PRIMORSKI DNEVNIK Poštnin; a plačana v gotovini Postale I gruppo - Cena 80 lir Leto XXVII. St. 121 (7909) TRST, torek, 25. maja 1971 Zbornica je odobrila sporni člen 33 zakona o stanovanjski reformi Komisija devetih je v nedeljo sestavila Kompromisno besedilo in jamstva, da ne bo prišlo do špekulacij z zemljišči M «IM, 24. — Poslanska zbornica J ključni člen 33 zakonskega v * *•> o kalerem se je vnela , Oiprcmiisno besedilo l/OoIi dokončno pa so ga odobrili devetih, ki se je sestala l">ml,ij( ..... _______________ besedilo člana 33 pred- J*9* Zfl. TAmmčAo je danes z veliko večino glasov predloga o reformi stanovanjske v zadnjem razdobju tako ostra bitka, je sestavil načelnik komisije za javna dela posl. z večino glasov na seji ožje nedeljo popoldne. za razlaščena zemljišča režim: Del razlaščenih zem- bodo dali v koncesijo ustano u*11 zasebnikom, ki bodo lahko tlll samo pravico do površl- gradnjo ekonomskih in ljudje stanovanj. Koncesija (ki se jo ^ ®^ko obnovilo) bo veljala za hMnj kot 60 in ne več kot 90 flo'•>nreostali del zemlji (od 15 odstotkov) vključenih v ob- J^toall načrt razlastitve pa bodo v lastnino gradbenim za-imajo po zakonu ekonomskih in ljud- h^toostl predvidene '■ottelitev tl ^^oovanj. Zato, da se prepre- zakon IJtoovanj, (j^jPOkulacije z zemljilSči, predvi-■ ostre omejitve glede ki so bila zgrajena na p^—^enih zemljiščih. V primeru ri/~aje, ali v primeru predaje sta-^hja v najem, določa ceno ob-' to lahko poleg tega v takem v 120 dneh Izvaja pred-*- ^0 pravico do nakupa. Poleg w se lahko zgradbo, ali stano-proda, ali preda v najem, •tik* osebam> ki imajo karakteri- %lh ‘ 1 stanovanj. glasovalnimi izjavami je ko-hJj”! Busetlo izjavil, da je novo Ij^o člena 33 samo delno bolj-'to popravljenega besedila, za-^ , _^sar je napovedal, da se bo-j^. tornunisti pri glasovanju vzdrži Oejai Je, da hočejo na tak joj} Preprečiti, da bi zakon po-desničarske skupine. jih predvideva zaikon o ■jevanju ljudskih in ekonom- Cte«u 33 so glasovali poimen- *** je bil izid naslednji: 224 aa, 25 proti, 160 poslancev ** j« vzdržalo. ^7‘wnska zbornica Je poleg tega odol:)nila tildi drugih šestin ^členov zakonskega predloga njimi tudi člene, ki so jih keir so bili povezani z od-Hl^^jn o členu 33. Jutri bo zbor-^ Pričela obravnavati četrto po-(Z*? zakonskega predloga, ki se na javne programe stamo-^sk« gradbe. glasovanju o členu 33 je taj-Mancini dejal, da z zado-toktV°tn sprejemajo na znanje re-t|,T’ ki je bil dosežen v zbomi-‘^ciaiisti so med razpravo za-«o "jjssno in logično stališče in osnovno načelo, da se t»j zemljiško rento ter so v ^®zi tudi branili načelo, da se I J®**6 dopuščati prenašanje rente »sebe na drugo. Zaradi te- ga so tudi vztrajali na tem, da se razlaščena zemljišča ne prodajo zasebnikom. To seveda ne zaradi tega, ker bi nasprotovali lastnini stanovanj, temveč da ne bi prišlo do novih špekulacij z zemljišči. Tako so tudi dopustili določeno prodajo zemljišč, toda oh jasnih jamstvih in obveznostih. Senat je danes odobril razne zakonske dekrete in mednarodne sporazume in med drugim italijan-sko-jugoslovansko pogodbo o ribolovu na Jadranu. Jutri bo senat nadaljeval obravnavo o členih zakona o reformi univerz. DUNAJ, 24. — Uradno so sporočili, da bo plenarno zasedanje četrtega dela konference SALT o omejevanju strateškega oboroževanja 28. maja v avstriskd prestolnici. V soboto sta se na Dunaj vrnila oba načelnika delegacij omeri-kanec Gerard C. Smith in sovjetski predstavnik Vladimir Semjo-nov. NflJHUJŠfl KATASTROFA V ZGODOVINI JUGOSLOVANSKEGA LETALSTVA «Tupoljev » zgorel ob pristanku na Krku 78 potnikov zgubilo življenje v plamenih Žrtve so povečini britanski turisti - Člani posadke so se rešili, ker jih je vrglo iz letala, ko se je njihova kabina zaradi udarca na asfalt odcepila od trupa - Rešen tudi sin jugoslovanskega veleposlanika v Londonu, ki je pravočasno skočil iz letala - Titova brzojavka kraljici Elizabeti Gasilci na delu pri enem od motorjev «tupoljeva» (Foto Grabovac) liiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiimiiiiniiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii PO GLOBOKM POLITIČNIH PRETRESIH^ V EGIPTU PO ŠTIRIH MESECIH PODGORNI PONOVNO NA OBISKU V KAIRU Egiptovski časopisi poudarjajo nezainteresirano prijateljstvo SZ do Egipta - Aretiran bivši tajnik Zveze arabskih držav KAIRO, 24. — Jutri pričakujejo v Kairu prihod predsednika vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Podgornega. Kot poroča kairski list «AI Ahram», bo imel Podgorni jutri ali v sredo pogovore z egiptovskim predsednikom El Sadatom in drugimi egiptovskimi voditelji. Po pisanju kairskih listov je ta obisk v okviru .posvetovanj med obema prijateljskima državama, ki se prirejajo vsakokrat, ko je to potrebno«. V Kairu krožijo govorice, da je bil El Sadat v prejšnjih dneh v Moskvi, ne da bi to sporočili javnosti, in sicer med 9. in 13. majem. Pretekli petek pa je egiptovski predsednik sprejel sovjetskega veleposlanika v Kairu Vinogradova. Razumljivo je, da politični opazovalci v Kairu povezujejo prihod Podgornega, ki ga bodo spremljale še nekatere druge visoke sovjetske osebnosti, s sedanjimi dogodki v *>,,,lltiiii||||||||||n||| ||||||||,||||,||| iiiiingiiiiiiiiiiiiiiiiiniir n n um m n m n niti m mi illliliniiitiiiiiitiill DANES SE PRIČNE V PRAGI V Štirinajsti kongres KP Češkoslovaške 24. — Jutri se prične kongres Češkoslovaške ko-fc Jtoone partije. Danes je v Pra-% jyPrispel generalni tajnik KP ^iev’ naPovedaini p3 so Pl>i" •ko drugih delegacij. Italijan-&wj°tounisti& ' 1— (tw°toUnistično partijo bo na konji^, Vstopal odgovoren za sekcijo r hr, nie zadeve Sergio Segre, * (vuP^ral poslanico KPI, ki jo ^ril CK. &WVsej verjetnosti se bo na kon-Nin ^°^aj Husaka utrdil, saj S&ti) levica (odnosno skrajni Staji kt »n* Prejela večine glasov, taji ?toasno pa gre tudi za dejstvo, i1 tv - Husak v zadnjem razdob-5,ja] s%n. da je vedno bolj pre-skrajna stališča. ^nes kongres Nalistične ^ternacionale m^LSINKI, 24. - Jutri se \th letni kongres socialistične H$v’°na*e. združuje 54 so-H 'tn>h strank, ki imajo skup-^uto'og 75 milijonov volivcev. S, ,razliko od prejšnjih kongre-so bili posvečeni skoro iz-I? liju, evropskim vprašanjem, bo-rat v ospredju vprašanja tre-i* K5veta. V državah v razvoju prične V prišlo socialističnih suaim, m Jtv^^raznih državah na oblasti. pomembne strank, ki •O.tolreč i Si fazn «vyT Pa bodo prav tako obrav-1* vL ^Prašanje evropske varno-Jvt ^oar tokrat s širše perspek- ^t^nosov med obema blokoma °* kot je dejal finski zunanji minister Leskinen, prešli razdobje hladne vojne in politike napada na Vzhod. V evropskih vprašanjih je izdelala posebna komisija osnutek resolucije, glede katere so mnenja, da ne bo mnogo polemik. Glede držav v razvoju pa so se orientirali k sestavi načrta, ki naj zajame ves svet in ki naj prispeva k ustvarjanju novega ravnovesja. Zasedanje socialistične internacionale