St, 204 MttUkOH onait n li mM 1923. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVII8 Posamezne «*rilke v Trsta In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo t Btrofcotit ene kolom (T2 mat.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent ttBBtake satesl^ poslanice M vabila po L 1.—. oglati denarnih zmtfov mm po L 2. — Mati oglati po 20 cest besedi, najmanj pa L 1 — Ogla* naročnina in refc*amsel|e ae poflHJ«$o rakljnčoo opravi Edinosti, v Trata, ulica s«. FractLSra AstiRccga ttev. 20, L nadstropje. — Telefon uredniitva In vpnvo ll-tt AtUKfo Tamaro o Jugoslovanih w. AitHlio Tamaro m bari ttxfi z dtoasHJol Karadjorijcvićar, s sporom dvom. s princem Jurijem in z vpraiaajcm nasledstva, če bi se sedanjemu kralju ne rodil prestolonaslednik. Prihaja do zaključka, da bi — če bi kralj umrl iznenada — država padla v strašno dinastfčno in ustavno krizo. Obenem pa naglaša — in to mu je .menda glavno — da je dinastija šibka ter uživa nalo simpatiji Mož pozna dobro ideologijo —■ (radićevcev. Birokracija je — nadaljuje Tamaro —-nesposobna za poslovanje v večnarodni državi. To pa da je bistveno, ker birokracija mora biti instrument za privlačno silo narodnosti, ki hoče biti gospodar v centralistični državi. Moderna država potrebuje mnogo razumniških in 'tehniških sil. Jugoslo vensko kraljestvo je pridobilo z vojno bogastva neizmerne veljave: ima čudovite žitnice, gozdove, vode, rudnike. Nima pa tehničnih elementov in naprav, da bi organizirala izkoriščanje teh bogastev. Odstotek analfabetov dosega v Srbiji število 80. Istotako je na upravnem polju. Ustavim a hip! Kar se tiče analfa- betstva v :rb:ji bi pripomnili mi, da ima ^ugosloveniKa država v drugih /svojih delih le 10—15 odstotkov analfabetov, kjer ie kultura na naravnost častni in občudovanja vredni kulturni stopnji, kakor je to izrecno ugotovil — italijanski geograf profesor Musoni. In mi bi rekli in z nami gotovo vsak razsoden človek, da pogojev kake drŽave za obstanek in razvoj se ne sme presojati samo po slučajni zaostalosti enega predela, marveč po kulturnem, gospodarskem in socijalnem sestavu nje skupnosti. Nazoren zgled za to resnico je — Italija. Tudi ta ima — v svojih južnih pokrajinah (kar 3e ne taji uiti z italijanske strani) kraje s 60, 70 in celo 80 odstotkov analfabetov. Nikdo pa ne bo radi tega, tudi obžalovanja vrednega dejstva trdil, da velika Italija nima v sebi pogojev za življenje in razvoj, da ni močna in kulturna državal Gospod Tamaro si je priredil svojo posebno metodo. Ko sodi o kulturnem stanju, --.o mu odločilne kulturne .razmere v nekaterih krajih Srbije za označbo kulturnega spanja vse država. Če pa hoče pred-očati, da v tej državi ne more priti do edinstvenosti, se sklicuje na razpoloženje v slovenskih in hrvatskih krajih. Enkrat mu je težišče položaja v Beogradu, drugikrat pa v Zagrebu in Ljubljani. Dejstvo pa je, da je jugoslovenska država nova, da se še le ureja, da je nastala iz pokrajin, ki so bile skozi stoletja pod različnimi upravami, ki so živele v povsem raznolikih razmerah in imajo zato tudi rantične tradicije. Naravno je torej — in pravi čudež bi bil, će bi bilo drugače da treba premagovati velike težkoče in da zato urejevanje ne more iti hitro in gladko. Saj še stare države ne morejo priti po vogli do povolpiih in normalnih uredb. Treba n. pr. le čitati