Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 H
i
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 28.000
Letna inozemstvo	l.ir 40 000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun:	štev.	11234499
Leto XXXVIII. - Štev. 20 (1900)	Gorica	-	četrtek,	15.	maja	1986	-	Trst	Posamezna	številka	Lir	600
Marija - zgled svetosti Peti deželni kongres Slouenske skupnosti
(Misel za Marijin mesec)
Drugi vatikanski cerkveni zbor je poudaril, da je za laiško in za vsako svetost najlepši vzor Marija. Dokument o laikih pravi: »Popoln vzor ... duhovnega in apostolskega življenja je Devica Marija, kraljica apostolov. Medtem ko je kakor vsi ljudje živela na zemlji življenje, polno družinskih skrbi in truda, je bila vedno najgloblje združena s svojim Sinom In je na edinstven način sodelovala pri Odre-šenikovem delu (L 4). Zdaj pa, ko je vzeta v nebesa, se v svoji materinski ljubezni zavzema za brate svojega Sina, ki še potujejo in so v nevarnostih in stiskah, dokler ne bodo prišli v blaženo domovino.«
Tako imajo verniki v Mariji zgled, kako naj danes, v današnjih razmerah, vsak v svojem življenjskem položaju, posnemajo Marijo.
Za mnoge zavzete kristjane pomeni odnos do Marije, da vsak dan zmolijo k njej kakšno molitvico in gredo na kakšno božjo pot. Zanje je Marija lepa podoba, ki jim s svojimi prazniki lepša življenje in pestri cerkveno leto.
Toda kdo je Marija resnično? Chiara Lubich, ustanoviteljica ognjiščarskega gibanja, pravi: »Če bi vzeli vso ljubezen in vso bolečino vseh mater skupaj, ne bi skupaj zneslo tiste ljubezni, s katero Marija ljubi vsakogar izmed nas osebno.« Don-Bosko je podobno dejal redovnicam Hčeram Marije Pomočnice v zavodu v Nizzi: »Marija vas ima rada. Marija je sredi med vami. Sprehaja se po tej hiši in jo varuje s svojim plaščem.«
Tako naša pobožnost do Marije ni le kakršenkoli odnos do žive osebe, ampak nas s to osebo povezuje njena najtesnejša materinska ljubezen.
Kdor hoče dati pravilen odgovor na tako ljubezen, mora v njem nastati želja, da bi jo posnemali v njenih krepostih: v pogumu za služenje, v preprostosti, potrpežljivosti, iskrenosti, zvestem poslušanju Boga in združenju s Kristusom.
Mnogim se bo to zdelo previsoko: kako bi mogli mi, ubogi, povprečni, grešni ljudje posnemati Marijo? Izkušnja nam govori, kako pogostokrat smo prezrli božji klic, iskali prej svojo kot njegovo voljo. Kako naj potem mi uskladimo Marijino podobo s svojim življenjem?
Morda bo preprosto premišljanje odstranilo naše pomisleke: Zakaj se Marija ne bi mogla prikazati današnjemu svetu nad blatom in plevelom naše slabotne narave? Ali temno ozadje na umetniški sliki ne poudarja še bolj svetle osrednje podobe? Mi vidimo Marijo kot človeka, ki je poln modrosti, ki prihaja od Boga, poln notranje lepote m milosti. In čeprav je Bog od nje zahteval delež bolečine in trpljenja bolj kot od vsakega drugega človeka, je ona v vsem hotela spolniti le božjo voljo.
Kako se to more uresničiti v nas? Ena sama je pot, ki jo je nakazal Kristus in zapisal apostol Janez: da vedno ostanemo v ljubezni. »Mi smo spoznali ljubezen, ki jo Ima Bog do nas, in verujemo vanjo. Bog je ljubezen, zato tisti, ki živi iz ljubezni, živi v Bogu In Bog živi v njem« (1 Jan 4, 16).
To zahteva, da sta naša notranjost in naše zunanje življenje, kakor pri Mariji: stalna ponudba ljubezni, neprestana nesebična pripravljenost za druge iz ljubezni. Če tu omahujejo naše moči, Je Marija z nami. Stoji nam ob strani, drži nas za roko in spremlja korak za korakom. Kaže nam, da se tudi mi lahko popolnoma vtopimo v Boga in vse svoje energije usmerimo v spolnjevanje božje volje v združenju s Kristusom.
Najlažje se tesno združimo s Kristusom v sv. Evharistiji. Če hočemo iz svojega življenja napraviti vsaj pomanjšano podobo Marijinega življenja in njene povezave s Kristusom, moramo znati temeljito izkoristiti tiste trenutke, ko nam je Kristus najbolj na razpolago, pri maši, zlasti pri obhajilu, ko je on v nas z dušo In telesom kot Bog in kot človek.
Tako bomo lahko Izvrševali krščanski poklic svetosti: biti danes in tu kot Ma-
rija, ne le pred Bogom, ampak tudi za vsakega človeka, s katerim pridemo v stik.
Marijo imenujemo pribežališče grešnikov. To pomeni, da mora vsak človek v nas najti srce, ki mu daje zatočišče in v katerem lahko najde novo pot k Bogu.
Marijo imenujemo Tolažnico žalostnih. Preneseno na nas to pomeni, da moramo tudi mi sprejeti trpljenje in stisko vsakega človeka in mu pomagati, da bo lahko dojel pomen in veličino trpljenja kot soodreševanje duš s Kristusom. Ni velike noči brez velikega petka!
Marija je Pomoč kristjanov. Če hočemo tudi mi na to odgovarjati, mora vsakdo, ki pride v stisko, v nas najti razumevanje, pomoč in podporo.
In če je Marija nebeška vrata, mora biti naše življenje pobuda in' vrata, ki pomaga človeku do božjega, do Boga samega.
Kjerkoli živimo, v družini, v tovarni, v šoli, med sosedi, v župniji morajo ljudje v nas zaslutiti Marijino in Jezusovo navzočnost. Zlasti v moralnih vprašanjih, kjer je javno mnenje proti božji postavi, moramo mi dvomečim pomeniti »steber in oporo resnice«, kakor je sv. Pavel dejal za celotno Cerkev.
Potem bodo ljudje v zmedi življenja moderne dobe lažje našli smer, luč in pravo pot k njemu, ki je »pot, resnica in življenje«.
StO
Romagna je ena tistih italijanskih dežel, v katerih je antiklerikalizem najbolj razvit. Morda je k temu botrovala tudi večstoletna pripadnost papeški državi. Ljudje so v papežu gledali bolj vladarja kot Kristusovega namestnika. Antiklerikalizem je po vojni prešel v komunizem. Romagna je še danes ena najbolj »rdečih« pokrajin. Versko življenje je slabo (ponekod se komaj 2 % prebivalstva udeležuje nedeljske sv. maše), duhovni poidici redki. Vendar so znaki, da se nekaj obrača na bolje. Tudi zadnji papežev obisk to potrjuje.
Prvič, odkar je Karel \Vojtyla postal papež, je njegovo potovanje znoitaj Italije trajalo kar štiri dni. Obiskal je šest mest, imel številna srečanja, govoril triindvajset-krat.
V FORLIJU
Začel je svoje potovanje v četrtek 8. maja v zgodnjih popoldanskin urah v mestu Forli, kjer so ga zelo prijazno sprejeli. Med drugimi sta ga pozdravila minister za obrambo, republikanec Spado-lini in župan Zanniboni, komunist.
Zadnji papež, ki je obiskal Romagno, je bil Pij IX. leta 1857, ko je 1a dežela še pripadala papeški državi. Po 129 letih je prišel Janez Pavel II., da podčrta poslanstvo Cerkve v sedanjem času, ki je predvsem duhovnega značaja Poudaril je, da ga ne prevzema nikako hrepenenje po preteklih časih, ko je tu papež izvrševal tudi svetno oblast. Povabil je prisotne, naj odkrijejo svojo istovetnost in svoje dostojanstvo.
Maševal je na prostem na trgu pred stolnico in krstil sedem otrok. V dar je prejel celo mehanično opremo za poljedelsko zadrugo, ki naj bi se ustanovila v Afriki ter nabirko živil in oblačil za ljudi Tretjega sveta.
V CESENI IN IMOI.I
Se isti večer je prišel v Ceser.o, kjer je prenočil pri svetišču Matere božje »del Monte«, od koder je prelep pogled na vso rodovitno lavnino do Jadranskega morja.
Naslednji dan, v petek, je opravil dve sv. maši na prostem. Značil.ia sta bila kraja teh svetih daritev: v Ceseni dopoldne na konjskem dirkališču, v Imoli popoldne pa na avtomobilskem.
Cesena je znana kot središče poljedelske dejavnosti, kjer prevladujeta žito in
V goriškem Avditoriju je bil v soboto
10.	maja peti deželni kongres Slovenske skupnosti. V dopoldanskih urah je bila na sporedu obravnava o spremembi strankinega statuta. Po izčrpni zadevni razpra vi in utemeljitvi je nato zvečer kongres tudi uradno ratificiral in sprejel novi strankin statut.
Glavni, politični del kongresa je potekal v popoldanskih urah. V lepo okrašeni dvorani, kar preplavljeni z lepaki SSk, se je odvijal uradni kongresni del. Ob 16. uri je bilo na sporedu odprtje deželnega kongresa s pozdravi podelitvijo odličij, političnimi poročili, razpravo in končno volitvami novih organov. V začetku je zelo primerno nastopil moški zbor Mirko Filej iz Gorice, ki je pod vodstvom Zdravka Klanjščka odpel pet posrečenih skladb in s tem ustvaril tudi slovesno in praznično vzdušje.
Kongresu je predsedoval predsednik tržaškega pokrajinskega sveta SSk Saša Rudolf, ki mu je stal ob strani goriški pokrajinski predsednik stranke Gradimir Gradnik. V začetku je pozdravil številne goste in delegacije, ki so se udeležili kongresa. Tako so bili prisotni predstavniki strank DC, PSI, PSDI, PCI, nato SSO, SKGZ, SZDL Slovenije, Narodnega sveta koroških Slovencev, Slovenskega deželnega gospodarskega združenja; od manjših strank Union Valdotaine in Movimento Friuli.
vinska trta. Značilen je bil napis na oltarju: »Jaz sem kruh življenja«. Papež je med mašo podelil prvo sv. obhajilo 14 otrokom iz raznih osnovnih šol
Na avtodromu v Imoli pa je podelil 16 mladim zakrament sv. birme. V govoru med mašo je dejal, da je treba premagati zmotni predsodek, češ da je vera nekaj zasebnega. Vera in življenje sta nerazdruž-no povezana. V zvezi s tem je opozoril na negativne pojave, ki so značilni za Romagno: verska brezbrižnost, nizka stopnja moralnega življenja, praznota v. dušah mladih. Treba je dati spet poudarek vrednotam kot so življenje, ljubezen, dostojanstvo zakona in njegova nerazvezljivost.
