti, da uniči to dragoceno pridobitev. To je naša srbska vera, za katero se bomo borili ravno tako hrabro in odločno, kakor smo se vedno borili v vprašanjih narodnih idealov ta narodne bodočnosti. Zmag©walec pri francoskih volitvah. Kot zmagovalec iz francoskega volilnega boja je izšel Eduard Herriot. Za starega senatorja je pravzaprav še mlad. Začel pa je tudi mlad, kajti v času, ko so njegovi tovariši še trgali hlače po klopeh predavalnic je bil Herriot že lyonski župan. Imel je ravno tako zagrizene nasprotnike, kot pristaše. Kmalu po njegovem prihodu v zbornico je postal voditelj radikalov in radikalnih socijalistov. To mesto mu je mnogo pripomoglo k vplivu na vlado in upravo. Kot oseba je pohleven in preponosen, da bi bil zloben. Za svojo karijero se mora predvsem zahvaliti svojim literarnim uspehom, visoki naobrazbi in svoji zmernosti. Ljubezniv kakor je, stoji v najboljših osebnih stikih s svojimi političnimi nasprotniki. Kar se tiče njegovega stališča proti Nemčiji, zahteva tudi on vojno odškodnino, vendar pa ni za politiko železne pesti, sile ta sovraštva. Herriot je sin revnega kolonijskega stotnika in je zgubil starlše že v zgodnji mladosti. Dobil je državno podporo in je prišel v Pariz. Kmalu je zaslovel kot izredno nadarjen gimnazijalec in vsako leto je dobil razne nagrade in štipendije. 2e kot dijak je spisal neko igro, ki ji je posvetil znani gledališki kritik Sarcey v »Tempsu« celo kolono. Pozneje je stopil v višjo šolo, kjer se vzgajajo gimnazijski in univerzitetni profesorji. Postal je profesor v nekem podeželskem mestu, nakar je prišel v svojem 27. letu v Lyon. Z 29. letom je bil občinski svetnik, s 33. župan, s 40. pa že senator drugega največjega francoskega mesta. V Lyonu se je posvetil predvsem tedaj v Franciji nekoliko zanemarjenem socijalnem vprašanju. Napovedal je boj jetiki in umrljivosti otrok in v kratkem času je Lyon slovel po svojih modernih zdravstvenih zavodih. Herriot je potoval po celi Franciji in pridigoval o vzornem redu v Lyonu. Hitra politična karijera pa ga ni ovirala, da se ne bi še nadalje pečal s študijem. Za časa svojega županovanja je izdal knjigo »Zgodovina francoskega slovstva« in napisal še razna druga dela, od katerih sta bili dve nagrajeni od Akademije znanosti. Kot župan in senator je postal doktor filozofije in zgodovine. Pri novembrskih volitvah 1919, ko sta Millerand in Clemenceau ustvarila nacijo-nalni blok, je stal z reakcijonarci in klerikalci na skupni listi. Pod njegovim vodstvom je postajala meščanska levica vedno bolj opozicijonalna. Pri zadnjih volitvah je šel v volilni boj s socijalisti in dosegel zmago. Žarupove izpovedbe pred sedilfem. — Caruga: »Tudi jaz sem čul, da so bili štirje, vendar ta četrti nisem bil jaz.« Nato se prične zaslišavanje glede umora logarja Geše, ki se je izvršil 24. julija 1920 v gozdu pri Vladislavcih. Čaruga trdi, da tudi pri tem napadu ni sodeloval in da je o umoru slišal pripovedovati od Mateja, ki je trdil, da je Matijevič ubil logarja Gešo. O roparskem napadu na veleposestnika Geza Merkla pravi Caruga, da je bil navzoč. Pri napadu je sodeloval po nalogu Matijeviča. Napad popisuje takole: »Sedeli smo v gozdu okrog ognja in Matijevič je pripomnil, da so v bližini bogati ljudje. Imenoval je Merkla. Dogovorili smo se. da ga počakamo. Merkel se je pripeljal z vozom ta Matijevič je stopil pred konja, dočim smo ostali stali ob cesti. Jaz sem rekel Merklu, naj »izvoli izstopiti z voza«. Merkel je ves preplašen vprašal, če hočemo denar. Pri tem se je odkril. Matijevič je predlagal, da se odpelje Merkla s ceste v gozd.« — Predsednik: »In kaj bi 7 Merklom v gozdu. Ali bi ga ustrelili?« — Caruga: »Gotovo, da bi ga ustrelili, če ne bi hotel izročiti denarja.« O roparskem napadu na Roberta Doležala in Vasa Todoroviča pri Vranševcfi pravi Čaruga, da je tam slučajno prisostvoval. Prišel je ob času, ko je Doležal nameril revolver proti Matijeviču. Čaruga je s puško v roki preprečil Doležalu njegovo namero: »Izvolite dati revolver! Izvolite dati denar!