štev. Z53.
c LjubUnnl, v soboto, dni Z. novembra 1901
Leto mu.
Velja po pošti:
za telo leto naprej	K 26'—
za pol leta „	„ 13'—
za četrt leta „	„ 6-50
za en mesec „	„ 220
V upravniStvu:
za celo leto naprej	K 20'—
za pol leta „	„ IO1—
za četrt leta „	„ 5■—
za en mesec „	„ 1'70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javijenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
(IredniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah £1. 2 (vhod Jez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi sp
ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
•- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. (Jpravniikega telefona Stev. 188.
F" Današnja številka obsega 14 strani. '•C
Belo Krajina z oztrom na novo želejnico.
Iz Bele Krajine se nam piše: Kot strela udarila je novica o belokranjski železnici v svet in razburila in iznenadila vsakega, ki se količkaj zaveda, da je na svetu ta del kranjske dežele. Zadela je uprav v živo vse liberalce, posebno močno še njih voditelje. Govorilo in pisalo, obljubovalo in zabavljalo, na vse načine hvalno in zasmeho-valno kritikovalo se je o tej železnici že dokaj let. Kdor je bil že kdaj v Metliki ali Črnomlju in je prišel z meščani v družbi v pogovor o železnici, je bil vedni refren samo: avčar in Plantan, ta dva sta kampeljca ki nam gotovo dobita železnico; kaj klerikalci! Ti samo lažejo in farbajo. Kdor je bil na shodih, ki jih je priredila liberalna stranka v Metliki ali Črnomlju, ta ve, kako so se Tavčar in Plantan sploh vsi liberalni poslanci častili kot bogovi. Prezirali nasprotno in zaničevali pa so se Štiklje, Susteršič, Krek itd. sploh vsi, ki so bili ljudski poslanci. In danes?
Znano je v slovenski politiki in ravno tako tudi v splošni avstrijski politiki ime Šu-klje, Susteršič. Šuklje je bil že po svojem rodnem kraju, ki je Lokvica v metliški župniji. dolžan in vezan, da deluje z vsemi močmi in s celo njemu lastno energijo za uresničenje svoje lastne goreče želje, kakor tudi cele Bele Krajine. Saj je on kot rojak že od svojih mladih nog najbolje poznal in čutil usodo zapuščene dežele in to tem bolje še potem ko je kot profesor in politik prihajal v rodne kraje. Rekel bi človek, ki pozna Šu-kljeta, da si je zaprisegel, da vse svoje moči porabi v to, da se reši in otme to rodovitno bogato deželico, da pride to njegovo ljudstvo v dotiko z ljudmi in se povzdigne gmotno in duševno.
Ko se je po njegovem trudu izpeljala železnica do Rudolfovega, že takrat je on želel in prilika je bila, da se proga potegne do Metlike in čez ali čez Črnomelj do Vinice, toda zapreko so mu delali njegovi lastni volivci — če se ne motim — ravno Metliško mesto. Pač ste takrat imeli še belokranjski mesti še radi Šukljeta, ali naenkrat, ko je on spoznal pogubno liberalno politiko in jo krenil na boljšo pot, so mu tudi liberalci obrnili hrbet, in postal je v njih očeh največji sovrag, največji sovražnik tudi železnice, začela se je tista nesramna gonja proti njemu, ki je znana po svoji umazanosti. Omenim samo dejstvo, da je bilo od Ljubljane do Novega mesta in
od tega do Metlike in Črnomlja povsod dobiti tisti brezstidni list, tiskan nalašč v ta namen, da bi ubil Šukljeta. Romal je od hiše do hiše in v Metliki so ga z vidnim veseljem širili mestni odborniki na čelu jim Jutraž kot župan ter sramotili svojega častnega občana. Kljub temu grdemu početju se Šuklje ni nikdar odrekel svoji nalogi, delati za železnico, ampak je tem intenzivneje snoval zveze za uresničenje svojega načrta in načrta Slovenske Ljudske Stranke.
Vsem zborvalcem ljudskega shoda pri-Treh farah pri Metliki je še v spominu, kako sta takrat drugi mož, mož dela in mož resne koristne politike za narod, dr. Susteršič in ž njim v zvezi dr. Krek, mož premišljene taktike in znanja — razkrinkala liberalno lenobo na vseh poljih — iif zraven z moško besedo, ki jo ima le katoliški poslanec, obljubila, da hoče stranka zavzeti vse moči za uresničenje Belokranjske železnice. Dr Susteršič je po pravici takrat zabrusil v obraz navzočemu uradniku, da naj bo tiho in nikar ne brani sleparskih liberalcev in tudi vlade ne. V imenu stranke je obljubil dr. Susteršič na tem lepem shodu, da se hoče katoliška stranka vedno in povsod truditi za železnico in kar stranka obljubi tudi stori. Oba moža, bi rekel, sta si dala roko in v stranki vsi poslanci, da zmagajo vse zapreke.
Koliko krivico so delali pri tem in v tem času liberalci obeh belokranjskih mest tema dvema politikoma in stranki, mora vedeti samo tisti, ki je bil dalje časa v Beli Krajini. Ponavljati nečemo ker nečemo žaliti. Oboža-vali smo samo zaletelega Tavčarja in politično ničlo Plantana. jih hodili v Ljubljano gledat in sprejemat poklone in izpraševat, ke-daj bode železnica gotova. Pri tem jih je v pisarjenju podpirala Ljubljana in Novo mesto, kamor so sami pošiljali psovke in laži čez Gorjance za »Narod«. Pri vsem tem pa so Plantani spali in vodili svoje volivce in vso Belo Krajino za nos. »Zaničevani in tolikokrat ožlindrani« Susteršič in »izdajalec« Šuklje pa sta ne meneč se za vse bevskanje delala naprej. prepričana, da delata za vse — tudi za nehvaležne liberalce in celo Dolenjsko, da tudi za Ljubljano.
Na shodu na Hrvaškem vrhu so bili tudi liberalci navzoči ko je Šuklje na dolgo in široko govoril o železnici in navzoči, ko je dr. Krek pojasnoval delo strank — smejali so se in zabavljali na tihem — a ljudstvo je umelo poslance in zaupalo njih obljubam. Liberalci pa so imeli svoj pripravljalni odbor, v katerem je bil seve tudi župan Jutraž, tisti, ki še svoje hiše ne more popraviti, in ta odbor je delal to, kar je delal Plantan ali kar dela sedaj Hribar. Grom in strela je letela na dr. Šusteršiča in stranko, ko Hribar ni dobil tistih 10.000 kronic! Pri konferenci v metliški proštiii, ki jo je sklical Šuklje, vrnivši se iz
Dalmacije preko Zagreba in Karlovca, kamor je šel radi železničnih informacij, je Jutraž naravnost rekel, da je samo Plantan njih zastopnik, ki bo vse dosegel. No položaj se je naenkrat izpremenil. Tiho in vztrajno delo »S. L. S.« v malem in velikem obsegu doma in na Dunaju kaže zdaj svetu svoj sad. Zvesta svojim obljubam stoji »S. L. S« tu! Belokranjska železnica je gotova, če je ne zapreči liberalec Hribar.
Ljudstvo belokranjsko, kaj te čaka sedaj? Ti veš kje imaš može, ki resno delajo za te! Ali bodo postali sedaj nasprotniki pametni? Čuti in slišati ni nič, da bi se kaj storilo proti kvarni politiki Hribarjevi? Kje si Metlika? Kje Jutraž? Kje so sedaj gromi in strele? Ali bo šel sedaj tudi Jutraž in njegovi in bodo od hiše do hiše nagovarjali ljudi za akcijo proti Hribarju, kakor so delali proti Šukfjetu, in popravili krivico, ki so njemu iri celi stranki delali?
Potnik, ki prideš v Metliko, poidi k trgovcu Muha, kupi si tam fotografirano kartico, ki ima napis: »Oče nebeški glej, še en kozarec zdej!« in vprašaj, kdo so oni, ki drže kupice v rokah! Opozori jih, če vedo, kaj jim je glede železnice storiti? Zdi se, da jih je Črnomelj že prehitel! Ali bo še »Narod« njih evangelij! Ali bodo še hujskali? Pametna politika zahteva v važnem trenutku dati zadoščenje in kreniti na druga pota. To smo hoteli zapisati v premislek in moder sklep brez sovraštva in mržnje.
Toda sedaj se ozrimo na drugo polje!
Bela Krajina je danes dežela, kjer je doma komaj dobra polovica prebivalstva, vse drugo ie v Ameriki ali tudi na Nemškem. De-ca, žene, starčki so doma, moški so z doma. Z novo železnico se odpre nov svet v ginot-no-gospodarskem in duševnem oziru vsemu prebivalstvu. Zelo umesten se mi je zato zdel predlog v »Slovencu«, da naj se pozove sedaj Amcrikance domov. Zato pa bi bilo predvsem treba, da se od vlade zagotovi, da nc bode nihče, ki se je odtegnil vojaški službi, kaznovan. Mnogo jih bode prišlo, a za veliko iih pa je Beli Krajini za vedno izgubljenih, ker jim je Amerika postala nova domovina. Glavna stvar ie ta, da sedanji rod (ko gredo otroci stari 15 let že v Ameriko!) ostane in dobi delo doma. Dela bode dosti, samo pokazati se mora in podpirati s svetom in denarjem. Kdo naj jc vstanu preračunati vso izgubo moči, dela, izgubo na pridelkih, zgubo na narodnem, gospodarskem polju vsled iz-seljenccv? In vojaški oziri? Pred par leti je bilo v Metliki in Črnomlju — če se ne motim — samo do 30odstotkov rekrutov doma!!
Pa pojdimo po vrsti, in oglejmo si bližje sliko Bele Krajine!
Bela Krajina je vinorodna dežela. Kdor ie stal kedaj vrh Gorjancev ali je gledal od Hrvatske čez Kulpo sem — ta je zazrl pred
seboj cele vasi — zidanic. Za vino je dobil in dobi še sedaj tudi Belokranjec — groš. Nesrečna trtna uš je, žalibog, uničila vse vinograde. Dve tretjini nekdanjih vinogradnikov (povprek) je sedaj zrigolanih in s trtami ainc-rikankami posajenih. Nova trta uspeva izborilo, dobra kapljica se goji — za koga? Za domačina sedaj! Vino se proda, ali isti denar zopet mnogokrat zapije v gostilni! Nečem nikomur očitati pijanosti ali zapravljanja — toda dejstvo je, da jeseni kmet sedaj proda vino poceni domačim gostilničarjem — a ga čez leto in dan hodi za pol dražji denar zopet pit. Kakšna je bila dosedaj bilanca koncem leta?
Najbrže pasivna, posebno še, ko je marsikateri gostilničar še judu v žlahti in je moral odrajtovati neprostovoljne visoke obresti? Res jc, da je bilo dosedaj še malo vina za izvoz, a z novo železnico se ga bode pri toliki množini obnovljenih vinogradov lahko izvozilo. Ker dosedaj so sc kupci bali samo Gorjancev, dasi jih je vlekla doli izborna kaplja. In kaj je še večjega pomena? Vinore-jec jel bode bolj racionelno delati z vinom nego dosedaj. Žalostna — a nepobitna resnica je, da se dosedaj niso hoteli še poprijeti novega načina ravnanja z vinom. Če se to zgodi — in zgodilo se bode. ker bodo to kupci zahtevali, potem se odpre vsled boljše kvalitete belokranjskih vin trg proti Reki in proti Ljubljani, kar bode prineslo znatnih dohodkov. Dosedanja deviza vinogradnikov: Moj oče, moj stari oče, je delal tako z vinom, in je bil dober, tako bom tudi jaz — bode morala ienjati, pričeti se bode moralo s kletarstvom po novem načinu in tudi po novem načinu z gospodarstvom. Mnogo je dosedaj storila za vinogradništvo država in dežela z brezobrestnim posjiiom in s trtami amerikan-kami, žrtvoval se je mnogo bivši poslanec Pfajfar, posebno pa vinarski nadzornik — toda mnogo dela in pouka je še treba.
Kdor pozna Belo Krajino, ve, na kako slabi stopinji je živinoreja in poljedelstvo, ki bi lahko donašalo mnogo večje dobičke. To pa ni čuda, saj se nobeden ni zmenil za kmeta razven davkarije, tudi tisti ne. ki bi se bili morali. In vendar ima Krajina vse pogoje za izborno živino in umno poljedelstvo — saj v veliki meri. Kdor sc ozira z vrh Gorjancev doli proti Metliki na Hrvatsko ali proti Adle-šičim ali črez Črnomelj proti Vinici, ima pred seboj ravnino, žalibog, toliko brez koristi razprostrane lože. A čc stopimo bližje, vidimo, da ima pač kmet voličke, da včasih lepe rejene voličke, a ne krav. a če jih ima, so suhe in revne kot hrvaške buše. Zakaj? Zato, ker sc gleda le na vole, da sc more voziti, orati . . .
To ni krivda kmeta in ne gre na njega rovaš. ampak na rovaš države, dežele in liberalne c. kr kmetijske družbe. Ako jc kdo semintje hotel kmeta poučiti — hajd po njem
LIK6K.
ZOlKO.
Povest Iz turških časov.
V	krasnem šotoru Sulejmana II. jc vladala nevarna soparica. Na dragoceni, z zlatom pretkani preprogi je počival sultan, naslonjen na mehkih, svilenih preprogah.
Tresoč, — se je zavil tesneje v krasno škrlatno ogrinjalo ter strmel premišljajoč in sanjajoč v ugašajoči žar oglja, ki je ležal na koviuasti posodi.
V	skrajnem kotu šotora je čepel veliki vezir. V strahu in trepetu ie gledal na sultana, katerega je obseval krvavordeči svit dragocene svetilke.
Težek, nevihto obetajoč oblak ie visel nad že osivelimi obrvi Sulejmana; le včasih so sc tu ti trudno dvignile trepalnice, razga-nile so sc temne, modre sence na obrazu, potem pa so se tresle in svetlikale, kot daljni bliski, ki naznanjajo nevihto.
»Ivan!« Ostro se .ic začul glas iz tenkih si.ltanovih ustnic.
liojcčc ie skočil veliki vezir kvišku in se ugriznil s svojimi belimi zobmi do krvi v spodnjo ustnico. Počasi jc prilezel iz svojega poltcinncga kota. Vrgel sc je pred sultana Ponižno na zemljo, poljubil rob njegove obleke ter se udaril s čelom na tla.
»Poslanec Alahov! Najmodrejši vladar I«
»Molči!« zatulil ie sultan. »Čuj, Ivan.«
glas mu ie postal bolj mehak in mil, »Ivan,
čuj, Dunaj mora pasti! —--Čujcš? Za
vsako ceno! Danes, jutri —--toda pasti
mora! Ali mogoče misliš, da sem zaman žrtvoval svoje čete? Davno že bi moralo biti to vražje mesto v naši posesti, ali tvoji ugovori, so mi vedno prekrižali moje načrte! Toda čuj, Ivan! Jaz hočem pozabiti, kar si zagrešil, milostno ti bom odpustil, kot ukazuje Mohamet, ali čuješ? Imel tc bom kot za svojega sina . . . kot svojega lastnega sina . . . Denar, zlato, zakladi . . . neprešteti zakladi . . . ampak Dunaj mora pasti I . . . . Najlepšo deklico mesta ti bom podaril . . . . deseti del plena naj bo tvoj . . . Toda čuj, danes ali jutri mora biti Dunaj v mojih rokah . . . če ne, Ivan, bo pojutrišnjem nataknjena tvoja glava na ostrem kolu. Zberi vse svoje ljudi, obljubi jim gore zlata, draguljev, vse, kar hočeš; mojo največjo ladjo bom napolnil z zakladi za onega, ki bo prvi zasadil prero-kovo zastavo na obzidje, povej jim to! 'I ri noči in tri dneve smejo pleniti in moriti, tri noči in tri dneve, ali čujcš? Pusti jih z biči iu z žarečim železom goniti v boj! Stori, kar hečeš, toda nc hrani nobenih sredstev, Ivan, nobenih sredstev! Gre sc za tvojo glavo.«
Šc bolj globoko sc je sklonil k zemlji veliki vezir iti poljubil jc rob Sulejmanove obleke; potem pa jc dvignil svoje telo in vzdignil proseče roke.
»Poslanec Alahovi Najmodrejši vladar!« Glas sc t 11 n jc tresel. »Gospod! Samo dva dneva počakaj, samo dva dneva! Tvoji vojaki so preveč utrujeni, brez poguma.«
»Brez poguma? Moslim brez poguma?
Ivan, varuj se!« Strašen pogled je zadel velikega vezirja.
»Da, ker je njihov vodja bojazljivec, ker se ti bojiš krščanskih psov!«
Ivan je vidno vztrepetal.
Tiho je potegnil svoj široki desni rokav do rame navzgor. Slabo zaceljena, krvavo obrobljena brazgotina se je vlekla po celi roki.
»Pes!« Pretrgano in rezajoče kot ostro jeklo izpregovoril je sultan. »Kri mi hočeš kazati? Kri? Bahati se s svojimi dejanji? Ko najslabši mojih sužnjev več premore proti Dunaju kot ti! Za to se mi boš še pokoril! Bahati se z eno prasko, ko ti tisoči preklanih glav leže po jarkih? Proč. izpred mojih oči! Pobcri se k vragu! Toda jutri, Ivan, jutri hočem imeti svoj slavnostni vhod v Dunai, jutri Ivan . . pomisli na svojo glavo!«
Težka zavesa, ki je razdeljevala šotor, sc jc odgrnila.
Počasi, z negotovimi koraki, sc jc približal Zalko sultanu.
Hipen nasmeh je švignil preko Sulejma-novega obraza in za trenotek .ic vzplamtelo v temnih očeh.
»Zalko!« Z dobrohotnim glasom ga je vzpodbudil sultan, da jc pristopil bližje.
»Zalko, moj dobri sin, kaj te je privedlo k meni?« Premišljeno sc spusti visoka postava na koleno, pritisne spoštljivo sultanovo obleko na svoje ustnice in sc dotakne s čelom zemlje, da so dolgi lasje, ki so viseli izpod turbana, kot svetlikajoči vodopadi drčali naprej na tla.
Počasi je prijel Sulejman za Zalkovo desnico in ga potegnil k sebi na blazine.
Zalko. govori, po kaj si prišel?«
»Blagoslovljenec Alahov! Solncc vzhodno gledati, ogreti sc ob žarku tvojih oči . . .«
»Dovolj!« prekinil ga jc sultan, »to slišim vsak dan od svojih ljudi, - od tebe, Zalko, hočem slišati drugo. Imaš li dobre vesti?«
»Da, gospod! Ti veš, o gospod, da nikdar ne klepetam nepotrebno. Dobro premišljen je moj načrt. Gospod! Vsak večer jezdim okolu mesta, da se prepričam o čuječnosti straž. — Bilo je pred tremi dnevi, štiri ure po soln-čnem zahodu; po svojem navadnem potu nisem mogel iti, ker vsled množice trupel . . .«
»Zalko!« Očitajoči pogled ja zadel Zalka, da je vztrepetal.
»Šel sem po drugem potu. Poslušaj, gospod! Čuj, kaj sem opazil. Vsak večer ima na gotovem mestu, ki ga dobro poznam, mlada ženska prvo nočno stražo na obzidju bržkone mesto svojega utrujenega moža ali ljubimca	Jaz se bom u tihotapi I pod ob-
zidje . . . Alah mi bo dal levjo moč in lisičjo zvitost . . , ter neopažen preplezal zid . . . Zaklade, bisere, vse, kar imam, ji boni obljubil . . . moja žena naj postane . . . ali —,« nehote ie prijel za bodalce za pasom. posuto z dragocenimi kamni, »moje jeklo malokdaj nc zadene . . . svojo obleko bom vrgel proč in jo zamenjal z njeno, gospod! Preoblečen v žensko obleko bom šel v mesto . . . preslepil straže ... in pognal smodnišnico v zrak . . . Pota poznani dobro . . . Ti veš, gospod, predno sem našel milost v tvojih očeh, sem bil uporen krščanski pes.
vsi liberalci. Ubijali so ga toliko časa. da so ga moralično ubili, ali pa so stavili zapreke, ki se niso dale odstraniti. Opomnim pri tem, kako je »Kmetijsko društvo« v Metliki se ustanovilo ravno vsled tega, da bi pomagalo v gmotnem in duševnem oziru — a tista »farška« gonja ni pustila, da bi se bilo razvilo do popolnosti. Hotelo je isto društvo napraviti razstavo modernega poljedelskega orodja, ki bi ga^po prizadevanju gospoda kaplana dobili s Češkega zastonj, satno vožnjo bi plačali, pa se je začelo to takoj odbijati in norčevati se iz tega načrta ko se je razstavilo samo par pljugov in bran. Zato se ni čuditi, da je živinoreja splošno zaostala, istotako poljedelstvo.
In vendar, koliko je tu dela. Ako gledamo v hlev. vidimo na prvi hip, da je samo vol ali konj v čislih, ki dobi boljšo pičo in klajo, ker dela — a krave sezanemarjajo. Hlevi so temni, nizki, dostikrat zaduhli. Gnojnica se raz-teka brez koristi skozi vasi v tesne kanale ali luže ali pa naravnost v potoke. C. kr. kmetijska družba v tem oziru ni čisto nič storila, dasi imajo v Metliki in Črnomlju podružnico, kateri načeljujeta nadučitelja po svojih liberalnih idejah. Da bi bil kdo kaj zinil, še mar mu ni bilo. Srce poka človeku, ko mora gledati pašnike polne mahu in praproti, nepregledne lože z belimi nedolžnimi brezami, a brez dobička skoro mah se dobi in praprot za steljo! Ali ni boljšega vredna ta mastna s krvjo napojena zemlja, s krvjo, ki so jo prelivali očetje zoper Turke! Ali ni nikogar, ki bi tu kmetu predočil veliko izgubo v tem oziru in mu nasvetoval boljšega? Koliko gozdov bi lahko na tem prostoru zraven pa lepi pašniki in na njih lepa živina, ki bi v organizaciji in zadružništvu dajala dovolj kruha.
Da. zadružništvo, to je rešilna beseda: Začnimo vendar takoj povsod z rajfajznov-kami; odtod bomo našli pot dalje!
Interpelacija
poslanca Jakliča in drugov na Njeg. Eksce-lenco justičnega ministra.
Dne 16. oktobra je bila pri deželnem sodišču v Ljubljani vzklicna obravnava o razsodbi idrijskega okrajnega sodišča v obtožbi Jos. Gostinčarja proti Juliju Novaku radi prestopka zoper varnost časti. Senat obstoječ iz podpredsednika Pajka in votantov Polca, Ve-dernjaka in U. Luschana je sodbo prvega sodnika potrdil in oprostil Julija Novaka. Predmet obtožba se razvidi najložje iz razsodbe prvega sodnika, iz katere posnemamo to-le:
»Julij Novak, rojen 10 avgusta 1880 v Idriji, se oprosti od obtožbe, da je dne 28. apr. t. 1. na volivnem shodu pri Didiču v Idriji se izrazil glede zasebnega tožitelja Josipa Gostinčarja, da je takrat, ko sta imela dr. Krek in on (Gostinčar) ključe blagajne »Delavskega stavbenega društva«, zmanjkalo iz blagajne 3000 gld., torej da je taistega javno in pred več ljudmi, ne pripovedovaje nikakih dogodkov, dolžil zaničljivih lastnosti in s tem zakrivil prestopek zoper varnost časti. Dokazanim je smatrati, da ie obtoženec dne 28. aprila na volivnem shodu pri Didiču v Idriji res se izrazil glede zasebnega obtožitelja, da je takrat, ko sta imela dr. Krek in zasebni obto-žitelj ključe blagajne v rokah, zmanjkalo iz blagajne 3000 gld., zakaj ne samo obtožite-ljeve priče Os\vald in Goli sta to očitanje potrdila, temveč tudi obtoženčeve priče Krčnik, Ivan Ferjančič in Pivk. Kliub temu se je moral obtoženec oprostiti, zakaj on ie popolnoma doprinesel dokaz resnice, ki ga je nastopil. Opozoriti je pred vsem na pričevanje priče ; Josipine Srakar. Le ta priča je izpovedala, da je svoječasno dr. Krek povedal njej, da manjka v blagajni »Delavskega stavbnega društva« 1000 kron z besedami: Poglejte, saj
Deset let sem imel, ko sem dopadel tvojim janičarjem, solnce tvoje milosti se mi je smehljalo od tedaj, naj ti povrne Alah, naj ti da čast, slavo in zmago za to. kar si mi storil.
Moj oče je bil potujoč trgovec, s katerim sem šel zgodaj na potovanje. Vrnila sva se ravnokar z Dunaja v svojo domovino ob Adriji, ko so nas srečali tvoji janičarji. Dva cela meseca sem bil na Dunaju, in bilo je prvič, ko sem videl večje mesto.
Ostalo mi je vse dobro v spominu.
Skoraj se mi zdi, kot da bi bil šele včeraj v mestu. Moj oče je pustil takrat v mestu mojo mlaišo sestro; gotovo je morala že davno umreti, nihče od vjetnikov je ne pozna. Odpusti, gospod, ker sem zašel od stvari. Tvoj veliki vezir naj zbere vse čete k napadu; grom in dim razstreljene vojašnice naj bo znamenje k naskoku--Gospod?«
Molče je pogladil Sulejman plave lase Zalkove za ušesa in mu ukazal, naj nadaljuje.
»Sedaj je ena ura po solnčnem zahodu, v treh urah bo čas tu . . . Daj Ivanu povelja! — in jutri se boš lahko AJahn zahvalil za zmago v krščanski ccrkvi!«
Z lahko tresočo roko je božal Sulejman Zalkovo desnico in ukazal, naj vstane.
»Naj bo Alah s teboj! Zgodi naj se, kakor si govoril!«
Ponižno se je priklonil Zalko k zemlji.
»Zalko. jeli to tvoje?« Sultan je držal v rokah tanko, zlato verižico, na kateri je visel majhen križ; pobral jo je na blazini, na kateri je Zalko sedel.
Lahka rdečica jc sprcletela Zalkov obraz kot oblakova senca, ki hiti čez polje ob solnčnem dnevu; zagrabil je hlastno po nji.
»Vrzi proč!« silil je sultan v njega.
»Gospod! Košček zlata brez vsake vrednosti, od moje umirajoče matere, moja sestra ima ravno takega.«
tudi tukaj v blagajni manjka 1000 kron, pa sva imela jaz in Gostinčar ključe. Ta priča je nadalje potrdila, da je to dr. Krekovo izjavo povedala Amaliji Mitermayer, Frančiški Hu-doles, svojima ssetrama Ani in Mariji Srakar in mogoče tudi drugim osebam in je potemtakem Jos. Srakar provzročila, da se je ta stvar raznesla po Ljubljani, vsled česar je izvedel tudi obtoženec o tem. To pričevanje je potrdila potem popolnoma tudi priča dr. Krek, češ, da je nekega večera zapazil, da se računi z denarjem v blagajni ne vjemajo in da je takrat, ko sta imela dr. Krek in Gostinčar ključe v rokah, res zmanjkalo denarja v blagajni. To in nič več je pa očital ravno obtoženec zasebnemu obtožitelju in ne izpre-meni na stvari položaja, da je takrat obtoženec govoril o znesku 3000 gld. kar nič, zakaj v predležečm kazenskem slučaju se ne gre za visokost zneska, ki je manjkal v blagajni, temveč samo za to, če je res kaj manj-kalo./Sicer je istina, da je priča dr. Krek potrdil, da faktično takrat ni manjkalo v blagajni nobenega denarja, temveč da se je zgodila takrat računska pomota, ker se je zapisal med prejemke prevelik, med izdatke pa premajhen znesek, toda to ne izpremeni na stvari prav nič, ker obtoženec pri svojem očitanju ni povedal, na kakšen način se je to zgodilo. /Obtoženec je potemtakem dokaz svoje trditve popolnoma doprinesel in je tozadevno opozoriti konečno še na pričevanje Ivana Pliberška, ki je potrdil, da je takrat, ko .ie on prevzel blagajno, manjkalo v taisti okoli 600 do 700 kron, da pa je ta primanjkljaj takratni predsednik dr Krek opravičil — na kakšen način, priča iz neznanega vzroka ni povedal. Povdarjati je, da predležeče očitanje ni subsumirati pod § 487. kaz. zak., zakaj ne more se reči, da je obtoženec z do-tičnimi besedami obdolžil zasebnega obtožitelja hudodelstva poneverjenja, odnosno goljufije, kar je osobito že iz tega sklepati, da je obtoženec takrat, ko je Gostinčar na v razsodbi navedeno očitanje ga vprašal, če mu hoče s tem očitati goljufijo, izrecno to zanikal z besedami: »Nikakor ne.« katero okoliščino so potrdili priče Josip Sepetavec, Ivan Ferjančič ter Ivan Pivk. Očividno pa je hotel obtoženec z inkriminovanimi besedami označiti, kakšen nered je bil takrat pri blagajni »Delavskega stavbnega društva«, ko sta imela dr. Krek in Gostinčar ključe od blagajne v rokah, saj pa tudi obtoženec ni navedel nikakih dejstev, oziroma okoliščin, pod katerimi je denar zmanjkal, temveč povdarjal, samo to, da je 3000 gld. zmanjkalo. Vsled tega pa tudi od priče dr. Kreka zatrjevana okoliščina, da faktično v blagajni ni ničesar manjkalo, temveč da je bila samo računska pomota, ker se je vsled napačnega vpisa v denarno knjigo napisal med prejemke prevelik znesek, med izdatke pa premajhen, na stvarnem položaju ne more nič izpremeniti, Iz vsega tega sledi, da je hotel obtoženec z inkrimovanimi besedami očitati dr. Kreku in Gostinčarju, ki sta imela takrat ključe v rokah, zanikrnost, ni da je hotel takratnim poslušalcem dopovedati, da taka oseba ni sposobna za državnega poslanca in je gotovo, da je zanikrnost in malomarnost, če se trgovskih knjig v redu ne vodi, »osobito če ima človek opraviti s tujim denarjem«.
Ta razsodba kaže eklatantno nepozanje zakona ali pa nameravano kršenje zakona iz političnih vzrokov.
Ze subsumpcija pod § 481. kaz. zak. je povsem napačna. Saj obtoženec je navedel izrecno faktuni, katerega ga dolži obtožitelja, namreč da je v blagajni zmanjkalo 3000 gld., ko je on imel ključe blagajne. S tem ga je obdolžil določenega nečastnega dejanja: in-! krimovane besede je bilo tedaj subsumirati pod določbo § 488. kaz. zak., ali. 487. kazenskega zakonika.
Seveda sodišča so fakt subsumirala pod § 491. kazenskega zakona, češ, da je obto-
»Alali naj bo s teboj, Zalko! Ob četrti uri!«
Vrnil mu je verižico.
Tuleč je gnal mrzel vihar nakopičene oblake po nočnem nebu.
Drevje je ječalo iu stokalo pod pritiskom vetra, ki je nosil z divjim šumom po zraku orumenele jesenske liste.
Nad Dunajem in okolico je ležala črna tema.
Senitertje je gorel na cesti stražni ogenj in scmtertja se je čul kak zaspan klic iz tihih ulic.
Zunaj na široki ravnini, kier so stali nešteti turški šotori, je vladala globoka tišina.
Noben glas in žvenket se ni čul, taboriščni ognji so bili pogašeni; Turki se niso nič gibali, bili so mirni, kot četa spečih ovac. kot velikanski kupi trupi v jarkih. Na nekem manj nevarnem mestu dunajskega obzidja je sedela na enem izmed kamnov, ki so se metali v sili na naskakujoče Turke, mlada žena, tesno odeta v gorko obleko; lica so .ii rdela od ledenega vetra.
Ze cel teden je opravljala tu gori prvo nočno stražo, da si je mogel njen zaročenec privoščiti par ur spanja.
Utrujeno, vsled prenapornega dela v bolnišnicah, so jo neprestano silile kot svinec težke trepalnice k spanju. V velikem turškem taboru je gospodoval čuden, skrivnosten mir.
Naenkrat je zaropotal na dnu jarka kamen. Bržkone omajanega od kakega strela, ga je zagnal vihar v giobočino, se ji je zazdelo, ter ie prijela za bodalo, ki jc ležalo poleg nje in poskušala s prsti njegovo ostrino.
Začul sc je praskajoč šum na zunanji strani obzidja; zopet en kamen Je v velikih lokih odletel v jarek. Nad obrambnimi kamni zidu se .ie pokazala s turbanom pokrita glava.
»Nazaj! Ti si mož smrti, če zakličem pomoč!«
ženec obtožitelja obdolžil zaničljivih lastnosti, ne pripovedovaje nikakih prigodkov, vedoč, da potem obtoženec v dokaz resnice navede poljubna fakta, zlasti tudi splošno nerednost v poslovanju, ne da bi mu bilo po §§ 488, ali 487 k. z. treba dokazati določeni fakt, namreč da je blagajni efektivno zmanjkalo 3000 gld.!
Pristranost utemeljitve v tej točki vsled pravne pomotnosti razsodbe je za vsakega jurista eklatantna.
Glasom razlogov razsodb je obtoženec doprinesel popolni dokaz resnice, da je v blagajni res zmanjkalo 3000 gld.; v isti sapi pa sodnik ugotavlja, kot dokazano, da je bila diferenca med knjigami in blagajno le 1000 K (ne 6000 K!), da v blagajni ni nič manjkalo, pa da je bila računska pomota v knjigah, ker se je neki znesek previsoko zabeležil med prejemke, drugi znesek pa med izdatke prenizko.
Kljubu tej ugotovitvi trdi sodnik zopet, da je obtoženec popolnoma doprinesel dokaz svoje trditve! To je naravnost lahkomiselna, hudobna in zlobna igra s častjo dveh oseb, katera zasluži najstrožjo grajo.
V utemeljevanju sodnika, da je dokaz resnice inkriminirane trditve doprinešen, je tako veliko in kričeče protislovje, da ie druga instanca le namenoma mogla pregledati to ničnost razsodbe.
Saj je obtoženec trdil, da je v blagajni denar efektivno manjkal, da je manjkalo 3000 gld.! Dokaza resnice pa obtoženec v tem niti nastopil ni.
Seveda je obtoženec izjavil, da obtožitelju ne mara očitati goljufije, vedoč, da mu tega ne more dokazati in vedoč, da tega ne trde tudi povzročitelji govorice, na katere se obtoženec sklicuje. Razsodbe se opirajo krat-komalo brez vsake utemeljitve na ta zagovor obtoženca, češ da ta obtožitelju ni očital ni-kakega kaznjivega dejanja, da se tedaj inkriminirana obdolžitev ne more subsumirati pod § 487 k. z. Tudi ta izvajanja razsodbe so povsem nelogična in naravnost prisiljena. Ali je obtoženec z inkriminirami besedami obtožitelju očital kako kaznjivo dejanje, ima odločiti sodnik na podlagi celega dejanjskega stanu, ne pa obtoženčev zagovor. Vrh tega pa sodnik obtožencev zagovor satnolastno razteza; kajti obtoženec se le zagovarja, da obtožitelju ni hotel očitati goljufije, iz njegovih besed pa ne sledi, da ni hotel obtožitelju ka-cega drugega kaznjivega dejanja n. pr. pone-verjenja .tatvine, pačenja zadružnih knjig itd. očitati.
Za vsakega normalno in logično mislečega pomeni, inkriminirano očitanje, da je v blagajni efektivno zmanjkalo 3000 gld., ko je obtožitelj imel ključe blagajne v rokah, ne da bi obtoženec istodobno pojasnil, da hoče obtožitelju le malomarnost v poslovanju očitati, za vsakega pomeni to očitanje kaznjivega dejanja kakršnegakoli si bodi.
Ako se fakt ne subsumira pod določbo § 487 k z. kot obdolžitev kacega prestopka, pregreška ali hudodelstva, potem pa fakt gotovo vsebuje vse znake prestopka po § 488 k. z. t. j. obdolžitev nečastnega dejanja.
Toda obe instanci priskočite obtožencu na pomoč, da mu ni treba striktno dokazti svoje trditve s tem, da fakt subsumira pod § 491 k. z. in mu olajšata dokaz resnice ne o inkriminirani trditvi, ampak o povsem drugi okoliščini.
Sodišča smatrajo dokazano edino le to, da so bile zadružne knjige malomarno in neredno vodene v času, ko je obtožitelj imel ključe v rokah in vidijo v tem zaničljive lastnosti obtožitelja, ne da bi se sploh pretreso-valo, kdo je voditelj knjige. To je vsekako bistvena pomanjkljivost postopanja in kaže o površnosti, s katero se je namenoma ta slučaj v tako važnih točkah obravnaval.
Prvo in vsklicno sodišče imata čudne pojme o časti, če se že vsako nerednost v trgovskih knjigah smatra kot zaničljivo last-
Odskočila je iu zavihtela bodalo.
Zagnal se je v drznem skoku čez pomolje in stal je nekaj korakov pred njo.
»Bodi tiho!« Zalko je govoril votlo. »Nisem prišel kot Turek, ne kot sovražnik, ampak--—«
»Nazaj, slepar!«
»Ne vpij tako! . . . Bodi tiho! Poslušaj me! ... Ali ljubiš bisere?«
»Ha! To je tvoj namen!«
»Tiho! Cuj me vendar . . . hotel sem te samo izkušati.«
»Med nami ne najdeš izdajalca. Nazaj! Zadnjič, če ti je življenje drago!«
»Poslušaj me vendar konečno. Nisem ne kot Turek, ne kot sovražnik prišel sem. Cuj
me--Jaz sem kristjan, kot ti! ... Kot
dečka so me ugrabili janičarji iu me odpeljali iz domovine k sultanu. Nakopičil je name čast in bogastvo, imenoval me je svojega sina, toda nekaj sem moral storiti . . . odpovedati sem se moral svoji veri, moliti sem moral Alaha in njegovega preroka ----ne glej me
vendar tako neverjetno .... toda pod turško obleko je bilo krščansko srce . . . Vsako uro, vsak dati, sem delal načrte, kalco bi všel sultanu in njegovi napačni veri . . . zaman! . . . Šele danes je uslišal Krist mojo molitev. Natvezil sem Sulejmanu, da sem našel skriven dohod v mestu; ... da hočem zažgati smodnišnico in jo pognati v zrak . . . verjel mi je. Tako sem tu . . . Dobrotljivost sem poplačal z nehvaležnostjo, toda dalje se nisem mogel več bojevati proti svojim bratom . . .«
Spustila je grozeče dvignjeno roko z bodalom nizdol.
»Lažeš!«
»Govorim resnico!«
»Prisezi pri krščanskem Bogu!«
»Glej sem! Pod turško obleko sem nosil križ.«
Zalko je odvezal vozel svilene ovratne
nost blagajnika; nerednost v knjigah nima s častjo nič opravit*, tem menj alterira čast, ker se niti trdilo ni, da bi ta nerednost povzročila kako škodo, ali da bi bila sploh namenoma zagrešena iz nečistih motivov.
Cela razsodba bije v obraz temeljnim načelom logike, tepta jasne določbe kazenskega zakona in ni druzega kot produkt razmer, ki žal z malimi izjemami vladajo v kranjski justici.
Dovolj je, če omenimo, da je obtožitelj izustil inkriminirano obdolžitev na volivnem shodu obtožitelja, sedanjega državnega posl. Gostinčarja, zoper katerega celo liberalno časopisje že delj časa vodi najostudnejši boj; v službo tega se je postavilo sodišče s temi razsodbami, v službo političnega boja na Kranjskem.
Zlasti razsodba druge instance nas je tem menj presenetila, ker je sedel v senatu kot votant deželnosodni nadsvetnik gospod Julij Pole, znan po svoji pristranosti iz razprave o knežaški aferi.
Mirno trdimo, da teh razsodb ni narekovala pravica, ampak le strankarska zaslepljenost in nebrzdanost večine gg. sodnikov; slavna justična uprava naj ne bode presenečena če bode nevolja ljudstva vsled množečih se takih justičnih umorov prekipela in si napravila prosto pot do pravice.
Vprašamo Vašo ekselenco;
»Ali se hoče neposredno poučiti o tem slučaju? Ali hoče naročiti slavni generalni prokuraturi, da dvigne pritožbo ničnosti pri najvišjem sodišču zoper ti razsodbi? Kaj nameravate ukreniti, da se v bodoče prepreči tako kršenje zakona iz političnih nagibov po sodnikih, ki svoje nebrzdano strankarstvo nosijo s sabo v sodno dvorano?«
Dunaj. 23. oktobra 1907.
Šuklje. — Roškar. — Pogačnik. — Grafen-auer. — Fr. Demšar. — V. Myslivec. — Dr. Jos. Myslivec. — Jaklič. — Žitnik. — Dr. Šusteršič. — Povše. — Dr Benkovič. — Dr. Hočevar. — Pišek. — Prokop.
Tedenski preiletf.
Naporno delo opravlja »Slovenski Narod«, ko skuša »dokazovati«, da »S. L. S.«
i nima zaslug za Belokranjsko železnico.
; Smešno! Ker ntorajo liberalci priznati, da pri tej železnici nimajo mrvice, ki bi se z njo ponašali, hočejo kratiti zasluge »S. L. S.« Na misel nam hodi bajka o kameli, ki je videla v čisti vodi svojo grbo, pa je vodo skalila, da bi svojega »pukla« ne videla ... Je pač nepotrebno delo, izbrisavati dejstvo, da je »S. L. S.« mojstrsko vodila stvar belokranjske železnice. Za deželo in ljudstvo je pa glavna stvar, da se železnica res zgradi. Gospodje, v liberalni stranki naj se pa uče stvarnega dela namesto da se potapljajo v obrabljeno »far-ško gonjo.«
Slovenska Ljudska Stranka ln n}eni uspehi Proftova afera se je po prizadevanju »S. L. S.« rešila tako, da je imenovan za ravnatelja I. državne gimnazije v Ljubljani dr. Lovro Požar. Štirje nemški razredi se ločijo in bodo premeščeni v Waldherrjevo hišo pod voditeljstvom profesorja Pucsko, administrativno vodstvo ostane ravnatelju I. gimnazije. Vlada hoče obe gimnaziji v Ljubljani ter gimnaziji v Kranju in Novem mestu posloveniti ter se bo slovenski jezik vpeljal tudi v višjih razredih. Vse štiri gimnazije ostanejo izključno slovenska jx>sest in bodo na njih nastavljeni samo slovenski profesorji. O teh uspehih »S. L. S.« ne »Sl. Narod« ne Hribar nista vedela nič. Kot kompenzacijo za nemške razrede zahteva »S. L. S.« še slovensko trgovsko šolo v Ljubljani. Dr. Šusteršič, Šti-klie in Jaklič so kot odposlanci »Slovenskega
rute. »Poglej sem in boš verjela! Ali vidiš križ?«
Nezaupljivo se mu je približala in se sklonila k njegovim prsim. Takrat pa je pritisnil Zalko z železno močjo njeno glavo k sebi in ji z levico zatisnil usta ... z desnico pa je posegel za pas po bodalo.
Dva-, trikrat je sunil.
Lahek trepet, zadnje umirajoče grgranje . . . iz ran se je vlil potok temne krvi!
Kratek pogled na tiho turško taborišče — in Zalko je pričel svoje delo.
Gorka kri se je držala njegovih prstov. Burno je strgal mrtvi ruto od vrata in prsi. Tenka, zlata verižica se je svetila kot fin obris na belem vratu.
Zalko je zagrabil za verižico, z divjo močjo jc trgal na njej. Spreletela ga je vročina. Cemu zapravljati čas, za košček zlata, kakršnih mu bo dal sultan tisoče.
Začel je odpenjati njeno obleko.
Toda vedno mu je padal pogled na tenko verižico.
»Imeti jo hočem — naj bo moje plačilo,« prišlo mu je čez ustnice.
Z vso močjo je trgal za verižico, en člen je odjenjal tiho žvenketajoč je padel košček zlata na tla.
Zalko se je pripognil, ga pobral in tehtal izkušajoče na roki.
»Križ!« Potipal je po verižici na svojem vratu.
Bil je ravnotak križ, kot ga je nosil sani.
Zalko se je opotckcl k zidu, potem pa se je vrgel divje na zemljo------
S tresočo roko je pogladil umorjeni lase raz čela . . . dolg, dolg poljub je zagorel na bledih ustnah.
»Sestra! Magdalena! Jaz sem — tvoi — brat!«
Dve veliki solzi ste pritekli po Zalkovih licih, da bi ohladili bolest ločitve.
kluba« dobili pri dr. Becku in naučnemu ministru Marchetu zagotovilo, da hoče vlada vse storiti, da sc more že s prihodnjim šolskim letom pričeti s poukom na slovenski trgovski šoli v Ljubljani. Vlada je pripravljena šolo izdatno podpirati, ako ustanovi tako šolo dežela.
»Slovenski klub« je vnovič zahteval tudi podržavljenje idrijske realke. Deputacija je dobila povcljen odgovor. Upati je, da se podržavljenje izvrši s šolskim letom 1909/10.
En dan je Slovencem več prinesel na šolskem polju, nego se jc prej v desetletjih doseglo. Slovenci dobimo naenkrat štiri popolnoma slovenske gimnazije! Ta uspeh bo za vedno združen z imenom S. L. S. Da Nemci niso zadovoljni, jc umevno. Možje okrog »Slov. Naroda« so bili osupnjeni ne toliko radi uspehov S. L. S., ampak zato, ker morajo pripoznati ,da se danes slovenska politika vrši brez njihovih glav in brez njihovega poslanca-edinca. Radovedni smo bili, kaj poreko. Ko ie zadnjič »Slovenec« namignil, kaj se nam obeta, ni mogel »Slov. Narod« drugega, nego konstatirati zadovoljstvo, da smo v tem edini. Sedaj, ko so brali črno na belem, je bruhnil iz njega vzklik »klerikalno izdajstvo«. Mu nc kaže drugače. Nekaj »njegovih« mu verjame. O trgovski šoli in o štirih slov. gimnazijah pa kar molči.
Državni zbor. Češka kriza še ni rešena, torej tudi demisiji obeh čeških ministrov niso sprejeti. Z izgredi na graški univerzi se bo pečala zbornica. Krščansko-socialna stranka hoče stvar gnati do skrajnosti ter zagotoviti katoliškim dijakom na vseučilišču mir in enakopravnost. — Zbornica je nadaljevala razpravo o pogodbi z Ogri. Govorniki niso vzbujali mnogo pozrnosti. — Enako izjavo o nagodbi kot baron Beck v avstrijskem je podal tudi ogrski min. predsednik Weckerlc v ogrskem parlamentu, da namreč nagodba ni si-iajna toda v teh razmerah se ni dalo boljšega dpseči. — Radi vojaških pomislekov, ki so jih izražali nekateri poslanci, je dal ministrski predsednik Beck zagotovilo, da nova pogodba ni v nobeni zvezi z vojaškim vprašanjem Povdar.ial je še enkrat, da pogodba ie kompromis, da ni zmagala ne avstrijska, ne ogrska vlada, ampak zmagale so le gospodarske koristi. — Izborno ie govoril pri razpravi tudi dr. Šusteršič in dr. Laginja. Poslednji govornik je izjavil, da v »Savezi južnih Slavena« niso še edini, ali bi glasovali proti pogodbi ali zanjo. — Rekonstrukcija ministrstva bo prihodnji teden; Prašek, vod-ia čeških agrarcev. postane češki minister, Žaček pa trgovinski minister. — Zbornica je vsled predloga dr. Šusteršiča izvolila odsek 52 članov, ki se mu bode poveril pregled na-godbenih predlogov. Ministrski predsednik je prepričan, da se nagodba odobri z veliko večino.	•
Krvav shod v Pulju. Socialni demokratje so hoteli protestirati, ker je dr. Laginja predlagal volivni red za občino, po katerem bi odklenkalo absolutnemu gospodarstvu italijanske kamore, in bi prišli v občinski svet tudi Hrvatje in zastopniki mornarice. Socialni demokratie so se potegnili za kamoro. Na shod je prišlo 1500 Hrvatov in le 500 socialistov in italiianašev, ki so se kot manjšina polastili predsedstva. Nastal je prepir, v katerem je bilo več Hrvatov ranjenih. Socialistična manifestacija se je ponesrečila.
Društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani je bilo stavilo ob času Proftove afere cio svojega člana nadzornika Levca ponižno vprašanje, če je tudi on glasoval za nemškega ravnatelja. Na višjem mestu so smatrali to za velik greh. Citirani so bili k deželnemu predsedniku vsi odborniki, dasi je društvo odobreno in so odborniki odgovorni samo društvu, v čigar imenu delajo; zato
jih pa vlada ne more citirati na odgovor. Vidi se, da se žaljena čast hoče maščevati. Vlada pa, ki je vzela nase ta odij, si ne more na ta način spletati lavorik.
Prav se jim godi. Dopisnik v Novem mestu pomiluje one zagrizence, ki bero samo »Slovenski Narod«, ker ne zvedo resnice, pa tudi najnovejših' novic mnogokrat ne. Dopisnik je mnenja: »Zahtevajte povsod po vseh gostilnah »Slovenca«! Ni naš namen,« pravi, »delati reklamo za »Slovenca«, namen je edino ta, da pride čimpreje resnica na dan.« — Tudi v Ljubljani so še posamezniki, ki jim je »Narod« evangelij. Pretečeno sredo dopoldne niso še nič vedeli o lepih uspehih S. L. S., o štirih slovenskih gimnazijah, o idrijski realki, ki se podržavi, o slovenski trgovski šoli v Ljubljani in so kar strmeli, ko so prišli do zavesti, da je torkov »Slovenec« to že vse objavil. Molčali so in potihem izpričevali, kaj stoji v »Slovencu«. Čakali so drugega, tretjega dne; prej niso smeli izreči samolast-ne sodbe. Kar bo »Narod« prežveknil, to bo zanje resnica. In »Narod« je povedal zgodbo o nemških gimnazijskih razredih, o drugem je molčal in zraven pa zatrobil: »Izdajstvo!« »Narodovci« so rešeni na videz strašne more, ki jih je tlačila, v resnici jih pa še tlači in jih bo še morila.
Raznoterosti. Na južnem Ruskem se vedno bolj širi kolera. V mestu Kijevu vlada strašna panika, kajti v treh dneh je umrlo za kugo sto ljudi. V Volhiniji in v guberniji Lub-lin je nevarnost velika. — Nad Belgradom je proglašeno obsedno stanje, ker so opozicio-nalne stranke po shodu, ki ga je obiskalo tri tisoč oseb, demonstrirale proti vladi in klicale »Doli z vlado!« — Kaj je moderno na Ruskem? Napadi na železniške vlake, ki vozijo denarne pošiljatve. Zadnjič so časopisi poročali kar o treh takih napadih, roparji so odnesli iz poštnih vlakov več vreč denarja. V vseh slučajih se je streljalo in je tekla kri. — Policija je v Peterburgu obkolila vseučilišče in aretirala 200 dijakov. — Učitelj Potokar v Št. Lovrencu na Dolenjskem je bil obsojen v Trebnjem radi svoje gonje proti tamošnji mlekarni in županstvu. Tudi on je eden izmed tistih, ki rujejo zoper interese svojega lastnega stanu, kajti kako bodo mogli poslanci glasovati za zvišanje učiteljskih plač, ako se pa med ljudstvom učiteljski stan tako sovraži!? — Več županstev belokranjskih je poslalo javno zahvalo poslancem S. L. S. za pridobitev nove železnice. — 33.000 kron so odnesli tatovi v Kranju pri stavbenem vodstvu tržiške železnice. Sledu ni še nobenega. — Slovenska šola v Aleksandriji bo napredovala, ker je avstrijski minister za vnanje stvari obljubil nravno in gmotno pod-
poro.
Godovi prihodnjega tedna:
Nedeljo, 3. novembra: Viktorin, Hubert; ponedeljek. 4.: Modesta. Karol Boromej; torek. 5.: Caharija, Vitalij; sreda, 6.: Lenart, Sever; četrtek, 7.: Engelbert, Prosdocim; petek, 8.: Bogomir, Deodat; sobota, 9.: Božidar, Orest.
MAŽARSKE PREDRZNOSTI.
V ogrskem državnem zboru je poslanec Viszontay protestiral proti vmešavanju avstrijske državne zbornice v ogrske zadeve povodom dogodkov v Cernovi. Vlada naj varuje ogrsko neodvisnost. Minister grof An-drassy je prosil, da se v tej zadevi ničesar ne sklepa. Vlada bo storila svojo dolžnost. Avstrijski parlament, posebno predsednika dr. Weisskirchnerja, ki je pripustil izjavo o ma-žarskem nasilstvu, bo na te besede gotovo prevzela groza in strah . . . Nekateri listi menijo, da utegne z ozirom na nagodbo, ki je pred rešitvijo, iz tega nastati še resen kon-
flikt, pa menda ostane samo pri zgoraj omenjenem ropotanju.
Mažari hočejo ustanoviti svojo narodno banko. Šest oseb je že podpisalo vsaka 10.000 kron. Banka bi služila v pospeševanje maža-rizacije.
V ogrskem državnem zboru je pri debati o indemnitetni predlogi govoril grof Banffy jako ostro proti Hrvatom. Njegovo mnenje je, da je bil celo Khuen preinil proti Hrvatom. Vlada se po njegovem mnenju premalo briga, kako se po hrvaških srednjih in ljudskih šolali »uče nauki, ki so proti skupnosti države«. Banffy pravi, da bi ne bila popustljivost proti Hrvatom in drugim narodom na Ogrskem v interesu države, češ, da je v interesu države le močna, enotna Ogrska, ki jc največje proti-težje proti federalistiškemu gibanju v Avstriji. Ban na Hrvaškem mora kot zastopnik ogrske države, personificirati politiko ogrske države in ne sme delati samostojne politike pri Hrvatih. Vlada naj prične odločnejšo politiko, sicer bodo na Hrvaškem ostala revoiucijonarna tla. — Ako se izvrše Banffvjeve želje, tedaj nam je pričakovati res lepih razmer na Hrvaškem. Hrvaški resolucijonaši bodo svoje mažarske »prijatelje« kmalu do dobra izpoznali in takrat bo Avstrija tudi hrvaškim resolucijonašem edina pomoč.
NOVA RUSKA DUMA — VLADNA.
Ze dosedanji izid volitev v novo rusko dumo zagotavlja večino ruski vladi in te večine tudi nadaljni izidi ne morejo več spremeniti. Tako tretja ruska duma nič več ne bo brezmiselno opozicijonalna. Rusija se bo lahko mirno razvijala. V tretji ruski dumi bo skoro gotovo glasovalo za vlado tri četrtine poslancev, proti vladi pa samo en četrt.
VOLITEV ZA SKUPŠČINO V CRNIGORI.
Cetinje, 1. novembra. Včeraj so se vršile po celi deželi volitve za skupščino v popolnem miru in redu. Vsi novoizvoljeni poslanci pripadajo vladni stranki.
VOLITVE ZA DUMO.
Peterburg, 1. novembra. Dozdaj je izvoljenih 343 poslancev. 166 pripada desnici in monarhistom, 103 oktobristom in zmernim, 3 so od stranke mirnega obnovljenja, 26 je kadetov, 9 poljskih nacionalistov, 6 moharne-dancev, 9 soc. demokratov, 20 levičarjev.
TERORISTI NA RUSKEM.
Varšava. 1. novembra. V Krohmalni ulici se je vršil boj med vojaki in teroristiško bando. Teroristi so se naposled zabikadirali po hišah. Vojaki so hiše naskočili, 32 ljudi ranili. nad 100 pa zaprli.
MORNARIŠKI UPOR V VLADIVOSTOKU.
Vladivostok, 1. novembra. (Uradno poročilo). 30. oktobra se je uprla posadka v VJadivostoku usidranega torpedolovca »Skory«, nahujskana od agitatorjev, in je na ladji razobesila rdečo zastavo. »Skory« je od-plul delj v morje in nato jel obstreljavati mesto in posadko. Vsled strelov od topničarke »Mandžur« ter treh drugih torpedolovcev se je »Skory« naposled moral udati. Vojaki 12. strelskega polka so agitatorje, med njimi eno Židinjo, ki je tudi bila na ladji, postrelili, pomorščake pa uklenili. Ubita sta poveljnik tor-pedovke »Bravy«, kapitan Kuroš, in poveljnik torpedolovca »Skory«, poročnik Stoer Nad mestom se je proglasilo obsedno stanje.
PLAČILO ARABCEV.
Od francoskih čet v Maroku je mnogo vojakov dezertiralo, posebno iz legije tujcev. Dezerterji so bežali k Arabcem, ki so pa vsakega dezerterja, ki je izjavil, da je Erancoz — ustrelili, druge so pa popolnoma oropali in zapodili.
Jeseniške novice.
j Rekurz liberalne stranke zoper volitev v 1. razredu je odbit.
j Volitev župana in občinskih svetovalcev bo v torek, 5. t. m„ ob 4. popoldne. Vse je radovedno, kako sc bo iztekla volitev. Vse si želi, da bi žc bil enkrat konec neznosnih razmer.
j Testament, igra v petih dejanjih, se bo predstavljala 3. t. m. v »Delavskem domu« na Savi. Začetek ob pol 8. zvečer. Vstopnina sedeži po 1 K, 80 in 60 vin., stojišča 30 vin. Med posameznimi dejanji bo igral društveni orkester, godba na lok, ki šteje 12 mož. Pri prosti zabavi godba na lok, tamburanje, petje. Igra je zanimiva, povzeta iz domačega življenja. Društveni orkester nastopi prvič. Ustanovil se je pred 14 dnevi. Kdor ga hoče slišati, naj pride k predstavi, ne bo se kesal.
Poslano.
Uitanovljeno 1862.