Pri maši v Imoli je omenil tudi jedrsko katastrofo v Černobilu v Ukrajini. »Molimo,« je dejal, »za žrtve te tragedije in za vse, ki trpijo posledice te nesreče, ki je še vedno grozeča zaradi svoje nevarnosti.«
Na večer se je papež vrnil v svetišče na Gori. Bila je že noč, ki so prišli do njega mladi s plamenicami v rokah. Njim je rekel, da so te plamenice nasprotje otemnjenih vesti, zapletenih v greh in zmoto. Danes ni lahko biti kristian, ker je treba verovati vse, kar je Kristus razodel in Cerkev uči, ker je treba spolnjevati vse zapovedi, dostikrat do junaške stopnje, ker je treba biti pričevalec v sodobni družbi, polni posvetnosti.
V RAVENNI
Tretji dan je papež pričel v Faenzi, kjer je na Velikem trgu opravil sv. mašo in poročil tri mlade pare. Posebno srečanje je imel z delavci petrokemičnega podjetja Anic.
Na večer je dospel v Ravsnro, kjer je prenočil v hospicu »Sv. Terezija« za neozdravljivo bolne. V nedeljo dopoldne je obiskal grob pesnika Danteja, ki je pred 665 leti kot begunec umrl v tem mestu.
V baziliki sv. Apolinarija »in classe«, kjer je bilo nekdanje ravensko pristanišče in je polna dragocenih mozaikov, je nato v navzočnosti številnih školov in članov evropskega parlamenta onravil sveto mašo. Poudaril je vlogo Ravenne kot idealnega mostu med Vzhodom in Zahodom ter pomen sv. bratov Cirila in Metoda za povezanost evropskih narodov.
Popoldne je opravil sv. mašo na hipodromu in pozval zlasti mlade, naj bodo budni, kajti na kocki so človekove vrednote. Zavzel se je za verski pouk v šo-
V imenu goriškega mesta je v začetku pozdravil zborovalce župan dr. Antonio Scarano, ki je podčrtal vlogo SSk v skupnem sodelovanju v javnih upravah. Predsednik Dolhar je nato podelil odličja SSk kot priznanja za dolgoletno javno udejstvovanje številnim nekdanjim izvoljenim predstavnikom, kandidatom in drugim zaslužnim osebam. Seznam teh bomo objavili prihodnjič.
Nato je spregovoril deželni predsednik dr. Rafko Dolhar, ki je v svojih izvajanjih poudaril nekatere temeljne vodilne misli in vlogo SSk. Tako je med vidnimi točkami tudi posebej naglasil enotnost Slovencev v zamejstvu in pri tem zlasti spomnil na vseslovenski manifestaciji v Gorici in v Trebčah. V vsem je Dolhar še izrekel upanje na boljši uspeh pri celotnem razvoju slovenske manjšine v deželi, zlasti pri delu za zaščitni zakon.
Sledili so pozdravi posameznih delegacij. Predsednik kongresa Rudolf je najprej prebral nekaj voščilnih telegramov, ki so jih poslali v imenu Siidtiroler Volkspartei iz Bočna predsednik Silvius Magnago, nato senator Sergio Fontanari iz Tridenta in še Gibanje ljudskih demokratov iz Čedada
Za Union Valdotaine je pozdravil Jean Pierre Ghignonc in izročil SSk značilno »kupo prijateljstva« iz Doline Aoste. Nato jt v imenu dekgacije koroških Slovencev spregovoril dr Karel Smolle. Za Republiško konferenco SZDL Slovenije je pozdra-
v Romagni
lah, za sožitje, omenil najnovejše grožnje za okolje (Černobil!) in vzkliknil: »Grožnje in tveganja od vsepovsod, celo z neba, ki je bilo doslej vedno izraz najlepših stvari in najbolj vzvišenih stremljenj.«
Isto popoldne je sv. oče v družbi francoskega pisatelja konvertita Frossarda obiskal cerkev sv. Apolinarija Novega in sv. Vitala ter bližnji mavzolej Galla Pla-cida.
Svoje potovanje je zaključil v kopališkem kraju Cervia, kjer je blagoslovil temeljni kamen za novo hišo, ki bo služila Gibanju za življenje. Obepem je prisostvoval tradicionalni »Zaroki z morjem«. Slovesnost je v tem, da se vrže v morje prstan in venec iz rož v spomin na vse žrtve morja. Blagoslov je iz daljnega leta 1445, ko ga je uvedel ravenski škof in kardinal Pietro Barbo, kasneje papež Pavel II., ki se je čudežno rešil ob nekem brodolomu.
J. K.
Slovensko pismo na predsednika države
Ob obisku predsednika Cossige v Vidmu je enotna delegacija Slovencev v Italiji poslala pozdravno pismo, v katerem uvodoma obžaluje, da ne more izročiti pozdravov osebno, ker pristojne oblasti niso ugodile pravočasno dostavljeni prošnji za sprejem. V pismu delegacija izraža zaskrbljenost zaradi ponovnega poskusa zamrznitve razprave o odobritvi globalnega zaščitnega zakona v parlamentu in to 40 let po rojstvu italijanske republike in 10 let po ratifikaciji Osimskega sporazuma. V nadaljevanju delegacija poudarja Cos-sigove besede, da mora biti italijanska republika skupna domovina tudi tistim skupnostim, ki govorijo drugačen jezik od italijanskega in da morajo biti te skupnosti primerno zaščitene prav v njihovi drugačnosti, ki predstavlja bogastvo za vse. Ob koncu pisma prosi delegacija Cossigo za posredovanje pri pristojnih oblasteh za hitro odobritev zaščitnega zakona in za sprejem na Kvirinalu.
Ob obisku predsednika republike pa je prišlo tudi do obžalovanja vrednega dogodka, ko so organizatorji svečanosti preprečili senatorki Grbčevi, da osebno posreduje predsedniku Cossigi željo enotne delegacije za sprejem. V znak protesta je Grbčeva zapustila svečanost v Vidmu,
vil predsednik Komisije za manjšinska vprašanja Željko Jeglič. Sledili so pozdravi italijanskih strank. Za PSI je spregovoril deželni tajnik Gianfranco Trombetta, za PCI pa svetovalec Martone. Pozdrav PRI je prinesel deželni tajnik Carlo Appiotti, za PSDI pa pokrajinski svetovalec Bres-san. Nato je v imenu Movimento Friuli pozdravil predsednik Roberto Jacovissi. Malo kasneje je prinesel pozdrav DC njen deželni tajnik Bruno Longo. Ob koncu tega uradnega dela so se spregovorili predstavniki osrednjih slovenskih organizacij, in sicer za SKGZ predsednik Boris Race, za SSO predsednica Marija Ferletič in za Slovensko deželno gospodarsko združenje predsednik Vito Svetina. Prisotna sta bila tudi nabrežinski župan Bojan Brezigar in sovodenjski župan Vid Primožič.
Sledilo je politično poročilo deželnega tajnika dr. Andreja Bratuža. V svojih izvajanjih je v obširni obliki podal politično delovanje SSk od zadnjega kongresa, ki je bil na Opčinah leta 1983. Deželni tajnik SSk je posebej poudaril nekatere osnovne probleme in dogajanja, ko je slovenska stranka z aktivnim delom v tem obdobju dosegla razne vidne uspehe. Med njimi uspeh na deželnih volitvah s ponovno izvolitvijo svojega deželnega svetovalca, vstop v deželno večino, delo pri zakonski zaščiti, pobude na manjšinskem področju. Bratuž se je nadalje dotaknil odnosov z matično domovino in pozitivno ocenil sedanje odnose. Nato je še podčrtal uspeh na evropskih volitvah in splošne politične perspektive. Odločno je nasprotoval nameram, da bi spremenili bodoči deželni volilni zakon, s čimer bi SSk prišla ob svoje zastopstvo na deželi. Obravnaval je tudi gospodarske in socialne probleme med našo manjšino in poudaril vlogo naše mladine.
Po živahni in dolgi razpravi je nato že pozno ponoči kongres izvolil nove vodstvene organe SSk. Za novega deželnega tajnika je bil izvoljen Ivo Jevnikar, deželni predsednik pa je postal Marjan Terpin. V deželnem tajništvu pa bo skupno 14 elanov iz tržaške, goriške in videmske pokrajine.
Tako je peti deželni kongres slovenske stranke spet potrdil glavne smernice samostojne slovenske politike v Italiji, posebej v tem nelahkem času, ko se bije boj za dosego zaščitnega zakona.
■ Po zadnjih analizah o količinah joda 131 v italijanskih povrtninah in mleku so pristojni ministri Capria, Degan, Pandolfi m Zamberletti sklenili, da dovolijo prodajo listnate zelenjave, kot so to storili pretekli teden že na Siciliji in Sardiniji, še v Kalabriji, Bazilikati, Apuliji, Kampa-niji, Abrucih, Moliseju, Markah, Laciju, Umbriji in Toskani. V ostalih, tj. severnih deželah, pa bo verjetno prišlo do dovoljenja prodaje konec tega tedna.
■ Sovjetska vlada je sporočila, da je poleg dveh oseb, ki jih je takoj priznala, umrlo zaradi opeklin in radioaktivnega sevanja še šest oseb, število težko ranjenih pa je naraslo na 36. Umrli so v glavnem pripadali osebju jedrske elektrarne v Černobilu in gasilcem. Še vedno pa je neznano število tistih, ki se zdravijo zaradi posledic radioaktivnega sevanja. To sevanje upada v celotni Ukrajini in Belorusiji; izjema je območje 30 km okrog poškodovane elektrarne.
H Libija je izgnala 36 zahodnoevropskih diplomatov in sicer 25 Italijanov, štiri Nemce, dva Belgijca, dva Španca ter po enega Francoza, Nizozemca in Danca. Tisti diplomati, Ki ostanejo, pa brez uradnega dovoljenja ne bodo smeli več zapuščati libijske prestolnice Tripoli. Libijska vlada je te ukrepe sprejela, kot sama pravi, v odgovor na »zatiralne ukrepe, ki sc jih evropske države sprejele proti libijskim poslaništvom pod pritiskom ZDA«, španska vlada v Madridu pa je izgnala libijskega generalnega konzula ter protestirala pri libijski vladi, češ da delovanje njenega veleposlaništva v Madridu ni v skladu z njenim poslanstvom.
Papež Janez Pavel II.