bo trajalo tri dni. Egiptu, se pravi s «čistlco», ki jo je El Sadat opravil v najvišjih vladnih, vojaških in strankinih vodstvih. Odstavil je in dal aretirati skupino bivših voditeljev, ki so pripravljali zaroto proti njemu. Zanimivo je, da je glavni egiptovski list «AI Ahrarm danes napisal članek, v katerem poudarja nezainteresiran značaj sovjetskega prijateljstva do Egipta in nevmešavanje Moskve v egiptovske notranje zadeve. List u-gotavlja, «ada je ta resnica dobro znana, čeprav je treba opozoriti, da prav v tem trenutku skušajo nekateri zahodni krogi ribariti v kalnem in izkoristiti sedanje dogodke v Egiptu, da bi ovirali odnose med obema državama. To so brezuspešni poskusi — dodaja «AI A-hrarm — ki ne bodo rodili nobenega uspeha, ker so odnosi med Sovjetsko zvezo in Egiptom trdni in iskreni in jih ne bo mogel nihče omajati*. Kljub tem.u pa politični opazovalci v Kairu poudarjajo, da prihaja Podgorni v Egipt, da se osebno prepriča o novem notranjem položaju in da s tem ponovi egiptovsko tezo, da je sovjetsko prijateljstvo do Egipta nezainteresirano. Nikolaj Podgorni je bil zadnjič v Egiptu pred štirimi meseci, kjer se je udeležil uradne otvoritve Ausanskega jeza na Nilu, ki so ga zgradili Sovjeti. Podgorni bo imel pogovore z El Sadatom, s predsednikom vlade Favzijem, zunanjim ministrom Ria- dom in obrambnim ministrom Sa-dekom. Pogovori se bodo nanašali predvsem na sodelovanje med obema državama, zlasti pa na politični in vojaški položaj na Bližnjem vzhodu. Vest o obisku Podgornega v E-giptu je sporočila že preteklo noč agencija Tass. Danes zjutraj pa jo je objavila tudi «Pravda», ki je včeraj natisnila obširen članek o gospodarskem razvoju Egipta, ki je tesno povezan s pomočjo Sovjetske zveze. V Kairu so danes sporočili, da je bil aretiran tudi El Diba, bivši glavni tajnik Zveze arabskih držav (Egipt, Libija, Sudan in Sirija). Ko list «A1 Nahar* objavlja to vest, sporoča, da bo kmalu odpotovala v Libijo egiptovska delegacija pod vodstvom Salama El Zajata. Ta bo izročil libijskemu predsedniku Ge-dafiju Sadatovo poslanico, v kateri mu egiptovski predsednik pojasnjuje vzroke aretacije El Dibe. Isti list sporoča, da Sudan in Sirija sta bili že obveščeni o tem dogodku. V Kairu se še vedno nadaljuje preiskava proti skupini zarotnikov, ki je bila aretirana v prejšnjih dneh. Kot piše «A1 Ahrarm, je policija včeraj preiskala stanovanje bivšega ministra za predsedniške zadeve Sarafa in njegovega tajnika Sae-da. V stanovanju bivšega ministra so našli 27 mognetofonskih trakov, pri njegovem tajniku pa 66. Hkrati pa so našli še tri registratorje in zaplenili pet zapečatenih kuvert. RAZPRAVA V BRITANSKI ZBORNICI Heathovo poročilo o pogovorih v Parizu LONDON, 24. — Predsednik vlade Heath je na današnji vladni seji, preden je nastopi v poslanski zbornici, poročal o pogovorih, ki jih je imel s Pompidoujem v Parizu glede vstopa Velike Britanije v gospodarsko skupnost. Vlada je nato proučila izjavo, ki jo je Heath popoldne podal v poslanski zbornici. ' Heath je v poslanski zbornici najprej obširno govoril o pogovorih v Parizu in poudaril enakost stališč med Veliko Britanijo in Fran- Prvi turisti, ki so v zadnjih dneh dospeli na otok K»k, si od oijo o vprašanju razvoja evropske skupnosti. Predsednik vlade je še posebno podčrtal, «da razširjena nova Evropa ne bo imela značaja obrambne zveze proti zunanji nevarnosti, marveč bo predstavljala edino današnje sredstvo v svetu, ki bo lahko zajamčilo mir in vrnilo Evropi njeno politično, gospodarsko in kulturno vlogo, ki ji pripada.* V svoji izjavi je Heath skušal pomiriti nasprotnike vstopa Velike Britanije v gospodarsko skupnost in dejal, da z vstopom v EGS Velika Britanija ne bo izgubila svoje nacionalne istovetnosti in ne bo okrnjena njena nacionalna suverenost. Potem ko je pozitivno ocenil stališče Pompidouja glede vstopa Velike Britanije, je poudaril, da bodo osnovna vprašanja o razširitvi gospodarske skupnosti lahko rešena samo na junijskih zasedanjih v Bruslju. Zanimivo je, da je voditelj laburistične opozicije Wilsom zelo previdno odgovoril na Heathovo izjavo in se skliceval samo na posebne britansko- f rancoske dogovore o jedrskem orožju, ter na pereče vprašanje uvoza živil Jz Nove Zelandije. Glede slednjega vprašanja se je britanski minister za pogajanja z evropsko skupnostjo danes pogovarjal z novozelandskim predsednikom vlade. Obrazložil mu je Pariške pogovore in z njim obširno razpravljal o vprašanju uvoza živil. V Londonu pa se vedno bolj širi prepričanje, da bodo nasprotniki vstopa Velike Britanije v gospodarsko skupnost morda le uspeli dal cč ogledujejo prizorišče katastrofe I izsiliti vsedržavni referendum, ki (Foto A. Bubnič) naj bi o tem odločal (Od našega posebnega dopisnika) KRK, 24. — Oseminsedemdeset oseb je našlo smrt v največji katastrofi v zgodovini jugoslovanskega letalstva. Prizorišče nesreče, ki je pretresla vso jugoslovansko javnost, je bilo novo reško letališče na otoku Krku: «tupoljev 134» beograjske družbe «Avlogenex» je sinoči ob pristanku na letališče iz vzrokov, ki še niso pojasnjeni, udaril v stezo, drsel naprej še kakih tristo metrov in se nato zažgal ter eksplodiral. Pet oseb, štirje člani posadke in en potnik, so se presenetljivo rešili brez hujših poškodb. Dvomotorno letalo sovjetske izdelave je bilo polno angleških tu- ristov, povečini iz Manchestra, ki so prihajali na počitnice. Odpotovalo je z letališča «Gatwick» v Londonu v nedeljo ob 17.22 po krajevnem času, nad Krk pa je dospelo točno ob predvideni uri, ob 19.45. Malo prej se je nad otokom usula močrva ploha, vidljivost pa je bila kljub temu dobra. Na ie-tališču je bilo polno ljudi. Ko so iz kontrolnega centra dali znak za pristanek, se je letalo znižalo ter se približalo stezi. Brž ko se je dotaknilo tal, so prisotni ob-strmeli. Letalo se je zamajalo in se nagnilo na desno stran, nato pa po trupu drselo po asfaltu, medtem ko so se pojavili prvi plameni. Rep in kolesa ter kabina pilotov so se od udarca odcepila od trupa, ki je bil že ves v ognjenem oklepu. Nekaj trenutkov, mogoče nekaj minut zatem, je trup eksplodiral. Kapetan letala Miloš Markičevič, pilot Stevan Mandič in ostala dva člana posadke, Ivan Čavaljda in Viktor Tomič, so se rešili, ker .jih je vrglo iz letala, ko se je kabina odcepila od trupa. Sedaj se zdravijo v bolnišnici v Kraljeviči, kjer pa so jim ugotovili samo lažje poškodbe, pač pa zelo močan šok. Edini med potniki je ostal živ 22-letni Zagrebčan Ranko Sa-rejčič, sin jugoslovanskega veleposlanika v Londonu, ki se je rešil samo zaradi svoje izredne hladnokrvnosti: ko je začutil, da je letalo udarilo v tla ter brez nadzorstva začelo plesati po stezi, si je bliskovito odpel varnostni pas ter skozi odprtino, ki je nastala, ko se je rep odcepil od letala, skočil na stezo. Pri tem se je samo nekoliko porezal, ni pa imel drugih poškodb. V nesreči je umrlo tudi šest Jugoslovanov: vse tri stevardese, Al-ma Sloboda, Mira Miše in Mirjana Jankovič (najstarejša od njih je bila stara 26 let) ter profesor Josip Pupačič iz Zagreba z ženo in otrokom. Vse ostale žrtve so britanske narodnosti: med njimi je veliko žensk in osem otrok. Kot rečeno, so bili namenjeni na dvotedenske počitnice na morju. Imeli so že rezervirane prostore v raznih hotelih v Opatiji, Malinski, Crikve-nici, Selcah, Novem Vinodolskem in na Rabu, nekateri pa tudi na Plitvičkih .jezerih. Čakala pa jih je strašna smrt v plamenih; povečini so ostali priklenjeni na svojih sedežih, nekateri so si verjetno odpeli pasove, niso pa mogli iz žareče kletke. Njihova zažgana trupla bo skrajno težko identificirati. To težavno delo, ki bo verjetno trajalo kakih deset dni, bo opravila ekipa strokovnjakov pod vodstvom največjega svetovnega izvedenca v tej stroki, prof. Janeza imiiiiiiiiifiiimmiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii Izsledki preiskovalne komisije letalske nesreče na Krku BEOGRAD, 24. — Posebna strokovna komisija, ki je po sinočnji letalski nesreči na reškem letališču na Krku proučila njene vzroke, je danes zvečer objavila prve izsledke. V poročilu komisije, ki je bilo uradno objavljeno v Beogradu, je rečeno, da je bilo ugotovljeno, da je letalo normalno pristajalo na pristajalni stezi, ko je nenadoma počila zračnica desnega kolesa. To je povzročilo, da se je trup letala nagnil na desno krilo, nakar je takoj zapovrsti sledilo nekaj eksplozij. Poročilo potrjuje, da je pri nesreči izgubilo življenje 78 potnikov, ki so zgoreli v trupu letala. Poročilo ugotavlja, da so bili vremenski pogoji ob pristanku več kot zadovoljivi. Komisija nadaljuje s svojim delom in zaslišuje štiri člane posadke, ki so preživeli katastiufo, ter ne-■ll>IIIMI>,UIMM>111111111 ZAKLJUČEN DRUGI KONGRES PEDIATROV KAKO ORGANIZIRATI BOUŠO PREVENTIVO Minister Mariotti zagotovil zavzetost rimske vlade in prosil strokovnjake, naj mu predložijo svoje načrte Kakor je bilo napovedano, se je drugega dne H. kongresa italijanskih pediatrov in istočasnega med-naroetoega zasedanja o preventivi v otroških boleznih udeležil tudi minister za zdravstvo Mariotti. ki je v svojem nagovoru udeležencem kongresa spregovoril o razmerah v italijanskem zdravstvu ter o tem, kaj vlada namerava storiti na tem področju. Minister Mariotti je v samem začetku svojega izvajanja poudaril, da je bil ekonomski razvoj v deželi po zadnji svetovni vojni velik, da pa se ia napredek ne odraža v socialnih razmerah, še najmanj na področju zdravstva, kjer so občutne in neizpodbitne praznine, rekli bi raje velike pomanjkljivosti. Takšne« razmere pa zahtevajo, da se temu čimprej opomore in po njegovih izjavah se bo to storilo v okviru načrtov, o katerih se že dolgo razpravlja. V tem smislu je treba posvetiti ustrezno pozornost tudi naj-mlajši generaciji otrokom. Minister Mariotti je v zvezi s tem rekel, da .je na tem področju glavna naloga pediatrov, zdravnikov za otroške bolezni, kjer se tudi kažejo velike pomanjkljivosti, saj spada Italija med tiste države v Evropi, kjer je smrtnost otrok razmeroma visoka. Minister Mariotti je priznal, da je v Italiji zdravnikov - specialistov za otroške bolezni veliko, sorazmerno več kot na primer na Švedskem, na Holandskem ali na Češkoslovaškem in vendar umre v Italiji tri krat več otrok v prvem letu starosti kot na Švedskem ali Češko slovaškem. Zato .je naloga oblasti, da se loti tega vprašanja temeljito. V zvezi s tem je minister Mariotti omenil zakone in zakonske načrte, ki bodo urejali zdravstveno službo. Glede tega je Mariotti za gotavljal svojo zavzetost, ter za vzetost ustreznih javnih ustanov, hkrati pa prosil zdravnike, naj na kongresu predložijo svoje zahteve, svoja gledišča, kako bi se posamezni problemi rešili. V nedeljo, drugega dne vsedržavnega kongresa pediatrov ter med narodnega zasedanja o preventivi i troskih bolezni so strokovnjaki iz vse Italije ter iz enajstih drugih evropskih držav, med katerimi je bilo tudi osem pediatrov iz Jugoslavije. razpravljali o temi »Orga- nizacija preventivne pediatrije v Evropi*. Na tej »okrogli mizi* so spregovorili strokovnjaki vseh predelov Evrope. Včeraj se je zasedanje nadaljevalo v dvorani otroške bolnišnice »Burlo Garofolo*. kjer je posebna komisi ja izvedencev pre učevala problem, kako bi preventivno pediatrijo temeljiteje izvajali v Italiji. Pod vodstvom prof. Sergia Nardia, ki je organiziral to zasedanje v Trstu, je skupina desetih strokovnjakov strnila glavne misli, ki so bile izrečene med zasedanjem v skupen dokument, v nekakšno programsko listino, ld bo predložena ministrstvu za zdravstvo. našli arzenal bomb, razstreliva in druge municije. Točneje je bilo tam 16 ročnih granat vrste OTO, 3 kg tritola, jeklenka za umetno meglo, šest saržerjev za brzostrelko in 73 nabojev. Nekaj dni pozneje so otroci, ki so se igrali v vrtu pod hišo, našli med smetmi še dve granati. Za las ni ena izmed teh ročnih bomb ubila dečka, ki jo je iz strahu zalučal v zid. Še istega večera je Francesco Neami, znan aktivist MSI, ki stanuje v isti zgradbi, izginil neznanokam. Po telefonu se je z ravnateljstvom sanatorija dogovoril za 29-dnevni dopust in ga več ni bilo na spregled. Tudi sodne obravnave se Neami ni udeležil. Sodili so mu v odsotnosti. (Predsednik D'Amato, sodnika Moscato, Vecchioni, javni tožilec Borraccetti, branilca Giaco- V začetku je javni tožilec zahteval, naj se kot priče zaslišijo ravnatelj sanatorija (o okoliščinah, v katerih se je Neami odpravil na dopust) in balistični izvedenec kvesture, ki je po nalogu nadrejenih še istega večera uničil najdene bombe (tožilec ga je hotel vprašati, zakaj je to storil, ko bi morda najdene bombe služile pri nadaljnji preiskavi). Obe priči je predsednik sodišča odklonil. Sledilo je zaslišanje prič. marešal Colavecchio in član političnega oddelka kvesture De Sanctis sta povedala, kako so bombe našli in opisala klet. Povedala sta tudi, da so na zavoju, v katerem so bile bombe, našli fragment prstnega odtisa, a da se jim ni zdel koristen. Kljub tej pripombi so ga poslali v Rim, od koder še ni pozitivnega odgovora, a kaže, da ga niso mogli upoštevati. Čudno je le, da De Sanctis ni vedel odgovoriti na vprašanje, če je bil Neamijev del kleti blizu vrat C 6. Odgovor je bil presenetljiv: »Za to se nisem zanimal*. Zaslišali so tudi lastnika kleti. Mario Bonito se je pred enim letom ločil in zapustil stanovanje, žena pa v Met sploh ni hodila. Vsekakor, je trdil, je bila klet zaprta. Žena Laura Bonito je zatem potrdila okoliščino, da so bila vrata kleti ob najdbi bomb odprta in da jih ključ ni več odpiral. cije in lahko trdimo, da je odgovoril na vprašanja, ki smo jih na teh stolpcih postavljali, ko smo zahtevali pojasnil za počasnost policije pri preiskovanju tega primera. Istočasno pa ne moremo reči, da so bili ti odgovori zadovoljivi. Zappone je priznal, da so na kvesturi