italijanske liste! KolSko pritožb čitamo tu o potrebi reosnove birokracije, ki da nikakor ni „orasla svojim nalogom, in vse uprave, ki da ne odgovarja zahtevam sedanjosti moderne države. Saj to potrebo naglaša vedno — tudi sedanji načelnik vlade, g. Mu&aokni. Pa tudi tu je zagrešil gosp. Tamaro kMčečo protislovje. Najprej pravi, da hočejo Srbi gospodariti v drŽavi. Takoj na to S pa pravi, da se v birokracijo prilegajo vedno bolj — hrvatski in slovenski elementi, ki da se utegnejo polastiti jugoslo-venske politike. Prva trditev izključuje drugo. Besedičenje, da hočejo Srbi izključno gospodariti v upravi države, je izmišljotina. V Hrvatski in Sloveniji imajo po vseh uradih — izvzemši morda nekoliko funkcijonarjev v carinarski stroki — le hrvatske in slovenske uradnike. Poslovni jezik in učni jezik po vseh učiH-£čih je slovenski oziroma hrvatski I Gosp. Tamaro govori tudi o strašni korupciji v jugoslo venski birokraciji. Nfckdo ne bo hotel tajiti, da ne bi bilo obžalovanja vrednih in žalostnih slučajev korupcije. Mari pa je ni tudi in stokrat hujše v Madžarski, ki je gosp. Tamaru tako pri srcu, in pa tudi — kje drugje? Gosp. Tamaro naj le pridno čita italijanske liste, pa tudi razne izjave sedanjih naših državnikov, pa bo čul, da je treba tudi pri nas zdraviti marsikaj. Jugoslovenska vlada pa je ravno jsedaj na delu, da iztrebi to zlo iz Pisec pobira vse možne vesti o uporih slovenskega in hrvatskega vojaštva in o zapostavljanju častnikov. Vsaka posamezna disertacija ima zanj pomembnost upora. Kakor da ne bi bilo disertacij tudi v drugih vojskah! Kar se tiče izvestnih častnikov, ki so jim daH slovo, pa pozablja gosp. Tamaro, da so to bivši avstrijski častniki z njih nespremenljivimi ^avstrijskimi — spomini, ki kaj ne morejo pozabiti, da so bili — avstrijski častniki! Gosp. Tamaro naj bi tudi ne pozabil, kako in kaj so razni italijanski vojni veščaki po polomu pri Kobaridu pisali o nekaterih oddelkih vojske! Kako žaljivo in krivično pa bi bilo, če bi hotel kdo radi takih po-jai.vov delati neugodne zaključke glede vrline italijanske vojske !l Italija Sestanek Splošne delavske zveze zaključen. Zaupnica dosedanjemu vodstvu. D'Aragonov predlog za neodvisnost zveze od strank ter za sodelovanje sprejet, MILAN, 26. Dvodnevno zasedanje, ki so ga spremljale precej živahne debate, je 'bi! včeraj ob 1. uri popoldne zaključen sestanek Splošne delavske zveze. Rezultat tega sestanka ni prinesel pač nikomur mU najmanjšega razočaranja: zmagali so tisti, ki so morali zmagati. Zmagal je Đ'Aragona z njegovo znano politiko za sodelovanje s fašizmom ali nekoliko bolj mik» rečeno — kakor navadno on sam pravi — s politiko, ki naj sloni na realnih tleli, t. j. Splošna delavska zveza mora računati s fašizmom. Takoj po otvoritvi zadnje seje je predsednik Argentina AltobeHi naznanil, da so mu bili vročeni 4 predlogi; izvršilni odbor pa bo zahteval glasovanje o predlogu Bruno-Rugginenti. Ostale 3 predloge so star ili: maksimalisti in komunisti za opozicijo ter Sala kot predstavnik uradništva ' ~ upnico D'Aragoni. Pred glasovanjem pksimalisti in komunisti združili po-... .zne predloge v enega samega, Sala iiU je odtegnil svoj predlog, tako da sta ostala samo Še dva, t. j. predlog Bruno-Rugginenti za D'Aragonovo politiko ter skupen predlog maksimalistov in komunistov kot protipredlog. Izvrševalni odbor