« V torek ob 9. uri se je nadaljevala razprava pred osiješkim sodiščem proti čarugl in tovarišem. Še pred začetkom razprave je tožil Čaruga, da so mu pretežki okovi. Pripovedoval je, da se vsled 8 kg težkih okovov ne more niti prestopati, da so mu noge otekle in da ne more stati. »Težko je gospoda. Naj je človek tudi hajduk, vendar je človek in da se naj inu to, kar potrebuje.« Neki novinar ga je vprašal, kako je z njegovim zdravjem in čt se je že opomogel od včerajšnje obravnave. Čaruga ie odgovoril: »Saj veste, kako mi gre. Malo sem se sicer popravil, vendar dobro mi ni. Toliko mesecev sem bil v zaporu brez zraka in sedaj ko sem prišel na zrak. me pa sramote pred tolikim številom ljudstva.« Ko je senat zavzel svoja mesta, ie zagovornik dr. Štefler predlagal, da se čarugi dovoli, da sedi za časa zasliševanja. Sodišče je pa predlog zagovornika odklonilo ta mora čaruga odgovarjati stoje. Na današnji razpravi Čarugovi odgovori pravzaprav niso bili odgovori. Na vsa vprašanja je odgovarjal le s tem, da ni ničesar zakrivil ali je pa samo slišal pripovedovati o izvršenem zločinu. Vse svoje misli je koncentriral na trdovratno obrambo. Čaruga vse konsekventno zanika, kar bi ga moglo po njegovih mislih količkaj obremeniti. V svoje zagovore rad zanaša originalne primere, osoljene s prirojenim humorjem. Zaslišavanje se je pričelo s predsednikovim vprašanjem, ali je Čaruga pisal znana pravila »Kola gorskih tičev«. Čaruga: »Jaz sem pravila samo prepisal in to samo zato, da sem vedel, s čim se družba bavi in da to lahko o priliki naznanim oblastem.« Čaruga iznaša ta zagovor zato, ker trdi, da je pristopil k »Gorskim tičem« zato, da jih izda oblastem. Predsednik: »Ali so bile kakšne formalnosti pri sprejemanju v »Kolo gorskih tičev?« Čaruga: »Ne! V ostalem nisem jaz nikogar sprejel in nikogar nagovarjal, da pristopi.« Predsednik: »Ali Vam je bil znan cilj družbe?« Čaruga: »Na to vprašanje sem že včeraj odgovoril.« Predsednik: »Zakaj so bile v pravilih predvidene tako stroge kazni?« — »Kolo« je namreč vsakega »tiča« kaznovalo s smrtno kaznijo za disciplinarni prestopek. Pr/a kazen je bila straža na opasnem mestu. Druga kazen je bila smrtnonevarna ekspedicija, katero je moral uspešno izvršiti disciplinirani »tič« in tretja kazen je bila smrt. — Čaruga: »Kazni so bile zato tako stroge, da bi ne bilo upora. Če so se izvršili ropi, so se izvršili zato, da dobimo sredstva za širjenje komunizma.« Predsednik: »Vi ste sodelovali pri napadu na narednika Tintara. Zakaj?« Jaz nisem nikogar ubil, nisem nikogar nameraval ubiti Jn tudi nikomur nisem zapovedal, da ubija.« Prične se zaslišavanje o prvem zločinu, vsled katerega je obtožen Caruga in tov. Dne 9. aprila 1920 je Čarugova družba v Bokšiču ubila trgovca Scblossbergerja. Čaruga trdi, da so zločin izvršili Božo Matijevič, Matej in Rebič. Schlossbergerja je ubil Matijevič. Čaruga izjavlja, da pri ubojstvu niti navzoč ni bil. — Predsednik: »A vi ste priznali tako orožnikom kot preiskovalnemu sodniku, da ste sodelovali pri umoru.« — Čaruga: »Priznal sem, a nisem bil udeležen. Priznal sem samo zato, ker sem se bal da me sodnik ponovno izroči orožnikom. Bal sem se, da bi -me orožniki zopet pretepali.« — Votant Oreškovič pripominja, da so bili pri Schlossbergerjevem umoru navzoči štirje dani roparske tolpe. O roparskem napadu v Kutevini izjavlja Čaruga: »Matijevič je prvi došel v Goldschmiedovo hišo in zahteval 5000 di narjev. Nato sem prišel v hišo jaz, oblečen v orožniško uniformo. Goldschmied se je razveselil, ker je mislil, da ima posla z orožnikom in je rekel: »Vidite, ta zahteva od mene denar!« — Jaz sem mu nato odgovoril: »Dajte mu ga, če ga hoče.« Po roparskem napadu v Kutevini je družba premestila svoje taborišče v Črno baro, nedaleč od Budincev. Tu je Matijevič ukazal Rebiču, da odide v Gerjane in tam oropa popa in ga ubije. Ko se je Rebič vrnil, je izjavil, da ni izvršil ukazanega naloga. Vsled tega Je odredil Matijevič, da se Rebiča vsled neizpolnitve ukaza sodi po čl. I in 6 društvenih pravil »Kola gorskih tičev«, ki predvidevata smrtno kazen. Nenadoma nameri Matijevič proti Rebiču revolver in zavpije: »Roke kvišku!