V Gorici spomeniku goriškim deportirancem
Pastirčkovo slavje
Ko se je o veliki noči leta 1946 rodil v Gorici otroški list Pastirček, so mu ob zibelki stale tri rojenice. Prva ie napovedala: »Nebogljeno dete si, ne boš dolgo živel.« Druga je pristavila: »Katehetsko dete si, ne boš imelo lahkega življenja.« Tretja pa je napovedala: »Še dolgo boš živelo, dete, in radi te bodo imeli ne samo katehetje, marveč tudi otroci, njihovi starši in vzgojitelji.«
Kot običajno v ljudskih pripovedkah se je najbolj uresničila napoved tretje rojenice. To se je pokazalo v letošnjem maju, ko je Pastirček obhajal 40-letnico življenja. Pokazalo se je, da je res imel včasih težko življenje, ker je moral živeti v revščini, ker ga je kdo včasih gledal kot nepotrebnega otroka po Prešernu: »Kaj je tebe treba bilo, dete mlado, dete lepo...« Toda odrasel je kot Cankarjev Kurent, vesel sebe in sveta, ki ga obc;aja, vesel naših otrok in njih vzgojiteljev ter staršev, pa tudi vseh dobrih ljudi, ki so zanj skrbeli in še skrbijo od urednikov do so-trudnikov, od darovalcev do bralcev. Vsem poje svoje pesmi, jih zabava z ugankami, razveseljuje s pripovedkami in risbami, poučuje in uvaja v spoznavanje naših velikih ljudi in naših krajev.
Vse to so otroci izpovedali v nedeljo 11. maja ob akademiji v Katoliškem domu v Gorici. Prvi so se zbrali že zjutraj k maši ob 10. uri na Placuti. 'l am so po svoje oblikovali sveto daritev in pri njej sodelovali s petjem, berili in prošnjami. Po maši so se podali v Katoliški dom, kjer so se na prostem ob lepem pomladanskem soncu poskusili v risanju ex tempore. Bilo jih je okoli 80. Videl si jih v skupinah, posamezne, pri mizah, na zidovih, v atriju Doma, vsepovsod so se razkropili s papirjem, barvicami, svinčniki, da so poustvarjali, kar so videli okoli sebe. In videli so veliko lepega: kostanje v cvetju, zelene lipe, rastočo travo, v njej cvetlice, zeleni lovor, Kalvarijo in Sabotin, pa hiše, igrišča, otroke... Motivov res ni manjkalo. Upodobili so tudi najljubše živali in igre.
Po običajni »paštašuti«, ki so jo skuhale požrtvovalne sestre v Zavodu svete Družine, so nekateri igrali, drugi pa so se že pričeli pripravljati na nastop v dvorani. Ob 16. uri se je namreč začel kulturni del slavja. Kjer so otroci, tam so tudi starši. Ta resnica se je izpričala tudi v nedeljo. Ker so prišli otroci z Goriškega in Tržaškega, so tudi starši in prijatelji bili od vseh strani. Ne vem, če je v nedeljo izostal obisk s kake slovenske šole. Najbrž so prišli v večjem ali manjšem številu otroci z vseh naših šol s svojimi starši. Saj je Pastirček prijatelj vseh naših otrok.
Organizatorji so v atriju razstavili vse letnike Pastirčka: bilo jih je 40. Ob njih si je človek lahko ustvaril podobo, kako je Pastirček rastel in se razvijal: kako se je spreminjala njegova vsebina, kakor so zahtevali časi in razmere. Od skromnega lista majhne oblike je danes že čedna revija z barvnimi platnicami, številnimi risbami, kar omogoča sodobna tiskarska tehnika, ki se je v 40 letih neverjetno izpopolnila in napredovala. Razstavljene so bile tudi risbe »ex tempore« ler izvodi lepo pobarvanih Pastirčkov. Čudovita je otroška »tiskarna«!
Na odru so pa že nestrpno in nervozno čakali režiserji in otroci, da se oder odpre. Saj ni bilo prijetno krotiti tako veliko število nastopajočih. Bilo jih je 170. Iz sporeda je bilo namreč razbrati, da sodelujejo otroci iz naslednjih krajev: Gorica, Sv. Križ, Mačkolje, Bazovica, Opčine, Števerjan, Rupa-Peč, Sovodnje in Štandrež. Z njimi so se trudili: Janez Povše kot glavni režiser, Lučka Susič, Mariza Perat kot prva pomočnica režiserju, Nevja Žerjal, s. Angelika Šterbenc, Darja Smotlak, Anastazija Purič, Anka Černič, Nataša Sirk (izvežbala je baletno skupino iz Štandre-ža), Nadja Kovic, Loredana Petejan in Katarina Tabaj (vodila je zaključno pesem). Nič čudnega zato, če je pred začetkom vladala za odrom in na odru neka napetost. A ta je izginila, kakor hitro se je oder odprl. Zahteven in pester program je stekel kot v filmu, brez zastojev in zapletov. Nastop na odru je zamislila Zora Saksida in sicer kot neke vrste sprehod skozi 40 let Pastirčka. Štirje nižješolci iz Gorice so posamezne prizore in nastope povezovali, skupine pa so druga za drugo prihajale na oder, da odpojejo svojo pesem ali prikažejo svoj prizor.
Pri tem so sodelovali tudi otroci v dvorani, ki so odgovarjali na zastavljena vprašanja. Bil je torej tudi neke vrste kviz: oder in dvorana, vse je hilo povezano v živo nastopajočo enoto. Poleg baletne skupine naj omenimo še živo podani prizor Torta za mamo ter zaključno skup-
no pesem, ko se je oder napolnil z otroki. Seveda bi morali omeniti še vse ostale skupine in zbore, toda naj bo dovolj naštevanja.
Ob koncu je sedanja urednica Ljubka Šorli spregovorila otrokom in staršem o Pastirčku in se vsem zahvalila. Za njo so prinesli pozdrave še urednik Galeba Lojze Abram, ki je z lepimi besedami poudaril važnost mladinskih listov. Pozdravili so še dr. Damjan Paulin za ZSKP, Marija Ferletič za SSO, Andrej Bratuž v imenu goriške občinske uprave, dr. Aieš Lokar pa v imenu tržaške občinske uprave. Med gosti so bili tudi jugosl. vicekonzul ga. Valenčič iz Trsta, devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar ter oba škofova vikarja dr. Lojze Škerl in dr. Oskar Simčič. Telegrame so poslali: tržaški škof Lo-renzo Bellomi, goriški prefekt Garsia Alt ter odgovorna urednika skavtskih glasil iz Trsta (Jambor) in Gorice (Planika).
Ob tej priložnosti so organizatorji poklonili plaketo dosedanjim urednikom Pastirčka: Kazimiru Humarju, ki je kot mlad katehet pomagal ustanoviti Pastirčka in ga potem po potrebi urejeval, dr. Jožetu Prešernu, ki je 13 let skrbel za Pastirčka, ko se je ta preselil v Trst, Zori Saksida, ki je urejevala revijo dve leti, ter Ljubki Šorli, ki vsa zadnja leta z največjo ljubeznijo skrbi za Pastirčka in ga je dvignila na sedanjo raven.
Posebno priznanje so prejeli razredi z najbolj zvestimi Pastirčkovimi sodelavci v tem šolskem letu: l.F Nižje srednje šole »I. Trinko« Gorica, 3. razred OŠ »J. Srebrnič« Gabrovec, 5. razred OŠ »O. Župančič« Gorica, 3. razred OŠ »V. Šček« Nabrežina, 5. razred OŠ »A. Sirk« Sv. Križ pri Trstu, Nižja srednja šola »T Cankar« v Trstu, 3. razred OŠ »P. Bulkovič-Domen« Sovodnje, OŠ »1. maj 1943« Zgonik, OŠ Boršt, 2. razred OŠ »J. Abram« Pevma.
Udeleženci dopoldanskega »ex tempore« so prejeli pokale, dar knjigarne Carducci, Katoliške knjigarne, podjetja Kosič, knjigarne Giss, tiskarne Budin — vsi iz Gorice, knjigarne Fortunato iz Trsta, Tržaške knjigarne, papirnice Ulgheri Pavat z Opčin ter Pastirčkovega uredniškega odbora. Zaslužni zmagovalci pa so bili: Sara Budal, Matej Klanjšček, Gabrijel Sfiligoj, Marko Mažgon, Sara Komavli, Tamara Kosič, Edi Terasin, Sara Brezigar in Simon Kosič.
Po mnenju vseh je akademija dobro uspela in zaslužijo vse priznanje otroci, njih učitelji in učiteljice, kateheti in ka-tehistinje, režiserji. S skupnim delom so ustvarili zares lep kulturni užitek. Naj omenimo, da so organizacijsko težo dneva nosili predvsem Marjan Markežič, Danila Komjanc in Ana Rupil.
Po nastopu v dvorani so se mladi in starejši še odžejali v baru in lačni so se lahko tudi podprli s kruhki in krofi.
Zaključimo z voščili: Naj Pastirček še dolgo živi!
(OD NAŠEGA DOPISNIKA)
Velika publiciteta, ki spremlja sojenje 86-letnega Andrija Artukoviča v Zagrebu, ima svoj namen tako v Jugoslaviji kot tudi ponekod v tujini. Tako je na večer pred začetkom sojenja ljubljanska televizija po-siedovala svojemu »avditoriju« to vest takole: »Te dni bodo oči sveta spet enkrat uprte v Jugoslavijo...«. Jugoslavija torej obrne oči sveta k sebi s procesi — prav kot Libija ali Iran, čeprav vsebina senzacij v Jugoslaviji nima zveze z Libijo in Iranom.
Ker zdaj že nekaj časa ni bilo v Jugoslaviji nobene olimpijade ali česa podobnega, postaja skrajno nevarno, da bi se oči sveta začele ukvarjati malce bolj zavzeto z jugoslovansko (ne)demokracijo. To pa je treba preprečiti!
Pa je prišel Artukovič. Kot naročen in še o pravem času (za zdaj). In tako so oči sveta zdaj pozorno uprte v Artukoviča. Jugoslovanska država pa nepoučenim poskuša pogled usmeriti na marsikaj. To pa tako, da do zgledalo, kakor da bi bilo v zvezi z Artukovičem.
Temu primerno je seveda treba nastopiti proti katoliški Cerkvi na Hrvaškem. In tako smo spet v tistih dolgih, štirideset let in več odmaknjenih časih, ko je celo tako sporen režim, kakor je bil usta-ški, s Cerkvijo uspel obdržati neko »razmerje«, ki je potrebno za sožitje v civilizirani družbi, komunistična revolucionarna oblast pa ne. Še kako rada bi ta oblast sodelovala s Cerkvijo, pa je Cerkev vendar ni mogla in hotela za partnerja.
Kot v Sloveniji pa navsezadnje tudi na Poljskem je bila Cerkev edini verodosto-
V goriškem Spominskem parku (Goričani mu pravimo tudi »Staro pokopališče«) so v soboto 10. maja odkrili spominsko obeležje vsem, ki so bili v maju leta 1945 in nekateri tudi že prej odpeljani in se niso nikoli več vrnili. Svojci ne vedo za njih zadnje počivališče. Govori se, da so povečini končali v jamah Trnovskega gozda. Na seznamu, ki ga je objavil dnevnik II Piccolo, gre za 665 oseb obojega spola. Med njimi so Italijani, Furlani in Slovenci. Po 41 letih jim je Gorica postavila spominsko znamenje.