je >tavil na glasovanje najprej predlog Bruno-Rugginenti, ki ne vsebuje ničesar drugega kakor D'Aragonove izjave na prejšnji seji: sestanek odobrava dosedanje delovanje izvrševalnega odbora ter daje le-temu popolno zaupnico; poudarja neodvisnost sindikalne organizacije od kate-resibodi stranke ali vlade; neodvisnost od strank zahteva od zveze, da sledi lastnim političnim smernicam dela, ki naj imajo za podlago svobodo; sestanek izjavlja, da ne sme zvezina politika poznati nikakih predhodnih zahtev ter mora ▼ svojem razvoju upoštevati konkretno smer vladne politike. (Podčrtal ur.}. Predlog maksimalistov in komunistov ima to-le vsebino: sestanek ima le posvetovalno 0oč, potemtakem nima nikake pravice odločati o vprašanjih, ki morajo priti po pravilih pred kongres, kakor je ravno ^vprašanje menjave dosedanjih razrednih mednarodnih zvezinih smernic; radi tega se bodo maksimalisti in komunista vzdržali glasovanja. Pri glasovanje je dobil predlog Bruno-Rugganeti 33 glasov; 23 udeležnikov ni ^asovalo. Predlog za sodelovanje s fašizmom je torej prodrl. Izid tega glasovanja Oam kaže, da niso bili ravno neumestni glasovi, ki so pred kratkim naznanjali ustanovitev nekake delavske stranke po angleškem vzorcu. Minister Di Cesard demislfoniraL RIM, 27. Minister za pošto in brzojav Di Cesar6 je davi izjavil svojim prijateljem, da je podal ostavko in da je pisal Mussoliniju pismo, v katerem mu je poročal o svojem delovanju kot načelnik poštnega ministrstva. Vest o tej demisiji ni vzbudila v Montecitorijaa nikakega presenečenja. Samomor princa Ruspoli-ja. RIM, 27. V vasi PigUo si je princ Jernej Rnspofi pognal krogfjo iz samokresa v srce. Kot vzrok samomora se navaja dejstvo, da je princ, odkar mu je umrla mati, bolehal na živcih. Velikanski požar v vojaški ladjedelnici ▼ Tarantu. TARANTO, 26. Včeraj ob 4. uri zjutraj je iz neznanih vzrokov nenadoma izbruhnil ogenj v kr. vojaški ladjedelnici. Ker je pihal zelo ugoden veter, se je ogenj takoj razširil; poleg tega je bilo v skladišču, kjer je izbruhnil ogenj, zelo veliko gorljivih snovi, kakor olje, razne masti, kisik itd., katere je ogenj takoj pograbil. Pristaniškim in mestnim ognjegascem se je posrečilo, ogenj le omejiti na skladišče samo, ki pa je popolnoma uničeno. Škoda znaša kaka dva milijona lir. Požar uničil sedem hiš. TRENTO, 27. Požar je uničil Bovo sedem hiš. v vasi Jugoslavlia Poročilo jugoslovenske vlade o domnevnem Italijanskem « ultimatumu. - Zavrnitev očitka, da beograjska vlada zateguje rešitev reškega vprašanja. - Vesti o od-stopitvi dr. Rybara neresnične. BEOGRAD, |26. (Uradno.) Agencija «Stefani» je zanikala vest «Messaggera», češ da je bil poslan « ultimatum* naši vladi zaradi rešitve reškega vprainja. V resnici gre le za željo italijanske vlade, da bi paritetna komisija končala svoje delo ie pred koncem tega meseca. Tudi naša vlada želi, da bi se fb važno vpratfauaje čim prej rešilo. V tem o žiru se torej obe vladi popolnoma strinjata. Očitek enega dela italijanskega časopisja, da zavlačujemo redtev tega vprašanja, je brez podlage; Ne moče se govoriti o obstrukciji in zavlačevanju z naše strani. Paritetna komisija ni nikakor delala dva meseca, ker so se pagajaaja vršila direktno med obema vladsma. Zasedanje komisije se ie zopet začelo dne 2 misli na tak korak, ker se obče ni sumilo o pravilnem postopanju