ukazali, naj se bombe uničijo, ker »so bile nevarne*. Istega večera pa so policisti zastražili hišo, da bi Neamija pričakali in ga odvedli na zaslišanje. Nekaj minut pozneje pa se mu je zareklo, ko (Nadaljevanje na 6. strani) besedami .je pesnik Miroslav Košuta morda najbolj točno ocenil nedeljsko prireditev v Kulturnem domu, kjer sta društvi Tabor in I. Grbec skupino pripravili »Ribičičev večer*, ki je sovpadal z drugo obletnico pisateljeve smrti, sama zamisel za tako prireditev^ pa se je porodila nekdanjim Ribičičevim u-čencem in stanovskim tovarišem. Večer, ld bi prav gotovo zaslužil več, mnogo več občinstva, so med drugimi s svojo prisotnostjo počastili tud generalni konzul SFRJ Boris Trampuž, šolski nadzornik tiskar Bole. podpredsednik SPZ Mirko Kapeli ter pisateljev sin Jurij Ribičič. Drugi pisateljev sin, predsednik izvršnega sveta SFRJ Mitja Ribičič, pa je poslal prirediteljem naslednjo brzojavko: Spoštovani, zahvaljujem se Vam za Vaše prijazno vabilo katerega ste mi poslali. Visoko cenim Vaše prizadevanje, da se na tako lep način obuja spomin mojega očeta. Žal ne morem prisostvovati tej svečanosti, zato Vas prosim, da prenesete moje pozdrave otrokom škedenjskega prosvetnega društva «Ivan Grbec*, i-gralcem odseka prosvetnega društva *Tabor» z Opčin in pesniku Miroslavu Košuti. Vam spoštovani, mnogo uspehov v sedanjem in bodočem delu. Vaš Mitja Ribičič Po spominskem govoru M. Košu te, ki je očrtal življenjsko in pisateljsko podobo pisatelja Ribičiča, so nastopili nadobudni in delavni člani dramske skupine p. d. »Tabor* z Opčin z enodejanko »Čudodelna srajca*. Pod izkušenim vodstvom igralke Leli Nakrstove in ob sodelovanju Lucije Hrovatin in A-nice Čok so nastopili Anton Kalc, Marino Kralj, Stanko Hrovatin Seraf Hrovatin, Viktor Sosič, Leo Krevatin, Drago Danev, Renato Kralj, Andrej Berdon tor Peter Filipčič, v baletnem zboru odalisk pa Sonja Lazar, Zdenka Hrovatin, Tanja Čuk, Patricia Škabar. Lore-dana Guštin, Irene Tavčar in Ful-vija Berginc. V drugem delu pa so nastopili Škedenjci, otroci in člani p. d. «1. Grbec*, z dvodejanko »Škrata*, ki so jo požrtvovalno pripravili Drago Pahor, Marta Volk in Vida Verk. Pridni, marljivi in ljubki škratol.jč-ki pa so bila Barbara Korošec. Renato Furlan, Valli Renco, Ani Rutar, Pavel Kocjančič, Milena Vrabec, Elizabeta Uršič, Pavel Zobec, Tanja Furlani, Elizabeta Bossi, Bruno Furlan, Antonela Rutar, Barbara Campana, Ldlja Fornasaro, Igor Černič, Peter Volk, Paula Forna-sairo, Kristina Orel in Franko Valli. V vlogi krojača je nastopil Sergij Cerkvenič, v krajši vlogi nočnega čuvaja pa Sergej Verč. Naj omenimo še, da je s svojim tehničnim delom in nasveti sodelovalo pri o-beh predstavah še veliko neimenovanih članov in članic obeh društev. Prostor nam. žal, ne dopušča, da bi podrobneje ocenili te male. vendar spričo svoje podjetnosti in neupogljive volje do dela, velike stvaritve članov obeh prosvetnih društev. Poudariti pa bi vendarle želeli tisto, kar je nabrž bila osnovna misel nedeljskega »Ribičičevega večera*: edino z obujanjem ljubezni in volje do dela, bomo lahko preživeli in nadaljevali po svojih močeh pot tistih, ki so se pred nami na tem mestu spopadli z istimi problemi, težavami . in nasprotniki, z isto nenaklonjeno usodo zunaj meja matične domovine. aiiaaiiiaiiiiiiiiiaiiiiatiiaiiiiiiiaaatai«iBiaiiiiMitoiii*s»i>iiii«iii«aaiiiMiaMiiiiiMiiiMtiiiiiaiiiiiiaMiiiaifiitoiHaaiiiifiiaiMi RAZKOL S CCDL JE DOKONČEN V Trstu ustanovljena sindikalna zbornica UIL Osrednje vodstvo UILM priznalo novi napredni kovinarski sindikat in vabi delavce, ki so ostali v SLM - CCdL, naj skličejo izredni kongres svoje organizacije — Vanni je govoril le v osebnem imenu Tudi osebni poseg republikanskega predstavnika, sindikalista Van-nija v Trstu, ni mogel preprečiti razkola v CCdL. V Trstu Je nastala nova delavska zbornica, ki bo predstavljala napredne težnje vsedržavne UIL, predvsem pa težila k enotnosti s CGIL in CISL v Trstu. Novi sedež pokrajinske sindikalne zbornice UIL je v Ul. Galattl 24. Vodi Jo, do prvega rednega kongresa, koordinacijski odbor. Prav talko so delavci, ki so Izstopili Iz CCdL, ustanovili kovinarsko zvezo UILM, ki Jo je priznalo tudi vsedržavno vodstvo. Osrednji odbor UILM je tudi pozval kovinarski sindikat SLM - CCdL, naj skliče izredni kongres članov in se priključi enotni sindikalni organizaciji. V posebnem sporočilu ugotavlja koordinacijski odbor tržaške pokrajinske sindikalne zbornice UIL, da je CCdL «opravlla svojo zgodovinsko vlogo In da zavzema trenutno le protizgodovlnska, reakcionarna, protlsdndlkaiina ln raaskolniška Tako so se voditelji tržaške CCdL zvalili v jamo, ki so jo hoteli skopati sindikalni enotnosti v trenutku, ko so zavzeli znano stališče ob letošnji prvomajski proslavi. Vsekakor oa te bil kliučna priča ln vabi delavce, naj se na procesu %•. Pasquale^Zapfxwie, Pri|ključljo novemu sindikatu, ki načelnik političnega urada tržaške (,bo s1«1*1 enotnim smernicam o-kvesture! Iz njegove pripovedi se sredmjih odborov CGIL, CISL in je jasneje začrtal način dela poli- I UIL lz Firenc«. Zadnje slovo od prof. Ivana Sosiča Vse Opčine in številni prijatelji ter znanci iz mesta in bližnjih vasi, predvsem pa slovenski šolniki v polnem in še nikoli tako velikem številu, so se v nedeljo dopoldne prišli poslovit od pok. profesorja Ivana Sosiča in ga spremit na njegovi zadali poti od cerkve do pokopališča, skozi njegovo vas, ki ga je rodila in ga nazadnje sprejela, priletnega in utrujenega, na svojo n.jivo pokoja. Res redke so priložnosti, ko čustva simpatij in prija- zvrstili številni venci, za njo množica pogrebcev. Ob odprtem grobu je pevski zbor domačega prosvetnega društva »Tabor* pod vodstvom Svetka Grgiča zapel »Vigred* in debele dežne kaplje so močile krsto in zemljo, ko se .je prvi poslavljal od pokojnika njegov sovaščan in zadnji sodelavec Angel Vremec - Mežnarjev : »Spet je smrtonosni vihar zrušil hrast iz naše srede — je dejal — člana ene najstarejših openskih rod- teljstva do človeka spontano pre- ^sS^ ČW v^jetT ceTo rastete v tako mogočen in tako e-noten izraz bolečine ob slovesu, ki je slovo vse narodne skupnosti od moža, ki je za vso skupnost tudi živel. Od starih Opencev domačinov, priseljencev v povojnih letih, študentov iz vseh letnikov, do najmlajših, šolarjev, katere je pokojni profesor vedno imel najraje, vsi so čutili, da ne smejo manjkati, kakor ni pokojni profesor Sosič nikoli manjkal na katerisibodi openski prireditvi, predvsem pa ne na tistih, pri katerih je sam tako ali drugače sodeloval ali jim bil pobudnik. Po cerkvenem obredu v openski župni cerkvi, ki ga te opravil župnik Žerjal, ki je tudi spregovoril o pokojniku Ln med katerim ie Del cerkveni zbor pod vodstvom g. Maliča, so krsto dvignili na ramena bivši profesorjevi dijaki, sedaj že vsi odrasli slovenski razumniki, in jo ponesli do odprtega groba na vaškem pokopališču. Pred njo so se najstarejše rodbine iz katere so izšli kmetovalci, učitelji, učiteljice, odvetniki in Ti — profesor in iz katere še izhajate inženirji in drugi. Vaša rodbina je dala izseljence, vaša rodbina je dala člane, ki so padli v prvi svetovni vojni in v drugi, narodnoosvobodilni vojni, po sebej še v bitki za Opčine...