Ob tem dejanju je Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ) čutila potrebo, da se oglasi s posebnim protestnim pismom. V njem omenja najprej trpljenje, ki so ga morali j?restati Slovenci in Hrvati pod fašistično Italijo, potem med zadnjo vojno pod nemško zasedbo. Nato pravi: »Danes 41 let po zmagovitem zaključku druge svetovne vojne se ponekod skuša
■ Predsednik italijanske republike Cos-siga je uradno obiskal mesto Lucca v Toskani. Na sedežu občine ga je sprejel župan Baccelli, ki je pri tem omenil mednarodne grožnje za mir in jedrsko nevarnost, ki ne pozna meja. V odgovoru je Cossiga dejal, da Černobil ne sme ovirati bodočega napredka. Potrebno je miroljubno sodelovanje v korist človeka. Poglavar države je tudi dejal, da oosiaja tako imenovani italijanski čudež v življenjski sili Italije, ki se izraža zlasti v majhnih krajevnih »domovinah«, katere imajo v sebi bogato zgodovinsko, kulturno in gospodarsko dediščino.
■ Britanska vlada je izgnala tri sirske diplomate, češ da so bili zapleteni v teroristično dejavnost. V odgovor so sirske oblasti odredile izgon treh britanskih diplomatskih predstavnikov iz Damaska. Tudi eksploziv, ki je nedavno povzročil razdejanje v nekem diskoklubu v Zahodnem Berlinu, naj bi prišel iz sirskega poslaništva v Vzhodnem Berlinu. V zah. Bejrutu pa sta dva neznanca ugrabila 85-let-nega Francoza po imenu Sontage, predstavnika francoske avtomobilske družbe Peugeot. Sontage je deveti Francoz, ki je bil doslej ugrabljen v zah. Bejrutu.
■ Iraško letalstvo je napadlo čistilnico nafte v iranski prestolnici Teheranu ter povzročilo velike požare. Ni znano, če so bile pri tem človeške žrtve. Po šestih letih nesmiselne in zelo krvave vojne se vojna sreča še ni nagnila na nobeno stran. Tudi bombardiranje naseljenih krajev pri fanatičnosti, ki preveva Irance, nima kakega psihološkega učinka. Nasprotno: spodbuja jih k še večji želji po povračilnih ukrepih.
jen predstavnik ljudstva in znane so vse tiste Titove pobude, da bi pretrgal stik med hrvaškim ljudstvom in vodstvom Cerkve, zlasti kardinalom Stepincem. Stepi-nac pa se ni vdal in je raje kot bi zapustil svoje ljudstvo, prostovoljno sprejel partizansko nasilje.
Vse to poznamo. Ne more pa režim, ki ga je Cerkev zavrnila, pozabiti, da ta ista Cerkev ni zavrnila ustaškega gibanja in vodstva NDH. Pa saj Cerkev ni ploskala ustašem, saj ni podpirala ali celo odobravala ustaškega gibanja; z ustaši je pač imela stike, kot jih morajo imeti, v še tako zagovedni druščini različni voditelji istega naroda. In imela je stike z ustaštvom, ker je ni ogrožalo v njeni prvenstveni vlogi, obenem pa je vedela, da s komunizmom ni tako.
In ker se komunizem še vedno boji Cerkve, se je bati, da bo med »obsojenci« Artukovičevega procesa tudi Cerkev. »Oči sveta so pač uprte v Jugoslavijo«; zdaj je priložnost, da svetu čimbolj odvrnemo pogled od resničnih težav jugoslovanskih narodov.
-ir
■ Ministri Evropske gospodarske skupnosti so soglasno prepovedali uvoz kme-tijsko-živilskega blaga iz Sovjetske zveze, Poljske, Madžarske, Romunije, Bolgarije, pa tudi Jugoslavije. Prepoved velja do 31. maja (če je strokovna komisija EGS ne podaljša) in vključuje povrtnino, mleko, mlečne izdelke, živino za zakol, sveže ribe, lupinarje, mehkužce in žabje krake. V Jugoslaviji so takoj ta ukrep označili kot diskriminatorski.
prikazovati napadalce kot žrtve in njihove žrtve kot krivce ter se jim na javnih mestih postavljajo spominska obeležja. Sem sodi tudi spomenik, ki ga gradijo v goriškem Spominskem parku. Iz dokumentacije, ki jo je posredovalo pokrajinsko vodstvo ANPI, je razvidno, da gre pri spomeniku predvsem za ljudi, ki so kot člani nacističnih in fašističnih oboroženih edinic padli že pred osvoboditvijo.«
Na to pismo SKGZ so zelo mirno reagirali italijanski krogi. V Piccolu se je oglasil deželni odbornik Mario Brancati, ki poudarja, da spomenik nima namena kogarkoli izzivati, temveč hoče biti le spomin na izginule in pomagati k mirnemu sožitju prebivalstva ob meji.
Podobne misli so v soboto 10. maja popoldne poudarili tudi govorniki, zlasti še nadškof Bonrmarco, ki je za rajne maševal in blagoslovil spomenik, na katerem so imena vseh 665 deportiranih.
Edini, ki se je ustavil ob pismu SKGZ, je bil uradni govornik župan Scarano. Dejal je: »Ta priložnost (odkritje spomenika), namesto da bi izzvala čustva žalosti in krščanske sprave, služi nekaterim, da obnavljajo staro obtožbo kolektivne krivde. Po tej obtožbi so izginuli krivi sodelovanja z okupatorjem in zato predmet upravičenega maščevanja. Tem in sličnim ljudem bi rad priklical v spomin, da kdor
Svobodne radijske postaje za Vzhodno Evropo
V zadnji številki smo mimogrede omenili Olega Tumarova, ki se je iz Nemčije vrnil domov v Moskvo. Tumarov je bil nameščen na radijski postaji »Liberty« v Miinchnu. Zadeva je naslednja:
Po zadnji vojni, ko se je spustila tako imenovana »železna zavesa« med socialistično in svobodno Evropo, je ameriška CIA leta 1950 ustanovila v Miinchnu v Nemčiji samostojno radijsko postajo za vzhodno Evropo pod imenom »Free Euro-pe«. Kmalu se je postaja razdvojila v postajo »Free Europe« (Svobodna Evropa) in v Radio Liberty (Svobodna radijska postaja). Prva postaja je namenjena neruskim narodom vzhodnega bloka (Poljakom, Cehom, Slovakom, Litvancem, Madžarom, Bolgarom, Romunom); radio »Liberty« pa oddaja za narode Sovjetske zveze. Leta 1971 je pri vodstvu nastala sprememba. Njuno finansiranje in pokroviteljstvo je prevzel ameriški kongres, tj. parlament, ki vsako leto določi vsoto za vzdrževanje teh postaj; lani npr. 105 milijonov dolarjev.
Obe postaji oddajata 24 ur na 24 ur, samo da »Liberty« povečini le v ruščini, »Free Europe« pa v jezikih sovjetskih satelitov. Sodelavci na obeh postajah so iz posameznih naiodnosti in ne Amerikanci. Namen teh svobodnih radijskih postaj je posredovati ljudstvom v socialističnem bloku čim več objektivnih poročil z vseh področij človeškega ustvarjanja, posebno še iz političnega in kulturnega življenja, saj sta ti dve področji v diktaturah najbolj podvrženi cenzuri. Statistike pričajo, da posluša te postaje na Poljskem 66%, v Romuniji 63%, na Madžarskem 59%, v Bolgariji 40 %, na Češkem 38 % prebivalcev. Tc gre na živce diktatorjem, ki skušajo na vse načine te oddaje motiti. Toda dogaja se, kot se je dogajalo med zadnjo vojno z londonskim radiem: bolj je bilo prepovedano poslušati, bolj so ga ljudje poslušali. Nekateri so vstajali opolnoči, da so bolj nemoteno poslušali radio London. Tako je sedaj v Rusiji in v njenih satelitih: v diktaturah si človek najbolj želi zvedeti, kaj pravijo drugi.
Splošna odveza mora ostati izjema
Tako imenovana splošna odveza (generalna absolucija), to se pravi zakramentalno odpuščanje grehov za skupino oseb brez poprejšnje posamezne spovedi, ostane naprej omejena na čisto določene izjemne primere. To je poudaril papež Janez Pavel
II.	pred udeleženci letnega občnega zbora Kongregacije za zakramente. Zadevni predpisi cerkvenega zakonika so znani in Cerkev nima namena, da bi le-te spreminjala, je pribil papež.
Kljub tem natančnim določbam so bili >-v nemalo krajevnih Cerkvah primeri zlorabe«, je obžaloval Janez Pavel II. Zato je škofovske konference pozval, naj jasno opišejo v cerkvenem zakoniku predvidene primere »velike sile«, v katerih je splošna odveza dovoljena, in naj ustrezno temu uredijo dušnopastirsko prakso na svojem področju.
je res bil kriv, v listih dramatičnih dnevih, ni ostal doma v pričakovanju, da se bodo nad it j im maščevali.«
Potem je dodal: »Mir, h kateremu vsi, tostran in onstran državne meje, trdno in odkrito stremimo, se gradi tudi na zgodovinski resnici, na svobodnem raziskovanju zgodovinarjev, na pravici mladih rodov, da spoznajo pretekle dogodke svoje zemlje brez tančic, brez zamolčevanja, brez ograj.«
Odkritja spomenika se je udeležila velika množica sorodnikov deportiranih, prijateljev, zastopnikov raznih organizacij ter številne civilne in vojaške oblasti.
Naj odkrito povemo, da ne razumemo, zakaj je SKGZ poslala omenjeno protestno pismo. Verjetno nekateri še vedno mislijo, da živimo v letu 1945 in 1946. Toda nikar oživljati stalinizma, ki je najbolj črna doba v naši slovenski zgodovini. Rajši glejmo naprej v nove čase, delajmo za mir in spravo med mrtvimi in med živimi.
To naj bo pomen tudi novega obeležja v Spominskem parku, kot so poudarili ob njegovem odkritju. Italijanskim someščanom pa znova povemo, da dogodki v maju 1945 niso bili sad slovenskega šovinizma in maščevanja, temveč plod stalinizma, ki je zajel tudi številne italijanske tovariše.
Kamenčki
Le kam so se potuhnili?
V Zahodni Nemčiji in v Jugoslaviji razmišljajo o upravičenosti odškodnine, ki naj bi jo Sovjetska zveza izplačala zaradi ogromne škode, ki jo je povzročila s svojo zapoznelo informacijo.
Kaj pa pri nas? Naši ekologi, antiimpe-rialisti, pacifisti in podobni borci za ljudsko dobro? Le kam so se potuhnili?
Ali si moremo predstavlpati hrup, ki bi nastal, če bi takšen radioaktiven oblak priplaval k nam iz Severne Amerike?
U. V.
S TRŽAŠKEGA
Predavanje o veri in neveri
Da je vera nekaj totalnega, da mora zajeti celega človeka in vse njegove sestavine, smo slišali na vzgojnem predavanju v Slomškovem domu v Bazovici. Govoril je prijatelj tržaških Slovencev, še posebno Bazovcev, g. Gačnik, župnik iz Stranj, ki smo ga že večkrat slišali na naših verskih prireditvah. Predavanje je bilo namenjeno staršem letošnjih prvoobhajancev in birmancev.