« Ko je Rebič dvignil roke. mu je Matijevič odvzel orožje, dočim smo ga drugi zvezali Matijevič je izrekel nad Reblčem smrtno obsodbo, katero smo jaz in Rešidaimkadič podpisala kot priče. Rešid je pričel takoj kopati grob. Matijevič mu je pomagal. Rebič je milo prosil, da ga oproste smrtne kazni, ker je še mlad. Ko je pa videl, da mu prošnje nič ne pomagajo, je pričel bežati. Matijevič je streljal za njim. Rebič se je zgrudil mrtev na tla. Nato smo Rebiča položili v Izkopan grob in ga zagrebli.« Predsednik pravi Čarugi, da je ta njegov zagovor v nasprotju z izjavami, ki jih je podal preiskovalnemu sodniku. Zagovornik: »Ali ste bili takrat V( vodja Vaše družbe?« — Čaruga: »Ne! Matijevič je bil vodja.« Nato pripoveduje Čaruga, kako je končal svoje življenje Matijevič in trdi, da ga je on ubil z bombo. Po Matijevičevi smrti je postal Čaruga vodja »Kola gorskih tičev«. V tem času so pričele oblasti posebno intenzivno zasledovati Čarugo. Zato je Ca* ruga pobegnil v Bosno. Po kratkem času se je pa zopet povrnil na svoje prejšnje bi* vališče. V Predrivejcvu se je seznami * Zivkovičem in Radojevičem, ki sta mu precb lagala, da oropajo Gutman novo blagajna 5 tem predlogom se pa Čaruga ni strinjal. Cez štiri dni nato je prišel Radojevič k Carug« in predlagal, da oropajo Gutmannovo skladišče pri Novi Vukoviči. Predlog je čaruga spi«* jel. Rop se je posrečil in naložili so cel vos slanine, čevljev in drugega blaga. Vse to so odpeljali v Radojevičevo hišo. Predsednik: »Ali ni bilo to skladišče telefoničnc zvezano z orožniško postajo?« — Caruga: »Ne vem.« — Predsednik: »Radojevič je izpovedal, da ste pred ropanjem pretrgali telefonske žice.« — čaruga: »On lahko reče, kar hoče« — in se je pri tem pričel smejati« Predsednik opozarja Čarugo, da on pravi, da je bil ukraden samo košček slanine, do čim so v resnici odnesli 360 kg slanine, dt ie bilo odnešenih samo 2 do 3 pare čevljev, dočim je v resnici zmanjkalo več sto parov čevljev. Čaruga k temu ironično pripominjal, »Te čevlje nisem jaz nosil.« Razprava se je prekinila ob en četrt na šesto uro in se nadaljuje v sredo zjutraj.. Nadaljevanje razprave proti čarugi Osijek, 14. maja. (Z) Danes dopoldne se je ob veliki udeležbi ženskega sveta nadaljevala razprava proti Čarugi in tovaH* šem. Predsednik je zasliševal Čarugo o zločinu nad ciganom Tošo Šajino iz Poreča. Čaruga je opisal dogodek in je zatrjeval, da ie bil on proti temu, da se strelja na cigana* Sel je v hišo in zahteval denar. Med te® pa so njegovi tovariši zunaj hiše začel streljati. Čaruga je navajal, da je eden njer govih tovarišev nad ciganom zlomil puška vendar pa ga ie pustil pri življenju. Pred' sednik je predočeval Čarugi njegovo znanje pred preiskovalnim sodnikom, da J* on prvi streljal. Čaruga odgovori: »Priznal sem sicer, ali streljal nisem.« Nato mu Pie*" sednik prečita izjave njegovih tovarišev, “* je on napravil načrt za to razbojstvo. Ca" ruga te trditve odločno pobija. Glede d** narja pravi, da ga ni odvzel, temveč, d* mu ga je Šajinina žena sama dala, in sicd 16.000 kron. — Predsednik: »Naravno, k® ste jo hoteli umoriti.« Čaruga: »Nisem. P*** šel sem skozi vrata in sem dejal: »Bre, 0* boj se, samo vadi pare!« Predsednik pr*** na to, da mu je Tošina žena dala tudi cekin. Čaruga: »Ne enega, temveč dva!* Predsednik: »Vsi trde, da se je ta čin te* vršil po Vašem načrtu.« čaruga: »Kako naJ bi jaz to naredil, ko nisem o teh ciganih nikdar nič slišal?« Nato ga je predsednik vprašaj, ali je po razidu prve dTUžbe o® osnoval slično družbo. Čaruga je razlagal« kako je izvedel za Predragoviča, s katerim je osnoval družbo in pristopil k njemu. Predsednik je vprašal, če morebiti zato, da tudi to družbo razžene. Čaruga je pritrdil Predsednik mu je nato predočil izjavo Nikole Mihaljeviča, iz katere se vidi, da se , Čaruga često preoblačil. Vprašal ga je, če je imel dosti garderobe. Čaruga: »Seveda, imel bi je lahko poln vagon.