angleških ^uradnikov. Tendenca madžarskih listov je, da, priobčujejo razne izmišljotine o jugoslov, državi.» Fantazije inozemskega časopisja o domnevnem sporazuma med Radićem in princem Jurijem zanikane. - Angleški diplomatski zastopniki niso zakrivili nikake nekorektnosti. BEOGRAD, 26. Tiskovni urad objavlja to-le poročilo: Vesti inozemskih listov v domnevnem skupnem delovanju med Radićem in princem Jurijem so brezsioiselne in niso našle nikakega odmeva v jugoslo-venskem tisku. Isti listi so javili, da je belgrajska vlada ukrenila nekake koradke proti angleškim diplomatskim zastopnikom v Budimpešti in proti angleškemu konzulatu v Zagrebu. Lahko izjavimo, da ni prav nikakega dvoma o korektnem postopanju angleških zastopnikov. Otvoritev V. slovenskega katoliškega sheda v Ljubljani. Slavnostni sprevod. Kralj Aleksander na shodu. Slupa zk**.,««^ LJUBLJANA, 26. Nekoliko pred pol-delegacija po vsaki seji v stik z italijan-1 osmo uro se je začel premikati veličasten skimi merodajnimi faktorji. | sprevod udeležencev katoliškega shoda iz- Končno je treba pripomniti, da tudi ita- pred opernega gledališča. Na ceh so ko- • rakali trobentači, njim so sledih jezdeci z avgusta, in italijanska delegacija je predložila dne 8. avgusta svoj zadnji načrt, da bi omogočila srbsko-hrvatsko-slovenski delegaciji, da stopi v stik s svojo vlado. Srbsko-hrvatsko-slovenska delegacija ni odpotovala takoj, da bi poročala svoji vladi; kajti morala je dobiti še nekatera pojasnila z italijanske strani. Pogajanja, ki so se vodila medte n^ so gotovo mnogo doprinesla k rešitvi vprašanja. Dne 17. avgusta so gg. Antonijević, Ry-baf in Račić odpotovali v Evian, da poročajo ministrskemu predsedniku Pašiću in ministru vnanjih stvari Ninčiću, kateri je ravno zaradi tega odpotoval v Evian. Srbsko-hrvatsko-slovenski delegati so se vrnili v Rim dne 22. avgusta in po pogovoru med predsednikoma obeh delegacij se je vršila uradna seja dne 24. avgusta. Ne more se ttfrej govoriti o odlašanju. Tekom tega kratkega časa so pogajanja znatno napredovala in začetna napetost se je ublažila. Treba je tudi upoštevati položaj naše delegacije, ki je lahko le v brzojavni zvezi s svojo vlado in le pored-koma v osebni, do Čim stopa italijanska Kjanska delegacija sama ni mogla priča kovati, da se bo njen načrt od 8. t. m sprejel brez razprave. ---— ------.------— . ____T o V i i_ , t «__« • skih uniformah, ki so sicer pri nas popol- >bsk^hrvatsWoven^kaJ^gacija m nQma neznane/ ^ temi ^ prihajali gostje noma neznane. Za temi so prihajali gostje n«en predsednik Rfbaf uživajo popolno za- vf Darodnih no- upanje, in vse vesta o njihovi zameni so ^ ^ ^^ skup.nQ katoHškiK brez podlage. „i^rii zastopniki SLS v narodni skup- mzacij, -----r-------. ščini Gostinčar, dr. Korošec itd., sloven- ----------ski župani, nepregledne vrste narodnih BEOGRAD, 26. Sinoči ob 6. uri je od- noš, krščansko-socialno dijaštvo, učitelj-potoval v Beograd minister zunanjih del stvo, kakih 2000 orlov, ljubljanski občin- » M;_jlIjl «« . ■iiin.il nnlinrlll i P elri cvoinsrslft Obnovitev reških pogajanj. Ninčičeve izjave. |v«» — amnak da tmffi v uradnik krogih nihče ne kniitfe. ki so izšle v času revolucije (1918— raznimi zastavami. Splošno pozornost so zbudili westfalski Slovenci v ličnih rudar- ski svetovalci. Na trgu kralja Petra je sprevod v lepem redu dežiliral