Da ne zapademo enostranosti, da bi vse zajeli v črno-belo gledanje o veri in neveri, je opozoril na neke nianse-, po katerih se eni in drugi v življenju razlikujemo. V premislek je navedel štiri vodila, ob katerih naj bi spoznali nevarnost poma-sovljenja ali da se ne zadovoljimo z izvotlenim krščanstvom.
Na prvem mestu nam je luč — svetilka — kot simbol življenja in vere. Človek živi v tej dvojnosti odločitve: ali za luč — Večno Besedo, ki razsvetljuje vsakega človeka: ali za temo, ki človeka samozadostno zapira vase. Kakor pravi pisatelj Rebula: »Naj se podira, kar hoče: sredi razvalin naj ostane vera. Vsa, od Verujem v Očeta vsemogočnega do Pričakujem vstajenja mrtvih«!
Na drugem mestu je ljubezen kot vzgojni element in merilo za izpolnitev postave. Če je Pavlov opis ljubezni potreben za graditev občestva, tembolj velja kot prvovrsten vzgojitelj otroka v razvoju.
Na tretje mesto je postavil vzgojo k obČestveni pripadnosti. Vrednote, ki jih uživamo, so sad verovanja in krščanske kulture naših prednikov. Iz njihovih plemenitih korenin smo zrasli, na to ne smemo nikdar pozabiti.
Končno je opozoril na zavest narodnega ponosa. Na krščanskem duhu pojmovane vrednote moramo biti ponosni. Ogroženi, kakor smo od vseh strani, je še kako potrebno, da s ponosom gojimo in izpovedujemo svojo narodno in katoliško pripadnost.
Za zgled naj nam je žena, ki je vzela s seboj v posodico prgišče domače zemlje, preden je šla v izgnanstvo v Nemčijo. Čuvala jo je kot največji zaklad in jo kazala svojim otrokom. Umrla je en mesec pred vrnitvijo domov; prgišče zemlje, ki jo je tako ljubila, so ji otroci položili v grob. Ta slovenska mati je bila res plemenita vzgojiteljica in učiteljica ljubezni do svojega naroda in vere.
Mi so ste! ime i Jueoslam
Sinusu mnomnie dveh alletric
V nedeljo 11. maja je verska skupnost v Domju pripravila slovesno bogoslužje v kapeli svojega zavetnika sv. Leopolda Mandiča. Že v prvih popoldanskih urah so se v lepem bogoslužnem prostoru začeli zbirati njegovi častilci. Prihiteli so iz mesta in okoliških vasi. Za vse ni bilo dovolj prostora v kapeli. Domače žene so jo okusno okrasile za praznični dan, ki je sovpadal s 120. obletnico rojstva priljubljenega svetnika.
V prijetnem pripovedovanju nam je gost, kapucin p. Alfonz, ki je poznal svetnika, saj je kot bogoslovec živel z njim pod isto streho samostana, obujal spomine na njegovo izrazito svetniško in skromno življenje.
Šolska s. Karmen Koren je vodila petje otroškega zbora »Naša luč«, ki ima svoj sede/ v Ricmanjih in v Domju. Sveži glasovi so se pod njenim vodstvom lepo prepletali z dogajanjem pri oltarju.
V drugem delu praznovanja so se udeleženci zbrali na dvorišču ob kapeli in lam spet prisostvovali petju, tokrat učencev šol »I. Trinko« in »M. Samsa«, ki jih je tudi vodila s. Karmen. Prisrčno so
MPZ Vesela pomlad in ansambel Zvezde z Opčin sta bila zadnje dni aprila v gosteh pri slovenskih rojakih v Švici. Z obiskom pri Slovencih, ki žive daleč od domovine, sta potrdila zvestobo zastavljenim ciljem ter izpolnila obvezo v okviru pevsko-vzgojnega načrta, ki ga med opensko mladino vodi in usmerja zborovodja Franc Pohajač s pomočjo sveta sodelavcev.
Pevski zbor in ansambel sta ime/a dve srečanji s slovenskimi izseljenci. Najprej sta gostovala v Solothurnu sto kilometrov zahodno od Ziiricha. Po maši in koncertu so gostitelji pripravili naši mladini prisrčen sprejem, ki bo vsem ostal v najlepšem spominu.
Se večje srečanje s Slovenci je potekalo istega dne zvečer v Zurichu, kjer so pevci in člani ansambla ponovili svoj pestri program. Če upoštevamo razpršenost naših izseljencev v okolici Ziiricha, lahko presenečeni ugotovimo, da so se zbrali v res izrednem številu, saj so nekateri prihiteli na to srečanje celo iz sosednje Nemčije...
Tokratno gostovanje openskega zbora in ansambla v tujini je bila lepa priložnost, da so slovensko pesem spoznali tudi ljubitelji petja, ki ne poznajo našega jezika. Skupini sta namreč obiskali tudi mestece Schaan v kneževini Liechtenstein. Tamkajšnje nemško prebivalstvo je slovensko mladino sprejelo z gostoljubnostjo, kakršne nismo pričakovali. Naš prihod je v sončnem popoldnevu naznanjal glas zvonov, pred cerkvijo pa nam je dobrodošlico izrekla domača mladina, ki jo je spremljal predstavnik profesorskega zbora mestne gimnazije. Izredno številno poslušalstvo, ki je sledilo maši in koncertu, je potrdilo, da so domači organizatorji poskrbeli za temeljito predstavitev zbora in ansambla v krajevnem časopisju in prek televizijske mreže.
Sprejem, vreden občudovanja in posnemanja! Prekratko je bilo to srečanje, kajti strogo odmerjeni čas nas je neprestano priganjal. Ko smo zapuščali Liechtenstein, je blišč zahajajočega sonca navdajal gorske vrhove v ozadju s posebnim čarom. Pogled nanje je zbujal v nas občutke nečesa skrivnostnega in obenem resnično doživetega.
Letošnje gostovanje zbora Vesela pomlad in ansambla Zvezde v Švici je bilo iz objektivnih težav krajše od tistih iz
prvošolci učiteljice Darinke Žafran podali Frančiškovo >Sončno pesem«.
Za obogatitev sporeda je poskrbela s. Gabrijela Koncilja, ki je pripravila prizorček »Srečanje s Trubarjem«.
Lik Primoža Trubarja, vogelnega kamna naše kulture, je izčrpno in prepričljivo podal prof. Robert Petaros, ki je prikazal veličino tega moža, vnetega za božjo čast in za svoje »lube Slovence«. Med predavanjem je vpletala Trubarjeve tekste Tamara Petaros.
Slovesnost je zaključil Tržaški mešani zbor s pestrim sporedom in res dognano izvedbo, pod vodstvom prof. Tomaža Simčiča, ki je svoje pevce že predstavil na večjih slovesnostih in povsod žel navdušen sprejem.
Mladi pevci so ob zaključku poklonili dr. Angelu Kosmaču voščilno pesem »Mno-gaja ljeta« za njegovo praznovanje 40. obletnice mašništva.
Na prijetnem vrtu, med zelenjem, je še dolgo donelo petje v prisrčni družabnosti, ki je povezovalo duhovno bogastvo s kulturnim. - Evelina Pahor
prejšnjih let, vendar pa v bistvu niti najmanj okrnjeno. Res škoda, da ni bilo časa za krajši oddih in sprostitev v objemu čudovite narave in njenih lepot, s kate rimi je tako bogato obdarovana ta alpska dežela.
Domov smo se vračali polni prelepih vtisov, predvsem pa z zadoščenjem, da smo ponesli našo pesem ne samo ljudem, ki jo vsak dan tako pogrešajo, pač pa tudi enemu sosednjih narodov, ki jo je znal sprejeti in ceniti. - Dragotin Daneu
V torek 22. aprila sta se pogovarjala v Trstu iz Ljubljane Spomenka Hribar, univerzitetna profesorica in časnikar S. Pahor. Nepozabna oddaja za vse, ki smo jo poslušali!
Hribarjeva je s sebi lastno lahkoto, odkritostjo, preprostosjo povedala s pravo žensko umirjenostjo in neprizadetostjo, zakaj je v domovini prva začela odkrivati največji zločin vse naše zgodovine, pokol domobrancev v Rogu in drugod. Zgodilo sr' je tako, da je 40-letna ženska po svoji notranji nuji odkrila največji zločin slovenskih partizanov (sama je rekla, da štajerski in primorski niso prizadeti). Ne moremo si misliti, da bi pri klanju v Rogu sodelovale partizanke, ali pa še ni prišlo vse na dan. Zanimivo je, da Hribarjeva po tem odkritju ni doživela večjih fiosledic. Prišlo je samo do dolgega zaslišanja na univerzi in pozneje so jo izgnali iz partije. Poslej je Hribarjeva pisala in govorila povsod o tem dogodku, kar dela še danes. Ostala pa je naprej na univerzi in kot marksistično usmerjena še naprej predava socialno komunistično teorijo.
Koliko naših ljudi je to enkratno oddajo poslušalo, ne vemo. Vemo le, da je ob tej mirni, dostojni oddaji edini posegel v razgovor prof. Pahor. Iskreno in moško se je zahvalil prof. Spomenki za to veliko pogumno delo; zahvalil se je tudi za čudovito razlago besede sveti, sveta dolžnost, sveta potreba srca in razuma, povedali narodu resnico, čeprav bolečo in potem mirno delati za narod naprej. Prof. Pahor je govoril o zdravih koreninah našega naroda, ki s/ bo našel pravo pot tudi
Seja vodstev šestih strank deželne koalicije
Še ta teden se bodo zbrali v Gorici deželni in pokrajinski tajniki šestih strank deželne koalicije. Skušali bodo v najkrajšem času odpraviti krizo v odnosih med omenjenimi strankami na Goriškem, kjer so se zaradi medsebojnih sporov in izključitev znašle brez trdne večine najprej občina v Gradežu, potem pa goriški pokrajinski svet, krajevna zdravstvena enota, nazadnje pa še občina v Tržiču. Ker se bliža čas glasovanja o proračunih, pretijo komisarske uprave vsem tem svetom, čeprav imajo stranke, ki sestavljajo deželno večino, možnost za sestavo trdnih koalicij.
O tej problematiki so razpravljali člani deželnih vodstev šeststrankarskega zavezništva v ponedeljek v Trstu. Pod vodstvom predsednika deželnega odbora Biasuttija so vsi prisotni poudarili nujnost, da se težave premostijo v najkrajšem času. Na že omenjenem sestanku v Gorici pa bodo razpravljali tudi o izpolnjevanju programskih obveznosti goriških uprav.
Na seji deželnih vodstev je bilo jasno poudarjeno, da sodi med najpomembnejše progiamske točke na Goriškem nujna zagotovitev primernih prostorov za slovenske šole v Gorici.
Slovensko skupnost so na zasedanju predstavljali novoizvoljena deželni tajnik Ivo Jevnikar in deželni predsednik Marjan Terpin ter deželni svetovalec dr. Drago Stoka.