c. kr. dvor. ^ v mailnlst
Telefon itev 58^
V/Ji
DUNAJ (WIEN), VII, KAISERSTRASSE 71
na vogalu Burggasse.
Zaloga ognjišč, šted lirikov in strojnih ognjišč
I* TMko porabo od navadne do najfinejše in najelegant-ne|Se Izpeljave, v vseh velikostih, ime ali bogato emalUrane.
Okrogle peči za regulirati od is k višje. Sušilnice, plinovi peči, kamini. Želizne peči s petnicami za 2 ali 3 sobe. Vse mte peči tudi s trajnim gorenjem.
Patent-vložki
za glinaste peči.
1881 18— 10
FRANC JOŽEFOVA
grenka voda.
Dr. Kovacs=evo mazilo za roke.
V rabi nedosežno, povzrofiuje nežnost in belino rok v 3 dneh. — Lonček I K 20 v.
»International" odstranj. mahu
naglo in gotovo odstrani nepotrebne kocine v obrazu in po rokah. — Steklenica 6 K.
Razpošilja po povzetju lekarna pri Mariji Pomagaj, Budapest, Liszt Fe-renez-ter 20.	2307 18-1
»Sestra, jaz sem — kristjan!«
Tresoč je odpel Zalko verižico od svojega vratu in jo ovil okolu roke mrtve sestre.
Trenotek potem pa je švignil črn predmet od obzidja v globočino. votlo je zadonelo iz dna jarka — potem pa je bilo vse tiho.
Pismo Boltntujfl Pepetn.
Gespud redehter!
Kar ie tala večn dež, maja pa že
leberalci tulk časnku, de ua veja kam iz nim. Ke sa "naš leberalci dobr gespudari iu se zastop-ia na kšeft, prou nč na cviblam, de uja znal tud iz sojm ča-snkm tku ukul hodet, de se jm uja nhranil. Za tu jm"tud na u treba dost štederat. Ce pugledaja naše gespudine, kuku dclaja letaš iz gobani, ke jh je tud tulk, dc na \ eja kam iz nim, pa uja prcc vedi, kua jm je za strt. Gespudine, kar je ta pametneh, dev-leja gobe u glaže in jesha gor nalijeja, de se tku skisaia in uhranja; leberalci nej pa tud iz sojm časnkm tku ua kašna viža nardeja; če
V t v J,..	' ''s	. V. ■ './■:.'
: ' • • .	v
M ' %'
JP? ■ JJj ^ A
v , M v#.
., m, • •* t* ■ >t ■ -
y . Mm
v.	-/J. C- •'•-	.
b ratale iz časama le preveč kisle, nej pa mal jesha udlijeja, pa vode prlijeja. de uja bi vu-dene; voda jm pa na u škodvala, tu se že zdej večkat vid, ke sa tku vudene. pa še na greja cagrunt.
Ta nar bi morja merkat na ta nova »Slu-venja«. »Sluvenja« je še u ta nar več navar-nast, de b sc kašn črvi u ne na zaredl, zatu ke prnaša sani že pustan blagu in u pusta-nem blage pa kokr veja, prec črvi al pa moli prtisneja in se blagu pufrderba. Men b se škoda zdel tacga časnka, če b šou rakam žvižgat. Iz »Sluvenje« člouk use zve, kar je bi kroftnga, in mu ni treba za druge časnke gnarja vn metat. Ce »Sluvensk Narud« pr-nese kela v pundclk: »Res je, de je ».lugo-sluvanska zveza« u pusebn sej oficjaln sklenila udpuslat deputacja v Pešta« in tku naprej, uš prou gvišn kela enkat u petek brav glih tu u »Sluveni« in če prou mal bi kesnu, enkat pa Ic zveš, kua je res in kua ni res in tu je zadost, sej ni treba, de b glih u tisaka reč ta j peru nus uteknou. Putrplejne jc božja žavba j in iz ta žauba se tud sam gespud dohtar Tau-! čar. udkar sa vidi perukat »Sluvenja« usak j j u t r na teše in zvečer predli greja spat, prou j pridn mažeja. Učash jh tku roka zasrbi, de b < ta nar rajš upilel ke pu »Sluveni« in pu tistimi ' ke jc »Sluvenja« na dan spravu; pa se hitr namažeja iz tista božja žavba, pa jh jejna srbet roka in putrpeja še naprej. Kc se pa človk usakeh zdravil pučas tku prvad, de mu nazadne žc neč več na nucaja in tud naškod-vajo, se uja pa tud gespud dohtar Taučar te žaube pučas prvadl in uja kar naenkat ud-riheln pu »Sluveni« tku, de u šla usa u franže. Kakšna nasrcča u pol za naš svet. tu se nam zdej še na saina. U Iblan u ta nar preh tak putres. dc sc zna še clu sam rotuš zrušt, če prou ga tud pudperaja tak bangari, kokr je Prcduvič, Bolč, Cirklpohar in tku naprej. Ti-
sta prižnea, ke sa sja pusti gespud žepan tku lepu za soje govare, kedr kašna ubletnea ub-hajaja, przidat u pcruniu štuk na gasa, se u tud prou gvišn prekuclna dol na plač in zna kašn bajnuk še kašne paradajzarje pumečkat in Buh ve kulk druzeh nasreč se zna še pr te žalastn prložnast zgudet. Ki more člouk use tu že zdej naštet!
Dc se ush teh nasreč še u pravni cajt ub-varjema, je res ta nar bulš, da daja »Sluvenja« hitr u jeseh kisat, de se jm na puferder-ba iu de na uja mogl dohtar Taučar nad no jeze stresat al ja pa clu ukul prnest. De pa gespud dohtar Taučar iz »Sluvenskin Narudam« res neki špekuliraja in de »Sluveni« pu žev-lejn strežeja, je pa tu ta nar bulš cahn, kc sa ta puhlcvnga redehterja Bega spet udstavl in krvaločnga ta pustga Slemška nazaj za redehterja gor pustavl. Ta pust Slemšk jc ta prati fant za tu, de u ta prava leberalna fana spet pukonc uzignu, ne pa ta meužast Beg. Tu more usak pameten člouk preudart in gespud dohtar Taučari prou dat. Ce b kašn ibercigar nainest fane leberalci na palca na-teknil. pol b žc lohka taka fana tud Mulavrhe dal za uost, ke pa leberalci na moraja mt ibr-cigar za fana, jc pa bi pametn, de ja prepc-steja ta pustmo Slemške, kc sc na fane bi zastop.
Jest sm sam ferbčn, kdaj s uja te Idje u lase skučil. Zdej se še u javnast tku delaja, kokr dc b se Buh vč kuku dobr zastupil, na tihem, tkula »pr Rož« sa pa žc gespud dohtar Taučar na tu cikal, dc uja gespude Hri-bari urat zavil, na nubena viža pa nečja Hri-barjuve kozle za soje spuznavat in jh futrat. Mal maja gespud dohtar Taučar prou. Gespud Hribar je holt en človk. kc b rad use naenkat pugrabu. Tu nuč in dan štedera. ki b se dala še kašna družba uštimat in ke kej prpravnega pugrunta, se začne pa vozt nau-
kul: dons na Duni, jutr u Pešta, pujutršnem u Gurica in tku naprej in še pu pot luvi podpise za soje družbe. In tu ni čuda de tku pučne, če sa se mu pivuvarne tku dobr ubnesle, zakaj b se mu pa kej druzga ne. Falen pr usm tem jc sam tu, de je čist puzabu na Iblana in na soj žepuvajne, pejontari na rotuž se pa gle-daja edn druzga in na veja. ki b prjel, de b šlu kej naprej. Men se gespud žepan glih tku zdi, kokr u cirkus tist klovn, ke skače ud enga du druzga če kašna rištnga pustaulaja, s u roka pluje kokr dc b tou pousod pumagat, na nardi pa pud milm Bugam nč. Cirkus ga ma holt za tu tle. de maja Idje kej špasa gespud Hribar pa tud bi za špas ukul skače, kokr dc b pr kašn reč kej pumagu. Iblančani sa sc ga že prvadl in pr usem tem scer prou dobr zabavaja, če b pa pumislel, kam zna iz tem sojm skakajnam gespud žepan Iblana zafurat, b naredi pa bi kisle ubrazc, kokr je Kačarju kisu zelc u T mou.
Kdur uzame vajat ud dcželnga stolnga mesta u roka, na sme sam špekulerat ukul pu svet, ki b sc dal več vode na negau maln napelat. Tu ni špas. kokr dela zdej gespud žepan in jest sm sc prou u resnic začeu bat, dc u mož tulk vode na soj mahi napelu, dc u nazadne ccla leberalna stranka u nc utunila. Gaga že tku precej douli cajta. Še en tak curk vode, kokr sa ga dubl zdej leberalci iz ta perva držauna gimnazja, pa sa hiti. Tud belakrajnska železnea jh jc dobr putunkala, tku dc zdej že kar sapa luveja in idrska je-
ralka — ----? Pejte se farbat iz vaša
voda usi napredn leberalci in leberaln na-prednaki iz vašni Hribarjem na špic! Kua čte srotc nardet, kc nima nubedn ud vas glave (irou nataknene. Pestite, dc vam jh bo dohtar Suštaršič preh prou nateknou, pol sc še-le ujedite, du tekat pa lepu moučite in puslušite
Idrijske novice.
i »Konstatiram, da v svojem govoru nisem omenjal duhovščine, vendar smo socialni demokrati odločno za razporoko in svobodno šolo,« tako sc je pohvalil zadnjo soboto profesor dr. Lončar na socialno-demokraškem »diskursu«. Lepo je to od g. profesorja, pokaže, da jc zmožen cel govor skončati brez napada na vero in duhovščino in ker jc tudi »Slovenca« omenjal, ki sc vtika v njegove govore, sc vidi, da je mladi g. doktor dovzeten za kak opomin in da jc zadnja sobotna notica imela nekaj uspeha. — Kako pa je z razporoko in svobodno šolo? (i. profesor je zgodovinar, zato bode vedel, da jc bila raz-poroka za časa propada že pri Rimljanih, saj nazadnje rimske žene niso več štele leta po konzulih, temveč po možeh, ln kako je to vplivalo na človeško družbo? Zgodovina priča, da je narod, dokler je bil krepak, spoštoval nerazdružnost zakona in da je razporoka razrušila družinsko življenje, vpeljala mehkuž-nost in razbrzdanost ter še drugo, kar je s tem v zvezi. Razpad družine povzročil je tudi razpad rimske države. — Prav, bodo rekli socialni demokratje, saj države ne maramo, naš vzor je republika in sicer republika brez verskih spon in Boga. Tako jc naš vodja Bebel očitno povedal v nemškem drž. zboru. — Tudi to ste dosegli. Obširna in bogata Francoska ie v vaših rokah. Ima tudi že več let razporoko in svobodno šolo. Kake sadove prinašajo take naprave? Naj sama statistika govori. Pred 2. leti so bile še dovoljene zasebne šole, katere so si katol. Francozi sami zidali in jili sami vzdržavali, poleg državnih. V prvih se jc podučeval krščanski nauk, ua državnih šolah pa noben duhovnik ni smel prestopiti šolskega praga. Kaj številke govore? Med 100 mladimi zločinci, ki so bili sodnijsko obsojeni, je bilo 89 onih, ki so obiskovali šolo brez Boga, le 11 pa onih, ki so pohajali šole, kjer se je poučeval krščanski nauk. — Do maja meseca 1908 je razpisala akademija v Parizu (academie des sciences morales et politigues) nagrado 2000 frankov za najboljšo razpravo, kako bi se mladina obvarovala pred naraščajočim hudodelstvom in moraličnem propadom. Le vzroki in zdravila naj se v razpravi dokažejo in 2000 frankov za te dobi. — Pri mladini se kaže dandanes taka spridenost in zločini pri mladih ljudeh sc tako množe, da najbolj navdušene republikanske socialne demokrate strah obhaja. Sodnik Guillot pravi: Strašno narašča hudobija med mladino in kriva temu jc vzgoja. Leta 1905 smo tako milo sodili, da smo od 100 zatoženili 92 oprostili in vendar je še vedno mladih največ obsojenih. V Parizu so v istem letu prijeli 26.000 zločincev in od teh je bilo 16.000 — torej veliko nad polovico — ki še niso bili stari 20 let. Žalostno, opomni glavni nadzornik Lavisse: ustanovili smo na tisoče novih šol, a pozabili smo na vzgojo. Poglavitni vzrok takim razmeram je razporoka in »svobodna šola. Zakonski se ločijo in ne skrbe več za otroke doma, v šoli pa ni one vzgo.ie, ki bi pravila otroku, da je višje bitje, da je Bog, ki njega povsod vidi. Tako tožijo misleči možje, ki pripadajo k liberalni ali socialnodemokratični stranki, prešinja jih skrb. navdaja strah, kani bo prišla Francoska s svojo razporoko in svobodno šolo. Nehote potrjujejo, kar je pred par leti pisal naš pesnik in pisatelj Stritar: »Francoska je gnila, da že kar smrdi.« G. doktor Lončar, ali res tudi vi tako Slovence ljubite, da bi jim privoščili gnilobo in smrad z razporoko in svobodno šolo?
i Viharen shod jc bil v ponedeljek ob 8. zvečer »Pri črnem orlu«. Ze tri dni prej jc šlo od ust do ust: Kristan bo poročal, kaj ic opravil na Dunaju in Gostinčarja bo prijel. Ni čuda, da je bila prostorna dvorana prepolna, veliko .iih je še zunaj ua dežju stalo. Prišli so ne samo rudarji, tudi žene, vdove in dekleta, radovednost je bila prevelika, ka; neki na Dunaju o Idri.ičanih govore. Kristan pove, da ie o priliki, ko je šel v deputaciji za podržavljenje naše realke v cesarsko mesto, trdi stopil k višjemu uradniku z vprašanjem, kako stoji zadeva o izboljšanju rudarskih plač. Uradnik ic odgovoril, da najbrž pred novim letom šc ne bo rešeno. Navzoči so vzeli to naznanic brez debate, naj so tudi prej grozili, da če do 1. oktobra ne bo odgovora, bode nastal boj v Idriji. — Spravil se je potem na »Našo Moč«. Kristan pravi, da tega lista nc bere, no ta večer ga je pa na glas bral, razume se le one odstavke, ki so njemu za kritiko po volji; notice, kako se v bratovski skladnici gospodarili socialni demokratje, se nc dotakne. In začelo jc vršati po dvorani, da je vse laž pa laž in hinavci in izdajalci so katoličani. Tudi »Slovenca« se je spomnil ter prečital nekaj iz idrijskih novic. Da niso ne njemu ugajale, ne njegovim žc umevno in zopet jc grmelo z lažnjivci in proč ž njimi! Omenjal jc, da imajo rudarji naše stranke dvojno barvo. Prvo prošnjo so vložili julija meseca, sedaj so pa v zvezi z vlado stopili in naredili drugo resolucijo s I. septembrom, Ic da bi delavske interese pokopali. Ti so naši izdajalci. In hrupno so letele psovke na so-druge, ki nc prisegajo na socialnodemokraško zastavo. K besedi sc oglasi rudar Janez Kavčič. a grmi mu nasproti: izdajalec, doli ž njim, nečemo ga slišati, pošljite ga preko naših glav na prosto! Kavčič stoji na odru in kadar se za hip šum poleže, začne govoriti. A kakor bi sršene razdražil, se zopet ponove psovke. Nekateri potiskajo ljudi proti njemu, posebno nekatere ženske so kazale spretnost in gibčnost svojega jezika in silile proti njemu. Tako je vriščalo in kričalo pol ure, da je Kristan ob 9. uri zaključil shod. Kavčič na javnem shodu ni dobil besede in njega in njegovega brata so še zunaj čakali in iu šc po
cesti obkladali s priimki, ki ne kažejo ne oli-kanosti in stanovskega spoštovanja. Povejmo mirno iu stvarno kako je do tega prišlo. Večkrat so se naši socialni demokrati ponašali, da so zastopniki delavstva, a odgovorilo se jim jc, vi ste le zastopniki ene stranke. Res imate sedaj največ rudarjev ua svoji strani, a kdo nam jamči, da niso jutri v večini napred-ujaki in čez nekaj časa »katoličani«? Tako jim je v seji oponesel rudar svetnik Koršič. Prišli so nekateri rudarji do prepričanja, da je zelo potrebno strokovno društvo, ki se bo pečalo le z delavskimi zadevami, vsako stran-karstvo naj se pa izključi. Pravila so bila letos ix) novem letu potrjena, a društvo še ui hotelo delovati. Bližale so se volitve za državni zbor. Da bi kdo ne očital, društvo je lc vodilni manever, se je raje počakalo, da se duhovi po volitvi malo ohlade. Junija meseca vršil se je ustanovni shod. volil odbor in začel delovati. Preudarjal jc, ali bi ne bilo umestno prositi za izboljšanje plače, ko se ie vse tako podražilo. V večih sejah se je sestavila prošnja in na javnem shodu resolucija razglasila. Dne 14. julija se je prošnja izročila poslancu Gostinčarju. isti dan tudi tukajšnji rudarski zadrugi. Predsednik Straus je rekel, da bode tudi soc. dem. stranka s tem zadovoljna. Dne 24. julija je prišel v Idrijo deželni predsednik Sch\varz. Tudi njemu se jc izročila enaka prošnja, naj bi jo podpiral pri vladi. S tem jc bila stvar končana, da se ne bo predolgo zavleklo, nai skrbi državni poslanec. Zato ni ne strokovno društvo ne kaki drugi pošiljal več kake prošnje v tem oziru; saj bi bilo tudi smešno vsaki mesec delati ali predrugačiti prošnje za izboljšanje. A ponovila se je zopet stara napaka, »joi ti bodo kaj dosegii in sc bahali, mi smo izboljšali« in Kristan ni mogel trpeti, da bi se kaj brez njega doseglo. Soc. demokrati so sestavili drugo prošnjo, zahtevali 10 kr. več plače, kakor strokovno društvo in tirjajo v enem mesecu odgovor, če ne bo boj! Dne 1. septembra se je prošnja sklenila, in s 1. oktobrom je bil boj napovedan, ako sc ne ugodi. Vlada je boj sprejela, ko ie 1. oktobra pomnožila žandarmerijsko posadko v Idriji in brzojavna vprašanja so dohajala, ali se je res štrajk pričel. S tem gotovo niso pospešili rešitve resolucije, šc manj jo pa priporočili. Do štrajka ni prišlo, pač pa so začeli nabirati fond za podporo v takem boju. Tudi naši so prišli na sestanek, kjer se je priporočalo in plačevalo po kroni v nameravani sklad. J. Kavčič je pri tej priliki vprašal, kam se bo denar porabil, če štrajka ne bo. Kristan odgovori, to naj odloči odbor. Ta pa jc v večini socialnodemokratičen in temu ne zaupamo ker imamo žalostne izkušnje od zadnjega nameravanega štraika. Se je tudi vplačevalo, a na zadnje nI bilo denarja za podporo, odgovori Kavčič, ter še pripomni, tudi naša stranka lahko nabira in bode vsaki imel račune vedno na razpolago, da bode natanko vedel kako ie z blagajno. Od tega časa je Kavčič izdajalec pri socialnih demokratih, nima miru ne na ulici, ne pri delu ali pri shodih. Rad bi bil v ponedeljek pojasnil, da so oni oddali tri enake prošnje, pa nobene zveze z vlado sklepali in ne po 24. juliju se z zadevo pečali. Ali do besede radi hrupa ni mogel. Kristan je govoril o neki resoluciji podpisani s 1. septembrom. ali kako se ta razlikuje od onih prošenj ni povedal, le izdajalci so rudarji katoliške stranke, to so bili vsi njegovi razlogi. Da ga bode tako jezilo, čc se rudarji brez njega spomnijo, da se jim slabo godi in prekt prosijo za izboljšanje, smo vedeli, a da se bo tako daleč spozabil, nismo pričakovali. __ Da sc zabavlja in obsoja sodruga. a se mu ne da prilika, da bi svoie povedal, jc že skrajno sredstvo. Kako daleč bo še ta terorizem segal?
Krščansko - socialna nedelja u Uariavf.
Nikar ue mislite, da sc zdaj na Ruskem ne godi ničesar druzega, kot ropi in poboji in da rastejo pri nas bombe kot pri vas krompir ali zeljnate glave. Hudega je res dovolj in na resne groze smo žc tako navajeni, da nani že niso čisto nič več strašne. A tudi dobrega se godi precej iu jaz nc dvomim, da bodo enkrat tudi za ta nesrečni kraj prišli boljši časi. Danes vam bom dal kratek pregled. kai se jc delovalo pretečeno nedeljo v Varšavi na krščansko-socialnem polju. Tako in podobno, kot navedena nedelja, gre teden za tednom, vedno naprej, počisi sicer iu s težavami, toda gre.
Ob enajstih je bil v prostoru tajništva Zveze krščansko-socialnih delavcev navaden shod odposlancev posameznih društev, kakor se vrši vsako nedeljo. Vsako društvo ima pravico odposlati dva zastopnika, a iih pride včasih tudi več iz enega društva. Tu se predava, debatuje. posvetuje itd. Stalno vodi tc shode nek niiad, za krščansko-socialne ideale navdušen inženir, gosp. Piotrovski. Poleg njega ic sodeloval do zadnjega časa tajnik »Zveze«, duhovnik g. dr. Matulcvič, ki je pa sedaj nastavljen za profesorja socijologije na duhovni akademiji v Peterburgu. Toda delavci jako žele imeti duhovnika med seboj.
Seveda ima krščansko-socialno gibanje v Varšavi neumorno delavnega in spretnega voditelja v osebi g. prelata Oodlevskega, tudi druga duhovščina dela večinoma po svojih močeh, večkrat pa tudi nad svoje moči. Toda, čc ima duhovnik po 50 porok eno popoldne, kot se zgodi na Rusko-Poljskem, ne morete zahtevati od njega šc posebno velikega soc. dela. Duša vsega socialnega gibanja v Varšavi jc torej neumorno delavni in spretni g. prelat Godlevski. Zalibog ie on z delom preobložen od sile.
Dalje tnoram imenovati kanonika Chel-michega, predsednika duhovnikov-voditeljev krščansko-socialnih društev. Njegovo delo je ravnokar ustanovljeno »Društvo farnih knjižnic«.
Poleg duhovščine je tudi več svetnih izobražencev, ki z vso vnetno delujejo v tej smeri. Poleg že imenovanega inženirja Pio-trovskega imenujem še jnladega, jako sposobnega in delavnega Štefana Jalinskega, urednika glasila krščansko-socialnih delavcev: »Pracornik Polski« (»Poljski delavec«), ki izhaja v 25.000 izvodih. Urejevan je izvrstno. Dalje mladega gospoda Blažejeviča, urednika lista »Sztrudar«, — Rakovskega itd.
V Varšavi ima doslej »krščanska demokracija« celo vrsto delavskih izobraževalnih in podpornih društev, dalje konsumov za delavce itd. Zlasti tišče delavci na to, da bi se ustanavljali konsumi, da sc tako oproste židovskih pijavk.
Vlada temu delovanju ni protivna, obratno, včasih bi se dozdevalo, da ga rada vidi. Saj je pa to tudi edino sredstvo, streti terorizem pod židovskim poveljem stoječega re-voluciionarstva s socialno - demokratično marko.
Organizacija poštarjev
Deželna skupina c. kr. poštarjev in poštnih ekspedijentov obojega spola za Kranjsko iu Primorsko ustanovila se .ie v nedeljo dne 20. oktobra t. 1. — V salonu hotela »Ilirija« zbralo se je nad 70 poštarjev in ekspedijentov z dežele, več oficijantov in nekaj poštnih uradnikov iz Ljubljane. Vse navzoče je pozdravil g. Ulepič, c. kr. poštar iz Rakeka, posebno pa g. Karola Medica, c. kr. komisarja iz Trsta in magistrat, komisarja g. Robido. V jedernatsm govoru pozivlje svoje tovariše k složnemu delovanju za zboljšanje svojega stanu. Nato da besedo odposlancu centralnega odbora, g. C. Stummer-ju z Dunaja, ki v nemškem jeziku pozdravi vse navzoče v imenu centrale. Obžaluje, da so lepi patrijo-tični časi poštarjev minuli, — ker se jim jc leta 1900 veliko vzelo, a malo dalo. Dosedanja deželna društva poštarjev vkljub priznanemu delovanju niso mogla uspešno delovati, ker niso enotno postopala. Ustanovitev centralnega društva ie bila neobhodno potrebna. Taka centrala se je ustanovila, ki ima že več krajevnih skupin, in danes se ustanavlja zopetna taka skupina, katere namen je, vse storiti v zboljšanje gmnotnih razmer poštarjev, da se jim ne bode očitalo, če kdo izmed njih umrje, da niso nič storil za-se in svoje družine. Ce bodo poštarji složni, iim js boljša bodočnost zagotovljena, ker le v enotnem postopanju je zagotovljen uspeh,
G. Ulepič se g. govorniku zahvali za prisrčen govor ter poziva navzoče, izvoliti si odbor. V odbor so bili soglasno izvoljeni sledeči gospodje: Načelnik g. Josip Ulepič, c. kr. poštar na Rakeku; podnačelnik g. Anton Zagorjan, c. kr. poštar v Cerknici; tajnik g. Vekoslav Ravnikar, c. kr. poštar v Ljubljani; blagajnik g. Franc Dekleva, c. kr. poštni ekspedi.icnt v Slavini; odborniki gg. Friderik Lah v Tolminu, Alojzij Domicelj v Zagorju. Josip Hanika v Kočevju. Namestniki gg. Ri-hard Šra.i v Lescah in Lucijan Kovačič pri Sv. Luciji. Pregledovalca računov ggx Anton Berčon v Ljubljani in Anton Kolbe v St. Vidu nad Ljubljano.
Poštni oficijal g. Mayer pozdravi vse navzoče v imenu skupine poštnih (eraričnih) uradnikov ter poziva vse navzoče k skupnemu delu, da sc bo kai doseglo, in v to pomozi Bog. — G. Toniazin predlaga, da bi se povabilo vse slovenske poštarje iz Štajerske in Koroške, kar bi bilo začetek združene Slovenije. — G. Otoničar ic izrazil nado, da v do-gledncm času zavlada vzajemnost med poštnimi uradniki, poštarji in oficijenti. — Gosp. Spanjol je v hrvaškem govoru šibal vso poštno upravo, ki tako slabo plača svoje uradnike in uslužbence. V živih besedah je naslikal bedo poštnih oficijantov. G. Ulepič sc zahvali gg. govornikom za lepe in obširne govore ter obžaluje, da ni nobenega časnikarskega poročevalca — akoravno imajo poštarji s časopisi prccej dela. G. Domicelj sc zahvali gosp. Medicti za požrtvovalno delovanje kot predsednik deželnega društva poštarjev. G. Medic (katerega se ie hotelo voliti v odbor, pa ie odklonil) se zahvali ter poziva vse k delu. Udeležili so se debate še gg. Ulepič, Stum-nier, Šraj, Ravnikar, Spanjol, Medic, Mayer, ter je konečno zaključil velevažen shod poštar, izvoljeni načelnik g. Ulepič s trikratnim živijo - klicem na presvitlega cesarja Fran Josipa I. V nov odbor zaupamo, da bode uspešno deloval in da zašije tudi poštarjem boljša bodočnost, v kar naj blagovolijo pripomoči naši gospodje državni poslanci.
1 z slovanskeja sveta.
si Narodna odločnost slovaške dece. V
novi češki reviji »Naše Slovensko« čitamo: Baš v dobi, ko jc odzvonilo zadnjemu ostanku slovaškega jezika v ljudskih šolah na Slovaškem, zgodil se je v šoli v Podoli pri Nitri slučaj, ki priča, da se tudi pri slovaški mladini kaže narodna zavest. Učenke le-te šole niso hotele čitati iz mažarske čitanke. Učiteljica je poklicala eno učenko, ali ta je začela čitati iz slovaške čitanke. Učiteljica jo je posvarila: »Jaz sem ukazala čitati iz mažarske čitanke!« Učenka: »Tega ne razumemo, bodemo čitali samo to, kar razumemo — slovaško!« Uči-tclica: »K.ic pa imaš mažarsko čitanko?« Učenka: »Nimam jc«. Učitcijica: »In zakaj je nimaš?« Učenka: »Oče mi jc niso kupili in ako bi mi jo kupili, jaz se iz mažarske čitanke ne bodem učila, ker tega ne razumem.« Uči-
tcijica: »Katere pa ste tako nepokorne, da nočete mažarski čitati?« Vse učenke so vstale. Niti župnik ni nič opravil z učenkami. Na njegov poziv ie izstopilo iz klopi devet učenk, ki so proglasile: »Slovakinje smo se porodile iu Slovakinje hočemo tudi ostati!« — Neko društvo v Pragi je poslalo tem malim junakinjam devet zlatih križcev s češkimi granati.
si Suša in velika množica miši je obiskala južno-vzhodni del Galicije. Rusinski »Rus-lan« poroča: Razun velike suše, ki traja že dva meseca v južno-vzhodnih krajih Galicije in je uničila otavo iu ozimino, prišla je še v te kraje druga nadloga, namreč ogromna množica miši, ki uničujejo vse, kar je še do zdaj bilo na polju zelenega. Miši so se tako pomnožile, da njive izgledajo kakor velika mravljišča miši. Neki veleposestnik pri Goro-denki ie najel otroke za uničenje miši ter jeni plačal za 1 ubito miš 1 vinar. Otroci na ozemlju 70 oralov so ubili 30.000 miši. Iz tega se razvidi, kako velika je ta nadloga. Med kmeti vlada naravnost obup. Tisti, ki še dozdaj niso sejali ozimine, ne morejo tega storiti radi suše. Tistim, ki so tako storili pred sušo, je ozimino uničila suša ali pa so jo snedle miši.
si Češki pisatelj dr. Jožef Kratovhvil, katerega mnogoštevilne modroslovne študije so objavili listi »Češka Mysl«, »Hlidka«, »Vycho-vatelske Listy« in druge revije češke in tuje, je vstopil v Pragi na bogoslovni oddelek češke univerze kot izvanredni i>oslušalec. To jc odličen dokaz, da se znanstvo in vera ne izključujeta iu da sedanja doba jc doba ločitev duhov ter povečanega zanimanja za versko vprašanje.
si Redko slavnost bode prihodnjega meseca obhajala češka manjšina spodnjeavstrij-ska. Pred 35 leti se ie izpremenil odbor za ustanovljenje čeških nadaljevalnih obrtnijskih šol na Dunaju v društvo »Komensky«, katerega namen ie ustanavljati iu vzdržavati češko šolstvo sploh na Spodnjem Avstrijskem. Bila je torej »Spodnje-avstrijska šolska matica« na Dunaju ustanovljena že nekoliko let prej nego znana »Češka šolska osrednja Matica« v Pragi. Namen društva se še ni dosegel v tem obsegu, kakor bi tega zahteval razvoj češkega življa na Dunaju iu kakor je tirjala rodoljubna gorečnost ustanoviteljev društva. Nadaljevalne češke šole na Dunaju dozdai šc ni nobene; češko šolstvo je pa omejeno samo na Dunaj. Pol milijona čeških prebivalcev na Dunaju ima za svojih 50.00(1 otrok samo šole brez pravice javnosti, katere vlada nc odreče niti zasebni šoli turški. Toda navzlic temu se je vendar že dosegel lep uspeh. Dunajski Čehi imajo 14-razredno češko šolo, eno novo enorazrednico, dva otrošk:i vrtca in šest jezikovnih šol. kjer se reši po-nemčevanja blizu 1500 čeških otrok. To je dokaz, da delo društva »Komensky« vendar ni bilo brez uspeha.
si Varšavski generalni gubernator Ska-lon je izdal odlok, ki se je poslal vsem rim-sko-katoliškim škofom v poljskem kraljestvu. V tem odloku se žuga z najstrožjimi kaznimi vsem duhovnikom, ki so na čelu šol in vzgo-jevališč, ker se v šolah opravlja neka molitev, ki jo gubernator smatra za politično demon-straciio. ker v molitvi ni niti besedice o carju.
si Peterburško časopisje. Zanimiva je karakteristika raznih peterburških listov, ki jo objavlja »Fremdenblatt«. Največji in najbogatejši ruski list ie »Novoje Vremja«, ki mu je lastnik in glavni urednik A. S. Suvorin starejši. Suvorin je eden najbrilantnejših ruskih pisateljev, katerega nazori, osebne simpatije iu antipatije odločujejo smer lista. Poleg njega je urednik lista S. StoIypin. brat ministrskega predsednika; vsled tega se pa smatra »Novoje Vremja« kot oficijozno glasilo, dasi včasih tudi proti vladi piše. Smer lista je pravoslavna, staroruska in protinemška, posebno politiko zunanjega ministrstva mnogokrat graja. Sredstva tega lista so ogromna, ker jc »Novoje Vremia« tudi glavni inseratni list ruski, v katerem banke in vsa velika podjetja priobčujejo svoje oglase. Zato pa imajo njegovi uredniki po dvojne ministrske plače in vsi uslužbenci in delavci so izborno plačani. Vsled tega list tudi od nobene stavke ne trpi, kakor drugi ruski listi. Dalje izhajajo v Peterburgu: »Birževija Vedomosti«, ki so semito-filske in germanofilske, borzni list, »Peter-burgskaja Gazeta« (list za mestne novice in senzacijo), »Slovo« (je v mirni opoziciji proti Stolypinu, trezno urejevan list), »Reč« (organ kadetov, mnogo polemike, sicer zanesljiv list), »Rus« (mnogo čislan list, poln radikalno-poli-tičnih senzacij), »Tovarišč« (najcenejši, pol-socialističcn), »Svet« (konservativen, slovja-nofilski), »Ruskoje Znamja« (skrajno reakcionaren, hud list).
si Posnemanja vredno. Češko dijaštvo je letos ob počitnicah darovalo v korist češkemu šolstvu na Dunaju 1000 kron. — To je gotovo precej velika svota, s katero so češki dijaki stopili v vrste boriteljev za češke pravice.
Gospodarstvo.
g Večji živinski semnjf meseca novembra t. I. na Kranjskem. Dne 2. novembra v Cirk-nici in na Mirni; dne 4. novembra v Višnji gori, v Zagorju ob Savi, v Novem ntestu in v Št. Jerneju; dne 6. novembra v Ljubljani (tedenski semenj za živino, objednem tudi konjski semenj), v Vel. Laščah in v Mengšu; dne 9. novembra v Št. Vidu pri Zatičini; dne 11. novembra v Gorjah, v Novem mestu (tedenski za prašiče), v Moravčah, na Bučki, v Kranju in Spodnji Idriji; dne 12. novembra v Metliki in v Bušeči vasi; dne 13. novembra v Ljubljani (tedenski semenj za živino brez konj); dne 15. novembra v Grahovem pri Cirknici; dne 18. novembra v Šmartnem pri Litiji, v Novem mestu (tedenski za prašiče), v
Ratečah pri Zidanem mostu in v Ilirski Bistrici; dne 19. novembra na Raki; dne 20. novembra v Ljubljani (tedenski semenj za živino brez konj) in v Št. Vidu (postojinski okraj); dne 21. novembra v Kandijj pri Novem mestu; dne 23. novembra v Št. Lovrencu; dne 25. novembra v Zatičini, na Krškem in v Novem mestu (tedenski semenj za prašiče); dne 27. novembra v Ljubljani (tedenski semenj za živino brez konj); dne 30. novembra na Vačah, v Planini in v Kočevju.
Kranjska trgovska ln obrtna zbornica za Belokranjsko železnico.
Zbornični svetniki S. L. S. imajo zaslugo, da je »Kranjska trgovska in obrtna zbornica« sploh v sedanjem odločilnem trenutku izpre-govorila besedo za Belokranjsko železnico. Naši somišljeniki Kregar, Globelnik, Velka-vrh so zdramili zbornico iz spanja z zahtevo, da naj se vrši javna seja trgovske in obrtne zbornice z dnevnim redom: Belokranjska železnica.
Ta seja se je vršila, kakor smo na kratko poročali, v četrtek popoldne. Hribar se je sam vsilil za poročevalca in »po svoje« poročal. Dejal je: Obče je znano, da so se dalmatinski poslanci že desetletja borili za to, da se do Knina potegne železniška črta in se tako Dalmacijo po železniški progi zveže z državo.
Ni bilo važnejše razprave v parlamentu na Dunaju, da se ni oglasil eden ali drugi dalmatinski poslanec in zahteval, da se konec napravi nečuvenim razmeram in se z železniško zvezo pomaga gospodarskemu razvoju Dalmacije. Ena najbolj vročih želja v naši ožji uomovini je bila: podaljšanje dolenjske železnice čez Belokrajino. Mnogo se je govorilo o tem v kranjskem deželnem zboru. Ko je bila zgrajena dolenjska železnica, so v ministrstvu bila mnenja proti takemu podaljšanju, dokler se ne zveže železnica hkrati z hrvaškimi progami, češ, da bi železnica samo po Itelokrajini ne imela življenjskih pogojev, podaljšanju na Hrvaško se je pa odločno upirala ogrska vlada. Za časa železniškega ministra VVitteka, so bili v železniškem ministrstvu celo mnenja, da bi bilo podaljšanje proge na Hrvatsko cclo škodljivo za Avstrijo. Wittek je to utemeljeval s tem, da bi velik del prometa, ki sedaj gravituje v Trst. bil potegnjen na Reko. Celo o projektu z ozkim tirom je bilo ministrstvo mnenja, da bi ne imel živ-ljenj-skih pogojev. Lani se je rodila reška resolucija. Ko se jc ogrska vlada dogovarjala z resolucijonaši radi raznih stvari, je bila ena najpoglavitnejših zahtev resolucijonašev, da se zgradi železnica do Knina-Ogulina. Tako ie bilo ustreženo tudi našemu skupnemu ministrstvu, ki iz strategičnih vzrokov želi, da bi po varni poti, ne po morju, lahko hitro v slučaju vojne z Italijo spravili vojake v Dalmacijo. Ko so pred 14. dnevi bili predloženi državni zbornici zakonski načrti na-Kodbe, sta obenem ministrska predsednika izjavila, da sta se dogovorila za zvezo dalmatinskih železnic z našo železniško mrežo. Pripomniti je, da je začetkom javnost mislila, da sc bo enkrat (!) zvezala z državo po železnici Aspang, Wehsel, Fiirstenfeld-Hartberg, Rad-cona, Ljutomer, Ormož, Rogatec, Brežice.
Umevno je, da se jc moralo ministrstvo ozirati, ko se je šlo kako zvezatj dalmatinsko železnico, na želje kranjskega deželnega zbora, trgovske zbornice, ter da se je odločilo za belokranjsko progo. Za boljše razumevanje povem, da ta železniška zveza ni v nagodbe-nih predlogih, ampak da je to lc dogovor med obema ministrskima predsednikoma, ki se seve ne more spremeniti, ako te predloge postanejo zakon. Seve, da ogrska vlada ni privolila v to zvezo radi lepših oči hrvaških poslancev, ampak zato, ker .ie dobila za to važne koncesije od strani Avstrije, t. j, da se izpopolni železnica od Košice. Ta železnica jc last ogrske železniške' družbe in za izvoz Ogrske v Nemčijo največjega pomena. Med to železnico in novo železniško zvezo z Dalmacijo je iunktim. Ce bi ne bilo tega iunktima, M še danes zelo dvomil nad izvršitvijo železniške zveze z Dalmacijo, Ic ta iunktim mi daje nekako zagotovilo, ne prepričanje, za izvršitev te zveze.
Oglejmo si pa ta načrt še z neke druge strani. V Belokrajini sta dve prometni centri, Sc bi se zvezala železnica samo z enim centrom, bi drug zaostal. Ljudstvo skoro bolj iravituje na centrum, na katerega se prvotno ni ozir jemalo. Pri ustavnopravni zagotovitvi Belokranjske železnice naj bi se stvar tako »redila, da bi se železnica potegnila preko Vlantla ob onih vaseh, ki leže ob cesti proti Črnomlju in potem v Metliko. Res. da bi se ieleznica podaljšala s tem za kakih pet kilometrov, a pri taki glavni prometni črti, bi sc ia pet ali šest kilometrov ne smelo ozirati, lo bi bilo tudi na korist železniškemu pro-netu, ker bi se železnica dotikala dobro ob-indenih vasi in ker so med Črnomljem in Metliko velike premogove žile več milijonov on. S ceneno pridobitvijo tega premoga, ki c ui monopol trbovljske družbe, bi korist niela tudi Ljubljana, ker bi bilo tako mogoče mebiti se ji monopola trboveljske družbe.
Nato Hribar poudarja umestnost tudi one-a dela Kregarievc resolucije, ki govori za Porabo domačih moči pri zgradbi železnic, eš, da bi strategično važnih železnic nc smel radi ti tuj podjetnik, kajti, naj izkušajo diplo-lati šc tako gladiti napetost med Avstrijo iu talijo, enkrat pride gotovo do konflikta. Vla-
da lahko najde domače podjetnike, le treba je. da se vlada nanie ozira. Na domače delavstvo se bo moglo pač samo v toliko ozirati, kolikor se bo takega delavstva dobilo.
S to stvarjo jc v zvezi tudi drugo in tretje železniško vprašanje. Radi iunktima ne more biti govora, da se ne bi Belokranjska železnica zvezala s Kark>vcem, zato je pov-darjati, da bi bila naša zveza z juž. Češko najkrajša preko Ljubljane, Kamnika, Polzele, Velenja, Spodnjega Dravograda, \Volfsberga do Zeltwega in dalje. Od te proge šc ni gotova proga Kamnik-Polzela, a ministrstvo že razpisuje revizijo trase te železnice na 18. t. m. Sedaj pozovimo vlado za zgradbo te zveze, katero nai kmalu ustovnopravno zagotovi.
Važna ie tudi železnica iz Ljubljane v Idrijo do Sv. Lucije. Ta železnica bi bila posebne strategične važnosti, ker bi ž njo ministrstvo najhitreje lahko postavilo vojake na italijansko mejo. Posebno mnogo bi pridobila Idrija in tudi poljedelsko ministrstvo bi mnogo pridobilo. Z ustavnopravno zagotovitvijo te železnice bi mnogo pridobila tudi Ljubljana, ki je bila po novi alpski železnici potisnjena v stran.
Govornik predlaga resolucijo:
Trgovska obrtna zbornica kranjska z veseljem pozdravlja dogovor med avstrijsko in ogrsko vlado glede izgradnje Belokranjske železnice in železnice Ogulin-Knin ter pričakuje, da vlada stori vse, kar je potrebnega za ustavnopravno zagotovitev gradnje teh železnic.
Kadar se železnica ustavnopravno zagotovi. naj se pri oddaji del zagotovi delo domačim podjetnikom, oziroma delavstvu.
Glede zgradbe Belokranjske železnice se izreka prepričanje, da bi interesom javnega prometa najbolje odgovarjala proga, katera bi mimo Kumpmantla peljala mimo Črnomlja v Metliko in od tod do Karlovca.
Glede na to, da po dogradnji Belokranjske železnice tudi dogradn.ia prog Kamnik-Polzela ter Vrhnika-Idrija-Sv. Lucija zadobi največjo važnost, naprositi je c. kr. železnično ministrstvo, da tudi ti dve progi sprejme v železnični investični program najbližje bodočnosti..
Kregar osvetljuje Hribarja.
Zbornični svetnik Kregar izvaja: Zahteval sem s svojima tovarišema izredno sejo trgovske in obrtne zbornice, ker je Belokranjska železnica izredne važnosti z gospodarskega in narodnega stališča. G. poročevalec je omenjal danes tudi progi Kamnik-Polzela in Vrhnika-Idrija-Sv. Lucija, da se tudi za te proge mudi, vendar pa nikar ne metajmo vsega skupaj. Po tej poti se ne delajo železnice. Najbolj akutno je sedaj vprašanje Belokranjske železnice, za katero iz vse svoje moči danes manifestirajnto. Kakor vem, vojno ministrstvo ni naklonjeno samo tem železniškim progam, ampak tudi drugim v Dalmaciji, Ga-lic i.ii in Kranjski. Naklonjenost vojnega ministra pa ne pomaga mnogo, ako ni pripravljen prispevati finančni minister. — Kot član vodstva S. L. S. vem, da ima vodstvo v načrtu tudi železnico Novo mesto - Brežice - Zidani most ter da bodo poslanci S. L. S. vse storili, da se tudi ta proga v najkrajšem času prične graditi. Glede idrijske železnice opozarjam na tozadevni predlog poslanca Gostinčarja v državnem zboru iu upam, da bo ta predlog imel uspeh.
Ko smo čuli, da bo Belokranjska železnica kmalu perfektna, smo se vsi razveselili. Nakrat pa smo čuli, da je Belokranjska železnica v nevarnosti vsled nerodnega potovanja Ivana Hribarja v Pcšto (Smeh). Sam gospod ministrski predsednik je izjavljal, da je železnica vsled tega nesmotrenega pota v nevarnosti in to si upam tudi dokazati na podlagi nepobitnih dokazov. To je bil tudi vzrok, da smo prosili, naj se takoj skliče današnja vele-važna seja trgovske in obrtne zbornice. Drugi vzrok, da smo zahtevali nujno to sejo, je bilo dejstvo, da jc poslanec Hribar podpisal nujni predlog poslanca Hlibovickega. (Govornik čita konec nujnega predloga poslanca Hlibo-vvickega) »Angesichts dessen, dass der Aus-gieich unheilvoll \vare« ... Kaj to pomeni? Popolnoma jasno je, da brez nagodbe ne bo železnice, in tu se podpiše Hribar pod nujni predlog, da je proti nagodbi in s tem tudi proti železnici; zraven pa podpiše obstrukcijo proti prvemu branju nagodbe. Naj sc. nikar nc izgovarja! V predlogu stoji: »Angesichts dessen, dass der Ausgleiclt unheilvoll \vare. beantragen \vir«. Med ta «wir« spada tudi Hribar!
V formelni zvezi nagodba z Belokranjsko železnico res ni. pač pa v materielni. Naša vlada ima Ogrsko v rokah glede na železnico Košicc-Oderberg.Proga Tešen - Jilblonka se ne začne pred graditi, nego se ne začne tia Hrvaškem naša! In prvo rabijo Mažari kot oči v glavi'
Zaprečiti bi mogla železnico lc nasprot-stva v parlamentu pri nagodbi, siccr pa jo more zaprečiti samo ena reč: nespametno ravnanje takih ljudi, ki bi mažarski šovinizem razburili proti nji. Gotovo je, da bi vsak slovenski poslanec, ki bi sedaj delal v tem smislu, nc bil prijatelj našega naroda, ampak sovražnik njegov!
Prva danes stavljenih resolucij je v popolnem skladu z mojo v odseku stavljeno resolucijo, stavil pa sem v odseku še eno resolucijo poziv na državni zbor, naj edino nastopi za ugotovitev naše Belokranjske železnice. V prvi resoluciji se mi jc siccr neko for-melno napako popravilo, drugo resolucijo se mi je pa kar zavrnilo, g. Hribar se je pa kar sam vsilil za poročevalca. To jc čudno postopanje. da se tako hoji poziva na državni zbor,
seve g. Ivanu Hribarju ni zameriti, ako ima za političnega tovariša karambolista Tresič-Pavičiča! (Nemir. Predsednik razburjen ustavi govornika in pozabivši, da .ie bil ves govor Hribarjev tendencijozno politično zavit, kriči: »Tu se je treba ogibati politike, manifestirati moramo v dostojni obliki, sicer se pokvari vtis, zadevo se mora stvarno razpravljati«. Mcdklici. Klic: »Kaj pa je bila Hribarjeva pot v Budimpešto, ta je bila nestvarna. Ta naj vas razburja, ta bi kmalu pokvarila ves vtis!«)
Kregar nadaljuje: Hribarjevo nerodno politično delo pri tej velevažni stvari smem kritizirati. Povedal sem vzroke, zakaj smo za to. Sicer se je pa tudi poročevalec Hribar dotikal politike, posebno resolucijonašev. Sicer sem že povedal svoje mnenje. Mislim, da smo si vsi pravzaprav na jasnem, da jc Ivan Hribar z budimpeštansko potjo storil nekaj takega, kot nekdaj v pesništvu, kot — Jaka Zivljenja-sit. (Hribar silno razburjen, sicer pa vzbuja ta karakteristična opazka celo med nekaterimi narodno-naprednimi pristaši očividno za-dovoljnost.)
Kregar nato predlaga resolucijo na državni zbor za Belokranjsko železnico ter utemeljuje to resolucijo Ni dovolj, da se poziva samo vlado, ampak tudi poslance naj se pozove, da store svojo ljudsko dolžnost. Pri vsaki važni stvari se pošilja resolucije tudi državnemu zboru. Čudno se mi zdi, da se Ivan Hribar sedaj temu protivi, ko je vendar on še-le nedavno razpošiljal pozive občinam in celo navadnim društvom, naj pošiljajo v zadevi slovenskega vseučilišča peticije državnemu zboru. Kar je dobro za slovensko vseučilišče, bo gotovo dobro tudi za Belokranjsko železnico.
Nemški poslanec zbornice Baumgartner predlaga konec debate. Hribar si pridrži »zadnjo besedo«.