pred kraljem Aleksandrom, ki je z balkona justične palače z velikim zauimanjem opazoval pestro množico, ki se je pomikala dalje. Kralj se je o manifestaciji zelo pohvalno izrazil. Po končani defilaciji se je Aleksander s svojim spremstvom med navdušenimi klici: «Bcg živi kralja!» peljal na Kongresni trg. . ~ LJUBLJANA, 26. Točno ob napovedani uri se je pripeljal v avtomobilu kralj Aleksander na trtf kralja Petra, kjer ga je pričakoval jugoslovenski episkopat, na čelu mu apostolski nuncij Pellegrinetti, železniški minister Janković, predsednik narodne skupščine Liuba Jovanovič, posl. dr. Korošec in veliki župan dr. Lukan. Kralj je hitro pristopil k velikemu županu dr. Lukami, ki ga je pozdravil in mu predstavil predsednika pripravljalnega odbora dr. Slaviča, ki je pozdravil kralja v imenu prapravljalnega odbora, poudarjajoč velik pomen prisotnosti Njegovega Veličanstva ori tej versko-kulturni manifestaciji slovenskega naroda. Nato je predstavil posl. dr. Korošec kralju Aleksandru ljubljanskega podžupana dr. Stanovnika, ki je v imenu občinskega zastopa prestol-nega inesta Ljubljane pozdravil kralja. Aleksander se je ljubljanskemu podžupanu prisrčno zahvalil in pristopil k apostolskemu nunciju Pellegrinettiju, s katerim se je delj časa razgovarjal. Nato je kralj natfovoril nadškofa dr. Bauerja, lavantin-skega škofa dr. Karlina in ljubljanskega škofa dr. A. B. Jegliča. Veliki župan dr. Lukan je nato predstavi! namestnika predsednika ljubljanskega deželnega sodišča dr. Papeža, nadsvetnika dr. Bulovca, ki je nato vodil kralja Aleksandra in njegovo spremstvo v dvorano. Kralj Aleksander se je v dvorani razgovarjal s papeževim nuncijem Pellegrinetiljem, z ministrom dr. Jankovičem, predsednikom narodne skupščine Ljubo jovanovičem, z ljubljanskim škofom dr. A. B. Jegličem in s poslancem dr. Korošcem, dr. Brejcem in drugimi. Kralj Aleksander je nagovoril nato starosto ljubljanskega konzularnega zbora generalnega konzula dr. Bencša, generalnega konzula dr. Kchlrussa, ki je govoril s kraljem v slovenskem jeziku, konzula francoske republike Flacha, italijanskega konzula De Comellija in belgijskega honorarnega konzula Dularja. Po končanem slavlju se je kralj odpeljal na Bled, Odkritje spominske plošče ruskim žrtvam LJUBLJANA, 26. Na Triglavskem jezeru bo v soboto, 8. septembra ob 11. uri dopoldne in ne, kakor je bilo prvotno objavljeno, 9. septembra odkritje spominske plošče ruskim žrtvam; samo v slučaju, da bi bilo 8. slabo vreme bo odkritje 9. septembra. Kmetski praznik na Bledu. LJUBLJANA, 26. Kakor vsako leto, tako bo tudi letos dne 8. septembra na Bledu velik kmetski praznik, ki se ga udeleže v znatnem številu tudi srbski, češki in bolgarski zemfjoradniki. Spored praznika je bogat. Zlasti opozarjamo na 1923}. Akademija prosi, da bi se ji za to priliko posodile ruske knjige, ki so izile v inozemstvu po letu 1917. Inozemstvo na moskovskem velesejmu. LONDON, 27. Reuterjeva agencija javlja, da je razstavilo svoje izdelke na mednarodnem vzorčnem velesejmu v Moskvi 87 nemških tvrdk, 45 ameriških, 19 avstrijskih, 17 čehoslovaških, 15 italijanskih, 17 estonskih, 16 litvinskih, 4 belgijske, 3 francoskih, 2 letonski, 1 švedska^ finski, 6 angleških, 8 kitajskih, 3 japonske in 2 palestinski tvrdki. Poljska Kongres vojnih invalidov v Varšavi. VARŠAVA. 