« Pri teh besedah si je Čaruga popravil okove in se začel proti galeriji nasmihati. Predsednik 2® ie opomnil, da tu ni kraj za koketiranje. —-Nato so se čitali zapisniki o Čaruginih nadaljnjih dejanjih. Čaruga je razlagal podrobnosti. Med njegovim razlaganjem je večkrat došlo do smeha v dvorani. Razprava se bo nadaljevala jutri. Šah. tije: LJUBLJANSKI ŠAHOVSKI TURNIR. V 6. kolu so se odigrale sledeče P&' Dr. Čadež porazi Kraglja, Josip Vidmar izgubi proti Stupanu, C. Vidmar proti Va* lentinčiču, Sila proti Jerošovu, a ZadneK proti Mrzlikarju. V nadaljevanju prekinjenih partij Iz *: v h kola dobi Plevelj proti Bezrukovu, /Kragelj i-d proti Zadneku, Valentinčič proti dr. Vebnjj Furlani proti inž. Zupancu; Iskra izgu® proti Sili, Rode proti J, Vidmarju. Nadaljuje se partija iz 2. kola Vladimi-rovič—Iskra ter iz 4. kola Zadnek—JerošoV‘ V obeh zmagata drugoimenovana. Stanje po 6. kolu: Furlani 5 (1); Stupan, J. Vidmar po *• Iskra 4 (1); Jerošov 4; Valentinčič 3*4 G/’ C. Vidmar 3 (1); Sila, Mrzlikar po 3; dr, Čadež 234; inž. Zupanc,.Plevelj 2 (I); Kr*' gelj, Beznikov po 2; dr! Veber, Vladimir0* vič po 1 (1); Zadnek 1; Rode 0 (2). Igralec Zadnek javi svoj izstop, vsi®0 česar se mu vse še nedoigrane partije 5*®* jejo za izgubljene. Prosveta. — Občinstvu naznanjamo, da se vsle<| gostovanja Hudožestvenikov preloži končen mariborskih učiteljiščnic na soboto, dne 24* t. m. Kupljene vstopnice ostanejo v veljaj" Gostovanje Hudožestvenikov v Lj0”* ljanl Podrobno vsebino vseh treh dram, * katerimi gostujejo Hudožestveniki v naš«® Narodnem gledališču prinaša 26. številk* GledaJiškega lista, ki je pravkar izšla, »s« posetntke predstav Hudožestvenikov °P°' zarjamo, da je začetek teh predstav točno ob 7. uri, in ne ob pol 8., kakor 'navadno začenjajo operne predstave. Gostovanje n#" dožestvenikov se vrši v opernem poslopij1* Pri današnji predstavi »Fausta« P°J® vlogo Margarete gospodična Ana Rotova » Prage. Valentina poje g. Popov, Fausta P* g. Kovač. Predstava se vrši za red C. Naročajteln Sirite »Narodni Dnevnik"! \ Hlinili Ml PLESI Razne atrakcile Odhodne postaje: Reka: »Hotel Europa« (avtomobilska postaja) Opatija: Pred kavarno »Principe Umberto« Prvi odhod ob 11,30 uri dopoldne. Slovanski Hlonte Carla Prihod ia Reke lu Opa(t|e v Jugoslavijo s posebnim avtomobilskim prometom vsake pol ure. V uta In traja 15 minnt. Otvoritev dvorane vsak dan ob 11‘, uri dopoldne. Prvi odhod ob 11.80 uri dopoldne Cena za vožnjo tja in nazaj Ut. 5 —. liriUi lu Prvovrstna RE/TAVRACIJA Dnevne ¥$311=, — Nenaročniki! Danes pošiljamo nekaterim naslovnikom list na ogled z vabilom na naročbo. Pripominjamo, da je naš Ust edini slovenski neodvisen dnevnik, ki prinaša izvirne tu- in inozemske informacije. List je med vsemi najbolj ragširjen in čitan, S številko h maja je začel izhajati naš novi vele-zanimivi roman »Tarzan sin opice«, ki je najmvejša svetovna novost. Vsem prilagamo v današnji številki ponatis vseh do 20. maja izišlih podlistkov. Či-tajte ta najsenzacijonalnejši roman sveta! Prilagamo Vam tudi položnico, na kateri blagovolite, razim naročnine, znaša le Din 16 mesečno, navesti natančni naslov. — Uprava. . — Osebna vest. Minister n. t. dr. Niko Zupanič je odpotoval v Beograd, kjer ostane več dni. — Prošnje za vsprejem v državno bia-?aJniško-poresko škoio v Novem Sadu. V »wskein letu 1924/25 se bo vršil na državni "lagajniško-poreski školi v Novem Sadu osemmesečni tečaj ki se prične 1. septem-jf- V.*- Sprejemajo se samo moški kandidati. ki so zvršili šest razredov kake srednje šole (gimnazije, realke ali realne gimnazije) z odličnim ali prav dobrim uspe-g®1- Prošnje, opremljene s 25 Din kole-rrm’ ie vložiti na upravo šole najdalje do £ a *• Važno je, da dobe siromašni gndidati državno podporo mesečnih 800 ki se pa bo morala vrniti v 8 letih in si-dneva, ko stopi štipendist v drž. ‘uzbo in da dospejo absolventi te šole v ,*• “atea°riio uradnikov. Natančnejša po-"fnua zlasti glede listin, ki jih je priložiti saki prošnji, daje reflektantom predsed- ena Pisarna delegacije, i. Pri meroizkusnem nadzornlštvu v »otonj se razpiše mesto pomožnega slu-VjProšnje za mesto, v katerih se mora jr^iti: ime in priimek, kraj, dan, mesec j“ j*to rojstva, državljanstvo, poklic, šolska r^orazba, znanje jezikov, zakonsko stanje, liti otro^ in nJih rojstno leto naj se vlo-• *? Pri oddelku ministrstva trgovine in Sirije v Ljubljani do 1. junija 1924. jj°®nje morajo biti opremljene s prilogami, ,»* Predpisane v členu 12 zakona o civilni Gradnikih in ostalih državnih uslužben-i* * dne 