Tržaški mešani zbor v Rimu
V dneh od 24. do 28. aprila so pevci Tržaškega mešanega zbora in nekateri njihovi spremljevalci obiskali v Rimu živeče Slovence. Iz Trsta so odpotovali v četrtek 24. aprila zvečer in so prišli v Rim naslednjega dne zjutraj. Najprej so se podali v Slovenik, kjer so tudi stanovali. Med bivanjem v večnem mestu so si pevci ogledali tamkajšnje zanimivosti. Posebno privlačen je bil obisk Vatikana pod vodstvom rektorja Slovenika dr. M. Jezernika.
V nedeljo so pevci prisostvovali papeževemu pozdravu na trgu sv. Petra, popoldne pa jih je čakal pevski nastop. Najprej so s petjem sodelovali pri maši, nakar so ubrano izvedli več pesmi. Program je obsegal precej narodnih, pa tudi slovenskih umetnih in tujih pesmi. V dvorani se je zbralo številno občinstvo, ki je bilo navdušeno nad njihovim nastopom. Z veseljem so prisluhnili slovenski pesmi, ki je v Rimu ne slišijo tako pogosto.
Jurjevanje tržaških izvidnikov in vodnic
V nedeljo 4. maja je bilo jurjevanje za srednjo starostno vejo v skavtski organi-
po tej tragediji. Takoj pa je pristavil, da so te narodne Korenine izrecno le humanistične in da so vsi presežni elementi izključeni. Človek se vprašuje, zakaj B. Pahor velikokrat v javnosti poudarja svoj ateizem, bodi prilično ali neprilično. -
Prav tiste dni je izšla v Ljubljani najlepša Knjižica »Rastimo iz korenin«. Tu so dokazi in še kakšni, da naš mali narod ne bi daleč nad tisoč let vztrajal na tako lepem delu Evrope, če se ne bi oklenil svete vere, če ne bi živel vztrajno in rasel do teh let iz nadnaravnih korenin. Bil pa je prof. Pahor v svojem posegu izredno jasen, globok, resen. Poseg vreden njega, ki je s Kocbckom že pred leti začel odkrivati zločine v Rogu in drugod, ter klicati na odpuščanje in spravo v narodu.
Velika škoda, da se ni kdo drugi javil k besedi. Sicer pa so verjetno razni s strahom čakali, kakšen bo konec, drugi pa so tako oddajo sploh odklonili. Bodi kakor bodi, vsi vnebovpijoči grehi se navadno odkrivajo že na zemlji, potem pa vsi pametni začnejo moliti in delati pokoro; samo tako pride do bratske narodne sprave.
Spomenki Hribarjevi se zahvalimo premnogi poslušalci in tudi naš katoliški časopis v zamejstvu, ki ima prav tako zgodovinsko zaslugo, da so mnogi odprli oči že dolgo pred temi dnevi ob tej obletnici. Sedaj manjka na Primorskem samo še VELIKA MAŠA za v Rogu pobite. Svetujemo, da bi to napravili vsi Primorci slovesno, doživeto okrog novembra v Gonarsu.
F. S.
zaciji, tj. za izvidnike in vodnice. Jurje-vanje je največji skavtski praznik; na ta dan postanejo skavti vsi tisti, ki so se na to vestno pripravljali skozi vse leto pod vodstvom požrtvovalnih voditeljev in opravili izpit.
Letošnje jurjevanje je potekalo nekoliko drugače kot druga leta. Kljub sončnemu vremenu je ves program stekel v zaprtem zaradi radioaktivnosti. Začelo se je z mašo, ki jo je daroval g. Žarko Škrlj. Pri maši so skavti sodelovali s petjem, prošnjami in mislimi. Sledil je svečan obred obljub. Po uvodnem govoru načelnice Eve Fičurjeve je obljubilo zvestobo Bogu, narodu in skavtskim načelom 47 mladincev.
Po krajšem odmoru za kosilo je bil na programu simbolični ogenj, pri katerem so sodelovali vsi prisotni skavti. Srečanje se je zaključilo s Pesmijo slovesa in z željo, da se ponovno srečajo na Dnevu skavtskih spretnosti, ki bo 1. junija skupno za Trst in Gorico.
PODPIRAJTE »KATOLIŠKI GLAS«! DARUJTE V NJEGOV TISKOVNI SKLAD!
Dolina
Majenca 86. Je to praznik cele občine, a predvsem Dolinčanov. Ob tej priložnosti sodelujejo vsi, od otrok do odraslih. Nima majenca političnega obeležja, saj pomeni zmago življenja (pomladi) nad smrtjo (zimo). Na visokem smrekovem drogu trdno zvežejo veliko češnjo. Nanjo obesijo več raznobarvnih zastavic in na stotine pomaranč, pod njo pa dva zelena venca. Vse je razsvetljeno z žarnicami.
Že dolgo pred praznikom si ljudje preskrbijo smreko: deblo lepo zgladijo. Na soboto, ko se začne praznovanje, pripravijo vse potrebno. Zvečer gredo »krast« češnjo. Večkrat se gospodar češnje tega zave šele naslednji dan. To češnjo vlečejo po vasi do glavnega trga (Gorica). Ko je vse nared, dvignejo vse skupaj s posebno napravo, medtem ko fantje z vrvmi pomagajo, da se vse dvigne navpično sredi trga. Te vrvi potem zvežejo na drevesih, ki obkrožajo trg.
Vsemu postopku sledi veliko radovednežev, ki med smehom in šegavimi opombami občudujejo delo podjetnih vaščanov. Ko majenca pravilno stoji, se oglasijo zvonovi, da vse opozorijo, da je vse nared. Že tisto noč, med soboto in nedeljo, pripravijo prostor za godce, goste, ples in mize za obiskovalce ter lope, kjer bodo točili okusno vino.
Če je že na soboto vse živo na Gorici, v nedelo je pravi drenj. Otroci se vrtijo okoli štantov z igračami in sladkarijami, odrasli pa se pomudijo pri siru in gnjati, piščancih in klobasah.
Tudi letos so povabili mlade godce in plesalce od drugod. Muzika pa je bila tako oglušujoča, da so ljudje bili prisiljeni kričati med seboj. V takem vrvežu ljudje pozabijo na vsakdanje tegobe, se srečajo z znanci in se okrepčajo.
Poseben obred je podiranje majence. Med dolinsko himno mora majenca pasti na določeno mesto, da ne bi koga oplazila. Ko je na tleh, skuša vsak pobrati čim več pomaranč. Med smehom in vriskanjem otrok si ljudje napolnijo vrečke.
Letos poteka 30. obletnica razstave vina v naši občini. Bilo je prisotnih veliko gostov od Kopra, Milj in onkraj Trsta. Razdelili so nagrade: pokale nekaterim, drugi so pa dobili plakete ali diplome. Nagrajevanje je poteklo kakor je običaj: med ploskanjem in govori. Želeli bi, da bi se veliko naših mladih posvetilo gojenju trt, ker sta lega in zemlja prav primerni za to. Če ne verjamete, pridite pogledat ma-jenco in pokušat naše vino.
Vsi, ki so občudovali brezhibno pripravo praznika, pa so morali ugotoviti, da ura na zvoniku še ne teče. Ura je občinska in ne vemo, kdo bi moral skrbeti zanjo. Čudno se zdi, da se za mnogo stvari ljudje zanimajo, za našo uro pa ni ne časa ne denarja. - R. B.
Sprejem dijakov pri papežu. V sredo 7. marca so bili pri sv. očetu tudi dijaki in dijakinje srednje šole iz Doline. Sv. oče jih je takole pozdravil: »Posebno pozdravljam profesorje in študente slovenske srednje šole Simon Gregorčič iz Doline pri Trstu. Naj vas obisk svetih krajev in kulturnih spomenikov poplemeniti in utrdi v mladosnih idealih. Očetovsko vas pozdravljam.«
Srečanje bolnikov
Osmo srečanje bolnikov in starejših ljudi bo v nedeljo 18. maja ob 16. url v Bazovici. Začelo se bo v cerkvi s sv. mašo in nadaljevalo v Slomškovem domu s skioptičnim predavanjem ter zaključilo z družabnim srečanjem ob domačem prigrizku.
Maševal bo škofov vikar dr. Lojze Škerl, pridigal in predaval pa zdravnik in jezuitski pater dr. Marijan šef. Med mašo bo pel openski cerkveni zbor. Z uvodnimi besedami pred mašo in pred očena-šem bosta sodelovala dva naša ugledna profesorja. Pred predavanjem bodo bazov-ski otroci zapeli nekaj veselih pesmi.
Bralci pišejo
Še o reviji darovanjskih pesmi v Trstu
K poročilu ozirom i oceni nastopa šestih cerkvenih zborov na reviji ZCPZ pri Sv. Ivanu v Trstu je. potrebno dodati nekatera pojasnila in dopolnila.
1. Pisec poročila govori o treh revijah, ki jih v teku vsakega leta prireja ZCPZ v Trstu. Tu pa gie omeniti še četrto, zelo znano revijo Pesem mladih, ko v velikem številu nastopajo otroci in mladina.
2. Ako se je pisec odločil ne le za poročilo o zadnji reviji (darovanjske pesmi), temveč tudi za oceno, naj bi se ta ocena zapisala pravilno, objektivno, točno in ne površno, predvsem pa ne žaljivo za kak zbor. Sploh je nevarno spuščati se v oceno posameznih zborov, ko revija ni tekmovalnega značaja, a je njen prvenstveni namen pospeševati učenje in rabo določenih pesmi pri cerkvenem bogoslužju.
Zato organizira ZCPZ te revije za posamezne zvrsti pesmi; zato so bile letos na vrsti darovanjske pesmi. Zbori, ki so peli na reviji, so v naših težkih razmerah že v tem uspešni, da so se spoprijeli s kako novo pesmijo, jo bolj ali manj uspešno predstavili na reviji in jo bodo v prihodnje prepevali v domači cerkvi. Vsak nastopajoči zbor se je potrudil, da je pod vodstvom bolj ali manj veščega, a gotovo požrtvovalnega dirigenta zapel čim lepiie in uspešnejše v veselje poslušalcem, organizatorjem in sebi samim.
Ne pozabimo, da zbor sam že čuti, koliko je bil njegov nastop uspešen ali ne. Uspešnost večkrat posamezni zbor ocenjuje po lastnih težavah, ki jih je imel ob vajah v pripravi na nastop in ob razmerah, v katerih ta zbor obstaja, če torej neki zbor živi v težkih razmerah, če se pevci in pevke s težavo zbirajo na pevskih vajah in če imamo za seboj še razne akcije proti delovanju zbora samega, potem je za tako pivsko skupino že katerikoli nastop v javnosti pravi uspeh.
Tako je pač dandanes pri nas. če pa zbor vabi z navdušenjem in pod veščo roko skrbne dirigentke, zato da redno popestruje in bogati bogoslužje v domači Župnijski cerkvi, a v pripravi na revijo tudi zato, da se bo predstavil čim uspešnejše, potem mu m treba takoj po navsezadnje zelo uspešnem nastopu tako rekoč odvzeti pogum s krivično izjavo v tisku.