27. Včeraj se je tu otvorilo zborovanje vojnih invalidov, ki bodo razpravljali o svojem gospodarskem položaju. Kongresa se je udeležilo 213 odposlancev, ki so zastopali 112 zveznih organizacij in 350.000 članov. Iz odborniškega poročila je razvidno, da iznaša skupno premoženje zveze invaKdov 1 milijardo in 5 milijonov poljskih mark. Člani zveze imajo v svojih rokah 73 skladišč tobaka, 14 skladišč soli, 1196 tobakarn in 17 kolodvorskih bufetov. Na zborovanju je bilo izvoljenih 13 komisij, ki so že začele delovati. Tajna ukrajinska univerza v Lvovu. VARŠAVA, 27. V Lvovu posluje že dolgo časa tajna ukrajinska univerza. Poljska vlada je prepovedala delovanje toga vseučilišča in zasleduje njega profesorje in dijake. Politično upravno oblastvo v Lvovu je razposlalo te dni okrožnico na vse šole, kjer opozarja učitelje, da naj ne agitirajo za to univerzo. Bolgarska Daskalov umorjen. PRAGA, <26. Na bivšega poslanika Stambulijskijeve vlade v Pragi Daskalova je bil izvršen včeraj atentat. Atentator, neki 26-letni Atanas Dikolov iz Sofije, je izstrelil proti njemu štiri strele iz revolverja. Dva strela sta težko ranila Daska-lova, ki je na poti v bolnišnico izdihnil. Njegov spremljevalec dr. Bojadjev je bil le lahko ranjen. Atentator je bil ujet. Vesti o preureditvi Caukove vlade netočne. SOFIJA, 26. Beograjski brzojavni urad javlja: Vesti inozemskih listov o predstojeći preureditvi Cankove vlade je brez vsake podlage. Nasprotno: položaj sedanje vlade se je utrdil po fuziji štirih najmočnejših meščanskih stiank, katere bodo skupno z drugimi legalnimi političnimi strujami podpirale vlado pod predsedni-štvom Cankova, Viaoi poseuut * — JV ,--- * , vlada tem pogojem ne ustreže, ne bodo tekmo narodnih noš m pa na veliko Konj- .. . 1. __ ___t____j.____, ,, I__ T J_^nrsntclro nAnrtlftlTPft sko dirko. Združene gorenjske podružnice Kmetijske družbe prirede pri tej priliki ^ ŽZVL ™ "^T" UTt . ^ , veliko' živinsko razstavo. Polovična vo-BEOGRAD, 26. Včeraj |e vlada izdala ž - na BJcd je dovoljena za vse, ki se bu- / t « _____ Rušila Razstava ruske umetniške literature. MOSKVA, 27. Petrograjska akademija X T i>otwTi nauiui) A u- » "i «... - — — -r-—- ——-----» piviti, da ne samo, da nI znanosti pripravlja razstavo ruske litera-aoben korak v tem smislu« ture in umetnosti. Razstavljene bodo le Francija Francija ni nasprotna vstopu Nemčije v Zvezo narodov. PARIZ, 27. Francoska vlada je poslala svojim zastopnikom v inozemstvu zaupno okrožnico z naročilom, da naj sporoćiljo vladam, pri katerih so akreditirani, da se Francija ne bo protivila vstopu Nemčije v Zvezo narodov. Pogoj za to je, da izpolni Nemčija, kakor vsi člani Zveze sploh, svoje mednarodne obveze. Francoski list o Radiću. PARIZ, 26. cJourna! de Debats» piše o Radiću: «Radić je pobegnil v inozemstvo in je s tem storil veliko uslugo državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. S tem činom se je njegov vpliv v državi zelo zmanjšal. Beograjskim političnim krogom je tako olajšano delo za sporazum s hrvatskimi političnimi skupinami. Nemšiia 7000 rudarjev za svobodno porensko republiko. PARIZ, 27. Iz Diisseldorfa poročajo, da je tamošnji municipij radi pomanjkanja sredstev odpustil 900 delavcev. Občinski svet je prepovedal prodajo alkoholnih pijač, da se tako preprečijo nemiri. Skoro v vseh rudnikih v Dortmundu so se delavci povrnili na delo. Gospodarji rudnikov so zopet sprejeli na delo vse stavku-joče delavce. 