31. julija L 1923 »Uradni list« • 299 ex 1923. ~~ Razpis iakultetskih tajnikov. Rekto-(aJf Vubiianske univerze razpisuje dve mesti j^Ultetskih tajnikov. Prošnje je vlagati do • ^aja na rektoratu univerze v Ljubljani, pj r~ Mesto občinskega desiniektorja Taz-Sati h trboveljska občina. Prošnje je vla- w 31. maja na trboveljskem županstvu. ;2v p* Kongres proizvajalcev žganja. Pro-j^Jalci žganja iz cele države so sklicali na ngres za *• m- a so ga Preložili Na 1 maia- Kongres se vrši v Beogradu. Stresu se bodo sprejele resolucije na nja tu ministrstva financ glede zmanjša-ižvn» 111 car‘ne pri proizvajanju in glede *a našega žganja v inozemstvo. naivCT *z Nravstvene službe. Minister za linMT110. kravje je imenoval za referenta •lanske oblasti dr. C. Mayerja. Z istim se zdravstvenemu Inšpektoratu Miuje dr. Franc Poljšak kot referent mi-rstva narodnega zdravja in pomočnik ’DsPektorja. r„, Iz državne službe. Pri gradbeni dihali v Ljubljani je upokojen vladni svet-tHk Franc Uršič. j,. — Po poplavah in deževju. V vseh kra-naše države, kjer je bila poplavljena r°iledelska zemlja, se z največjo vnemo Ji« obnova poljskih del. Po obvestilih, ki ~nje prejelo ministrstvo za kmetijstvo je obdelanih 30% od poplavljenih zem-~ Veliki nalivi, večkrat združeni s v raznih krajih naše države na-{JjVUi veliko škodo na poljskih pridelkih. v ie spomladanska setev prizadeta Dijbrovnika v makarskem in lyL «cem okraju, kakor tudi v južni Srbiji, »ie r^tvo za poljedelstvo ceni, da je zad-2000frfeyno vreme napravilo škode preko ^ Din. ^škoslo vaški kongres mest. Kakor t. J, ’ s® vr5i med 21. in 28. septembrom Ha u.. Pragi velik češkoslovaški kongres, *Want5e«a 90 blla povabljena tudi jugo-Se fc j, mesta. Zagrebška mestna občina da bo na kongres poslala vila a ^fleinzla v spremstvu večjega šte-^bcinskih svetovalcev. II, uT uP«>raba zakona proti draginji. Tuj-bijj m *° obiskali zagrebški velesejem, so Ulil "°žokrat predmet izkoriščanja v raz-iavrJ^8r,et>ških javnih lokalih. Zagrebška iem, kt 'e Proti brezvestnim restavrater-tujjjj * so s svojim postopanjem škodovali Veg T™J Prometu, zelo odločno nastopila, di n-~f.tavraterjev je ovadenih sodišču ra-sojeu ‘Jan^a cen. Pretekli teden je bil ob-iM , zagrebškim sodiščem restavra-Klob« 7^ve' na 10 dni zapora in 7000 Din 5»sico T?’ker je nekemu gostu zaračunal nik re /rancoskega konjaka 15 Din. Last-3 dnj ““"racije »Kolarc« je bil obsojen na ***> faS.n:ra 111 Din globe zato, ker je zaračunal 5 Din. ga zavn50zal?amo na taserat konces. Učne-titdi W otvori prikrojevalni tečaij nešlvijje, krojače in šivilje. 'n nemži?^ za strojepisje, slovensko f.zasebni ^"OKraflio ter knjigovodstvo nSču An* d j .začnejo na zasebnem uči-t. I ,Le2at v Mariboru dne 2. ju- r Pojasnili Štiri mesece. Vpisovanje a*. Rnl X. trg°vini s pisalnimi stroji v e n s ka n 11 ’ Maribor, Slo- Nov« L^a. št 7- telefon 100. ln' v Saraie^?Vi«a^,ka aKenc1a v Saraje-^eucija ZJ i« bHa ustanovljena te dni fle »Svevld« T oaI#° službo in informar e 2r>an[ saraieveirt ^vinarske agencije - iff! * Ska novinar H. Bjelavac. V fiS hif«* Posestniki v Beo-^stnikov kf ^ 3.e ve^ie število hišnih “aznanili, da Stan0ivanjskemu odboru »adlu Najemml^6 hiše £Kxlretl in H h Prijav Izseliti^ 50 se morali vsled hISni posestnik,SV^ kovanj. Ven-^adili nove amnit, niso PodrU hiše in oddali novimi iz?raziijena stanova . vis°ke najemninp16!?"^0"1, sevetla za urad na ^ed m iie prlJe1 stano' S^tnlkov, je vse nr vnii}*laciiam hišnlh ?Wr. Deset ulSih w^[cal na v* kaznovanih radi n» -es, ov le se<*ai ^iS^eo celjskih zlatarskih trgovinah krasti zlatnino. Pri njem so res našli več ukradenih predmetov zlatnine. Oddan je bil v celjske zapore. — V farni cerkvi je mestni magistrat na predlog sanitetne oblasti odredil za 8 dni ukinjenje šmarnic vsled Škrlatice. Tudi se bo desinficirala cerkev. — Mostič čez Voglajno proti »Skalni kleti« je v desolatnem stanju. Okoliška občina se za popravilo ne zmeni, dasiravno bi bila mestna občina tudi pripravljena prispeYati k popravilu. Bo menda združeno z manjšimi stroški postaviti nov mostič, če tega slučajno kaka večja povodenj odnese. Illllllllllllil Pozor! Pozor! Danes prišite „KINO IDEAL" s predvajanjem senzadjonelnege, že zelo težko pričakovanega filma TAJINSTVENA PODMORNICA V stavni vtosl nastopi nadvse priljubljeni Eddie Polo Film je v treh delih in se predvaja: I. del od 15.