Hribar odgovarja jako razburjeno: Predsednikova razburjenost je bila odveč. Ako predsednik Kregarja pozna, moral jc že naprej vedeti, da se bo Kregar vsedel na politično kljuse. Hribar pravi, da on ne žali oseb, dočim so mu znani slučaji, ko so ljudje radi njega iz političnih ozirov izgubili celo kruh! Pravi, da je bilo njegovo poročilo stvarno. Posebno razburjen in z veliko ljubeznijo do nasprotnika Belokranjske železnice Tresič Pavičiča. protestira Hribar, da bi se tega »politika in pesnika tu žalilo, kjer se braniti ne more«. O delovanju Tresičevem da bodo sodili drugi kot Kregar. Resolucija državnemu zboru je po Hribarjevem mnenju odveč, pozivati je treba vlado, da stori korake za vza-konjenje železnice. Hribar hoče ironizirati Kregarja, češ, kje bi on dobil informacije in da se posebno sedaj vojno ministrstvo ne briga za Galicijo. Hribar pravi, da ie Slovensko Ljudsko Stranko Kregar privlekel v debato tako kot je prišel Pilat v Kredo. Pri železnici Novo mesto - Brežice - Zidan most (Kregar: Se že dela na to!) bodo vse druge težkoče, S. L. S. se ni treba dičiti s pavovim perjem (Res je!)> Gostinčar.iev predlog za idrijsko železnico jc pljunek v vodo. Del načrtov ima že izgotovljenih poseben konsorcij in jih v kratkem predloži ministrstvu. Hribar proglaša kot laž, da je ministrski predsednik Ploju izrekel, do je Belokranjska železnica vsled njega v nevarnosti. Oficijelni komunike »Jugoslovanske zveze« bo pojasnil, da so napačni Kregarjevi viri. Tako moder, takten mož, kot je ministrski predsednik Beck, kaj takega še izprego-voriti ni mogel, kar se mu podtika. Hribar pravi, da je med železnicama iunktim in da tf-rej on ne more spraviti železnice v nevarnost. Abotne čenče so. da bi on vzbudil mažarski šovinizem, če bi ga mogel vzbuditi, bi vsak storil zaslužno delo. (Sedaj?!) Kregar da ne razume Hlibovickega nujnega predloga. Šlo se je samo za to, opozoriti vlado, naj bo pripravljena na leto 1917., ko se bo treba zopet pogajati z Ogri. Predlagatelj bi lahko pet ur govoril, pa tega ni storil, ampak .ie kratko utemeljeval. Ta predlog so podpisali izkušeni »politiki« ko je — Biankini. Hribar nato začne neslano »poučevati« Kregarja »kaj je nagodba«. O Belokranjski železnici pravi Hribar, da po »njegovem mnenju« če tudi nagodba pade, ne pade šc železnica, ker je dogovor za te železnici med obema ministrskima predsednikoma in ima Ogrska interes na železnico Košice. Seve veže ta dogovor samo sedanja ministrska predsednika, druga vlada ni obvezna. Hribar protestira proti očitanju, da se je on sam vsilil za poročevalca, predsednik mu jc dejal, naj poroča. Omenjal je resoluci-jonaše kot ljudi, ki so se po resoluciji žc pred nagodbo dogovorili z ogrsko vlado glede liške železnice. Hribar čita kaj jc o tem dejal v ogrskem državnem zboru VVeckcrie in drž. tajnik Sztcrnvi. Hribar pravi, da bo že bodočnost pokazala, da njegova pot v Budimpešto ni bila brezpomembna. Hribar konča, češ. da je početje nekaterih časnikov dema-goško in s predrzno trditvijo, da poslanci S. L. S. nimajo za Belokranjsko železnico nobenih zaslug!
Okregani poslanci. — Hribar sc je vendarle sam vsilil za poročevalca,
Kregar sc je oglasil k taktični opazki: To kar pravi Hribar, da so čenče, niso čenče. To kar sem trdil, vzdržujem. Danes došla »Jugoslovanska korespondenca« hoče nekaj demen-tirati. sama priznava, da ie ministrski predsednik o poti poslancev v Budimpešto sc izrazil v označenem smislu, dr. Ploj ve to tudi dobro, sklicujem sc pa tudi na pričevanje poslanca Šukljeja, ki jc bil navzoč. Hribar kliče: Pa menda nc v tej obliki, kot Vi pravite! Kregar: Okregani ste bili, morda nc ravno dobesedno tako, kot so bile moje besede, okre-
gani pa ste bili, da spravlja taka nerodna pot vso zadevo v nevarnost! Res je tudi, da ste se Vi vsilili sami za poročevalca. V odseku ste koncem svojega govora dejali: Bom pa kar jaz poročal. Predsednik Vam je še-le potem dejal, da Vi poročajte. (Hribar, Vidmar, Kraigher to taje.) Kregar: Da, tako je bilo! Za to imam priče, druge člane odsekove. Hribar se je najprej sam ponudil, potem ga je še-le predsednik naprosil!
Državni zbor in Hribarjeva skrb za ljudi aia Tresič Pavičič.
Kregar čita resolucijo na državni zbor:
»Kranjska trgovska in obrtna zbornica z veseljem pozdravlja, da je Belokranjska železnica sprejeta v dogovoru med Avstrijo in Ogrsko ter prosi visoko zbornico z ozirom na eminentno korist te železnice, da omogoči nje takojšnjo zgradbo zakonitim potom.«
Predsednik: Resolucija ni pravilno sestavljena, v njej sc čuje o dogovru, v dogovoru ni Belokranjske železnice. Kregar: V nagodbi menite, dogovor med obema vladama je. Predsednik: A tako! Hribar še enkrat razburjen povdarja, »da ne kaže« pošiljati resolucije na državni zbor, češ, da je v resoluciji »takoj«, dotična predloga pa da še ni predložena. Kregar: To sc pa hitro lahko odpo-more. Črtam besedico »takoj«, potem pa to res potrebno resolucijo lahko sprejme tudi g. Hribar.
Hribar ostane na stališču, da nc kaže pošiljati resolucije na državni zbor in pri tem gotovo misli, v kaki zadregi bi bili izvestni njegovi Belokranjski železnici nasprotni po-bratimj v »Jugoslovanski zvezi«. Hribar, ki se je |X) agentskih manirah vsilil za poročevalca o Belokranjski železnici, je imel več ozira na te poslance, ki hočejo Belokrajino oškodovati, kakor pa na Belokranjce. Kar mu je bilo za vseučilišče prav, mu tu ni bilo. Kregar ga je razkrinkal in vsak misleč človek bo vedel, pri čem je sedaj in — koliko obrazov ima Hribarjeva politika.
Pri glasovanju sta bili prvi dve resoluciji sprejeti, Kregarjeva resolucija na državni zbor pa odklonjena. Glasovali so za to resolucijo samo svetniki Kregar, Globelnik in Vel-kavrh.
Dnevne novice.
+ Cesarjevo zdravje je zelo dobro. Cesar jc pri moči in ima dober tek. Ob 9. uri zjutraj ie cesar včeraj prisostvoval sveti maši v svojih prostorih in nato tri četrt ure prome-niral. Cesar bo kmalu jel zopet podeljevati posebne avdijcnce.
- Vitez Tonkli t. Gorica, 2. nov. Včeraj je tu umrl vitez Tonkli. Pogreb bo jutri ob 2. popoldne.
+ Nepoštenost Hribarjevega glasila.
»Slovenija« je svojim bravcem zanalašč zamolčala velevažno vest, da se poslovenijo štiri doslej nemške državne gimnazije in da se ustanovi slovenska trgovska iola. Glasilo ljubljanskega župana še do danes nič o tem nc ve. Kak list .ie to? Najvažnejši šolskopoli-tični dogodek, ki se je izvršil v slovenskem narodu zadnjih štirideset let, je oficielno glasilo narodnonapredne stranke svojim backom zamolčalo. Obžalovanja vredni pristaši take ubožne, beraške stranke, ki hočejo biti krmljenj z nevednostjo in hinavščino! Pač pa se je zlagalo oficielno glasilo liberalne stranke glede prve državne gimnazije, češ, da je vlada dala ž njo Slovencem udarec v lice. Kar piše o prvi državni gimnaziji, je laž. Uspeh poslancev S. L. S. obstoji v tem, da se je izvršila po Proftovi aferi znana zadeva ravno nasprotno, nego si ie predstavljal Hribar. On s svojimi je mislil, da bo deljena gimnazija tako, da bo slovenski pedagogiško-didaktični ravnatelj podrejen nemškemu administrativnemu ravnatelju in da bo prva državna gimnazija v Ljubljani proglašena za nemško posest. Tako bi se bilo tudi zgodilo, če bi bil Hribar voditelj slovenske politike. A veselo je, da se vladni organi na Hribarja prav nič ne ozirajo, noben minister s Hribarjem sploh ne govori o slovenskih stvareh, ampak samo s poslanci »Slovenskega kluba«. Hribar je popolna ničla na Dunaju, in to je dobro, ker ni mogel vsled tega skaziti šolskega vprašanja. Proti ljudem a la Hribar. Triller, Leveč, Šubic je dosegel »Slovenski klub«, da jc 1. državna gimnazija v Ljubljani proglašena za slovensko posest, da se poslovenijo cele gimnazije: I. iu II. v Ljubljani, v Kranju in v Rudolfovem. Uspeh »Slovenskega kluba« je, da jc imenovan namestil Profta slovenski ravnatelj. Če bi Hribar vse to samo zamolčal obžalovanja vrednim pristašem svoje stranke, bi jih lc pomilo-vali, a on je tako predrzen, da sc jim upa trditi: »Izjavljamo, da se vprašanje I. državne gimnazije v Ljubljani ni rešilo pošteno in častno. nego skrajno krivično in za narod sramotno. Narodno-napredna stranka bo znala izvajati konsekvence.« To jc politika za norišnico! Saj je šc »Slovenski Narod« imenovanje slovenskega ravnatelja pozdravil z opazko: »S tem je gimnazijsko vprašanje zadovoljivo rešeno«. Zdaj pa pride Hribar, postavi dr. Tavčarja na laž in trdi. da ic to sramotno. Kar je Tavčarju zadovoljivo, .ie Hribarju naenkrat skrajno krivično in sramotno, tistemu Hribarju, ki jc Šubicu slavo pel in Trillerja naredil za glavnega urednika »Slovenije«, moža, ki sta kompromitirana v Proftovi aferi! Liberalci morajo biti res sami butci, ako se da.io pitati s tako politiko in s takim »oficielnim glasilom«. Popolni poraz Hribarjev v celi zadevi pa sc ui mogel potrditi na jasnejši način, kakor s tem, da jc Hribarjevo glasilo moralo zamolčali dejstva, ki
so napolnila ves slovenski svet s senzacijo in odobravajočim strmenjem!
+ Politični Jaka Zivljenjaslt ali Ivan Hribar in Belokranjska železnica. Svoj čas jc Ivan Hribar spesnil in izdal žalostni epos »Jaka Zivljenjasit«. Hribar je takrat mislil, da je napravil rekord na pesniškem polju, pa se mu je cela Slovenija Ic — smejala. Nekaj takega jc bilo z njegovo nerodno potjo v Budimpešto. (iospod Kregar je zato g. Hribarja in njegovo politiko označil v trgovski zbornici s pravim imenom. Kako je Hribar informiran o vsej zadevi, se je jasno videlo iz njegovega govora v trgovski in obrtni zbornici. Njegovi viri so resolucionaški časopisi. Iz teh črpa vso modrost, to so vsi Hribarjevi »viri« in »zveze«, zato je ta modrost tako zmešana, da na eni strani trdi, da bi Belokranjske železnice brez nagodbe nc bilo, na drugi strani pa zopet z oziram na svoje kolege v »Jugoslovanski zvezi« trdi, da Belokranjska železnica morda vendar bo. četudi ne bi bila sprejeta nagodba. Kaj more storiti mož s tako zmešanimi cilji? Ali nc more jasno misliti, da brez nagodbe vladi nista druga drugi na dogovore obvezni? Največja predrznost je pa bila trditev Hribarjeva, da S. L. S. nima nobenih zaslug za Belokranjsko železnico. Hribar jc trdil, da so bila velika nasprotstva glede Belokranjske železnice v ministrstvi!. Tavčar je trdil v »Narodu«, da je vso zadevo narodno-napredna stranka zaspala, Hribar se ni mogel pohvaliti, da bi kaj storil, njegov kolega Tresič-Pavičič je v seji državnega zbora povedal, da si člani »Jugoslovanske zveze« niso niti prebrali zapisnike o dogovoru med obema ministroma. Kdo pa ie torej bil, ki ie vse predsodke v ministrstvih razbil in ki jc s spretno diplomacijo spravil Belokranjsko železnico tako nepričakovano daleč? Resolucionaši? Hribar sedaj niti či-tati več nc zna, sicer bi v svojem »Balkanu«, iz katerega je čital v trgovski in obrtni zbornici, lahko čital, da sta Wekerle in državni tajnik Sztercnyi govorila, da je bila pred nagodbo za dobe reške resolucije dogovorjena lc liška železnica in da ta dva moža nista o kakem dogovoru glede Belokranjske železnice z rcsolucionaši niti besedice omenila. Resolucionaši so bili in so samo za zvezo na Hrvaškem in sedaj mečejo pod noge kamen cclo liški železnici! Reška resolucija že davno več ne velja, zato je abotno in so Hribarjeve politične čenče, da bi sedaj bila kaj merodaina reška resolucija pri liški železnici, kaj še le pri Belokranjski, za katero se nikdar brigala ni in ji je celo s svojega protiavstrij-skega stališča nasprotovala! Ali Hribar ne vc, da je bila reška resolucija naperjena proti Avstriji? Hribar se je zopet pokazal za velikega političnega reveža, sicer bi se nc drznil tako zaničljivo naniigavati, kje more obrtnik Kregar dobiti informacije. Kakor se vidi, je obrtnik Kregar dobil bolj poštene informacije in iz boljšega vira, kot pa agent Ivan Hribar iz tržaškega — »Balkana«. Iz celega govora Hribarjevega v trgovski zbornici se vidi bombastičnost, sicer pa velika nerodnost, kajti sicer bi ne pobijal samega sebe s tem, da bi ogrska vlada radi lepih oči hrvaških poslancev gotovo ne privolila v to zvezo«. Mi tudi mislimo tako! Hribar je hotel v trgovski in obrtni zbornici opravičevati tudi svoj podpis na rusinski predlog, češ, da ni bil obstrukcionističen in da je imel na-men — opozarjati vlado. Da pa je bil predlog res obstrukcionističen, je vendar poleg predsedstva državnega zbora in predlagateljev vedela vsa zbornica! Vlada je že davno opozorjena in prav nič ne potrebuje Hribarja, ki je tudi ob rusinskem nujnem predlogu moral zlesti pod klop. ko je videl, kako nerodnost je zopet napravil. Da ni imel rusinski predlog zaželenega uspeha, to vrjametno, to pa še ne prikrije namena, ki sc proti nagodbi prav jasno vidi pri nekaterih članih »Jugoslovanskega kluba«. Značilno .ic bilo v debati s kako strastjo je Hribar branil moža in »politika, kakor je Tresič-Pavičič, naravnost predrznost s slovenskega stališča z ozirom na Belokranjsko železnico je pa bilo, da se je z vso silo protivii Kregarjevi resoluciii na državni zbor. Znano ie, da je v »Jugoslovanski zvezi« znaten del članov proti nagodbi in še včeraj smo brali v nekem hrvaškem listu: »Izgleda, da če u južnoslavenskom klubu doči do raskola, pošto je medju Hrvatima i Slo-vencima nastao uslijed nagodbenog pitanja ozbiljan spor.« Zato, da ne bi se z resolucijo na državni zbor pozvalo tudi »Jugoslovansko zvezo«, naj ne spravlja v nevarnost našo Belokranjsko železnico, je Hribar nasprotoval resoluciji in kranjska trgovska zbornica se mu jc na ljubo Tresič-Pavičičn vsedla na led. To so res modri možje, a njim ni toliko zameriti, kakor Ivanu Hribarju, ki pri tako važni stvari tako neiskreno postopa in kateremu je ljubši pri tako važnem vprašanju kak Tresič-Pavičič, kot pa odločen nastop za Belokranjsko železnico. Hribar se je mislil s tem, da se je v trgovski in obrtni zbornici vsilil za poročevalca, umiti, pa se je le — uinazal. ker je pokazal, da mu ni zato, da bi se tudi v državnem zboru njegovi pobra-timi zavzeli za Belokranjsko železnico. Kdaj bo »Jaka Zivljenjasit« tudi take politike sit, kakor so je že vsi pametni ljudje!
+ Ivan Hribarjevega ni nič. V trgovsko in obrtno zbornico jc prišla v četrtek črnomaljska deputacija gg. Lackner in Šetina ter je govorila s Hribarjem, ki jc nato k resoluciji napravil dostavek za podaljšanje železniške zveze proti Črnomlju S to zadevo pa je bila črnomaljska deputacija že pred dnevi na Dunaju in je šla v tej zadevi z dr. Šusteršičem v ministrstvo. Hribar se je trgovski in obrtni zbornici delal, kakor bi 011 to stvar »sprožil«, pa je črnomalska deputacija pod vodstvom dr. Susteršiča dobila ugodna zagotovila. Na Dunaju črnomaljska deputacija Hribarjevega vodstva niti marala ni. Hribar jc torej zopet
delal »sifon«. »Narod« poroča, da je v Ljubljani črnomaljska deputacija (gg. Lackner in Setina) izročila Hribarju »zaupnico«. Cc je res, da ie v tej zadevi črnomaljska deputacija Hribarju C) izročila- zaupnico, potem naj se Crnomaljci pri gospodih, ki so tvorili to depu-taciio, zahvalijo za posledice. ,
+ O Slovenija! Krasen vpogled v ubo-žno liberalno psiho nudi oficielno glasilo liberalne stranke, mlada v življenja težavah neizkušena deklica »Slovenija«. Prvi članek ima zopet votli dr. Triller, in sicer sc dr. Triller poteguje za liberalne sodnike proti S. L. S. Kdor bi dvomil, da je ta članek res dr. Tril-lerjcv, tega prepriča stavek: »Ubogemu slovenskemu kmetu sc mora ad maiorem Ro-mae gloriam iztrgati iz srca tudi še zaupanje v sodnika.« Samo zaupanje v sodnika baje po dr. Trillerjevem mnenju še brani slovenskemu narodu, da ni ves v taboru S. L. S. Dr. Triller še nikdar ni skvasil dvajset vrst, da ne bi bil spravil vmes Rima, kurije in tiare ali mitre. On je skoz in skoz suženj klerika-lizma, in zato ie tudi sedaj prepričan, da so Gostinčarjevo interpelacijo o sodnih razmerah na Kranjskem sestavili v kardinalskem kolegiju v Rimu. Pustimo mu to lepo fantazijo, lahko pridene še nekaj gorečih polen za grmado! A liberalne sodnike vprašamo, ali je dobro zanje, ako se oficielno glasilo take stranke, kot je tali rana liberalna stranka, poteguje zanje? Drugi članek, ki je aku-ratno tako neroden, kakor da ga je Hribar spisal, pa kliče: »Trd bodi, neustrašen mož jeklen, kadar jc braniti časti in pravda narodu in jeziku svojemu!« To je dober nauk za gospoda Levca, dr. Trillerja, Šubica, Orožna in druge pristaše Hribarjeve, ne pa za S. L. S., ki bi liberalcem bila lahko za zgled odločnega in uspešnega narodnega dela. Ker smo ošteli Hribarja zaradi njegove poti v Budimpešto in zaradi njegovega nesrečnega stališča glede belokranjske železnice, pa zdaj zmerja »Slovenski kJub«, ker je »pasje ponižen« proti Dečku. »Pasia narav« >— to je ime, s katerim zmerja Hribar »Slovenski klub«, zato, ker je s svojim moškim, odločnim nastopom izvo-jcval belokranjsko, železnico, štiri slovenske gimnazije, gotov kruh slovenskim profesorjem in slovensko trgovsko šolo! »Pasjo narav« očita dr. Kreku in dr. Šusteršiču — Ivan Hribar! Tu se pa vse neha! Hkrati pa na neroden način kompromitira svoj lastni klub. Tu čitamo: »Nesposoben bi bil za poslanca Slovenec, ki bi se dal od ministrskega predsednika oštevati. Z oštetim poslancem bi bili ošteti vsi njegovi volivci. Kie pa se najdejo taki sluge pasje ponižnosti?« Kie se najdejo taki »sluge pasje ponižnosti«? To naj pove Hribarju dr. Ploj, ki ie s klecajočimi koleni poslušal, ko je dr. Beck ošteval poslance Jugoslovanskega kluba. — Rešitev slovenskega sveta po samih liberalcih pa pridiga dr. Žerjav, ki pravi, da bo to delo izpeljala. »Zveza brez zadrug«. Ze dobro! »Trnovska prosve-ta« Trstenjak pa filozofira o Mažarih, češ, da bodo Hrvatje s pomočjo liberalnih Slovencev štrli — dualizem. Preneumno, če se pomisli, da je Hribar zaveznik tistih resolucionašev, ki so v svoji strašni politični zaslepljenosti dualizem nanovo utrdili in ki so preprečili, da zdaj ob sklepanju nagodbe Hrvatska nastopi kot soodločujoči tretji pogodbenik, ampak so položili celo Hrvatsko pod noge mažarskemu šovinizmu. Trstenjak, nehaj! — Dolgi politični otrok VI. Levstik razmotriva težko vprašanje, kakšno bi bilo človeštvo brez jezika, in jc prišel do krasnega zaključka: »Jezik je odlika vseh človeških odlik.« Ilircem, ki so hoteli ustvariti enoten jugoslovanski jezik, očita, da so »pomerili na kozla«. Jako tolaž-ljivo za »Jugoslovanski klub«! Zahteva »akademije za slovenski jezik, sestavljene iz prvih avtoritet, ki bi prevzela diktatorsko oblast v v vseh prepornih vprašaniih.« To pa ni svobodomiselno, g. V. L.! Ali ima svobodomiselna stranka diktaturo v programu? Zanimivo je to, da »Slovenija« že priznava, da je dr. Beck zmerjal dr. Ploja in Opozarjal ua nevarnost za belokranjsko železnico. Samo to pravi, da takih pretenj »ui vzeti za resno«! Naj vendar liberalci žc nehajo o tem uganjati takih neumnosti. Saj ima država za svoj namen na razpolago še drugih prog, kakor je belokranjska železnica. Ako poslanec ljubljanskega mesta nima nobenih zaslug za to železnico, naj vsaj zdaj molči, da ne bo škodoval! Kako strahovito naivni so liberalci, odseva iz sledečega res pasje ponižnega pokiona, s katerim je legla »Slovenija« Hribarju pred noge: Pravilno je edino, da uravnavo delovanja v državnem zboru prepuščamo njemu. Stranka mu zaupa popolnoma in ve, da bo vedno in povsod tudi glede nagodbe — prav ravnal. Mnogo kuharjev pa le pokvari obed!«
Torej nobeden v liberalni stranki ne sme misliti, nobeden ne sme nič govoriti — vse je prepuščeno lc Njemu! Vsi drugi liberalci so le kuharji, ki pokvarijo obed. l aki kuharji, ki obed pokvarijo, so dr. Ploj, Roblek, Je-žovnik, Štrekelj. Tavčar, Malovrh. Vsi morajo zdaj molčati. Samo Njctuu morajo vse prepustiti. S tem ie bila liberalna stranka sploh obsojena kot četa samih neumnih ljudi, ki si morajo dati vse diktirati od enega samega — agenta, ki jih povrhu šc oficielno ozmerja v njihovem glasilu, da — pokvarijo obed, če mu pomagajo kuhati njegovo lečno jed.
+ Češki poslanec dr. A. C. Stojan v Ameriko. Na češko-katoliškem shodu v Št. Louisu v Severni Ameriki, ki se je vršil letos 24. septembar, se ie sprejel predlog, da naj se na občni shod katoliških Cehov v Ameriki, ki bode prihodnje leto v Chicagu, povabi kot slavnostni govornik državni in deželni poslanec iz Morave, msgr. dr. A. C. Stojan.
-1- Nečuvene razmere pri Lloydu. Znana so odkritja, ki jih je zadnji čas objavil o upravi pri avstrijskem Lloydu neki hrvaški list v
Trstu. Odkritja, ki so vzbudila povsod veliko pozornost in so celo predmet neki parlamentarni interpelaciji, se še nadaljujete. Generalni ravnatelj Lloydov, Frankfurter, ima letno plačo 120.000 K. Vzlic temu pa uganja najhujši nepotizem. Dosegel je, da je upravni svet njegovega svaka nastavil za generalnega potovalnega nadzornika s plačo 12.000 K na leto in 40 frankov dnevne dijete; svojega stričnika ie nastavil za agenta v Oalacu, z 8000 kronami na leto: drugega sorodnika, nekega bivšega nadporočnika, je tudi spravil k osrednji upravi v Trst, kjer vleče 7000 K na leto. Največji kozel, ki ga je Frankfurter ustrelil, pa je ta, da sc je pobotal z baronom Bucovichem, bivšim Lloydovim agentom v Carigradu, mesto da bi ga dal kazensko zasledovati. Bucovicha je namreč Lloydova uprava odstavila, ker je »neredno« posloval. Bttcovich jc tožil, ravnatelj Frankfurter pa se je z njim pobotal. Llovd mora Bucovichu plačati 100.000 K odškodnine, 12.000 K za stroške pri premestitvi, zraven pa še 8000 K pokojnine po 5 letih službovanja. Tako je zdaj Bukovcih za svoje »nerodnosti« še bogato poplačan. Dejstvo pa je, da bi bil ravnatelj Frankfurter lahko Bucovicha zavrnil, ker je imel dokaze o svoji krivdi v rokah. Cari-grajska Lloydova agentura nese Lloydu navadno vsaj 160.000 K. na leto, pod upravljanjem barona Bucovicha pa je bila ves čas pasivna. Frankfurter pa tudi tako uničuje z vednimi vpokojenji in odpuščanjem pokojninski zaklad, da že zdaj izkazuje 150.000 K primanjkljaja. — Zahteva sc od vlade natančna preiskava Frankfurtovega upravljanja.
Shod delegatov državne zveze avstrijskih srednješolskih društev se je 1. t. in. otvoril v Lvovu. Debatiralo se je o službeni prag-tnatiki in o zakonski uredbi disciplinarnega postopanja. Sklenili sta se resoluciji, ki zahtevati, da se ta važna vprašanja čimpreje urede. 2. t. 111. se bo debatiralo o srednješolski reformi in odpravi mature v sedanji obliki.
+ Društvo slovenskih katehetov v Ljubljani ima prihodnjo sredo, dne 6. novembra, ob petih popoldne v pritličju knezoškofijske-ga dvorca mesečni društveni shod. Spored: a) Predavanje gospoda profesorja A. Kržiča: »Kaj je soditi o psihološki metodi?« b) razgovor, kurentne katehetske zadeve in eventu-alnosti. Odbor vabi uljttdno tudi izvenljub-ljanske člane, da se po možnosti udeleže strokovnega sestanka, ter prosi obenem, da bi čimpreje priglasili svoj pristop in se naročili na društveno glasilo vsi duhovniki-katehetje, ki jim ie mar katehetska izobrazba in kate-hetsko gibanje sploh. Članarina 2 K, naročnina 4 K. Skoraj polnoštevilno je že zastopanih v katehetskem društvu šestero dekanij ljubljanske škofije; zadnje dni so se pridružili duhovniki dekanije, ki so obenem poslali članarino in naročnino. Vseh članov je doslej okroglo 200. Z radostjo in s hvaležnostjo objavljamo, da se množi tudi število ustanovnih članov. Kot sedmi ustanovnik je katehetsko društvo gmotno podprl milostivi gospod Janez Fv. Sajovic, stolni prošt ljubljanski; kot osmi ustanovnik se je pridružil preč. gospod kanonik in vodja marijaniški A. Kalan.
+ »Agent provocateur«. Hribar je v sredo poslal svojega pobratima Tresiča po kostanj v žrjavico. Predno je prišel dr. Šusteršič do besede, je naročil »On« pobrati-1110111, naj dr. Susteršiča izzivajo, a je sam umaknil častitljivo svojo osebnost na galerijo — on že ve, da sam ne more nastopiti — kjer je z napeto pozornostjo čakal dogodkov. Zmešani stihotvorec dr Tresič je dano nalogo silno nespretno rešil. V tistem trenotku, ko je dr. Šusteršič dokazoval, kolike važnosti je Belokranjska-dalmatinska železnica, je ta najeti Garibaldinec iz Dalmacije zakli-cal: »Vladni hlapci!« Ta narekovana psovka iz ust čednega dr. Tresiča je naravno izzvala veliko ogorčenje pri poslancih »Slovenskega kluba« jn nevoljo pri istih Hrvatih, ki imajo še toliko zavednosti, da vedo, kolikega gospodarskega in političnega pomena za oba naroda je nova železnica. Ker je po-znato nekdanje Tresičevo »delovanje« v Zagrebu in pote.11 v Dalmaciji, se mu je vrglo v obraz »slovanski komedijant«. A ko mu je odličen češki poslanec dejal ogorčen: »Was sic da treiben, ist eine Lumperei!«, je kakor polit kužek pobegnil iz zbornice. Naravno, da ljudje Tresičevega kalibra ne morejo nikogar posebno razburjati, nas zanima samo še, koliko časa bodo imeli ljudje a la Hribar in Tresič prvo besedo v »Zavesi južnih Sla-vena« in doklej bode še Hribar izigraval dalmatinske Hrvate proti Slovencem v ogromno škodo obeh narodov.
Podeljeni sta župniji: Preddvor č. g. Fr. Lakmayer. župniku pri Sv. Joštu nad Vrhniko in Studenec, č. g. Mih. Horvat, župniku v Turjaku.
—	Konferenca »Sodalitatis In hon. Sst. Cordis Jesu« za ljubljansko dekanijo bode dne 6. novembra 1907, ob 10. uri dopoldne v knezoškofijski palači.
Slovenska Matica. CLIV. odborova seia »Slovenske Matice« v Ljubljani, bo v torek, dne 5. novembra 1907 I. ob 5. uri popoldne v društveni pisarni. Spored: Naznanila predsedništva. Potrdilo zapisnika o 153. od-borovi seji. Poročilo o tožbi g. prof. v p. Iv. Jesenka puneto Ant. Knezove zapuščine. Šti-ristoletnica Primož Truberjeva in stoletnica dr. Janez Blei\veissova. Tajnikovo poročilo. Slučajnosti. V Ljubljani, dne 31. oktobra 1907. Predsednik: Dr. Ilcšič. 111. p.
—	Zastop zdravstvenega okrožja Rudof-fovo jc v svoji seji dne 28. oktobra 1907 imenoval gospoda Ludovika Kalčiča iz Rudol-fovega za oskrbnika tamošnjc bolnišnice cesarice Elizabete in uradnika zdravstvenega okrožja v Rudolfovent. Da se za to službo primerno izobrazi, odide imenovani meseca
februarja 1908 v Line v tainošnjo lx>lnišnico v prakso.
—	Kriminalistika in sodišče. Pred porotno sodnijo v Novem mestu dne 25. t. m. pridejo sledeči: Jožef Kož-elj zaradi hudodelstva proti nravnosti, § 127. kaz. zak., Alojzij Puš radi uboja, § 140. kaz. zak., Jakob Punger-čar tudi radi uboja, § 140. kaz. zak., Sebasti-jan in Matevž Brajdič radi ropa, in Frančišek Konig radi hudodelstva proti nravnosti, S 125. kaz. zak. Vsi slučaji razun enega so posledice alkohola. Kaj bode šele letos, ko je tako dobro in močno vino.
—	Slovenski inženir v Ameriki, Iz Amerike poročajo: Na svojem povratku iz Ev-rope obiskal jc New York rojak inženir Mr. Ivan Moravec, kateri je v minoleni poletju po naročilu neke velike michiganske tvrdke proučeval tehnični napredek papirne in celulozne obrti na Švedskem, Norveškem, Danskem, v Nemčiji in Avstriji. Na svojem potovanju se je mudil dalj časa v Christijaniji, Stockholmu in Kodanju, Lillestromu, Upsali, Norkepingu, Berolinu, Vratislavi, v Dražda-nili in mnogih drugih mestih. Samoumevno je, da je tem povodom obiskal svojo slovensko domovino, dasiravno le za dva dni, ker mu čas ni več pripuščal.
—	Beda izseljencev, Z reškim vlakom se je pripeljalo v Budimpešto iz Amerike 600 ogrskih izseljencev, ki pripovedujejo strašne reči. Podjetnost sedaj v Ameriki ponehuje, zato mora mnogo delavcev zapustiti Ameriko.
Demonstracije goriških realcev. Vse vre in kipi med d i i a k i goriške realke in skoro bo ogorčenost vzkipela v splošen štrajk. Prišel je v Gorico čuden German, Brcchler po imenu, iu postavili so ga za prof. opisoval-ne geometrije na realko. Ta človek ne razlaga nič, zahteva vse; uvedel je popolnoma novo metodo, dijakom v strah, starišem v žalost. Ta in vse polno drugih vzrokov so do-vedli do tega. da so dijaki skrajno ogorčeni in bati se je - katastrofe. V tej skrajni ogorčenosti so dijaki priredili demonstracije. Dvakrat po dokončanem šolskem poduku so priredili brez izjeme pred realko tako žvižganje in obupno kričfenje, da se jc ta krik razlegal daleč čez Corso ua javni vrt iu po ulici Mo-relli. Vpili so: »Doli kamora!« »Doli z gorilo!« (Tako pravijo namreč profesorju Brechlerju.) Dijaki so peli marseliezo.
Na cesti je umrl v 1 rstu 481etni po-strešček Karol Cok. Udrla se 11111 je kri.
—	Slovensko »Dranitično društvo« v Trstu gostuje jutri v Gorici. Predstavljalo bo burko »Prvi.«
—	Umri je v Gorici kleparski mojster g. Karol Cufer.
—	Sainouinor občinskega blagajnika. V Velikem Trgovištu na Hrvaškem se je ustrelil občinski blagajnik Ivan Vutmelj, ker je bil odpuščen iz službe.
—	Vinski semenj bo 9., 10. in II. novembra v Dornbergu.
Odvetnika sta se stepla pri sodišču. \ Trstu sta se nedavno stepla pri sodišču odvetnika dr. Robba in dr. Puecher. Odvetnik Robba je vrgel v svojega nasprotnika dr. Pueeherja tintnik. Sodišče je sedaj določilo, da se dr. Robba šest mesecev ne sme prikazati pred sodiščem kot branitelj. Dr. Robba se ie pritožil na višje sodišče in na justično ministrstvo.
Dve dekl sta se zadušili. V Zagrebu so našli mrtvi dekli Evo Harpin in Justino Šo-štarič. Dekli sta se ponoči zadušili vsled ogljikove kisline, ki se je razvila iz likalnika.
—	Veliko cesto za avtomobile v Dalmaciji nameravajo zgraditi mimo najlepših dalmatinskih točk od Zadra do črnogorske meje.
—	Smrtna kosa. V Spodnji Šiški j.c umrla gospa Marija Burger, stara 31 let. V Dolenjem Polju je umrl mizarski mojster g. Jos. Pečjak.
—Imenovan je ritmojstra nadporočnik v danskem polku štev. 4 g. Etbin Ravnikar.
—	1000 K nagrade dobi tisti, ki dobi tatove. ki so v Kranju iz blagajne železniške zgradbe ukradli 33.000 K.
Učiteljska vest. Za suplentko na šolo na Rakeku pride namestu obolele gdčne Marije Peče gdčna Zofija Suša.
—	Ogorčenje v Sežani. V Sežani vlada veliko ogorčenje, ker je za sodnega adjunkta v Sežani imenovan italijanski fanatik in skladatelj Slovence žaleče pesmi »Marameo« Vinci.
—	Postojnske novice. V ponedeljek zvečer je bil shod socialnih demokratov v gostilni pri Gornjem Burgerju. Bilo je okoli trideset oseb, katerim je prodajal socialnode-mokraški voditelj Kopač svoje neslanosti. Seveda so bili največ »farji« in »farške bisa-ge« na vrsti. Molčal pa je popolnoma o poštenih socialnodemokraških voditeljih, kot jili je nedavno opisal češki poslanec Sternberg. Vezal .ie svoje otrobe nekako tričetrt ure. potem pa je bil še »ofer« za našega ubogega Kopača. — Kakor se nam poroča, je gospod portir na kolodvoru Kurnik danes socialni demokrat, jutri pa liberalec. Seveda že ve zakaj. Da pa ljudi napada iti s starim norcem zmerja, je pa nekaj, kar ne bodemo mir no trpeli. Povedati mu le moramo, da se i> za pol stoletja prepozno rodil. Zato pa na pusti druge ljudi raje pri miru, da se ne b( izpodtaknil in padel, da bo za vedno pomnil — Tifus polagoma pojenjuje. Vendar je ei slučaj zelo opasen in kritičen, ter po izjav zdravnikovi ne more preživeti dneva.
—	Novi topovi. Orožarna v Saint-Eti enne na Francoskem izdeluje nova mitraljez< Mitraljeza bo vstanu tako hitro in precizn streljati, da odslej noben konjeniški oddele ne bo mogel niti 100 korakov daleč prodira proti pehoti.
—	Posojilo 200 milijonov kron namerav najeti avstrijsko železniško ministrstvo d pomnoži in izboljša železniške vozove na a\ striiskih železnicah.
— Prememba garnizij. Spomladi sc izvrže baje v vojaških garnizijah naslednje iz-premembe: Lovski bataljon št. 19 bo prestavljen iz Komorna v Celovec, dragonski polk št. 4. iz Maribora v Enns in Wels, dva eskadrona prideta v Inomost, dragonski polk št. 5, ki je sedaj v Dunajskem Novem mestu, bo prestavljen v Gorico, deloma v Slovensko Bistrico in deloma v Maribor, liusarski polk št. 16, ki je sedaj v Budimpešti, pride deloma v Gradec, deloma v Radgono in deloma v Alaribor. — Poveljništvo 8. infanterijske divizije in 15. brigadno poveljstvo bodeta prestavljena iz Inomosta v Bolcan. — 4. bosensko-hercegovinski pešpolk bo z Dunaja prestavljen v Trst.
k Saški kralj pride dne 5. novembra na Trbiž, ter bo dva tedna na lovu v trbižki okolici, s Trbiža kralj odpotuje na grad Pal-laus pri Briksnu, kjer je sedaj princezinja Mo-nika pod varstvom saškega dvornika Scho-neberga. Kralj princezinje pravzaprav še ne pozna.
Milanske mM,
lj Shod somišljenikov Slovenske Ljudske Stranke. Shod somišljenikov Slovenske Ljudske Stranke bo jutri, v nedeljo, dne 3. novembra točno ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Uniona«. Dnevni red: Poročilo drž. poslanca dr. Ivana Šusteršiča. — Vsled važnih dogodkov zadnjih dni vsi naši somišjeniki na shod! — Odbor Sov. Ljudske Stranke.
lj Poziv ljubljanskemu občinskemu svetu! Danes smo dobili dnevni red za torkovo sejo občinskega sveta. Dočim se Ivanu Hribarju tako mudi sklicevati za razne prav nič nujne stvari »izredne seje«, se mu za Belokranjsko železnico ni nič mudilo in tudi na dnevnem redu torkove seje ni na vrsti »Belokranjska železnica«. Tam, kjer ima on moč, tam pusti Belokranjsko železnico na strani. Kaj se to pravi? Da je bilo Hribarju že neljubo, da je po Krcgarjevi zaslugi sploh trgovska in obrtna zbornica prišla do besede in da se on, kakor se iz »Slovenije« razvidi, mora bati »Jugoslovanskega kluba«, ker poživlja, da naj vsi molče in naj se kar »vse njemu prepusti«. Ali naj se sedaj Ljubljana, ko se gre za njene vitalne koristi, boji versifexa Tre-siča-Pavičiča in bi na ljubo ljudem, ki v svojih listih in v zbornici ne prikrivajo, da so proti Belokranjski železnici, ne smela govoriti odločne besede za Belokranjsko železnico za takojšnjo nje rešitev? Kaj nam mari Hribarjevi osebni prijatelji. S Hribarjevo nerodnostjo si akcije za Belokranjsko železnico ne pustimo pokvariti. Občinski svet zgani se za Ljubljano in Belokranjsko železnico! V tako važni stvari ne smeš ostati mu-tast! Ali je res ves občinski svet od Hribarja obseden ?
ljNa grobeh. Na novem pokopališču pri sv. Križu je včeraj popoludne pelo pevsko društvo »Ljubljana« tri zbore: »Na grobeh«, »Beati mortui« in »Nad zvezdami«. Ljudstva se je okolu pevcev zbralo ogromno število. Pevski zbor je pod vodstvom g. Antona Svet-ka pel dovršeno, s finim povdarjanjem, tako, da se je čula splošna pohvala. Petje .ie na občinstvo globoko vplivalo. Videlo se je, da ima kapelnik v popolni oblasti pevce. »Ljubljana« postane pod takim vodstvom eden prvih slovenskih pevskih zborov.	y
Ij Tujci v Ljubljani. Meseca vinotoka 1907 je došlo v Ljubljano 4350 tujcev — za 608 manj kakor prejšnji mesec in za 27 manj kakor v istem mesecu prejšnjega leta. Od teh se jih je nastanilo v hotelu »Union« 908, »Slon« 953, »Malič« 272. »Lloyd« 341, »Ilirija« 248, »Štrukelj« 190, »Južni kolodvor« 228, »Avstrijski cesar« 185, »Graiser« 134, »Bavarski dvor« 143 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 766 tujcev.
Ij Velik vojaški koncert se vrši jutri v nedeljo v veliki dvorani hotela »Union«, Svira celotna vojaška godba pešpolka št. 27. Začetek ob 8. uri: dvorana bode kurjena.
lj Ljubljanski sekstet koncertira jutri v nedeljo v vinski kleti »Uniona«. Vstop prost.
Ij Slab ženin. K nekemu dekletu iz Hinj pri Št. Janžu sa je pridružil, ko je šla na božjo pot v Št. Mihelj, nek mlad moški, ki ji je obljubil zakon. Cez nekaj časa je fant res prišel k dekletovim starišem in prosil za njeno roko. Rekel je, da je gostilničarjev sin in da da se piše Jožef Terčon iz Petrovč pri Celju. Ker mu je zmanjkalo denarja, si je pri dekletovih stariših izposodil 22 K in pustil tam svoje kolo. Dne 29. oktobra je fant prišel po kolo in ga natihoma odpeljal. Oblastva sedaj zasledujejo premetenega ženina.
lj Obesil se ic danes prisiljenec Julij Tomic.
lj O g. Evg. Mullerju, ki mu jc policija prepovedala izvrševati zdravljenje. kakor smo poročali, se oglašajo v našem uredništvu ljudje, ki zatrjujejo, da jih .ie ozdravil, a ni hotel vzeti nikdar plačila.
Štajerske noulce.
š Nemška zmaga pri volitvah v mariborski okrajni zastop. V soboto so tudi pri vo-litvi kmečkih občin v mariborski okrajni zastop zmagali nemški kandidatje.
š Deželni poslanec Roš v Trbovljah se je danes odpovedal županstvu. Nove občinske volitve bodo prihodnji mesec. Županske ' posle vodi dotlej podžupan šolski ravnatelj Gustav Vodušek.
š Radi poneverjenja je bil pred celjskimi porotniki obsojen^ poštni sel in posestnik Janez Dvoršak iz Šmarja v šestmesečno težko ječo.
š Ker je ukradel zlati križ mariborskega stolnega kapitelja je bil v Mariboru obsojen
bivši cerkvenik 741etni Franc Terček, sedaj gostilničar, v štirimesečno težko ječo. Križ je dobil nekoč pri Terčku sodnijski sluga, ko mu je rubil.
š Bivši okrajni glavar pl. Vlstarini je vpo-kojen. Po posredovanju poslancev Slovenske kmečke zveze pri ministrstvu za notranje zadeve bodo prizadeti kmetje v kratkem dobili odškodnino.
š Svojega lovskega psa mesto jazbeca ustrelil ie gozdni nadzornik Hinteregger pri Sv. Barbari pri Mariboru.
Razne stvari.
Velik potres je v Karatagi v azijatski Bu-hariji uničil mesto Karatag. Baje je ubitih 15 tisoč oseb. V Novi Buhari je uničenih 600 hiš, 200 oseb pa ubitih. Tudi v Samarkandu se zemlja še zdaj trese. Emir jc komaj ubežal katastrofi.
Knez Eulenburg, ki je igral tako »čedno« vlogo v pravdi Moltke-Harden, namerava zapustiti Evropo in se preseliti v Afriko.
Prva privatna docentka v Avstriji dr. E. Richter je 29. t. m. na dunajski univerzi pričela svoja predavanja o francoski jezikovni zgodovini.
Samoumor glavnega urednika »Pester Lloyda«. Glavni urednik »Pester Lloyda« Leoni Veiglsberg si je v četrtek ob šesti uri zvečer v svoji pisarni pognal krogljo v glavo. Bil je takoj mrtev.
Telefonska ln brzolm poročilo.
ČEŠKA KRIZA REŠENA.
Dunaj, 2. nov. Poročilo »Slov. Naroda« in poročilo »Slovenije«, katero ji je »Narod« izročil o češki krizi, je napačno. Potrjuje se le svoječasna »Slovenčeva« vest, da vodja čeških agrarcev Prašek postane poljedelski minister. To je žc gotova stvar. V ponedeljek bo Beck cesarju poročal in mu predložil svoje predloge. Trgovinski minister Fort gre. Na njegovo mesto baje pride dosedanji poljedelski minister Auersperg. Pacak ostane češki minister, ker so češki agrarci in katoličani sklenili, da ne marajo ministra. Tako je ostal Mladočeh minister.
»JUGOSLOVANSKA ZVEZA« PROTI TRESICU.
Dunaj, 2. nov. Iz verodostojnega vira se čuje sledeče: Jugoslovanska zveza« je imela v sredo kmalu po govoru dr. Šusteršiča sejo. V seji je predsednik dr. Ivčevič grajal obnašanje dr. Trešiča med dr. Šusteršičevim govorom in velika večina »Jugoslovanske zveze« je pritrdila tej graji in obsodbi.
SV. OČE BOLAN.
Rim, 2. nov. Sv. očeta nadlegujejo težave pri dihanju, kar postaja posebno hudo, kadar nastopi jug. Obisk vatikanskih vrto/ pri slabem vremenu je bolezen še poslabšal. Kljub prepovedi zdravnikov sv. oče avdijence ne opusti.
TIFUS V POSTOJNI. — ŽENIN UMRL NA LEGARJU.
Postojna. 2. nov. V Postojni je umrl danes zjutraj ob 4. uri na legarju Jožef Vernik, 27 let star. Bil je sluga pri c. kr. okrajnem glavarstvu. V bolnico je prišel pred 19 dnevi. Ko je bil žc v bolnici, je bil prvič klican v verkvi kot ženin. Ker se ni mislilo, da bo bolezen tako nevarna, je bil klican tudi drugič in tretjič. Mesto pred oltar, je bil poklican v večnost.
Postojna, 2. nov. Pojavil se je nov slučaj legarja. Zbolel je Bizjak Andrej, učenec V. razreda. Skupaj še štirje slučaji.
DIJAŠKE DEMONSTRACIJE V GORICI. — LAŠKA NESTRPNOST. (Glej »Dnevne novice«.)
Gor.ca, 2. nov. Tudi včeraj zvečer so dijaki, katerim se je pridružilo tudi mnogo meščanstva, demonstrirali proti realčnim profesorjem. Demonstrante je miril sam grof At-tems, nakar so se razšli. — Policija ni pustila razobesiti na grob dijaka Volariča vcnec s trobojnim trakom, češ, da bi to obiskovalce pokopalšča lahko razburilo.
NESREČA NA DUNAJSKEM PRATRU.
Dunaj, 2. nov. Včeraj se je splašil v Pratru neki konj. Težko ranjene so tri osebe, od katerih je ena umrla, lahko ranjenih je 10 oseb.
SUPILO IN MAŽARI.
Zagreb, 2. nov. Resolucionaški listi pišejo, da so Mažari ponudili Siipilu podbanstvo, ako pristane na pragmatiko, a da je Supilo to odklonil. V protiresolucionaških krogih so mnenja, da je sploh značilno, da so Mažari Supilu upali ponuditi podbanstvo. Okolu kroži politična šala, da menda misli Supilo postati hrvaški ban, ker je odklenil podbanstvo.
VELIKI VOJVODA TOSKANSKL
Solnograd, 2. nov. Bolezen velikega vojvode Toskanskega se je danes zopet poboljšala.
NESREČA NA MARIBORSKEM KOLODVORU.
Maribor, 2. nov. Lokalni vlak iz Spodnjega Dravograda je danes zjutraj na mariborskem kolodvoru zadel ob stroj tovornega vlaka. Oba stroja sta poškodovana. Ena gospa in dva potnika so ranjeni.
NOVA IZNAJDBA?
Marsilja, 2. nov. »Petit Marseillais« poroča, da sc je na podlagi iznajdb Marconi-
jevih posrečilo inženerju Guercinu iz Lyona prenašati elektriški tok brez žic, prez akumulatorjev in brez izgube samo s pomočjo navadnega vzprejcmavca elektriške energije, tako da bo odslej mogoče iz daljave voditi elektriške železnice in motorje brez žične napeljave in akumulatorjev. Poizkusi so se baje dobro obnesli in se bodo elektriške centrale zgradile v dolinah Rodanovih.
BULOVV-BRAND.
Zopet umazana afera.
Berolin, 2. nov. Prihodnjo sredo se tu začne obravnava Biilow-Brand. Zurnalist Brand je namreč dolžil državnega kancelarja Btilovva, da pregrešno občuje s tajnim svetnikom Schaeferjem. Za pričo je pozvan tudi neki nečak Biiknvov, ki je imel zveze z znanim grofom Eulenburgom. Splošno se sodi, da je Biilo\v, ki je od Branda najbrž obdolžen po krivici, le zato tožil, da spravi na dan nekaj novic o znanem liebenbcrškem krogu in ga še bolj kompromitira.
ŽALOSTNA STATISTIKA.
Carigrad, 2. nov. Oficielna turška statistika o političnih in zločinskih umorih, povzročenih od makedonskih band, našteva od 1. do 30. septembra t. I. sledeče številke: V solunskem vilajetu 76 mrtvih, 22 ranjenih, v monastirskem 42 mrtvih, 11 ranjenih, v sko-peljskem 29 mrtvih, 8 ranjenih, vsegaskup 147 mrtvih in 41 ranjenih.
Opozarjamo na današnji ogias domače tvrdke Avg. Benigar v Ljubljani.
Zvončki za božično drevesce, krasno darilo za mlado in staro, se naroče najbolje pri znani tvrdki Hanns Konrad v Mostu na Češkem (Brux). To lepo, angeljsko čisto zvonilo se pritrdi na vrh božičnega drevesca in toplota treh sveč ga spravi v tek, da začne ubrano zvoniti. Ce se jih naroči več skupaj, stanejo dokaj manj. Več v oglasu.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, sestra, teta in svakinja, gospa
Marija Burger
roj. Komatar
danes, dne 1. novembra 1.1., ob 4. uri zjutraj, po dolgi, mučni bolezni, v 31. letu svoje starosti, previdena s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bo v nedeljo, dnd 3. novembra t. 1. ob treh popoldne iz hiše žalosti v Spodnji Šiški št. 136, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše se bodo brale v raznih cerkvah.
Nepozabno rajnico priporočamo v blag spomin in molitev,
,V Spodnji Šiški, dne 1. nov. 1907.
Žalujoči ostali.