7000 rudarjev se je zbralo v rudniku v Neumiihle, kjer so sklenili opustiti pasivno rezistenco in delati pod vodstvom zasedbenih oblastev. Razen tega so se izrekli za ustanovitev neodvisne porenske republike. # Grilca Grška vlada odobrila lausansko pogodbo. ATENE, 27. Uradni list objavlja odlok-zakon o ratifikaciji lausanske mirovne pogodbe in njenih 17 prilog. Izredni zakoni, ki so bili izdani v času vojne, so bili razveljavljeni. Obsedno stanje in cenzura pa nista še odpravljena. Solunska konvencija. ATENE, 26. V vprašanju prilog, ki se imajo dodiati konvenciji o svobodni conf v Solunu, je naposled dosežen med jugosl. in grško vlado sporazum. Jugoslov. poslanik v Atenah Balugdžić odpotuje v svrho podrobne določitve prostora za svobodno cono najprej v Solun, nato pa odide v Beograd, da poroča vladi. Pred zaključitvijo stavke. Delavstvo proti Delavski zvezi in komunistični stranki. ATENE, 26. Listi javljajo, da so delavske organizacije izjavile, da so pripravljene nastopiti proti Delavski zvezi in komunistični stranki, ki sta gnali delavstvo v stavko. Delavci izjavljajo razen tega, da sprejemajo predlog, naj se razpasti Delavska zveza in vzpostavijo stare korporacije. Vlada je obljubila, da bo po dokončani stavki proučila sporna delavska vprašanja. Mednarodno zborovanje proti alkoboSu v __Kopenhagena, KOPENHAGEN, 27. Po konferenci medpar-mraestarac unijfe ima sedaj danska prestolica v gosteh udeležence 17. mednarodnega kongresa proti alkoholu. Kongres je pod zaščito danske vlade m je bil otvorjen s slavnostno prireditvijo, kjer so se med drugim uprizorili narodni plesi. Kongres so pozdravile največje osebnosti na polju zaanstva, med temi profesor na češki univerzi v Pragi dr. Foustka. Prvoboritelj za zakon proti alkoholnim pijačam v Ameriki je bil od zborovaicev navdušeno pozdravljen. Zborovanja se udeležujejo zastopniki 31 driav. DNEVNE VESTI Po evharističnem kongresu v Zagrebu jc priobčil v zagrebški «Riječi* neki katoliški svečenik nekoliko pripomb o vatikanski politiki napram Hrvatom. Pisec pravi, da je bilo v doižn KIRKA Roman Marije iarnovske, - Posloreaila G* B> Potovanje je bilo mučno in težavno. Dospeli smo pozno zvečer v tesnobo in tiho očetovo htto. Moj sivolasi oče, visok in Častitljiv, me je pričakoval na vratih. Objel me je molče in blagoslovil Tjoko. -Moja mati —- »? skoro sem se bala vpra-lati. «Grc na bolje. Odkar ve, da prideta, se je ■(boo stanje mnogo zbolj&alo.* Tjoka je poljubil naglo in udano dedu roko ia takoj je stekel po Širokih stopnjicah proti aobi njemu čez vse drage babice. K«| kmalu se je čtil njegov zveneči smeh in njegovo stopicanje po vsej hifti; moja mati je rekla, da ie vsled sreče skoro ozdravela. Drugo jutro, koj, ko se je zdanilo, me je ▼zdramil Tj oka, da greva na vrt. Veliki vrt v Otradi — vrt moje mladosti — jc blestel v svoji poletni obleki in Tjoka je Jekel pred menoj, čudeč te z glasnim vpitjem rsemu, kar je videl. ♦Poglej vodo! Glej mali most I In ti si se tu igrala, ko si bila majhna? Ali si bila tudi ti majhna ?» in me je gledal dvomljivo in osuplo. «Ali si bila majhna prav v vsem?» «Da,» sem odvrnila smejoča se. «Oh,» zavpije mali, «je tudi gugalnica! gu-galnica! Hurra!» «Tiho, tiho, zlato, ne moti babice ki je bolna.» •Babica me ne čuje, spi. In tudi, ni več