* Govornik je nato orisal pokojnikovo življenjsko pot od šolarskih let na Opčinah in v Trstu skozi prvo vojno vihro, izgnanstvo v Jugoslaviji na tromeji Črne gore, Srbije in Bosne in skozi drugo svetovno vihro do povratka v rodni kraj in vso to pot, dolgo skoraj 80 let, prepletel z morda glavno značilnostjo, ki je krasila pokojnega profesorja Sosiča, z njegovo priljubljenostjo pri ljudeh, ki ni bila med pravoslavnimi in muslimanskimi ljudmi Foče nič manjša od one v Karlovcu ali celo one na Opčinah. V imenu domačega prosvetnega društva »Tabor* .je spregovoril poslovilne besede društveni predsednik Rudi Vremec: »Velika je Tvoja zasluga — je dejal — da se je na Opčinah ustanovilo enotno prosvetno društvo, da se je obnovil pevski zbor, ki Ti je danes posvetil pesem v slovo, in da se je dejavnost tega društva tako lepo razvila. Hvaležni smo Ti. da si nas bodril od začetka pa do zadnjega trenutka Tvojega življenja z nasveti, z izkušenostjo, z ljubeznijo, ki si jo čutil do svojega naroda. Tvoja zasluga je tudi. da se danes vedno bolj krepi želja po enotnosti in skupnem delovanju*. Zadnji se je profesorju Ivanu So siču zahvalil za njegovo vzorno vzgojiteljsko delo. za njegovo za vzemanje za pravice slovenskih šolnikov in za ljubezen, ki jo je vedno izkazoval naši šolski mladini, prof. Franc Škerlj v imervu kolegov - šolnikov in v imenu Sindikata slovenske šole v Trstu. Potem so zemlja in venci zagrnili krsto s truplom človeka, moža v pravem pomenu besede, moža, ki bo v zgodovini slovenskih Opčin in openskih rodoljubov ostal svetal vzgled zavednega, poštenega in vseskozi doslednega naprednega narodnjaka. Na drugih je sedaj, da nadaljujejo tam, kjer je po višjem zakonu narave moral odnehati pokojni profesor Soščev. J- k. Tiskovna konferenca Aspasie Papathanassiou Danes ob 11. uri bo na Deželnem inštitutu za zgodovino odporniškega gibanja Furlanije - Julijske krajine na Trgu Verdi 1 tiskovna konferenca na pobudo solidarnostnega odbora z grškim ljudstvom v Trstu, na kateri bo o sedanjem položaju po grških polkovnikih zatirane kulture v Grčiji govorila velika grška dramska igralka Aspassia Patha-nassiou. Danes, torek, 25. maja NASKO Sonce vzide ob 4.24 in zatone ob 19.30. Dolžina dneva 15.15. Luna vzide ob 4.31 in zatone ob 21.21. Jutri, sreda, 26. maja FILIP Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 19,9, najmižja 14,6, ob 19. urt 19,4 stopinje; zračni Mak 1005,1, neredno stanoviten, veter 16 km na uro Jug, Jugozahodnik, vlaga 60-odstotna, padavine tekom dneva 10,8 mm, nebo 7/10 poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. maja 1971 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa Je 16 oseb. Umrli so: 73-letna Maria Marti-nis, 75-tebnl Blaglo Palisoo, 74-tet-nl Ernesta Sabadini, 88-letna Anita Lucchi vd. Romano, 79-letna Maria Manzin por. Bonettl, 74-letna Franoesoa Rtbarich por. Bastlami, 82-letni Hinko Medič, 73-letnl Gdu-sto Sambo, 51-letna Maria Ocovlch vd. Antonlnl, 74defcni Francesco Brus, 52-Ietml Silvio Cuzzlt, 71-letnl Angelo Ravalioo, 63Jetnl Orlando Clnttoll, 87-letni Vlttorio Crustzio, 79-letna Iole Dalla Rosa vd. Tinti, 76-tetna Gilda Goldschmied. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr. Gmeiner, Ul, Glulla 14, Man-aoni, Largo Sonnlno 4, INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2, Al Gemelli, Ul. Zorutti 19/c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8, Cipolla, Ul. Belpogglo 4, Al Due Lucci, Ul. Gtnnastlca 44, Miani, Drev. Miramare 117 (Barkovlje). OSNOVNA SOLA C E SPOMENK NOB SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA KULTURNI DOM SOBOTA, 29. MAJA OB 21. URI AKADEMIJA ZA ŠOLO SPOMENIK NOB V CERKNEM Sodelujejo. GLASBENA MATICA (godalni orkester in solista) SLOVENSKO GLEDALIŠČE (recitacije igralcev SG) SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA (zbor Vasilij Mirk) Vstop samo z vabilom. Vabila lahko dobite na Glasbeni matici, v Kulturnem domu, pri Slovenski prosvetni zvezi, v Tržaški knjigarni in v uredništvu Primorskega dnevnika. Slovensko prosvetno društvo TABOR - OPČINE vabd v soboto, 29. t.m. ob 20.30 m v nedeljo, 30. t.m. ob 17. url v Prosvetni dom na Opčinah na ZAKLJUČNI NASTOP GOJENCEV BALETNEGA TEČAJA Vljudno vabljeni otroci, starši in prijatelji mladine! ŠOLA GLASBENE MATICE TRST V sredo, 26. maja 1971 ob 20.30 mala dvorana Kulturnega doma II. ZAKLJUČNA AKADEMIJA solopetje klavir čelo trobenta klavirski trlo trio blokflavt dekliški pevski zbor lz Nabrežine Vljudno vabljeni I Vstop prost I Gledališča VERDI Danes, ob 21. url bo v gledališču Verdi v okvira spomiadansfcke simfonične sezone recital pianista Czif-fre, ld bo izvajal dela Beethovna, Schumanna, Mendelsana, Chopina in Liszta. Pri blagajni gledališča (tel. 23988) se nadaljuje prodaja vstopnic. Nazlonale 16.00 «Le caide notti dl Don Glavarini«. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «L’uomo dagll occhi ghiaccio«, Barbara Bouchet, Antonio Sabato. Eden 16.00 «Terrore e terroore«. Vin cent Priče. Cristopher Lee, Peter Cushing. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.30 «Oosl nano, cosl perverso«. Jane Btrkln, Michael Dunn, Bernard Fresson. Techni-ootar. Excelsior 16.00 «L'amdca delle 5 mezzo«, Barbra Streisand, Yves Montand. Ritz 15.30 «Quante belle figlie dl...», Terry Corday, Glenn Saxon. Pre povedano mladini pod 18. letom, Alabarda 16.30 «20.000 dollari spor-chi dl sangue«. Codorscope. Mont-gomery Ford. Filodrammatico 16.30 «Yeilow — te cugine«, Lisa Seagram, Maurizio Punuglia. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.00 «Le belve«, Lando Buz-zanca. Prepovedano mladini pod 18. letom Impero 16.00 «Lo chiamavano Trtni nitk«. Terence Hill, Bud Spencer Technicolor Cristallo 16.30 «La lucertola dalla pelle dl dornna«. Florlnda Bolkan Jean Sorel. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capltol 16.00 «Rio Lobo«, John Way-ne. Technicolor Moderno 16.00 «Soldato blu«. Peter Strauss, Caidlce Bergen. Techni-color. Prepovedano mladini pod 14.* letom Vlttorio Veneto 15.30 «Le coppie«, Monica Vitti, Alberto Sordi. Techni color Ideale 16.00 «Sp1e cantro 11 man-do«, Stewart Granger, Margaret Lee. Technicolor. Astra 16.00 «La bahata della citth senza nomen. Lee Marvtn, Clint Eastwood Technicolor. Ahbazia 16.00 «Un caso dl cosclen-za«. Lando Buzzanca. Technicolor Prepovedano mladini pod 18. letom. Drevi v kulturnem krožku Recital grške igralke Aspasije Papathanassiou Kot napovedano, bo danes zvel^J ob 21. uri v Krožku za kulturo umetnost v Ul. S. Carlo 2 nas pila velika grška dramska igra' Aspasija Papathanassiou s svoj vrstnim recitalom, med katerim izvajala odlomke iz Evripidove deje* ter pesnitev sodobnega ga pesnika Yannisa Ritsosa «Epll° . Na nocojšnji predstavi bo v v pripovedovalca nastopil Corrado ■ ari, učenec gledališke šole A”. Gruberjeve, ki je tudi režijsko P ^ pravila Papathanassioujin lr2as recital. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Ivana Sosiča darujejo njegovi P dr. ^ šan Gruden, dr. Mitja Logar M Aljoša Logar 20.000 lir za Spor«1" društvo Sokol iz Nabrežine. Namesto cvetja na grob to v /č častitev spomina pok. prof. " Sosiča so darovali Živa Gto 2.000 Idr za Narodno in študij*"" knjižnico, družini Podobnik-M®^ 5.000 za cerkev sv. Jerneja, ' ^ za športno društvo Polet to ^ za Finžgarjev dom, družina ^ 5.000 in družina Gorup 3.000 Ur ^ spomenik padlim partizanom rv«.Al«*.V. 7^anbn I-rs 'Trmi Opčinah, Zdenka in Toni (Grgo) 2.500 za športno t^ru^lV^j]ini let ln 2.500 za spomenik P8*" ^ partizanom na Opčinah, Antoa alan 5.000 za mernik NOB v Cerknem, * ^ Skrlavaj 2.000, Ivana tn ®“n0^o Malalan 2.000 ln Angela to Z*0 Malalan 2.000 za prosvetno dto5 Tabor na Opčinah. Namesto cvetja na gro” Ivana Sosiča darujejo za ^ jooO jev dom: družina Suhadolc ■ lir, Trento-Soslč 2.000 lir, dr Beličič 5.000 Ur in 5.000 za sv Jerneja. Namesto cvetja na grob prof. Ivana Sosiča daruje ^ 4.000 lir za S. d. «Polet», PD «Tabor», 4.000 za spe*” w padlim partizanom na Opčine ^ 4.000 lir za šolo-spomenik v nem. ^ V počastitev spomina P°k- P gi_ Ivana Sosiča daruje Antonij8 momič 2.000 lir za Dijaško 1.000 lir za Glasbeno matico ob ii častitev spomina pok. prof V isti namen daruje Iva 300 lir za Glasbeno matic- ^ Namesto cvetja na grob to preg^ Sosiča so darovali Sliva r‘ qj> 2.000, Justina in Jožef Daneu * ^ čin 2.500 Ur za Dijaško v 2.500 lir za šolo-spomenik Cerknem, družine Sosič, ščak In Martelanc 8.000 Martelanc 8.000 za nik padlim v NOB na 7.000 za PD Tabor - Op&me -k- za Dija&ko matico. V p učiteljice Margerlte Bortolot ^ ruje Karta Kralj 1.000 Ur & ški dom. „ kis”!* Skupina bivših dijakov 98 jjg 1” spominu pok. prof. Ivana jif. daruje za SPD Tabor Torčl Sosič daruje v g^iča spomina pok prof. Ivana 2.000 lir za SPD Tabor KINO «|R|S» PROSEK predvaja danes ob 19.30 barvni klnemaskopskl dramatični film Dl PARI PASSO CON L’AMORE E LA MORTE Igrata: Angelica Huston tn John Huston SOŽALJE \t. Zveza partizanov na Upri j#, reka ob smrti Vladimir,* ‘ fjS< bivšega borca NOB, najis*1” sožalje prizadetim svojcem. SOŽALJE Ob prerani izgubi očeta ” gpP Mira Sosiča, izrekajo odb01111 »Tabor« z Opčin tn člani zbora Iskreno sožal,je svoje nu in pevcu Liviju Sosiču, materi ln drugim sorodnik** Šolske vesti Državno učiteljišče A.M. Slomšek v Trstu sporoča, da sprejema prošnje za vstopne izpite do vključno 29. maja. Prošnje za Jesenski rok pa je treba vložiti do 21. avgusta. SPDT organizira v nedeljo, 13. Junija jubilejni izlet z avtobusom na SNEŽNIK z društvenim kosilom na SVISČAKIH (prašiček na žara). Vpisovanje do ponedeljka, 7. Junija v Ul. Geppa 9 tudi za tiste, ki se prijavijo samo za kosilo. Športno društvo Zarja, prosvetno društvo Lipa in Zveza partiza-uov v Bazovici priredijo v nedeljo 6. junija 1971 z odhodom ob 5.30 zjutraj enodnevni iizlet v Postojno, Cerkmioo, Ribnico, Kočevje, Kočevski Rog in na partizansko bazo 20. Vrnitev preko Dola, Toplic, Žužemberka, Muljave, Višnje gore in Ljubljane. Cena izleta (prevoz in kosilo v Dol. Toplicah) 3200 lir. Vpisujejo pekama Marc, tobakama Križmančič, Ivan čač in Stanko Vodopivec. Odbor. Slovensko planinsko društvo — Trst priredi v nedeljo, 30. maja, Izlet m Vremščioo z osebnimi avtomobili ali z linijskim avtobusom. Podrobnosti bomo objavili pravočasno. Sporočamo žalostno vest, da nas le za vedno zapustil dragi mož in oče VLADIMIR SOSIČ l5 3^ Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 25. t.m. q1° lz hiše žalosti v cerkev lin od tam na domače pokop®1 Žalujoči: zena PJERINA, sin LIVIJ z druži”0’ brat, sestra in drugo sorodstvo Opčine, 25. maja 1971 Vsem prijateljem ln znancem sporočamo žalostno da je 23. V. 1971 nenadoma preminil naš dragi strte HINKO MEDIČ profesor v pokoju Užaloščene družine: ACCETTO, MEDIČ, Pri,mar ta Impresa Ztmolo OZll*lC Z A H VA L A Vsem, ki so z nami sočustvovali ln spremili na poti našega dragega moža, očeta in nonota za* d«!1 IVANA SOSIČA te iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala zdravnikom, č. g. župniku, vsem ln govornikom ter lloeju F. Prešeren, Sindikatu slovensk®^, Primorskemu dnevniku, SKGZ, Dijaški matici, PD .^č- SD Polet, Zvezi partizanov, sekciji KPI, Društvu nlh žena ln vsem, ki so na kateri koli način počastili dragega pokojnika. ŽALUJOČI DRUŽI*1 SOSIČ in ČUK GORIŠKI DNEVNIK VESTI Z ONSTRAN MEJE Vloga Italijanske unije v sedanjem razvoju samoupravnih odnosov v SFRJ 14. obletnica ustanovitve Luke Koper . Izmišljene govorice o prepovedi kopanja ob slovenski obali . Tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije V Poreču je bila v nedeljo red-na letna skupščina Italijanske u-J'1ie za Istro in Reko. Razen 130 “Pegatov italijanskih kulturnih krož lt0v so bili prisotni tudi številni jjostje, predstavniki družbeno - poetičnega življenja Slovenije in Hr-(v’atske ter predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze iz Trsta r°r>s Race in italijanski generalni Konzul v Kopru Onofrio Messina. . Predsednik Unije Antonio Borme v uvodnem referatu obširno govoril o pestri dejavnosti Italijanske ~eje za Istro in Reko ter orisal "Jeno programsko usmeritev. Med arugim je poudaril, da dobiva ta nnganizacija v sedanjem razvoju sa-■^'Upravnih odnosov v Jugoslaviji novo vlogo v družbeno političnem oljenju italijanske narodnostne “Kupnosti. Po daljši razpravi je skupščina gojila novi statut in program U-nije. Gre za pomembno novost v Primerjavi s prejšnjim statutom, se bo dejavnost italijanskih saj Olturnih krožkov ob sedanji tra-~cionalni kulturno umetniški usme-fltv* razširila tudi r.a druga pod-^ocja. Tako bodo italijanski kultur-* krožki postali še pomembnejši politični činibelj na pod-kjer delujejo. Za predsednika so ponovno izvo- 11 Prof. Antonia Bormeja, za podpredsednike pa Lea Fasillija, Lui-|ija Ferra in Ferruccia Glavino. jj® sekretarja so izvolili Corrada , ^ skupščine so poslali pozdravno rzojavko predsedniku Titu, v kate-j/ Italijanska narodnostna skupnost raža podporo predlogu, naj pred-J*dnik Tito tudi v prihodnje vodi KPpnost jugoslovanskih narodov. ^ 'Jeti so se pojavili na severni o-p 1 Kopra prvi buldožerji, 5. de-, embra 1958 pa je pristala na ta- *rat edi----------- ’-J1- «- v° leto ^uka Koper praznuje 14-letnico j^novitve podjetja. 