—IS. tnala IB. del od 19.—21. mala Eli. del od 22 -25. maja Sokolstvo. — Sokolsko društvo v Ljubljani (Narodni dom) vabi svoje članstvo na svoj peš-izlet na Šmarno goro v nedeljo 18. maja; zbirališče pred Narodnim domom. Odhod točno ob 13. uri. Kroj civilni. — Tombola Sokola I., ki se vrši 1. junija je v pospešnih pripravah. Vse kaže, da bo še bolj bogata kot doslej razglašeno. Vse pridno posega po listkih. Kdo bi si ne želel zadeti nevestine opreme, dragocenega jedilnega porcelana, ki že samo predstavlja vrednost mnogo tisoč dinarjev in kaj šele ostalih 7 glavnih tombol. Tudi petorice in četvorice predstavljajo povprečno vrednost 150 do 300 Din. Razpečavajte — kupujte, dokler je še zaloga. Zadovoljni bodo kupci, zadovoljen naj ie Tabori Gospodarstvo. Tržna poročila. ŽITO. Novi Sad, 13. maja. Pšenica 317.5 do 320.5, koruza 227.5—232.5, moka »0« 465—185, »2* 425—435, »6* 335—340, »7« 295, otrobi 215 Din Prodano ie bilo 80 vagonov. medtem 50 vagonov koruze in 22 in pol vagona pšenice. Budimpešta, 12. maja. (V tisočih madžarskih kron) Pšenica 337—355, rž 320—325, ječmen za krmo 300—310. za pivovarne 315—345. koruza 267.5—272.5, oves 335—345, otrobi 230—240, lucerna 9-10.5. ŽIVINA. Dunaj, 13. maja. (V tisočih avstrijskih kron.) Dogon 6041 svinj, od teh 1525 iz Jugoslavije. Debele svinje 18—21, stare 16—18, mesnate 21—24. Debete svinje so popustile v primeri s prejšnjim tednom za 4, mesnate za 3 tisoč kron pri kg. X Narodna banka izkazuje z dnem 8. maja (v milijonih dinarjev) 453.4 (+ 11.3^ dinarjev; posojila 1386.9 (— 10.9). Ostali aktiva nespremenjena. Obtok bankovcev 5571 milijonov (— 8.9), razne obveznosti 527, ažija za nakup zlata 61.8 milijonov dinarjev. X Pogajanja z Italijo. V pondeljek je zopet pričela delati prva sekcija. Med tem je prispel iz Rima veterinarski strokovnjak. Dosedaj so še nerešena vprašanja trgovinskega prometa, trgovskih potnikov, medsebojnih olajšav v blagovnem prometu za blago, ki se pošilja v Italijo odnosno Jugoslavijo v nepredelanem stanju in se Ptu!. — Ženski zbor državnega ženskega učiteljišča v Mariboru je priredil v soboto 10. t. m. zvečer v,dvorani društvenega doma v Ptuju koncert pod vodstvom prof. Nardine Ropasove. Zanimanje za koncert je bilo splošno. Društvena dvorana je bila polna do zadnjega kotička, kljub temu, da je bil koncert napovedan šele dva dni pred izvajanji. Koncert je ptujsko občinstvo sprejelo z velikim odobravanjem in so se morale nekatere 'koncertne točke ponoviti. Gdč. dirigentinj' in komponistki prof. Ervini Ropasovi, kakor tudi celemu zboru je na izrednem uspehu čestitati. — Javna preizkušnja obrtnih vajencev. V nedeljo 18. t. m ob 11. uri dopoldne se vrši v sokolskem domu v Središču ob priliki zaključitve obrtno-nadaljevalne šole javna preizkušnja obrtnih vajencev, združena z razstavo vajeniških del. — Lekarniško nočno službo ima ta teden lekarna »Pri zlatem Jelenu«. — Nogomet. V nedeljo dne 11. t. m. se je vršila prijateljska nogometna tekma med Š. K. Ptuj in moštvom podoficirske šole v Ptuju, katere rezultat je bil 1 ; 2 v korist vojaštva. — Konjski in živinski sejem se vrši zopet 19. maja. Novo mesto. — Pogreba g. učiteljice Mimi Berden-Hladnikove se je udeležila poleg zastopnikov vseh uradov in številne šolske mladine mestnih in okoliških šol tudi velika množica ljudstva. Nad vse številno je bilo zastopano učiteljstvo Ganljivo le bilo, ko so tovariši učitelji, ker ni bilo nosačev, dvignili krsto in nesli truplo k večnemu počitku. Novomeško okrajno učiteljsko društvo je poklonilo tovarišici krasen ve-i nec, tako tudi novomeško učiteljstvo. Oba venca so nesle učenke oh začetku sprevoda. Pri mrtvašnici in ob grobu so zapeli pevci, učenke pa so nasule na grob svežega cvetja, ki ga je pokojnica tako ljubila. — Telovadna akademija realne gimnazije bo v nedeljo 18. i. m. popoldne n& Loki, če bi bilo pa slabo vreme, pa v Narodnem domu — Cvetlični dan priredi? Ferljalni Sa-vez v nedeljo 1. junija. Druga društva