bolna odkar sva dospela... sicer ne bi Sel danes ded v Kiev.» Tjoka je skočil iz gugalnice in dodal resno: «Biti živčno bolno pomeni že leti nečesa, kaj ne? In potem, ako se dobi zaželjeno, se ozdravi, kaj ne? — Babica je nekaj hotela. Prišla sva. In ozdravela ie.» Potem nadaljuje: «Tudi jaz sem živčno bolan. Moji živci si želijo kad rudečih breskvi. Hočejo tudi lovskega psa, kot je oni tam...» in kazal je na velikega, v solncu ležečega psa pointer-ja z gobcem na tacah. «Saj je to Bcar!» sem zavpila. «Je dragi Bear!* Pripognila sem se, da ga pobožam. «Bear, dobri... priden... ali me ne spoznaš veČ?» Bear je dvignil k meni oslabele oči, a se ni zgenil. ' Kako je otožen! mogoče je bolan,» sem rekla, dotaknivti se gobca, da se prepričam, če mu je nos mrzel. •Gotovo ima tudi on živce!» pravi Tjoka. «Gotovo ima živce in si želi kosti.« In otrok se je veselo nasmejal. V hipu se je pes okrenil in skočil nanj. Renčč in godrnjaje mu je grizel obleko in mu pokril rame in prsa s shno. Tjoka je padel kriči. Vrgla tem se na besnega psa, ga stisnila za vrat, za nieaa, poizkusila sem, savleči ga nazaj, toda z votlim renčanjem in naglim lajanjem je besnel, grizel m trgal obleko malega Tjoke, ga preobrnil m vlekel po pesku kakor razbito punčko. Medtem, ko sem grabila z levo roko vrat živali, sem pobrala z desnico kaven in t njim tolkla psa po glavi, da j« krvavela. Sedaj se je obrnil pes z rjovenjem tigra in se vrgel name. Občutila sem Žgoč ugriz njegovih čekanov in sem ga udarila s kamnom po gobcu, po očeh, da je bil že ves krvav. S krikom skoro da človeškim je opustil pas naskok, ae okrenil in se oddaljil. Videla sem, kako je dirjal po drevoredu, otožen in grozen, a poveš enim repom, z ranjeno glavo, svetlikajočo se v solncu. Vzdignila sem Jokajočega Tjoko, bledega kakor platno in stekla ž niim proti hiši. •Tiho, tiho, da te ne čafe babica J» sam jo-kaje prosila. «U boga babica bo umrla.* In Tjoka je skušal jokati bolj tiho. Jokajoča sva vstopila iz dvorišča skozi vrata sobe za služiačad. v hišo. 7,našla sva se v kuhinji pred prestrašenimi služkinjami. Pes...s sem ihtela, «pes na|U je ugriznil. MislMe-U da fe stekel?*... in stokajo« sem posadila malega Tjoko na ataHea; v raztrganem oblačilu je bfl pomilovanja vreden. Cosulich • • • • Dalmatin . , • . Geroftnrich . • Ldbera Triestina Uoyd • # • « • Lusslno m m • • Martlno>tcfi • » • Oceani* • • • • Premuđa • • • • Tripcovkh • • • Ampelca . , . , Cement Dalmatia Cement Spalato • • ••••• • ••tttttti 28H M70 40fi 1415 CAb 133 lin Ž90 50o 270 225 regSstrcvnna zadruga z omejeni m poroštvom uradufe v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n. na Valuta na tržaikem trgu. ogrske krone 0.1150 avstrijske krone . . . ......0.0322 čeSkoslovaSke kr-^ne 67.90.— dinarji 24.—.— W 10J60.— marke 0.C0C450 0.000563 dolarji 23.06 23.15 taneoski frank! • • • ......1**:.— ISi.50 fcrtf**^ ............. —.—42'k— angleški funti papirnati . . 0.13 0.0327 68.S0 24.10 11.— Sprejema navadne hranilne vloge knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje p® 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Orodne ure za stranhe od 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št telet. 25-S7. ■Kpaui Tiskarna JdioosrvTrsf i s s L izvrtale vso tiskarsko delo točno in solidno M lista h miajajj i ulio Sv. Rama tekija 120 n I na m U