23. maja pred bali'"1 1 Pemi vrat edinem vezu ladja Gorica. Pr-!eto je bila luka ponosna na v°jih 60 tisoč prometa, toda raz-V°1 v naslednjih letih je presegel Z4 pričakovanja, saj bodo letos /°Segli že 2 milijona 100 tisoč ton Prometa, od tega 800 tisoč ton ®fte in naftnih derivatov. To pa v Veda še ni konec načrtov, saj se luka s številnimi novimi napra-iatru in z industrijsko cono razvi-i v eno izmed najpomembnejših renskih pristanišč. Ob 14. ob-^ brci ustanovitve luke je bila v i brskem gledališču slavnostna se-luškega delavskega sveta. ^ koprski galeriji Loža so odprli , žstavo grafik akademskega sli-rJa Zvesta Apollonia. Po uspelih ^Kstavah v Beogradu in v Vidmu D,Je umetnik tokrat predstavil do- in 1. julija ob 11. uri pred osnovno šolo v L/ucilji. Omladič Danes seja deželnega sveta Danes dopoldne se ponovno sestane deželni svet. Na dnevnem redu je začetek razprave o novem deželnem zakonu, ki določa vrsto posegov v prid telesno in duševno prizadetim deželanom. Zakon bo svetovalcem obrazložil svetovalec Urli (KD). Deželna uprava namerava v ta namen izdati 1 milijardo lir, sredstva pa naj bi prvenstveno služila za ustanavljanje potrebnih psiho in pedagoških zdravstvenih središč. Dnevni red obsega še začetek razprave o zakonskem načrtu, po katerem namerava dežela nameniti nekaj sredstev odboru, ki skrbi za razvoj blagovnega prometa čez tržaško luko in ki posluje pri tukajšnji trgovinski zbornici. Zakonski načrt bo obrazložil svetovalec Colaaitti (KD), ki je glavni ravnatelj Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče. Na dnevnem redu sta nadalje zakon o ponovnem finansiranju deželnega zakona štev. 26 iz leta 1969, ki se nanaša na deželno pomoč za razvoj športnih in razvedrilnih dejavnosti, ter zakonski načrt o finansiranju javnih del krajevnega in deželnega pomena. Sicer kaže, da se avstrijske oblasti dokaj rade poslužujejo gospodarskih prireditev za dokazovanje nemškega značaja koroških področij, kjer prebiva slovenski živelj. Znan je primer lanskega poletnega sejma v Celovcu, ko so v paviljonu z bučno tehniko žaljivo prikazovali domoljubno »zmago* ob plebiscitu v Korotanu po prvi svetovni vojni Ne vem s kakšnimi občutki so na tako ravnanje gledali številni razstavljavci iz Slovenije. Priporočljivo bi bilo, da bi prireditelji ljubljanske razstave sestavili razumen pravilnik, upoštevajoč dejstvo, da so v vseh treh regijah gospodarski soustvarjalci tudi Slovenci in da so obiskovalci iz vrst vseh treh narodnosti. Vsa pojasnjevanja besedila so sicer v slovenščini. Opazil pa sem precejšnjo nerodnost v paviljonu dežele Furlanije - Julijske krajine. Na panoju, ki predstavlja dejavnost ene izmed deželnih ustanov MNOGO UUDt NA PROSLAVI PRI PETERNELIH Iz skupne borbe se je razvilo prijateljstvo ob odprti meji Tako sta poudarila govornika Šinigoj in Fantini - Pevci, godba in mladina so izvedli pester kulturni program Vsakoletna počastitev spomina 23 žrtev, ki jih je nemški okupator potem, ko je doživel poraz od slovenskih in italijanskih partizanov, Večer se je zaključil v najlepšem razpoloženju, ki bo udeležencem o-stalo v prijetnem spominu. Omenimo naj še, da so bivši borci z pri Peternelu v Brdih po straho-1 Goriškega, združeni v ANPI v do- ___»...Annin of r»r\nl v* nplcn K.iin nnlHarmlrih urn h tudi len vitem mučenju strpal v neko lašo in jo zažgal, se odvija v znamenju nadaljevanja tradicionalnega prijateljstva borcev slovenske in i-talijanske narodnosti z obeh strani meje. Tako je bilo tudi v nedeljo, ko so počastili 27-obletnico teh tragičnih dogodkov. Kljub temu, da je bilo vreme organizatorjem precej nenaklonjeno, se je zbralo v popoldanskih urah na kraju proslave veliko število ljudi Zbranim sta, po pozdravnih besedah predsednika občinske organizacije Zveze borcev iz Nove Gorice Franca Paintarja. spregovorila nekdanji komandant brigade Garibaldi - Natisone Mario Fantini - Sasso iz Tržiča ter sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov v Novi poldanskih urah položili tudi lep venec pred skupni spomenik vsem padlim v Brdih, na Gonjačah. in sicer ERSA (Ente per lo Svilup- Gorici Dušan Šinigoj. Oba sta obu-po delTAgricoltura) je prevod, ki na skuone cilie sloven- JUdma uAednUtvu ??^emu občinstvu s svojimi zadnji-eli Ob otvoritvi je govoril znani 6jj ^ei* v grafični tehniki - serigra ^etnostni kritik Aleksander Bassin. « • • ,^lede na razne govorice, da bolj letos iz zdravstvenih razlogov ob^vedali kopanje ob slovenski e DEŽELNA USTANOVA ZA RAZVOJ KMETIJSTVA, ali vsaj, da je naziv «kotor» za jugoslovansko upravno enoto odpravljen (v Sloveniji sploh mi bil nikoli rabljen) in da ustreza sedanjim «okrajem», ne pa deželi.* Sledi podpis Padec delavca z zidarskega odra Med delom na zidarskem odru v Ul. della Tesa, katerega višino ni znal povedati, je včeraj popoldne 18-letml Emi.Ho Latooseliaz iz Ulice Madonnina izgubil ravnotežje in padel na tla. Ker se je pri padcu močno potolkel po raznih delih telesa in ker Ima verjetno tudi zlomljeno kako rebro, so ga zdravniki sprejeli na II. kirurškem oddelku. Okreval bo v dveh tednih. Prispevajta zv DIJAŠKO MAHU)! jala spomine na skupne cilje sloven skih in italijanskih partizanov za izgon nemškega okupatorja. Poudarila sta primere skupnih nastopov. In eden takih je bil tudi v Brdih, ko so borci Briško - beneškega odreda ter bataljonov Mazzini in Ma-meli ob Cerovem, pri Peternelu, v Višnjeviku, Šmartnem in Koj-skem skupno udarili po Nemcih, ki so pripravljali veliko ofenzivo na Brda. Zatem pa so se Nemci znesli nad nezaščitenim prebivalstvom. Oba govornika sta tudi poudarila pomen sedanjih dobrih odnosov med sosednima državama ter prijateljskih stikov prebivalstva z obeh strani meje, ki je garant za nadaljnje mirno sožitje. Kulturni del programa so na komemoraciji izvedli godbeniki iz Salonita v Anhovem, elani briškega okteta, člani primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice ter učenci domače osnovne šole z Do brave. Občinska organizacija Zveze borcev iz Nove Gorice je zatem priredila za nekdanje borce z italijanske strani meje slovenske in italijanske narodnosti družabno srečanje pri katerem so bivši borci obujali spomine na takratne slavne dneve borbe, ki so bile med prvimi, pri katerih so slovenski partizani in italijanski garibaldinci skupno ti-darili po nacifašističnih okupatorjih. Koordinacijski odbor bolničarjev CGIL V so do to so na sedežu CGIL v Gorici ustanovili koordinacijski odbor članov tega sindikata, ki de-ljujejo v bolnišnicah. V njem so zastopniki osebja bolnišnic iz Gorice, Gnadeža ln Tržiča, goričkega ške umobolnice. Referent v tem odseku je Elso MUocco iz goričke psihiatrične bolnišnice. Teden Rdečega križa V nedeljo se je začel po vseh občinah na Goriškem teden Rdečega križa. Prostovoljne bolničarke so za čele z nabiralno akcijo za socialne namene in za druge pobude na zdravstvenem področju, ki jih opravlja ta človekoljubna organizacija. Vsak darovalec prejme posebno značko. Pokrajinski odbor RK za Goriško računa, da sc bodo meščani in prebivalstvo odzvali vabilu ter s svojimi prispevki pripomogli k še večjemu razvoju pomoči potrebnim preko RK. STIKI PSI-SZDL SLOVENIJE Goriški socialisti na