se naprošajo, da ta dan ne prirede nobene slične stvari. — Nagla smrt. Stara Vldlčevka v Veliki Bučni vasi je nenadoma umrla, ko je ravno nameravala zjutraj iti k šmarnicam. — Nesreča. Hčerka Langerjevega oskrbnika v Bršlinu, štiriletna Anica Pri-vršnik, je lezla na pokonci stoječ zaboj za pesek. Ta se je prevrnil in prebil deklici čelo. Privedli so jo v bolnico. Šport. — Prvenstvena tekma Hermes : Jadran se vrši v nedeljo 18. t. m. ob 10. uri 30 minut na prostoru Primorja, predtekma rezervnih moštev je določena na 9. uro. S to tekmo se zaključijo prv. tekme I. razreda v Ljubljani in preostane le še finale za prvenstvo podsaveza, ki se vrši 15. junija med S. K. Ilirija in zmagovalcev iz semifinaljie tekme Maribor ; Celje, ki je določena «a dan 29 t. m, v Maribor. — HAŠK v Ljubljani. V nedeljo 18. t. m. nastopi proti Iliriji Hrvatski akademski športski klub iz Zagreba Ker se je potovanje našega Olimpijskega teama netoliko zakasnilo, bo Hašku mogoče nastopiti v Ljubljani z najmočnejšim moštvom. Za enkrat je negotov edino nastop Vineka, ki je nekoliko blesiran. — Event. gostuje nekoliko oslabljeno I. moštvo že v soboto proti Hermesu ali Jadranu. — Klub kolesarjev in motociklistov v Ilirija« v Ljubljani, • priredi svojo običajno otvoritveno dirko v nedeljo dne 18. t. m. ob 3. uri popoldne na progi Zgornja Šiška (2 km) Št. Vid in obratno. Prijave sprejema klubovl predsednik g. Franc Ogrin, Gosposvetska cesta št, 14 najkasneje do četrtka 15. t. m. zvečer ob 6. uri. Prijavnina 5 Din. Poznejše prijave, katere se zaključijo v soboto dne 17. t. m. opoldne proti dvojni prijavnini. — Odbor. iz strankarskega življenja. — Narodna radikaim* stranka sklicuje za svoje somišljenike In pristaše nekdanja Narodnonapredne stranke iz Krakovsko-Trnovskega volilnega okraja zaupni sestanek v petek dne 16. t m. ob 8. uri zvečer v gostilni pri »Mraku*-, Rimska cesta. Ofi-cijelno je bila fuzija med Narodno radikalno stranko in Narodno-napredno stranko že izvršena, treba je, da se tudi somišljeniki obeh strank enega okraja strnejo v eno krajevno organizacijo. Na programu ie reorganizacija že obstoječega pododbora Narodne radikalne stranke, zato je polnoštevilna udeležba pristašev obeh strank nujno i>otrebna potem v predelanem stanju Izvaža- nazaj. Nadalje so razpravljali o veterinarski konvenciji. Jugoslovenska dele&acija je med prestankom pogajanj izdelala veterinarsko konvencijo in jo predloži.a italijanski delegaciji, ki bo izrazila svoje pripombe, na kar se bo vršila skupna seja. Razven tega so razpravljali tudi o obmejnem prometu. X Občni zbor tržaške »Cosulick*. Trst, 14. maja. Tržaška paroplovna dražba Cosulich (prej Austro-Americana) ima dne 27. t. m. svoj občni zbor, na katerem se bo predlagalo, naj se razdeli za leto 1923 dividenda po 24 lir za delnico. Delniška glavnica se zviša od 60 na 150 milijonov lir. X Odkup 6% bonov. Odkup 6% državnih kronskih in dinarskih bonov se bo izvedel od 1. maja do 1. novembra 1924. Premije se ne bodo izplačevale. Boni ne bodo več prolongirani in se morajo vnovčiti v tem času. Dekurzione polletne 6% obresti se pripoznajo samo na bone, ki glase na kronsko valuto in ki bili prodani do 16. oktobra 1919. Vnovčenje se vrši pri generalni direkciji državnih dolgov in pri vseh okrožnih in okrajnih finančnih upravah v Srbiji. Orni gori. Vojvodini, pri finančnem ravnateljstvu v Novem Sadu in pri njegovih okrožnih in okrajnih finančnih upravah, na Hrvatskem. v Slavoniji, v Bosni in Dalmaciji. pri blagajnah pokrajinskih finančnih delegacij. X Monopol na vžigalice v Turčiji bo oddala angorska vlada kaki privatni firmi. Do tega koraka ie privedel turško vlado primerjalni študij evropskih monopolnih sistemov. Dopisi. — Fala. Dne 12. maja so našli v Dravi truplo ženske, ki je ležalo že več dni v vodi. Imela je več ran na glavi. Ni še ugotovljeno, da li so te poškodbe nastale vsled udarcev, v katerem s!uča!ti bi se šlo za umor, ali so nastale vsled butanja trupla ob pečine v vodi, v katerem slučaju bi se lahko sklepalo na samomor. Identiteta žene še ni ugotovljena. Orožništvo pridno poizveduje o vzrokih smrti. — Marenberg. Naš trg tukaj na severni meji ima