QGO<S> O® ©®<S>@
Leposlovni mesečnik
„Dom
in
Svet"
stane za celo leto 9 K. — Naroča se v Ljubljani.
Osebni kredit za uradnike! častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji za hranilnico in predujeme uradnišk. društva dajejo po naj-zmernejših pogojih tudi proti daljšim odplačilom posojila na osebni kredit. Potovalci izključni. Naslovi konzorcijev se povedo brezpl. pri osrednjem vodstvu uradn. društva, Dunaj, Wipp lingerstrasse 25. 2438 1
Sodi.
Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2319
kristjan
IPotnik,
[vpeljan po Kranjskem, Hrvaškem in v Bosni. Se Isprejme v tovarni za manufakturno blago. Po-Inudbe pod „Baumwolle Z. 3285" na tvrdko lHaasenstein A Vogler, A.—G., Dunaj l.( [Neuer Hlarkt 3.	2497 1 — 1
C. kr. oblastveno potrjeno 20104 ?6 ucilišce za Rrojno risanje
branja c fesi/i
Ljubljana, Stari tri St. 28.
@ Dob! se tudi kroj po životnl meri. «n
Novosti -žs-ss-ai t sa-«? te sezije!
A. Lukič
Ljubljana, Pred Škofijo 19
Priporoča svojo novo urejeno veliko zalogo iz-gotovljenih oblek za gospode, dame, dečke in deklioe po najnižjih cenah, mmmm 2397