V mislih imam tu ženski cerkveni zbor iz Boljunca, ki ja pod dobrim vodstvom svoje sedanje zborovodje s. Karmen Koren napredoval številčno, a predvsem v discipliniranem izvajanju sploh. V času, kar zbor vodi omenjena dirigentka, ni več izstopanja glasov, vokalizacija je jasna in natančna, petje zlito in lepo za preprosto in izšolano uho.
3. Kar se tiče petja a capella ali ob spremljavi, ie pa treba upoštevati troje: prvič — naši cerkveni pevci so preveč navajeni na petje ob glasbilih (orgle ali harmonij) v cerkvi; drugič — nekatere pesmi zahtevajo glasbeno spremljavo (Tako so pevke iz Boljunca zapele dve pesmi J. Trošta ob obvezni glasbeni spremljavi); tretjič — petje brez spremljave zahteva natančnejšo pripravo in izzveni prijetno v večglasnih akordih. To so pa poleg kakega drugega zbora dokazale tudi pevke iz Boljunca pri tretji pesmi, ki je izzvenela iz njihovih grl štiriglasno in prepričljivo.
Poslušalka
V zvezi >. nastopom ženskega zbora iz Boljunca smo prejeli še nadaljnje misli:
Nastop tega zbora lahko uvrščamo med nadpovprečne nastope naših cerkvenih pevskih zborov. Zbor je v razmeroma kratkem času pokazal zavidljivo stopnjo zlito-sti, interpretacijske, dinamične ter into-nančne čistosti. Pohvaliti je treba požrtvovalno pevovodkinjo ter pevke, ki so nam z nedeljskim nastopom dokazale, da se lahko le z doslednim in resnim delom izboljša raven umetniškega posredovanja.
Ocena, ki smo jo brali v Katoliškem glasu bi bila lahko namenjena neki poklicni pevski skupini, saj je bila napisana iz strogo profesionalnega zornega kota.
PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi 24., 25. in 26. maja na tradicionalni
Praznih češenj
Sobota 24. maja:
16.00 odprtje kioskov
20.00 prosta zabava z ansamblom »Pomlad«
Nedelja 25. maja:
10.00 odprtje kioskov
16.00 začetek kulturnega programa: nastopajo godba na pihala s Proseka-Kontovela, moški zbor »V. Mirk«, otroški in dekliški zbor »Slovenski šopek« ter župnijska glasbena šola
20.00 prosta zabava z ansamblom »Pomlad«
Ponedeljek 26. maja:
16.00 odprtje kioskov
20.00 prosta zabava z ansamblom »Pomlad«
Vse tri dni bodo delovali dobro založeni kioski z jedmi na žaru, domačim vinom in češnjami. V nedeljo bodo pomnožene avtobusne zveze z mestom (avtobus št. 40). V primeru slabega vremena bo praznik prenesen na 31. maj in 1. ter 2. junij.
Na oMsku uri slovenskih izseljencih v Švici
Spomenka Hribar v oddaji »Povejmo v živo«
f Ratio Irst A
MEŠANI ZBOR »LOJZE BRATU2« - GORICA vabi na KONCERT
motetov in slovenske duhovne glasbe
Dirigent: Stanko Jericijo Župnijska cerkev v Sovodnjah, petek 23. maja ob 20.30
Župnija sv. Ivana v Gorici
Naše župnijsko občestvo se pripravlja na izreden dogodek, saj bo pni tovrsten v naši sredi. V tednu pred sv. birmo, ki jo bo g. nadškof podelil v nedeljo 25. maja, bo naš bogoslovec Karlo Bolčina sprejet med mašne bralce oz. postal bo lektor. Lektorat je prva stopnja, ki jo prejme bogoslovec na poti v duhovništvo.
Ker je to za nas novost, se bomo na praznovanje pripravili s posebno tridnev-nico, prihodnji ponedeljek, torek in sredo. Vsak večer bodo predstavili razmišljanje o svojem poklicu redovnica, oče in mati, bogoslovec. S temi srečanji bomo tudi poživili našo molitev in delo za nov duhovniški naraščaj. V četrtek 21. maja pa bo Karlo prejel iz rok škofovega vikarja dr. Simčiča službo mašnega bralca.
Naj bo tudi to lepa priprava na obhajanje zakramenta sv. birme, ki nas spominja tudi na našo krščansko zrelost.
Seja ZSKP
Prva redna seja po obinem zboru Zveze slovenske katoliške prosvete (ZSKP) je bila 5. maja v mali dvorani Katoliškega doma. Predsednik dr. D. Paulin je najprej pozdravil predsednico SSO Marijo Fer-letič in odbomike-predstavnike v ZSKP včlanjenih društev. To so Marko Terčič, Franka Padovan, Florjan Lango, Viktor Prašnik, Viktor Selva, Božidar Tabaj, Jordan Mučič, Vladimir Bastiančič, Mario Vižintin, Stanko Ferfolja, Lucijan Vižintin, Franka Žgavec, Marilka Koršič, Branko Blažič, Ivo Kovic, Niko Klanjšček, Barbara Rustja, Marko Brajnik Marijan Breščak, Lojzka Pelicon, Jordan Ferletič, Lučka Tomšič in Elizabeta Maraž. Z besedami zahvale se je spomnil nato pokojne Alenke Cemic, ki je toliko svojih moči posvetila kulturno prosvetnemu delu.
Kot prva točka dnevnega reda je bila izvolitev novega odbora. Za podpredsednika je bila izvoljena Fnnka Žgavec, za tajnika Marilka Koršič, za I. blagajnika Viktor Prašnik, za II. blagajnika (pomočnika) pa Loj 'ka Pelicon, zapisnikar Franka Padovan, odbornik za stike z javnostjo Barbara Rustja, referent za kult. dejavnost Stanko Ferfolja. Sledil je obračun občnega zbora, ki je bil letos 25. po vrsti in razdelitev deželnega prispevka glasbenim šolam za leto 1985.
Tiedsednik je nato skuša! sestaviti pro-
Mešani zbor ..Sedei" na
Mešanemu zboru »F. B. Sedej« je letos pripadla Čast, da je nastopil kot zadnji zbor letošnje revije Primorska poje. Ste-verjanski pevci so se predstavili na Colu v velikem številu (50) in so pod vodstvom dirigenta Tomaža Tozona, ki je začel voditi zbor v začetku letošnje sezone, izvajali zahteven program petih skladb. Prva je bila Gallusova Preparate corda vestra, nadaljevali pa so s polifonsko skladbo J. S. Bacha Psallite Deo nostro. Program jc zaobjemal še dve Adamičevi skladbi in sicer umirjeno, a zahtevno Večerno pesem in igrivo Nocoj se mi je sanjalo. Svoj nastop so zaključili z Venturinijevo Znamenje.	I
Steverjanski zbor je v letošnji sezoni naredil velik kakovosten skok in se je poleg tega še pomnožil. Bil je zato deležen laskavih komentarjev s strani prisotnih glasbenih kritikov. Ta nastop je nekako zaključil serijo letošnjih zunanjih nastopov tega zbora.
■j Sicer pa zbor poje pri bogoslužju v domači cerkvi in se je posebej pripravil za božič, oljčno nedeljo in veliko noč. Z zah-
gram dela: v maju bo v Katoliškem domu zaključna prireditev glasbenih šol, v Šte-vtrjanu bo Briški praznik v Standrežu Praznik špargljev; poleg tega bodo še razni nastopi naših pevskih zborov, v juliju bo v Števerjanu Festival domače glasbe. V jeseni bo Gregorčičeva proslava, Cecili-janka 1986 pa bo letos že 16. novembra.
Jiirjevanje Slovenskih goriških skavtov
V četrtek 1. maja smo imeli v Števerjanu skavtske obljube. Jurjevanje predstavlja poleg vsakoletnega taborjenja najvažnejši dogodek v skavtskem življenju; to je namreč dan. ko skavti-novinci izrečejo skavtsko obljubo, na katero so se vestno in temeljito pripravljali celo leto.
Steverjanski skavti, ki obhajamo šesto obletnico obstoja, smo bili glavni organizatorji pri obljubah. Izredno velika množica skavtov in staršev (okoli 500) se je že zgodaj dopoldne v sončnih urah pripeljala na kraj obljub v Ščednem. Novinci in novinke so imeli krajši razgovor o važnosti obljub, ki sta ga vodila načelnik Mauro Leban in načelnica Katarina Ferletič.
Ob 10. uri smo imeli sv. mašo, katero je daroval naš duhovni vodja g. Marjan Mar-kežič. Med mašo smo se spomnili pokojne sestre Alenke Černič in drugih umrlih skavtov, ki so nas prerano zapustili. Obljube je izreklo 13 volčičev in veveric, katere je sprejela Sabina Antoni, in 35 no-vincev-izvidnikov, vodnic; njih obljube sta sprejela načelnik Mauro Leban ;n načelnica Katarina Ferletič. Omembe vredno je, da je obljubo izrekel tudi prijatelj iz Ljubljane.
Po maši smo se vsi podali na travnik, kjer so se v prisotnosti staršev vršile skavtske in zabavne igre. Opoldne smo imeli skupno kosilo, ki so ga pripravile prizadevne števerjanske mame.
Ko smo se okrepčali in odpočili, je bila na programu tekma v scout-ballu med voditelji in mlajšimi skavti, ki se je končala neodločeno; za zaključek ie sledila še zabavna igra med starši, ki so se izredno dobro počutili med nami.
Srečanje se je končalo z nagrajevanjem najboljših skupin, ki so se izkazale v raznih spretnostih, in s Pesmijo slovesa z željo, da bi se še večkrat tako srečali.
Delavni Medved
reviji ..Primorska Doie"
tevnejšim izborom cerkvenih pesmi in tri-glasno Visonajevo latinsko mašo je spremljal slovesno bogoslužje na praznik farnega zavetnika sv. Florjana v nedeljo 4. maja.
Za števerjansko farno občestvo je bil ta dan še posebno slovesen in prazničen, saj je potekalo točno 60 let, odkar je bila posvečena obnovljena števerjanska cerkev. Po pni svetovni vojni je namreč od nje ostalo le kup ruševin. Ljudje so se takoj po vrnitvi iz begunstva morali zateči v zasilne barake in tudi sv. maša je bila v baraki. Kmalu so z obnovo vasi vnovič pozidali tudi farno cerkev in na praznik sv. Florjana leta 1926 jo je posvetil takratni gori-ški nadškof F. B. Sedej. Te obletnice se je števerjanska fara spomnila s koncele-brirano sv. daritvijo in je somaševanje vodit prelat msgr. Andrej Simčič, doma s Murna v Brdih, ki je tudi pridigal. Z njim sta somaševala še g. Franc Gaber iz ZDA in dr. K. Humar. Po maši je bilo še prijateljsko slovo v župnijskem domu, saj je zbor zaključil z rednimi vajami. K delu nas kličejo tudi naši vinogradi in njive.