med drugimi posebnostmi tudi * to, da oblasti še sedaj ne vedo kako bi ga imenovale. Tako n. pr, vidimo tablo z napisom »okrajno sodišče v M a r e n -b e r g u«, nedaleč je tabla »davčni urad M a r b e k« pečat župnega urada se pa glasi »župnijski urad M ar breg«. Katero ime je pravo, še d-p danes uradno nihče ne ve. Da se tej kolobociji napravi konec, bi bilo jako umestno, da bi pokrajinska uprava določila pravo ime našemu trgu. — Sedaj osrečujeta naš trg s svojim obiskom kar dva nemška poslanca in sicer gg. Schauer in Neuner. Najbrž se tudi Nemci že pripravljajo na volitve. Ta dva se med ljudstvo mnogo ne upata n napravita vso svojo politično agitacijo v gostilni v ožjem krogu med svojimi najzvestejšimi. Izpred sodišča. NESREČNI § 104 S. K- Z. Ferbežar Vinko je obtožen, da je razžalil orožnike z besedami: »Proklete k... žandarske, zakaj ste mojo punco zaprli? Svinje!« Zagovarja se s popolno pijanostjo, češ ne spominja se ničesar. Zavedel se je šele, ko so ga orožniki v »kosami« tepli. (Državni pravdnik, stnejč se: Tega se v vsak spominja.) \ Priče zanikajo pijanost. Sodba: 3 dni zapora. Ker pa sedi obtoženec že 16 dni v preiskovalnem zaporu, se smatra kazen za prestano. 13 dni je torej sedel, po nepotrebnepi. DRUGI SLUČAJ § 104 S. K. Z. Antonija K., stanujoča v Kranju, je menda huda ženska. Pred kratkim se je vršila pri njej radi neke tatvine hišna preiskava, ki je Imela tudi uspeh, ker so našli obilo stvari. — To pa je žensko tako raz-ljutilo, da je nahrulila prisotne uradne osebe, namreč dva orožnika in enega občinske- §a redarja z besedami: »Kar vse odnesite, e s... greste lahko, proklete svinje krani-ske.t — Pri današnji obravnavi pa ne kaže nikakega poguma, temveč bojazljivo taji, trdeč, da je bila takrat slepa, ter vsled tega ni videla, da ie imela uradne osebe pred seboj. Slišala je le glas oškodovanke, in njo ter njene ljudi ie hotela žaliti. — Ta' zagovor pa ovržejo izpovedbe prič — žaljenih uradnih oseb. Izkaže se namreč, da jo je orožnik opozoril, naj se dostojno vede, nakar šele so padle inkriminirane besede. Ponovno pozvana je izjav.ila; »Tiho ne bom, prmejduš, če me ubijete.« Sodba: 100 dinarjev globe, v slučaju neizttrljivosti 2 dni zapora. Seveda mora plačati tudi takso 50 dinarjev. TRETJI SLUČAJ § 104 S. K. Z. Valentin Strgar je vozil sani brez zvonca, kar nasprotuje cestno policijskim predpisom. — Od dveh v službi se nahajajočih orožnikov na odgovor pozvan, je reagiral z izrazom, ki ga tu ne moremo reproducirati. Poleg tega je očital orožnikom pri prvem zaslišanju pristranost. Kazen: 100 dinarjev, v slučaju neiztir-ljivosti 2 dni zapora. Takse ima plačati 50 dinarjev. ZLOČIN NEČISTOSTI ZOPER NARAVO L ŽIVALI MI. V tajni seji se zagovarja 16-leten mladenič zaradi zločina po §§ 8 in, 129a. Stvar se je zgodila še leta 1921, orožništvo pa jo Je Jele sedaj ovadilo. Razglasi se oprostilna sodba, ker stvar ni zadosti dokazana. NEDOVOLJENA UTESNITEV OSEBNE SVOBODE. ^e'avec se je zagovarjal radi nedecentnega nadlegovanja neke ženske. f°. , e„ sa je krivim spoznalo zločina v smislu § 93 z_ jejt( (ja je pet 1Minut kratil osebno svobodo ženske. Dobil je dva meseca Seče. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tisk« »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. ^%^^*a'%'%^- Naslov pove uprava »Naro«® Dnevnika«. n n* — v kavarna in gostlina, P0^. Rožno dolino se priporoč8, prta že ob 5 uri zjutraj, nikl v okolico dobe dobro k8 likerje itd. Postrežba t0^n*p;r solidna. Vino čez ulico 1 ^ ceneje. Sprejemajo se na hrano. Obed do pol 8 Marija Zgonc. ^ bi sem gojil za prihodnje leto Qb-buč, kumar in čebulč«8^jgl(0 vezujemo se Prevze aertieO* množino pridelanega s _ejjoC Nadaljna pojasnila 10 J^gu**8 seme na razpolago. S« trgovina Sever & komp- 12. . ljana, Volfova ul. Viktor W ^ I. ljubljanska cvetličarna, ^ burgova ulica 0 Daz0 cv«^* so na novo došle krasne i e tfl-in sadje vseh vrst m y za okras damskih O0(oip Nadalje sveže cvetlice, v' j9y! šopki, ~~i! ‘'’hl JU hi ,ubiie)slt sveži in suhi I j venci, žalni venci. 0\ito>b loga umetnih evetll > jj0v * venčkov za neveste, strežb» napisi. Ceha nizka, P° točna. Mali ogl«*1 imajo uspeh. .