4
Smešna jen lina ponudba.
Vdovec, star 50 let, v j a ko prijaznem kraju na Gorenjskem, posestnik hiše, ki Se dobro obrestuje, bre3 otrok, iščem tem ne več čudnim potom tovarišico, katera bi imela voljo podati roko v srečen zakon. Starosti niti premoženju se ne stavijo meje, vendar pa, ako ima kaj kapitala, je popolnoma varen, ker sem dober in vesten gospodar. Zahteva se pa dobra gospodinja in ljubeča žena, k°jti hrepenim le po mirni in tihi sreči.	2474 3-2
JLe resne ponudbe naj se blagovolijo pošiljati pod: „1000, ?ojna jesen", poste restante Jesenice-fužine, Gorenjsko,
Izjava.
Jaz obžalujem, da sem v nedeljo dne 27. m. m. iz Loga pri Hrušovi nazaj vozečo družbo najprvo na javni cesti s svojim surovim obnašanjem in potem pa še v noči v raznih gostilnah na Viču in na Olincah nedostojno govoreč zoper njo, posebno pa zoper g. I. Pliberška, delovodjo tobačne režije, hudo razžalil.
Pripoznam, da je bilo moje početje zoper čast dotične družbe zlasti pa sposobno vzeti dobro ime gospodu delovodju, kar tem potom javno prekiičem in prosim imenovane za oproščenje.
Na Glincah, 2. nov. 1007.
2483 i-i Aaton Kušar,
posestnik.
MMiM®®
v
Eenitna ponudba.
Deželni uradnik, bliža 40 tet, išče radi pomanjkanja primernega znanja nevesto, staro okoli 30 let, ki bodi izvežbana v kuhanju in šivanju. Ogla-^ sila, če Je mogoče s sliko, ki se vrne, | je pošiljati pod ,, Tiha sreča " do 12. t. m. na upravništvo ,.Slovenca". S Na pisma brez naslova se ne bo ozi-JJ rato. Za najstrožjo tajnost se jamči.
jjfi BŽa^iž	
B^r^Osi	
^^^^BvsSŠdInfilSt	|HPJjBšj
mF L.MikuscrSH	
^Hli toTarna dežnikoT, fl^M	
■f/ Ljubljana, Mestni trg 15.	
LIVOVKO
1902 letnik, ima na prodaj franko 4 litre za 9 K 60 v., b let stari tropinovec 2 litra 5 K 60 v., graščinsko oskrbništvo Golitsoh, p. Konjice Štajarsko.	2498 13—1
poštenih sta-rišev 14 —16 let starega in
llajenca
izurjenega
pomočnika
sprejme za stalno delo proti dobri plači Ivan Slana, krojaški mojster, Ljubljana,
Vrhovčeve ulice št. 11. 2503 3 -1
KAŠLJUJOČIM
otrokom in odrašenim osebam
pripisujejo zdravniki zelo uspešno
THVMOMEL SCILLAE
kot sredstvo, ki odtrgava sluz, jo odvaja, ki blaži in potolažuje krCeviti kašelj in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že imenitno izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, Thymomel scillae, pri oslovskem kašlju in pri drugih vrstah kašlja.
Vprašajte, prosimo zdravnika!
1 steklenica 2-20 K. Po pošti franko proti pošiljatvi 2-90 K; 3 steklenice pri pošiljatvi 7 K. 10 steklenic pri pošiljatvi 20 K.
Izdelovanje in glavna zaloga
lekarna B. FRAGNER-Ja
2430	c. kr. dvom. zalagatelja 24—1
■ Praga III., št. 203 ===== Dobiva se skoraj v vseh lekarnah.
Pozor na Ime sredstva, Izdelovatelja In na var-
stveno znamko.
Proti dobri plači se sprejmejo takoj:
1 aii 3 žagarja,
katera se razumeta na venecijaner-žago, in
5 delavcev
v tovarni parketov.	2803 2-1
Proda se tudi mlinska oprava
po zelo nizki ceni. — Ponudbe je poslati na Simnic & Kušlan, Vir pri Domžalah.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani
i Dvorni trg štev. 3,
spod »Narodne karano" Električna razsvetljava.
Od 3. nov. do vštevši 8. novem. 1907:
Ljubljana in
okolica.
Panorama international
2483
Pod Trančo 2.
1-1
Razstavljeno od nedelje 3. nov. do všt. sobote 9. novembra:
Cesarski sestanek pri Swinemunde 2.avg.t.l.
Vaje brodovja.
SODI
novi in stari, še v dobrem stanju, se pro-dajo pri J. Buggenigu, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico št. 5.
Pridnega, krepkega
hlapca
sprejme v stalno dobro službo Parna mlekarna v Medvodah ter sprejme tudi
Jr^ I ali 2 učenca
v mlekarno proti plačilu. Plača
pO dOgOVOrU.	24S9 2-2
Opozarjam p. n. trgovce, žganjetoče, kakor tudi gostilničarje na svojo veliko zalogo esenc, rumove kompozicije, raznovrstnih čajev, konjakov, malage, Lecrimae Christi, finega jamajskega ruma, pristne alivovke, brinjevca, tropinovca in pa vaeh vrst likerjev.
Ugodno je za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako množino po isti ceni, kakor tvidke iz nemških krajev ter jamčim za najboljši uspsh vsake esence po priloženem navodilu. Neugajajoče blago sprejmem na svoje stroške nazaj.	2495 26-1
Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem
Avguit Benigar
I. kranjska trgovina s čajem, rumom in esenci,
Ljubljana, Šelenburgove ulic št. 3.
Wm
m
Na najvlfije povelje Njeg. ^ c. Iu kr. apost. Veličanstva
XXXVIII. c. kr. državna loterija
za skupne civilne dobrodelne namene tostranske polovice.
Ta denarna loterija	<8.389 dobitkov v gotovini
v skupnem znesku 512.890 kron	24 1 10-2
Glavni dobitek znaša 200 000 kron v gotovini.
Srečkanje neprekliono 19. decembra 1907. — Ena srečka stane 4 K:
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loteri|e na Dunaju, lil., Vordere Zollamtstrasse 7. v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštn h, brsojavnih in železn. uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od C. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije).
10 do 15 parov težkih — konj za vožnjo
kakor tudi vozove za premog in tovore kupi
:== papirnica =
v Vevčah pri Dev. Mar. v Polju.
2499 3-1
ANE SINKOVIC DEDIČI, Ljubljana, Mestnitrg
priporočajo svojo veliko izbero najmodernejših svilnatih in volnatih
PfT bluz, kožuhovine m
(damske in otroške boe) po najnižjih cenah v najboljši kakovosti. 2:01 3—i
Tovarniška restavracija
papirnice v Vevčah, postaja južne železnice Zalog na Kranjskem se odda izurjenemu gostilničarju s potrebnim 25oo 3-1	kapitalom.
Najemni pogoji se izvedo v pisarni vevške papirnice.