Večer krščanskih izročil
Letos mineva deset let od svetovnega evharističnega kongresa v Filadelfiji (ZDA). Slovenci, ki so se udeležili kongresa, so skupaj s škofom Janezom Jenkom sprejeli obljubo, da bodo vsako leto večer pred praznikom Marije Pomočnice kristjanov preživeli ob spominu na slovenska verska in narodna izročila.
Ameriški Slovenci so ob kapeli brezjanske Marije v narodnem svetišču Brezmadežne v VVashingtonu oblikovali poseben odbor, ki naj bi znova potrdil kongresno obljubo in seznanil z njo vse verujoče Slovence po svetu.
V ta name.i so izdali večjo podobico, kjer je na prvi strani barvni posnetek ol tarja brezjanske Marije v Washingtonu, na zadnji strani pa zemljevid Slovenije. Na srednjih straneh je v slovenščini in angleščini natisnjeno besedilo kongresne obljube. ki se glasi takole;
»Vsako leto na predvečer praznika Marije z Brezij, ki varuje slovenski narod in slovenska izročila v svetu, to je 23. maja zvečer, bomo v svojih domovih prižgali sveče in preživeli večer v mislih na krščanska izročila, ki so stoletja vodila naš narod v domovini in oblikujejo danes nas v svetu ia po nas narode, med katerimi živimo. Vabimo Slovence v domovini in vse rojake slovenskega izročila v svetu, da se nam pridružijo.«
23. maj bo letos na petek. Po vseh tistih cerkvah, kjer imajo večerno mašo, naj bi se vsaj s kratko mislijo spomnili vseh Slovencev doma in po svetu in prosili, da bi ostali zvesti pradednim izročilom. Pa tudi slovenski domovi, kjer je še doma krščansko ime. naj bi bili ta večer v znamenju tistega, kar nas povezuje v eno samo veliko družino.
f Mirko Javornik
Iz Washingtona v ZDA je prišla vest. da je tam 1. maja nenadoma umrl Mirko Javornik, pisatelj, publicist, urednik in prevajalec. Rodil se je 26. septembra 1909 .v Cerknici. Ni končal univerzitetnih študij, temveč že od leta 1930 živel kot svoboden pisatelj. Veliko je potoval in si s tem širil svojo razgledanost. Od 1935 pa do odhoda v tujino leta 1945 je bil glavni urednik katoliškeda dnevnika »Slovenski dom« v Ljubljani.
Leta 1948 je prišel v Trst, kjer se je zaposlil na zavezniškem radiu Trst II, kjer je bil več let tudi politični komentator. Z odhodom zaveznikov je izgubil službo, a se vse do leta 1960, ko je odšel z družino v ZDA, preživljal kot zunanji radijski sodelavec. Do fvoje upokojitve leta 1974 je bil v službi pri severnoameriškem zunanjem ministrstvu.
Pisati je začel že leta 1927 in sicer novele, črtice in potopise. Kasneje je napisal tudi več povesti. Leta 1944 je izdal »izbor iz let 1931-1941« v knjigi »Pero in čas«. V njej je izbral izpovedi o umetnosti in o sebi. prikaze domačega sveta, potopise in razprave o ijudeh in vprašanjih teh desetih let. Lela 1980 je izdal še knjigo »Pero in čas II«, ki je izšla v Vidmu. Javornik je prevedel tudi nekaj povesti in romanov, ki so izšli pred vojno v Ljubljani.
IZŠEL JE »PASTIRČEK«
St. 8
Za misijon p. V. Kosa: N. N., Opčine 50.000; N. N., Opčine 10.000 lir.
Šport
I. MOŠKA DIV.
Soča - Olympi:.i 3 : 0
(15 : 13, 15 : 3, 15 : 12)
Tudi v povratnem srečanju je bila Soča učinkovitejša. 01ympia je mlada ekipa, ki ji primanjkuje uigranost, toda vztrajnost pri delu ji bo v prihodnosti zagotovo prinesla zaželene uspehe.
Soča pa si je s to zmago tudi zagotovila končno prvo mesto na lestvici. Zaključna preizkušnja čaka Sovodenjce v soboto v Ronkah ob 18. uri. Tamkajšnja ekipa Acli jt na odličnem drugem mestu. - pt
Družinska sreča
V' družini Viktorja Frandoliča in Laure Lavrenčič se je rodila ljubka deklica, ki ji bc ime Kristina. S srečnimi starši se veselijo in jim k rojstvu prvorojenke iz si ca čestitajo cerkveni pevski zbor, SKD Hrast in vse župnijsko občestvo iz Dolet doba.
Romanje v Lurd z Unitalsi
Kot smo že poročali, prireja tudi letos združenje Jnitalsi romanje v Lurd z vlakom od 20. do 26. avgusta za zdrave in bolne. Slovenska skupina bo imela kot lani svoj prostor v vlaku in hotelu. Kdor želi v Lurd s to našo skupino, naj se obrne k Sv. Ivanu v Gorici za informacije, lahko tudi po telefonu (32075) in to čimprej, ker v juniju se vpisovanje zaključi.
Dušne pastirje prosimo, naj romanje oznanijo, da se ne bodo potem verniki pritoževali, da niso bili obveščeni.
OBVESTILA
Drugo šmamično srečanje v Nabrežini
bo v soboto 17. maja ob 20. uri. Nastopi mešani zbor iz Sv. Križa pod vodstvom A. Verginelle.
Predstava »Zemlja«, na sporedu v petek 16. maja v Kult. domu v Gorici — odpade.
SSG Iz Trsta bo nastopilo v soboto 17. maja na osn. šoli v Repentabru ob 10.30.
Za sklad Mitja Čuk: sovrstniki letnika 1930 iz. Doberdoba v spomin na Nado Fer-folja in Ladota Gergoleta 200.000 lir.
V Kult. domu v Trstu uprizori SSG v soboto 17. maja ob 20. uri Cankarjevo »Pohujšanje v Dolini šentflorjanski«.
Sklad Mitja Čuk prireja »Orientalski večer« karateja, judoja in joge v soboto 17. maja ob 20. uri v kultumo-športnem središču v Zgoniku.
V Društvu slov. Izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3 bo v ponedeljek 19. maja ob 20.30 srečanje z organizacijo Amnestv International.
DAROVI Za novo telovadnico v Gorici: druž. Simon Komjanc ob 10. obletnici smrti Jožice Lasič 100.000 lir.
Za Pastirčka: Marija Delpin namesto cvetja na grob Alenke Čemic 100.000 lir.
Hilarlja Kuzmin: za Sv. goro 50.000 in za lačne po svetu 250.000 lir.
Za popravilo cerkve v Sovodnjah: Venceslav Klanjšček in hči Dragica na grob Alenke Černič 50.000; starši Milocco-Bati-stič ob krstu sina Matija 50.000; G. D. 20.000; Ivan Devetak 10.000; razni 55.000 lir.
Spored od 18. do 24. maja 1986
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 1030 Mladinski oder: »Janko in Metka«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetijski tednik. 14.10 Nediški zvon. 14.40 S. Lem-M. Uršič: »Magellanov oblak«. 17.00 Športne novice.
Ponedeljek: 8.10 Londonski sporazum.
10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Primorska poje: mešani zbor iz Begliana in mešani zbor Jadran iz Milj. 14.10 Iz šolskega sveta. 15.00 Otroški kotiček: »Glasbene pravljice«. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 APZ Tone Tomšič iz Ljubljane. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 14.10 Povejmo v živo.
15.00 Mladi mladim. 16.00 Potovanje v Južno Ameriko. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 APZ Tone Tomšič iz Ljubljane. 18.00 F. Durrenmatt: »Nezgoda«. Radijska igra.
Sreda: 8.10 Gledališki glasovi. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Primorska poje: moški zbor »V. Vodnik« iz Doline in mešani »Primorsko« iz Mačkolj. 14.10 Gospodarska problematika. 15.00 Čarobni globus. 16.00 Od Milj do Devina. 17.00 Kulturna kronika.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Liki iz naše preteklosti. 13.20 Slovenska popevka.
14.10 Ne prezrimo. 16.00 Na goriškem valu.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladinski pevski festival v Celju. 18.00 Londonski sporazum.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Iz filmskega sveta. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncert v Tržiču. 14.10 Sociološki pogledi. 15.00 Otroški kotiček: »Kaj je na koncu sveta?«
16.00 Zgodovina je vedno že svoja lastna zgodba. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 »Magellanov oblak«.
DAROVI V spomin na drago Sonjo svojci in sorodniki za Sv. goro, za cerkev sv. Ivana v Gorici in za cerkev na Kostanjevici po
50.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Giuliana Pascolin 10.000; druž. Ciolli 50.000; druž. Karlo Malalan '00.000; Leopolda Vremec 10.000; Pina Brišček-Brecelj 40.000; razni 107.000 lir.
Za MPZ Veseia pomlad: Nada Ferluga
25.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: Nada Ferluga v spon,in na starše 25.000 lir.
Za kapelo pri Domju: N. N., Trst 20.000; Mery Tul, Krmenka 20.000; Marija in Gior-gio Babič, Trst v spomin pok. Dominike l.oglia vd. Berri 10.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjlh: starši novopo-ročencev Sonje Komar in Ervina Žerjala 100.000; sorodniki in botri ob krstu male Linde Krevatin 50.000; N. N. dobrotnik s Krasa v čast sv. Jožefu 750.000; druž. Žu-Ijan-Romano, Rirmanje v spomin na pok. starše 50.000 lir.
Brezigar, Vicenza: za novo telovadnico
50.000 in za Katoliški glas 22.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N. N., Peč 80.000; N. N., Rupa 150.000 lir.
Za misijone: Sandro v spomin Alenke Čemic 50.000 lir.
Vstm podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
•<5* V KNJIGARNAH
STANKO VUK
predgovor MIRAN KOŠUTA
H ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TlSKA m Monuccft 6 TAST t« (CMOl 7«060
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 400 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja KatoliSko tiskovno društvo
Mešani pevski zbor iz Števerjana
SKPD »F. B. Sedej« - Števerjan se je po lanskem u.sp^hu tudi letos odločilo prirediti
II. BRIŠKI PRAZNIK
Potekal bo »Med Borovci« ter bo trajal šest večerov m sicer: Petek 16. maja: tekmovanje v briškoli (1. nagrada dva prašička). Sobota 17. maja: vesela družabnost ob ansamblu »Anna e gli allegri Folck«.
Nedelja 18. maja: prosta zabava ob zvokih ansambla »Taims«. Petek 23. maja: tekmovanje v briškoli z bogato nagrado. Sobota 24. maja: prosta zabava ob ansamblu »Anna c gli allegri Folck«.
Nedelja 25. maja: vesela družabnost ob poskočni glasbi ansambla Franca Mikliča.
Vse dneve bo deloval dobro založen buffet s specialitetami na žaru in okusno briško kapljico.