=Fotografski zavod=
JULIJ NIULLER
javlja svojim cenjenim naročnikom najvljudneje, da se mora še za nekoliko časa odložiti zopetna otvoritev njegovega ateljeja.
2494 3-1
I

gospica
ki je dovršila trgovsk tečaj in ima daljšo prakso, z dobrimi spričevali,išče | primerne službe.;—
■■■■■■iHHa Zmožaa ie obeh de-elnih liziko/ v govoru in pisavi in nemške stenografije. Gre tudi na deželo.
Prjazne ponudbe se prosi na upravništvo »Slovenca" pod naslovom: „požtena služba" do |6. novembra.	24o9 ii—2
Prosto je mesto
2470 2—2
organista m cerkvenika
v Vel. Laščah. — Mesečna plača 80 K. Stanovanje plača sam. Prednost imajo oni, ki so zmožni učiti tamburaše.
DEKLO
30 do 35 let staro, ali 15 do 16 let, da ljubi deco, išče dobra slovenska družina v Trstu za stalno in trajajočo službo.
Ponudbe z zahtevami poslati: predal 84, Trst, Stadion. 2481 2—2
Proda se
hiša
obstoječa iz 10 stanovanj, dvorišča, hleva in kleti, ter še več manjših shramb, v lepem kraju na Gorenjskem blizu velikih tovarn, pripravna za vsako obrt. 24*3 3—2 Vpraša naj se: Janez Mencinqer, Sava-Jesenice-Fužine št. 109.
300 vinskih sodov
po 300, 400 in 700 litrov iz hrastovega lesa, prav dobro vzdržanih, oddaja po prav nizkih cenah
tvrdka M. Rosner & drug
2351 (6-5)	Ljubljana.
S Hiša na prodaj!
Obsega 6 sob, 2 večji in 4 manjše, kuhinjo in vodovod v veži, pa 2 kleti; zraven spada drvarnica s potrebnimi hlevi, zelenjavin vrt, nekaj sadja in njiva. Stanovanje je kaj prijetno in zdravo, nahaja se v lepem trgu v bližini dveh cerkva in posebno sodi za upokojene č. g. duhovnike, pa tudi za leto-vičarje se obrestuje.
Franica Lipner, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Štajersko.	2477 4-2
Istrska = =
beli moškat, belo vino, pu« dečej teran, ter vinsko žganje se dobiva pri vinogradniku Antoniju Ferlan di Giorgio,
v Rovinju, Istra.
2421 24-4
meblovani sobi
s posebnim vhodom, v zelo mirnem kraju v sredini mesta, sta takoj za oddati.
Več se zve v trgovini pri „Solncu", Pogačarjev trg.	23u9 4—3
Lepa prilika!
isa
z gospodarskim poslopjem in lepim vrtom, pripravna za vsako obrt, poleg dolenjskega kolodvora v Ljubljani se proda iz proste roke.	/.
Naslov vprav. ..Slovenca".
2464 6-2
Podružnica s w Spljetu
« s
Delniško glavnic® s g t X S.OOO.OOO. s e
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
priporoča za žrebanje dne 2. novembra promese na Dunajske komunalne srečke po K 15 '|2. — Glavni dobitek K 400.000.
Sprejema vloge na knjižic« in tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge do JB I O
dne vgaiiga po ^ 2 GU
Podružnica s w OeBovcu« s
a Rezervni fond t i t i K 200,000. i » s
Oatmaortfmno I. 1942.
Slikanja napisov Stark, ii pohištvena pleskarja.
VeKka zbirka dr. Schdtifeidovih v tubah za akadem. sllkarjf.
Elekrični obrat
Tovarni In prodaja oljnatih barv, flrnega In laka
Brafa Eberl, Ljubljana
Prodajalna In komplolri Telefon 154. Ptlavnlcai
Miklošičeva cesra šf. 6 _ Igriške ulica šf. 8
Božična premija!
! ! Zastonj ! !
Cisto zastonj brez vsacega plačila!
dobi vsak Citatelj tega lista železniško budilnico, ki sveti, ali paRoskopf uro z verižico, ako vpošlje ta inserat in ako je naročil v času od 1. okt. do 1. dec blaga v vred nosti 40 K. Zahtevajte torej takoj moj novi katalog s 5000 slikami zastonj in poštnine prosto glede blaga iz zlata in srebra in ur. 23si
MAX BOflitElJunajIV., Margaretenstr. 27.
Ortopedično - zdrauilni zauod
v katerem se zdravi pod nadzorstvom gospoda Dr. lil. ORAŽNA raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd. nahaja se
no Turjaškem trsu Stev. 4 v I. nadstr.
Pojasnila daje gosp. dr. Oražen ob svojih ordi-nacijskili urah od —10. ure dopoldne in od 2.-3. ure popoldne v Wolfovih ulicah št. 12.
c;
Največja zaloga ur, verižic, prstanov in uhanov z bri-ljanti itd Kdor hoče imeti trpežno in dobro idočo uro naj kupi samo znamko „Union". ———
2084 15
ČUDEN
urar !n trjouec ■— u Ljubljani, Prešernove ulice.
g®' Trgovina z oblačilnim blagom I ''SiKj"
Marija Rovšek
Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 35 nasproti „Ti&lerjeve gostilne". Največja zaloga Ugotovljenih oblek, zimskih sukenj in havelojcov domačega izdelka. - Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost Iz tovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkurence.
Z velespoštovanjem	2519 S2—4 i
Marija Rov&ek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti »Tišlerjeve gostilne'
Ceniki zastonj in po&tnine prosto.
ICC®:®:**;
Lf Slovita,
259 15
moderno tovarna
urejena
Hi


i*
w
i 23
S
m rm
1
H
S Zagreb, Ilica 40 m
^ priporoča svoje obče poznata solidno in cene ^
rfjk
žaluzij«, lesene in o platnene rolete, le- ^
sene in železne sr.su- $ tvorniceza izložbe [#,
in prodajalne,
kj
ter prosi, naj slavno p. n. ft
1
občinstvo obrača vedno večjo pozornost na to so
lidno tovarno. rjf Ceniki la proračuni na ^ zahtevo zaatonj.
Ivan Demšar
podkovsRi Kouac In izflelo-uatell uozou u Ljubljani
:: Marije Terezije cesta it. 6::
priporoča svojo veliko zalogo uMvMm« kritih in nekritih, VU^U W |ično in trpežno izdelanih, po jako nizki ceni.
Sprejme se u pouk tudi več učencev.
Odlikovan z zlatim zaslužnim križcem 8 krono.
C. kr. priv.
orgelj in harmonijev
tovarna J. Tuček=a, Kntnahora, Češko
gradi in dobavlja: orgije vseh velikosti, sistemov in slogov harmonije sistema na pihala (Cottage-orglje) piano in pianino najmodernejše konštrukcije.
Nizke cene. Tudi na obroke. Od ustanovitve je bilo izgotovljenih 6000 instrumentov. Ilustrovani prospekti o orglah, harmonijih in pianih zastonj in franko.	912 26—26
prva češka Ustanovljeno 1869.
3—5 letno jamstvo.

Ustanovljeno /. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje In zidarje, fttedllnega mazila sa hrastove pode, karbolineja Itd.
Priperočava se tudi sL občinstvo u rsa ▼ najino stroko spadajoče delo ▼ mesta ia na deželi kot priznano reelno in flao
p« najnižjih cenah.
768 62—20
Za dame! 223/ 52-7 Za otroke!
elegantne hlohuke
ter vsakovrstne modele priporoča
A. M - Mozetič
Ljubljana, Start trs Zl.
Hodni salon trgovsko modnega blaga itd., itd. Popravila klobukov ceno in fino. - Zunanja mmmmm naročila točno.
Najbogatejšo zalogo in najrazno-.2006 62-2 vrstnejio izbiro
klavirjev in harmonijev ima
Alojzij Kraczmer
izdelovalec klavirjev in sodno zapriseženi zvedenec
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 4.
ri	Vedno so v za-
O	logi Prei?ranl Pa
& "»muniiMi in'n)aum**an brezhibni klavirji.
Prevzamem ublra-nje In popravljanje vseh sistemov. Glavno zastopstvo dvornih firm L. BSsendorfer na Dunaju, GebrllderStingl na Dunaju, Avgust Flirster v Lfibavu, Th. Mannborg v Llpskem. Za vsak pri mejil kupljen klavir docela jamčim. — Najnižja •O Izposojevalnlna. — Delna plačila.
Stalno delo za 50 let!
Rojaki, Slovenci, pozor!
The Cleveland-Cliffs Pioneer lron Com-pani, Marquette, Michigan, North America, potrebuje mnogo drvarjev. Plača po K 5 75 od sežnja, ki obsega 2 metra dolžine in 45 palcev visočine. Družba ima stalno delo za mnogo let ter izplačuje v gotovini vsakega desetega v mesecu. Cepljenje drv ne povzroča nobenega posebnega truda ter se di prav dobro zaslužiti. Kdor želi natančnejših pojasnil, naj piše enemu izmed spodaj podpisanih, ki mu pojasni vse potrebno in tudi pove, kako naj potuje, da dospe v omenjeni kraj.	2387 8—3
John Knavs, Alger Ca. Limestone P.
O. Michigan, North America. Jacob Levstik, CoaKvood P. O. Michigan, North America. Frank Debelak, Rumely P. O. Michigan, North America.

Tovarn«
za

h k t o I «* mm
I Franceta Šviseljna f
H na Bregu, pošta Borovnico, Kranjsko, ||
jjgj	izdeluje	^
f o vsakovrstne stole o f
A
od preprostih do najfinejših po Sl ® najnižjih cenah brez konkurence ®
w llustrovan cenik pošlje se na zahlevo zastonj &	in franko. ZZ Z t
J5()4 19
8zantnerie,fi črevlji
edini v kakovosti, lepi obliki in fini izvršitvi!
Največja SST Zimskih črevljev
za gospode, gospe _	in otroke. -
zaloga Dokolenic (kamašen) goSja" VC&r Črevljev za domLStnSik±J°
Prva in največja zaloga črevljev na Kranjskem
= F. SZANTliER =
Mošk. čevlji od k s - naprej, ženski &eviji, nizki, od Ljubljana, Šelenburgove ulice 4, Ljubljana.
K 4 80 naprej. Ženski črevlji, visoki, od K 850 naprej.	°
- Trgovci dobijo primeren popust. - Ceniki zastonj in poštnine prosto. Zunanja naročila proti povzetju.
Izvirni berolinski ia pariški modeli
oblek z dolgimi, priležnimi jopicami, dalje jopicami z gladkim ali stisnjenim svilenim peluche ter enakimi paletoti, kakor tudi kožuhovinaste jopice iz persianerja, sealskina, caracula in različne kožuhovine, so došli 2478 3—3
f* Čudovito nizke oene I
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Oddati je za mesec november ali februar več lepih, modernih
stanovanj
ob Domobranski cesti, obstoječih iz treh in dveh sob s pritiklinami in vporabo vrtov. Krasna, solnčnata, zdrava lega. 2468 3—z Pojasnila daje lastnik na Domobranski oesti št. I, prvo nadstropje.
Trgovski učenec
s primerno šolsko izobrazbo, poštenih uglednih starišev, 15 17 let star, se sprejme pod ugodnimi pogoji v trgovino z mešanim blagom v poduk. Prednost imajo, kaetri so se trgovstva že kje učili. Pojasnila daje Mihael Omahen, trgovec v Starem trgu pri Višnji gori. 23766-5
Ceno češko posteljno perje
5 kg novega skub-Ijenega K 9-60, bolj-Sega K 12, — belega, ako mehkega, 9kub-tjenega K 1 J ; K 24 snei-nobelega, n thkega, skubljene-ga, K 30-- ; K 3« —. PoSIlja se Iranko p. mi povzetju Tudi se zamen|i ali nazaj vzame proti pcvrnitvi poštnih stroškov. V v edlkt Sachsel, Lobes 150, □ Plzen, Češko.
isni
„ČAS"
znanstvena revija, izhaja 10 krat v letu in stane po 5 K na leto. Naročnino sprejema upravništvo v Ljubljani.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
f. hiti, Preti SRofijo zo.
Zunanja naročila se točno izvršujejo. 2401
Opozori se
pri nakupu jesenskega in zimskega blaga za moške in ženske obleke na blizu 40 let obstoječo tvrdko
KE. SIIKliAUC
LJUBLJANA, 2299 is 5
:: Stritarjeve (Špitalske) ulice štev. 5. ::
Na zahtevo se dopošljejo vzorci.
DUNAJ-
ske kapljice proti krču v želodcu, zanesljivo sredstvo za želodec sestavljeno po zdravniških receptih iz najbolje učinkujočih zdravil. — Proti bolečinam v želodcu in črevesih vzame se po 20—40 kapljic. Steni. 20 vin.; 12 stekl za 2 kroni se dobi le v lekarni pri zlatem orlu kemika Mardetschla-gerja v Ljubljani, Jurčičev trg. Najstarejša lekarna na Kranjskem.	2436 5—4
vaake vrste a* morajo .krbno varovati pred v*a!:o nesnago,
kor so p» tej lahko vnaka tudi najnrmjto rana razvije v zelo hudo. teiko ozdravljivo runu. Za 40 let ne je izkazale m.filno vlaSno mazilo, tako imenr.vann praiko jemati mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdrlnje rane čiste, obvaruje iste, olajpoje vnetje in boločine, hladi in pospešuje zaeoijonje.
____ Razpoillja ae v.ak dan.	—
t paSiea 70 vin., pol pnSice 60 vinarjev. Proti predplačilo. K 31« ae poflljejo \ puttc«, ali K 7'— 10 iioflie poštnine prosto na vsako postaio arstro-
ogrnke monarhije. Val ddl embalafe Imajo z a k o n I to deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. FRAGNER, c. Kr. dvorni dobavitelj
lekarna „prl črnem orlu" Praga, Mali strana; opel Nerudove ul. 203
Zaloge v lekarnah Av.tro-Ograke, v IJob-
IJanl se dobi pri gg. lekarjih: H. Plccoll, C. pl. TrakAcrjr, N ■»rdet»chli*ev, J Mtjt.

Nova hiša
stoječa ob glavni cesti, na prav lepem kraju, v kateri je posebno dobro vpeljana gostilna in še dve drugi dobro idoči obrti, se proda
radi bolelinosti lastnika pod prav ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Franc Vodišek v gostilni pri „Buru", Spodnja Šiška št. 205.	2426 6-3
FRAN ŠEVČIK
puškar v Ljubljani, Židovske ulice 7.
Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih, najbolj fino narejenih W pušk, posebno lahke trocevke in puške za šibre z jeklenimi cevi (Bohlerstahl). Tudi velika zaloga samokresov, lovskih potrebščin in nabojev po najnižji ceni. — Popravki se izvršujejo točno, zanesljivo in ceno. Ceniki na zahtevo zastonj.
S
Franc Keber
urar In trgovec z zlatnino in arebrnino
Ljubljana, Dunajska cesta št. 12.
/fepremočljive
■ ».
nn ločine* 3a gospc> ^P°de>
fjeiSrine device in dečfc. ■.
===== predpisane =====
pelerine
ča$tn i^e
iz tirolskega lodna ali velblodje dlake po vsaki ceni - priporočata	-
Qricar $ )V(ejeic
Prešernove ulice št- & JmjubljCLTICL Prešernove ulice št 9. Jlustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto.
2332 (6-4)
Sveti 1 ic
steklenino ter porce- j lanasto blago, kakor tudi zrcala, podobe itd.
priporoča v največji izberi in po najnižjih cenah
- .........Ljubljana —.—
"VVoliove "ulice št. (3.
Istotako se priporoča za vsa v stavbeno-steklarsko obrt spadajoča dela.
24x5 2
flužbn kurjača
se takoj odda pri novi parni žagi, Lconovdol pri Golem.Kurjač prejema razen stalne plače prosto stanovanje in prosto kurjavo.
Ponudbe naj se pošljejo na gozdap* ski in oskrbniški urad v Ham-merstielu, pošta Studenec pri Ljubtjani.	2475 3-3
ki je dovršil gimnazijo, išče primerne
službe.
2382 1) Ponudbe na upravn. „Slov.' pod .služba".
i. *Jl.rru?riJcc> Kateri želijo <5irbrxr. po ceni in **z<Tuwljiir*.ypotovali rta/ se obrrupo
c^Simon^t/On cte/Xa.
v £jul>I/ajii Mbtvčvorsfce itlico2&. "&ša/a>vrstnuiPiy<isnila <iafc se bretp/aAie.
Istotam sprejmejo se dobri in zanesljivi zastopniki.
Razglas.
Pne 7. novembra t. I. ob 9. url dopoldne se vrši
jav^a d ra ž b a
pri župnijski cerkvi v Križih pri Tržiču
radi	2443 6—5
zgradbe novega pokopališča.
Dela so proračunjena na 4COO kron. Proračun in načrt sta na vpogled pri županstvu v Sebenjah. Pred začetkom dražbe je treba položiti 1U0/0 varščine.
Županstvo Sv. Križ pri Tržiču,
dne 23. oktobra 1907.
Tnhtcnnito breraiaCno dopošilatev mojega iluat. iUlllCVUJlC cenika z nad IOOO slikami. -
Jamstvo ved let. Vsako nepopolno blago se vzame
nazaj za popolni znesek. Slika '/a nav velikosti.	611 33
St 365
srebrna dam-^^ ska remont.gl 3-50
bt. 322
srebrna meška remont. 3-SO
St. 337.
srebrna s sidro 15 kamnov S*— dvojni plašč 6-50
Št 341, srebrna s sidro dvojniplaščl5kam-Sggj; nov, posebno
močna 7—9-50
Anfon Kiffmcim,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in .«rebrnirie. Izvoz v vse dežele. Maribor L5., stajersko.
Zaščitna znamka „ Sidro"
ICI
Nadomestek za
Sidro>Pain-Expeller
je sploilno priznano kot iivratno bol blaiojoie ln odvodno mazilo pri prehlajenjn Itd.; cena 80 v., K 1*40 in K S se dobiva v vseh lekarnah.
Pri naknpovanju topa povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemljejo lo originalne steklenice v škatljah c nato zalčitno znamko ,,Sidro" potem se je gotovo prejel originalni izdelek.
Richterjeva lekarna
pri „ilatem levu" v Pragi Elisabethgasse štev. 8 nova.
■v Dacvao rarpollljanje.
Fotogrnfižni zavod
uljudno naznanja svojim cenj. odjemalcem, da ostane do 1. nov. za nove posnetke radi prezidave in razširjenja, zaprt; pač pa se sprejemajo poznejša in druga naročila v poslopju »Hotela LI6yda* na-
Sph llnfftril^lllfcnv« v Ljubljani, Dunajska cesta 73 UIIICI IIU DC? P nasproti topničarski vojašnici
Ustanovljeno m	lastnik Fr. Benque	Ustanovljeno 1870.
tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov,
podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov
Telefon St. 237	priporo£a 8e	Te|efon fit ^
kam/,OM*klh del in umetnega kamenja (v različnih Imitacijah) kakor: posamezne deleža k®"e f grobne spomenike itd., stopnice po naročilu narejene z železno sestavo oimentneoevi
LJl fnK° nH° ?e enS ? 1aprauV0 v0d0l0k0v i,d'; plošče iz cementa (Metallique), preproste "z7azn"m?vzo°d ŽI tlak po cerkvah, bikih hodnikih, kuhin|ah, trotoarjih itd - Prevzetje betonskih naprav in vodnjaki/na podlagi poseb jga pa enta
Ponlandcemeni Romancemenl iz We I s s e n b a c h a - Proračuni zastonj In poštnine prosto	,17? 30 9
Postavno zavarovano.
Vsako ponarejanje kaznivo
Edino pristen je
lhierry]ev balzam
z zeleno znamko »redovnica-. Cena 18 majhnih ali 6 dvojnatih »tek lenic ali 1 velika Specijalna steklenica s patent, zamalkom K 5 — franko.
Thierryjevo oentilolijsko mazila
proti vsem Se tako atarim ranam, vnetjem, ranitram, abscesom in oteklinam neh vrat. Cena: 8 lončka K 3 60 se pojlje le proti povzetju ali denar naprej. — Obe domači sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljfli. Naročilo se naslavljajo na:
Lekarnar A Thlerry v Pregrad/ pri Rogaški Slatini.
Brolnra ■ tisoči originalnih pisem natis in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnih drogerijah. 8« 5S—
Steckenpferd-
lilijskomlečno milo
Bergmanna & Co. Draždanl In TeSIn n. L.
je in ostane glasom vsak dan došlih pri-znalnic najuspešnejše vseh medicinalnih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožnate polti. — Dobiva se po 80 vin. komad v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 50-31
V najem se odda
na Viru št. 3. pri Domžalah
h i
v
*
ki je pripravna za gostilniško obrt in za trgovino. — Več se izve istotam ali pa pri FR. STUPICA, trgovcu v Ljubljani, Mar. Terezije cesta I.
24r4 2
«W*****
Medno Vedno = DEBELOST =
English Breakfast Tea
redno zdrav in prijetno diši. Edino pristen z Ijubjevo prevezo iz
Einborn - lekarne v Welau
1 zavoj 3 K, dvojni zavoj 5 K 50 v, poskušnja 1 K 50 v, pošto posebej.	20b2 7
Vožnja traja	_ __
dni 6 dni *Prepotovani*,
najnovejšimi leta 1905in 06zqraienimi velikanskimi oamiki
Pojasnila dajezastopnik- Jr.CeUnig,
Jhubljana j|i0^e-uiice štv.28
^Odhod iz J^ubjjanc vsaKJ ponedeleK.torek in četrteRj' tednu.
M
o Slavnemu občinstvu, zlasti čast. duhovščini, učiteljstvu in dijaštvu nazna-o	nja otvoritev svoje
Najnižje cene!
*o
P
*a c
G#
&
trsouine s papirjem ia šolskimi potrebščinami
o Llubljonl, Poljanska cesta IZ £122.53:
in prosi blagohotnega obiska.
A. ŠKULJ. Izvrstno blago!
O
O"
O
OJ
o
3
9
c -o e
o •o e m
a u
2244 6 -
Zelo Mi
t Kakor strežno, znrezno ln nguadno, za otoke ln zldoule ž priporoča u pollulinl množini ooaoooaoooo
1KOBI, BOROVNICA.
8ty Najcenejša vožnja v Ameriko. ^
a
»m
trn
O
E <
oblastveno koncesijoni= rana potovalna pisarna
za
Ameriko
ani SColodvofske ulice št. 41
7t 52-49
s»
3
(9
w
Najcenejša vožnja v Ameriko.
□ Kašelj! n
2360 Kdor- 24-3 Vj
ljubi svoje zdravje, ga odstrani. 5345 not. potr spričev. dokazuje o izbomem učinku
- - Kaiser-jevih - -
karamel xa
» tremi jelkami.
prsa
Zdravniško preizkušene in priporočene proti kašlju, hripavosti kataru, slezi, kataru v grlu, oslovskem in dušljivem kašlju.
Zavoj 20 in 40 vin., škatljlca 80 vin. dobivajo se V Ljubljani: Lekarna pri .,Orlu" pri želez, mostu, deželna lekarna pri ,,Mariji Pomagaj", E. Leuslek; Ubald
pl Trnkoszy, Jos. Mayer, Ivan OjuriCtč ..... ""
nič v Novemmestu in Karol Si
Andrijanič v Novemmestu in Karol
ku^ikk; uuaia Metliki, Karol avnik v Kranju.
Anton Premer
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta it. 14 Blllkam a zlato kolajno « Pariza 1904.
Mllkovao a zlato kolajaa ia krlfoeaa v Londonu 1905.
rfie«cprvSkdo^Sfnl tfohovnfžke oblek«
Iz trpežaaga la telldaeg« blaga h alzklh otaak.
^ZoT0 izgotovljene obleki.
posebno u kavtleke v največji iibari po n^jni^tt cenah.
Hbifltij nnlform mtrtlikigi araitvi iiluallUfe mitikm.
Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov.
Klobuke,
l\Mn In čepice ^m
vnajnovejiiii faconah in v velikih izberab
priporoča 112 62-28
Ivan Soklič.
Pod trančo fi*. 2 Postala elak.žoleznlco.
Ne kupite nobene, ure
predno niste Čitali moj cenik. - Dobite: Nikel-Roskopf ure	. K V—
Srebrne Roskopf-ure .	,, 6-_
Z dvoinim manteljnom . . . . " 8 — S 3 srebrnimi manteljni ....,' 10 —
Plošne jeklene ure...... 7-_
lJrava ,,Omega"...... n —
Srebrne pancer-verižice . . . . jj 2—
Mkaratne zlate ure ,....." 19*_
1 Ikaratne zlate verižice ....,' 20-
4kar»tm zlati prstani......! 4 —
. Ure na nihalo. 70 cm.....'j 7 —
S stolpnim zvonenjem.....„ io —
5 Z muzlko .......... ]2-_
— Ure-kukavice........ 5 —
o Ure za kuhinjo, 8 dni Idoče . . „ 6- -
j> Budilnlce z 1 zvoncem.......-j-40
>, Z dvojnim zvoncem........3 —
S cllcrnico, ki se sveti......3 20
Bud s stolp zvon In .Srhlagvverk' ,'. ti — 3 leta pismene garancije. - Denar nazaj, ako ne dopade Pošlje po povzetju zai0ga ur in blaga iz zlata
Bobnel, Dunaj IV. Marq»rBUostr 27. sOJiiij.ko zapriseženi stroton*njak n ooenie-raltic
Zahtevajte cenik s 5000 podobami zastonj in franko.
OSREDNJA BANKA
1 Vloga aa knjižioo in ra&ua 4 % ia 4'U %. Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in fiuvainn zaloga brezpladno.
ČEŠKIH HRANILNIC, f'™**
DUNAJ, I., f ippliugerstr. 22 CUstFedni banka čoskyoh sporitelen)
Posojila okrajem, mestom, ob&inam in drugim javnim korporacljara proti amortizaciji na IT iL'*1, uPravne pristojbine. Financiranje Javnih podjetij. Emisija lastnih 4'/. ban. kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
Del. kap. 7,000.000"—
Telegrami: »Sporob««k«".
Deponiranje kavcij la
vadij raznih vrat. Eakont menjlc samo denarnih zavodov. Bankovne informacija in avete brezplačno.
f1
A. ZAJEC
cementarna na Pešati p. Dol pri Ljubljani.
oWS
Slavnim oestnim odborom in županstvom priporočam zalogo cementnih cevi (6, 10, 15, 20, 25 30, 40 cm svetlobe) za napravo vodotokov, vodovodov itd., miljne in kilometrske kamne po jako ugodnih cenah.
Preč. oerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom nudimo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakri-
stije, veže, kuhinje mn7a!lf nlnčAo v raznih bar" in hodnike, krasne ■ ■■U^MiH piUdbC vah (do 5) in
okusnih vzorcih. Trotoar krog cerkvenega zidu zabranja vlago v cerkvah. — Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, oklepe za okna, krasne križe poljubne velikosti z vdelanim železjcm za na pokopališa iz imitiranega granita in marmorja,
grobne spomenike, okvirje
in korita za živino in drugo cementno blago.	641 23
Ceniki in vzorci na zahtevo.
Vinarska zadruga.
.Kletarstvo pri Po&esili*
naznanja p. n. gg. trgovcem z vinom, gostilničarjem, krčmarjem in zasebnik., da je letos napravila 700 hI zajamčeno pristnegain izbornega vina; in sicer 500 hI črnega ozir. rdečega namiznega in 200 hI belega. Imamo še v zalogi približ. 100 hI starega bor-gundoa in namiz. rdečega.
Naše vino je pripravljeno na raci-jonelen način ter po najnovej. uzorcu, za pristnost istega jamči zadruga.
Cenike in utoroe stavimo na razpolago.	2476 5- 2
tiSi A riSl A A A tiSl tiSilSfc A iBSI SSt £5l A riSi
'X' P3K* 'X' f t^1 'V i^p
Porna žaja DejhenjM o LJubljani
kupuje proti gotovini
hrastove dile
I laško colo debele in od 5 eol naprej široke, ter plačuje iste po 14 vinarjev I laško colo, postavljene franko Ljubljana državni kolodvor Šiška.	2157
Kupuje tudi hrastove hlode in frlze.
| Ure-budilnice s cifernico, ki syeti<
Z 1 zvoncem nav K 2.40 Z 2 zvoncema . . , 3'— S cifern , ki sveti . . 3.20 Marka J. Prima ... i — Železniška budlln. . 5 — Budilnica s stolp.
zvon. (Schlagw.) „ 6 — Budilnica z muziko , 10 — 3 leta pism. garancije. Denar naza|, ako ne dopade. Pošlje po povzetju
MAX BOHNEL
Dunaj IV.. Margaretenst.
Zahtevajte moj cenik t nad 5000 podobami zastonj in 2304 tranko '0-1
Po tem kazalu se spoznajo trgovine koder
se prodajajo „Slngerjefl" šivalni stroji.
^nger Go. akc. dr. sa šivalne stroje
Sv.Petra cesta št.24, Ljubljana.
V
V blagohoten opomin: Vsi šivalni stroji, ki jih ponujajo pod imenom „Singer", so ponarejeni po našem starejšem sistemu, ki ga sedanji novejši sistemi rodbinskih strojev daleko presegajo po konstrukciji, delozmožnosti in trpež-nosti. —	2366 4
Podružnice v vseh večjih mestih
uu *
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska easta it. 19, H. stop., II. aadstr. (Medi)atova hlia),
■• priporoča pred. dubovMifti U
izdelovanja carfivanifi
para-mantov.
SM 16-
■6-4»
Izdeluje oel« ornata kasni* t vseh liturgičnib barvah, pltrrljala, obhajilu« buiM, Atol« ia m
i ilaibo boljo potreba« >tvari, priproata ia najfineja, kakor ie glasi naročilo, t •Ttlnatam in ilaten vexe nju. — 11 d • I a j • tudi bandtra ia baUahlu ter iivrtuje vsak o vratno iirkTiii parilo ii pristnega platna. Vporablja uho dobr* blag«, cmm p* a»ge6na«tl alzke, zagotavlja trpelno, vestno delo in hitro po»lrH*J>o Prenovlienj« uta-rib p»r»rri«n»ot tuduado-voljlio prrriau«.
Registriran vzorec.	Bajna iluzija!	Oblastveno varovano.
1974 Najlepši kras božičnega drevesca »-i ki bi ga ne smela pogrešati nobena krščanska družina, Je moje Izboljšano
brlUantno angel, zvonilo za božično drevo it. 1
popolnoma Iz kovine s 6 pozlač. angelcl 30 cm vls. Garantira se za funkcioniranje.
Pritrdi se lahko takoj na največj e ali najmanjie drevo ■ preprostim nasajenjem. Postavljeno na mizo se rabi lahko tudi sa namizno zvonilo. Postavljeno na toplo peč funkcijoniiatudi bres prižganih sveč.
Gorki zrak treh prižganih sveč vrti gonilno kolo, nanje pritrjeni izboljSani jekleni be-tički pa udarjajo na troje zvoncev in blago-zvončno, srebrnočisto zvonjenje zadoni, mlado in staro prestavljajoč v božično blaženost. Kos stane s kartonom in navodilom vred K 160.
. K 4-25 I • .. 5-50
■ ,, I
36 kosov
6o „ Ho „
9 kosov
18 -M „ K 43-50 „ 58--„112-
12--15 -29--
St. i. Ravnotisto angelsko zvonilo za božično drevesce, izvršeno veleelegantno in posebno fino ponikljano, s sukanimi ste-briči za zvonce in tremi prekrasno žare-čimi srebr. lamettastimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kart. in navod. vred K 2 —
K 5-50
„ 7 25 „ 10-50 86 kosov
50 „ loo „
9 kosov 12 . S4 . K 57 50 „ 77-50 „ 150—
K 15-50 „ 20-25 „ 39-50
	Hi	5®	
iBP®*^!			in
	M		IU
Najnovejši
18 kos. sortiran*h, skrbno zavitih v kartonu, po velikosti in izvržitvi po K —-40, —-60, —-70, —'80, !•—f 1 '20, 1*50. 2'—. 6kos. kartonu, po velikosti iu i/.vrsitvi po K —'75, --90, 1-—, 1-20. Lametta, angelski lasci, Brebrni ali zlati, kuvert K —* 10, žica za orehe 100 kosov K —20, verižice iz steklenih krogljic, t in pol do 2 metra dolge, po velikosti fcrogjic K —-90 —■95, 1 20, 1 -40. Svečice 24 kosov v kartonu K —'50, večje 16 kosov v kartona K —'58, držajci za sveče, tncat K —-50.
Prosim zahtevajte katalog —-
«

pristna Roskopf patentna re-montoirka na sidro Švicarskega zistema z masivnim solidn. švicarskim kolesjem nasidro in zaščito za gonilno vzmet, pristno nikljasto okrovje z varstvene plombo in šarnirskim pokrovom, ovaln. robom, 36 uridoča (ne gre samo 1J ur), okrašeni in pozlačeni kazalci, najnatančnejše reguliranje in 3letnigaran-cijski list, kom. B K, 3 kom. 14 K. S sekundnim kazalcem 6 K, 3 kosi 17 K.
Bogata izberav moiem trlavn. katalogu.
Št. 7323. Denarnica iz enega kosa, svetlorjava, safian mnogo prostora zadrobiž, 4predeli, notranja zapora na vzinet, nikelj nasta zunanja zapora 9 cm dol- ' gosti, 6 cm širokosti K 1*60.
St. 7202. Cena dobra denarnica iz enega kosa, močnega, gladkega usnja zga-nena, Ia zaklopci iz govedine, 4 predel i in vizitje, 3 zapore, 9 cm dol. 6 cm
Sir. K 135. Boljše denarnice po K 1*85, 2*10, 2 80,3-10,3-50,3 80,4 20inviftje
Dilflfan nnnvnflll Vs&k P' q* kupec, ki od l. sept. do 30. nov. pismeno naenkrat naroči za najmanj 40 K blaga, dobi zastonj DUZltnU nugruua. za božično nagrado alarmno budilko st. 4343 s po noči svetlečim se kazalnikom in pa koledar za I. 1908.
• Zamana dovoljena ali denar nazaj, torej brez rizika! -
Pošilja se po povzetja ali denar naprej. Najpripravneje se naroča na odrezka postne nakaznice. Neobhodno je potrebno, da se pri na-ročitvi opomni, ali naj se pojijo blago po povzetja ali če je denar odposlan po nakaznici. Tudi je v korist vsakima naročitolju, da MHi| Jim 1« mogoče, blago že pred 15. decembrom, ker pošta po 15. decembru zaradi hudega navala ne more dostavljati take hitro, kakor ob navadnem času Naslavljajte naročbe zatorej pravoiasno na naslov:
tvornica ur v Mostu
ces. in kralj, dvorni dobavitelj v Mostu - št. 1940 na Češkem
s JAN KONRAD s
Zahtevajte moj naJnovaJJI glavni katalog s 3000 slikami, ki vam ga takoj pošijem zastonj ln poitnlne prosto. £
Naznanilo in prošnja.
Občinski odbor občine Moste
sklenil je v svoji seji dne 24. vinotoka 1907,. staviti na Selu
novo petrazredno ljudsko šolo
z ozirom na neugodno lego sedanje ljudske šole ter množeče se prebivalstvo.
Ker pa je občina revna in vže zelo obložena, sklenilo se je pri omenjeni seji, pobirati za to stavbo prostooljne pri spevk e, ki jih bodo pobirali v dovmači občini za to določeni gg. občinski svetovalci in odborniki.
Vsak blagorodni, za slovenske šole vneti rojak pa se naprosi, za to podjetje po možnosti prispevati.
Prispevek naj se blagovoli vpošiljati na županstvo občine Moste pri Ljubljani!
Županstvo občine Moste.
2452 3-3	M. Marenčičy
župan.
| Izvolite pisati po vzorce! j
Barhenti
in flanele modernih vzorcev, platno, damasti, namizni prti, brisače, srajce, kakor tudi vse platneno in bombaže-vinasto blago, modno blago za obleko za dame in gospode, zajamčeno dobro, 2082	priporoča	13—8
V. J. Havliček
izvozna tvrdka lanenega in modnega blaga v Podebradech.
VABILO
I zo nohup
istrlionskeso u vino.
Podpisano ravnateljstvo ima v |g svoji zadružni, kakor tudi v kletih jgl svojih udov kmetov več kot de-set tisoč hektolitrov pristnega | belega in črnega vina od 36 vin. naprej na prodaj. — Kupci na debelo po dogovoru z lastno posodo in polno mošnjo dobro došli!
BlnarsKa zadruja Dljnano-
IStra. (C- kr. državna železnica.)
Ivan Puiman L. Gaspard
poslovodja.	predsednik.
OPORNO DRUŠTVO V LJUBLJANI
Kongresni trg 19
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure
po 4
31 0
to je. daje za 200 kron 0 9 kron 50 vin. na leto.
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
Rentni davek plfi^a hranilnica sama. ===== Najsigurnejša prilika za wte<lenje!
1949 52-1 Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.	Kanonik J. Sušnik 1. r., podpredsednik.
P ti
Predstave ob delavnikih ob 6, '1,8. in 9. uri zve& , ob nedeljah in praznikih ob 11 uri dopoldne, ob 3. '/, 5, in ob G. uri popoldne ter ob '1,8. in 9. uri zvefter. — Cene ■ I. prostor 80 kr., II. 25 kr., III. 20 kr., IV. 15 kr. Vojaki od narednika navzdol in otroci vsak prostor 5 krajcarjev ceneje.
»J !»<» fM» ■ ii«»Jw<*
2333 7
=KInemato9raphe-Theatre-Francais=
bivši Katol. Dom" v veliki dvorani I. nadstr., Turjaški trg 1.
Vsako soboto in sredo nov spored.
Vsak četrtek in soboto predstave po znižanih cenah za dijake in otroke ob 3., in 6. uri. Cene: I. prostor 15 kr., II. 10 kr., III. in IV. 5 kr. Ob >/,8. in 9. uri zve&er vrše se predstave kakor obi-: : s t : t fiajno. s i i : s :
Itarkei*, netil ii kiutnk* cijikt kljičmičarit?«.
HldrallCnt vidri Id sesam«
Josip Weibl
J. Sprsltzcr-ja nasl. IJUBLJMA, llomikovi ulici 4
prlporoCa m slavnemu občinstva la prečastlti duhovšinl v Udeloranje vsak * te stroke »padajočih predmetov: itAno omreija aa stroj, obhajila« mlie, ograjo aa salrodvor« ebnejno omreije, vatam vrata, balkoni, veranda, stolpa« krlie, itadilalka, atral«-
vod«, telesna akna, telesne stol« itd. ■peol) ali teta: valJIAal aastort la solndne plaht« po n^] no vej Sem sistema ■ samodvigalnlaU e 1109 63—19	oporami brei vijakov.
Ustanovljena I. 1888.
Tovarna pe£ija
Uatanovljena 1. 1888
založnik zveze ces. kralj.
avstrijskih državnih uradnikov.
ALOJZIJ VEČAJ
LIUBLI ANA, — Trnovo. Opekarska cesta, Veliki stradon Sta*. 9
prlporoCa vsem stavbnim podjetnikom, častiti duhovščini In al. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejšib In sicer od najmodernejših preianlb in poljubno barvanib do najpriprostejiib
prstenih pečij 1181 26~10
različnih vzorcev kakor ranalssance, barok, gotske, seceslon Itd., kakor ludl Štedilnike in kru$ne peči lastnega in domačega izdelka po na|nlijlb cenab ter |e v avojl stroki popolnoma izveiban Ceniki na zahtevo brezplačno in franko
m

r.
V
•č
V
«5
mm
s—i P
K
n
k' '
P 8
n
»s
o ž
I
fesi

iii
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s pomiki „ 5ev$r®ngmškega Lloyda "	iat
□ Bremenu Neo-Vork
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. KronprinzWilhelm, Kaiser Wilhelm d. Grosse. hm 3®"" Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2518 82-49
Edvard Tavčar-ju, u koummiii unčah ».35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tifilerju".
Odhod iz Ljubljane je vaak torek, četrtek In aoboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poitena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington. nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bftltlmor« in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
FHilP LAZAR,
mizarski mojster, Jesemee, Gorenjske
priporoča slav. p. n. občinstvu svojo
vellRo zalogo ra ra
na na 122 na RlŠltC ODPave
Iz mehkega in trdega lesa, vsakovrstnih stolov, miz,
madraoev in žimnio. — V zalogi Imam veliko Izbero
Rrsl (mrtvašRifi frug)
od najpriprostejše do naiiinejše in pa po najnižjih cenah brez konkurence I
" "	832 11
Prva kranjska zaloga vina
iz raznih odlik, kleti in lastnih vinogradov
Kolizej štev. 130, Ljubljana.
Vino je pod pregledom kmetijsko - kemičnega — preizkuševališča za Kranjsko v Ljubljani.
V zalogi se nahaja Vermouth, konjak, rum, tropinovec i. t. d., kakor tudi druga desertna vina v steklenicah.
2235 10- IU


Podpisana ima v zalogi najraznovrstnej&o trpežno, krasne
blago »a bandera, baldahine, raznobarvne plašča, kaaule, pluviale, dalmatike, va-lame, albc, koretelje, prte itd.
»ploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prciiovljcnje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najniSJl eenl bandera ln vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih tiirati ua domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, dra-itev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpoštenejžo postrežbo in najnižje cono, natrjujo, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo NajodliinejMm spo&tovanjam se priporoča 2803 2o—34
Ana Hofbauer,
majitaljica zaloge cerkvene obleke, orodja :n posod?
v I.jubljanl, Wolfove olloe 4.
Poštenemu, načelu, da svoje
ČEVLJE
prodajamo po strogo stalnih cenah, brezkonku-renčno nizkih cenah, ki so vtisnjene v vsak par, se ima zahvaliti naša firma za nedosežni renome.
Moški štifljetni, močno delani . . .
Moški štifljetni, iz prav dobre kozlovine,
jako ceno..........
Moški čevlji na trakove, pripravni za
trpež...........
Moški čevlji na trakove iz izvrstne
kozlovine..........
Moški čevlji na trakove, usnje la box-calf, orig. Qoodyear šivani . . . Moški čevlji na trakove, usnje la box-
calf, American-Style......
Moški polčevlji na trakove iz dobrega,
voljnega usnja........
Moški drilasti polčevlji z usnjeni obšiti, črni, rjavi in sivi.......
Isti za dame..........
Sl 3'50 4-60 3-75 474 675 3-50 3-1-10 r-
11
11
ti
n
n
•1
n
910 10-7
Elegantna priložnost! Priporočamo nastopno označene vrste: Odlična kakovost!
Specialiteta: „Goodyear svetovni" čevlji in škornji prav odlične popolnosti. Največja izbira damskih polčevljev vseh vrst, dalje deškega, otroškega in dekliškega blaga; najboljše kakovosti po
izredno zmernih cenah.
A I^FRJED F K JL N K E I,, lc o m. ar.
Damski salonski čevlji iz črnega usnja
divje koze.........
Damski polčevlji, cbevreau, lahki in solidno delani.........
Damski čevlji na trakove iz stanovitnega črnega usnja......
Damski čevlji na trakove iz dobrega rjavega usnja, moderna oblika . . Damski čevlji na trakove iz izvrstne
kozlovine z lakastimi kapicami . Damski čevlji na trak. iz velef. box-calf, eleg. pom. čevlji, Goodyear šivani Damski čevlji na trakove iz najfinešega chcvreau,Goodyear šivani .... Damski čevlji na gumbe iz izvrstnega
črnega usnja.........
Damski čevlji iz la chevreau, Ooodyear šivani, prav elegantni.....
II
II
»
II
II
Zastopnica: JOSIPINA HERRISCH v Ljubljani, Stritarjeve (Spitalske) ulice 9.
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVO V AREN" Žalec in Laško
= priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: jSalvaior1 (črno pivo a la monakovsko). =
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). —— Pc<?iljeti>c no dem sprejema restaureter „}<arcdncge Ocma" g. K r ž i 5 n i K ("Telefon |t. 82.)	n ■
iiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiu« wam^mmm'■■■■i
[BlfflHllHHIfflai!lllll!t!!ll'n»'MHtltlt!llll!HtilM[tHtHI!im[!ll!miimill|
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu [
Avgusta Agnola v Ljubljani /g|\ j
a Dunajska cesta It. 13 poleg ..Figovca"	B
S
g	sc priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim
S	predstojništvom kakor p. n. občinstvu za pre-
jjj	vzetje in soUdno izvršitev vsakovrstnega
j umetnega steklarstva * slikanja nasteklo
2	m steklarstvo v figuralni in navadni orna-S	mentiki, stavbno ter portalno stoklarstvo
S	kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v
jjj	najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. § Zaloga kakor velika izber steklenega in porce-
3	lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, po-5	dob, izdelovanje okvirov za podobe itd. mi n-u jjj ■■risi ia proračuni ■■ zahtevo zastonj. 5	Spritoala sitfil l*rrieiih lel m ii razpolag? p. i. sdjeoulcea t tflel
rajša in najcenejša UOŽIlja.AlMlkO
"	' »Am ",-, {■'•
*V'e ' ■ ■ ..	, / K'
■fV'i: •• .	K • <': ■■
r . «•, • ■; > ' ' !
' : r ii ]
■ idjmš*!?':
'd ■ 'i ' ■ \f*
■ i
L

• ■ -
Anvepsu NewYopk
z modernimi', velikimi brzopamiki iz
Ljubljane čez Ant werpen v Ne w York
je proga
rdeče zvezde „Red Star Line".
Na naših parnikih: „Finland", „Kroonland", „Vaderland", „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba m spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odbod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo 6ez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske ulioe odslej itev. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri .Starem tišlerju". 320 36

2178 16-12
Trgovci z vinom!
Ob priliki naročil ne pozabite na domačo tvrdko
11 Bratje Lučič-RoKi::
Vis (Lissa) Dalmcija
ki ima v zalogi iijfbff fljHff ter i"1 pošilja v svojih sodih najbolj sloveča VlallU vlilU na drobno in debelo počenSi od 30 litrov naprej, po zmernih cenah, ne boječ se nikake kon-
N,rPco viški opol in belo vino
radi svoje dobrote in izbornosti ne potrebujeta nobenega priporočila, ker se priporočata sama, torej trgovci, požurite se I
0 Odjemalcem na debelo dajemo popust. — §
Vzorce na zahtevo brezplačno. — Za prist-0---nost naših vin jamčimo.---0
I. lužnoštajerska kamnoseška
industrijska družba Celje
Novo ulice &tev. II.	i044 26-1 irw
Lastniki: Robert Diehl, Ant. Koleno, Fr. Strupi.
Stavbena in umetna kamnoseftka obrt s strojnim obratom. Podobarski atelije. Izvrševanje vseh stavbenih del kakor: stopnjic, podbojev, fasad, nastavkov itd. Iz različnih kamenov in oemanta.
ipeoijalna delavnica in podobaraki atalija za umatna cerkvena dala kakor: altarjev, prižnic, obhajilnih miz, krstnih in kropilnlh kamnov itd.
Tlakovanje cerkva, dvoran, in hodnikov s Samotnim ali cementnim tlakom.
izdelovanje
pohištvenih plošč iz različnih ter najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah
Mnoflobrolna zaloga grobnih I spomenikov I
U različnih marmornih vrat granitov in sijenitov po raznovrstnih
narisih in po najnlljih oenah.
I Naprava I
zidanih ali betoni-ranih rodbinskih rakev (grobišč)
Popravljanja
spomenikov ter udelavanja napisov v iste
■raienja, ptllranje la itruganle kamena • »troji
Strokovno dovršene risbo in načrte kakor tudi proračune na zahteva nje brezplačno
s
m
2434 3
Naznanilo.
Poleg že ostoječih naprav, ki naj podkrepijo varčnost, smo vpeljali sedaj šc
domače hranilnice,
napravo, ki je v Severni Ameriki udomačena že leta in leta, in ki so jo nedavno tudi v Avstriji sprejele posamezne hranilnice.
Domača hranilnica omogočuje hranilcu, da vsak čas shrani majhne zneske, in nahranjeni denar, kobrž iznaša eno krono, obreston. naloži.
Ta namen se doseže s tem, da izro-
kdor zahteva zaprt hranilnik terdotičn. vložno knjižico, ako vloži pri nas štiri krone. Ta znesek, kijevvarščino za vrnitev nepoško-dov. hranilnika, ki ostane naša last, se
obrestuje kakor vsaka druga vloga.
čimo vsakemu,
Ključek od hranilnika hranimo mi.
Vložna knjižica, h kateri se izda hranilnik, se mora vselej glasiti na ime vložnika. Ena in ista oseba prejme le eno vložno knjižico.
Hranilnik se odpre in denar v njem se prešteje vpričo stranke. Ako znaša prešteti denar vsaj eno krono, se vpiše znesek v dotično vložno knjižico.
Stranki izplačati v gotovini ves denar ali le del zneska, ki se je nahajal v hranilniku, ko se je odprl, je nedopustno; tudi se ne izvrši izplačilo na vložno knjižico takega dne, katerega se je opravila kaka vloga, vse druge dni se pa lahko vzdignejo vloge do pridržanega zneska štirih kron.
Ta znesek se izplača, kadar se hranilnik vrne še poraben.
Podrobna določila o izdaji domačih hranilnic so pri-dejana vsaki vložni knjižici tega hranilnega oddelka. Ustna pojasnila dajemo ob navadnih uradnih urah.
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1Q07,
Ravnateljstvo Kranjske hranilnice.
i 9T
t K
Predstave se vršijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10 do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
: s Dunajska cesta naspro " kavarne „Europa". s s mr Danes v sobot' r spored.	2m
Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-8 : žani ceni. b i