ogledu italijanskih šol v Istri Obisk v tovarni Delamaris - Sestanek aktiva goriških socialistov - Minister Mariotti skeptičen o izvajanju reform Delegacija pokrajinskega odbora PSI je bila prejšnji teden na obisku v Kopru in v Izoli, gost obalne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. Namen obiska je bil seznaniti se s položajem i-talijanske narodnostne skupnosti, ki živi na tem področju. S tem v zvezi so si goriški socialisti ogledali italijansko osnovno šolo in italijansko strokovno šolo v Izoli ter se seznanili z metodami pouka v njih. Na sestanku so aktivno sodelovali italijanski šolniki v Istri ter inšpektor za italijanske šole na o-balnem področju De Bernardi. Goriška delegacija si je nato o-gledala še tovarno Delamaris, kjer se je zadržala v pogovoru z delavskim svetom. Ob zaključku celodnevnega obiska so sklenili poglobiti medsebojne stike. V goriški delegaciji so bili tajnik Dellago, podtajnik Se-mola, ter člani vodstva Bonadonna, proti jetičnega samaibarija in gori- IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Zdravnik je na Majnici smrtno povozil kmeta Franca Florenina iz Sovodenj Pri trčenju na ovinku v Dolu trije ranjeni Salvini, S. Semola in Bukovec, z jugoslovanske strani pa so bili prisotni dr. Polič, S. Jerebova, Apol-lonio Abram, De Bernardi, Cunja in Velikonja. Omenimo še, da je v nedeljo bil na Goriškem minister za zdravstvo Mariotti. Imel je govor na sedežu PSI v Tržiču, kamor so prišli aktivisti stranke iz vse pokrajine. V svojem govoru je minister Mariotti bil zelo kritičen in ni izključil morebitne vladne krize. Reforme je težko izvajati, je dejal socialistič- zdravstveno reformo ker se konservativne sile krčevito branijo. Socialistična stranka pa se mora jasno opredeliti in vodilni organi stranke morajo v najkrajšem času sprejeti odločitev: če se bodo reforme izvajale naj stranka še dalje ostane v vladi, če pa reform ne bo, mora PSI v opozicijo. Ta se ne bo smela istovetiti s komunistično opozicijo, je deajl minister. Ožigosal je tudi krščaaskodemokratsko stranko ki je za sedanje upravne volitve v Rimu in na Siciliji sestavila konservativni volivni program, da bi si zagotovila glasove desničarsko usmerjenih volivcev. Minister Mariotti je bil zelo skeptičen do nadaljevanja vladne koalicije v sedanji obliki. Popoldne si je Mariotti neuradno ogledal goriško umobolnico. VESTI l ONSTRAN MEJE Na Goriškem vedno bolj občutijo splošno pomanjkanje delavcev Tovarna salonita v Anhovem, kjer izvajajo veliko reorganizacijo in modernizacijo obratov, bi takoj potrebovala še 200 delavcev v morju. Pristojni organi pa je Seveda medtem prizadevajo za učinkovitejše ukrepe proti one-Ztnju morja. « « » organizatorji tretjega tekmovanja bJ^ov Slovenije na slovenski o-niij1, to je Zveza kulturno - prosvet- i^..?rg»n:zacij Slovenije, obalna tu p3na zveza Kop°r ter zavod za Vj^ševanje turizma Piran. — so dd r®j organizirali v Kopru tiskov-dji. konferenco, na kateri so sezna-[o. Predstavnike tiska in radia s (JJ/fobnostmi te prireditve, ki sodi (^ najpomembnejše v letošnji tu-jjneni sezoni. Na ocenjevalnih in 2] ^nadnih koncertih bo nastopilo fL^samblov z nad 800 godbeniki. gJ3sko bodo zastopali: rudarska !z Idrije, godba Enotnosti iz J9 in pihalni orkester Piran. Prijaj:''6 bodo trajale od 5. do 26. in sicer ob sobotah in ne-(jlah. Vsako soboto ob 20. uri bodo gjj nj^valni koncerti na Titovem tr-Kj v Kopru, ob nedeljah dopoldne Akl bodo promenadni koncerti v i*aranu, Kopru, Izoli, Portorožu Plranu. te^anizntorji so na tiskovni kon-poudarili velik pomen te Dareditve, ki bo letos že tretjič ^Movenski obali, ne samo s tu-Pak 40 " atraktivnega vidika, am-te ‘■udi za napredek kvalitete v Lo^^sti ter za pridobitev novih V Sloveniji namreč deluje J še 82 pihalnih orkestrov, je Polno možnosti za razširitev ^.še il J. ^'“enimi šolami. Nastope pihalnih vu!'°vih vrst in za ustanavljanje no-zvezi s tem so poudarili po tesnejšem sodelovanju z o3eni: % >3, na slovenski obali bo o-' jfiujVa’a 5-članska žirija, ki jo se Vl tiil^ajo: Jože Hriberšek, Pavle Br-»i,; Drag° Lorbek, Viljem Marko- Ernest Gruden. • • • kjj?1^ovenski obali bo te dni več Mh • strac'j veščin šolanih, šport-Ojij ^ službenih psov. V organiza-tjj. 1{'no-loškega kluba iz Celja bo ^-brikaz 29. t. m. ob 13. uri pred %šoto v škofijah, 30. t. m. Ij uri v Šmarjah, 30. t. m. ob &fwUri v Izoli, 31. t. m.ob 12. uri ^ solo P Inka Tomažiča v Kopru V kamuoallinem zavodu za zaposlovanje v Novi Gorici lahko nudijo zaposlitev večjemu številu delavcev raznih poklicev oziroma strok. Samo tovarna cemente in salonita v Anhovem bd rada zaposlila okoli 200 novih delavcev. Zdaj Jih iščejo tudi po odročnih in gospodarsko pasivnih področjih na Tolminskem, kjer za delavce organizirajo prevoze z avtobusi. Psiholog Jež, ki vodi to službo v anhovskem podjetju poudarja, dia je nove delavce težko dobiti, kljub razmeroma visokim osebnim dohodkom. Delo v industriji cemente ln salonita je namreč kljub modernizaciji tehnologije še zmeraj težko lin naporno. Pogosto je treba delati tudi v nočnih izmenah. Ob tem naj poudarimo, da v anhovski tovarni sedaj izvajajo veliko rekonstrukcijo in modernizacijo obratov. Postopno bodo tovarno uvrstili med največje proizvajalce cementa tn salonita v EvTopi. Anhovsko podjetje letos proslavlja 50. obletnico začetka o-bratovanja. • • • Turistična agencija pri prometnem in turističnem podjetju «Av-toprometi) v Novi Gorici beleži hiter napredek. Lani je na primer pripravila več kot 300 izletov po Jugoslaviji in raznih tujih deželah. Udeležilo se jih je preko 8 tisoč občanov lz vse Primorske. Agencija je nadalje organizirala letne dopuste za tisoč domačih gostov. Turistična agencija pri o-menjenem novogoriškem podjetju pa posreduje izlete ln potovanja tudi za goste lz Italije. Tako je pred kratkim organizirala pobova-nja večjega števila Italijanskih turistov na Madžarsko in v druge socialistične dežele. • • * Bivše borce v Novi Gorici so pred kratkim obiskali njihovi sovrstniki hrvaške in drugih narodnosti lz občine Otočac v Liki. Mnogi med njimi so se skupaj borili v sestavi 13. primorsko-gonanske udarne divizije, ki je sodelovala tudi pri osvoboditvi Gorice v začetku maja 1945. Srečanje so pripravili zato, da bi bivši partizani raznih narodnosti ponovno poudarili svojo solidarnost in enotnost pri negovanju skupnih Izročil narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije. To solidarnost ln enotnost so udeleženci poudarili tudi v pismu, ki so ga po sprejemu Lepa proslava 25-letnice zbora Srečko K o so ve 1» Pevski zbor , 19 odst. le bilo 9.7 0& padl o na 20.2 odist. avtomobilov, 19 odst. je cev, 12.5 odst. kolesarjev, motoristov Itd. Vzroki tolikšnega števila ln tolikšnega krvnega davka" Največ nesreč je na slovenj cestah bilo zaradi prevelike trosti. Od 9112 prometnih nesrt^ je odpadlo na nesreče zaradi P , velike hitrosti 2351. Naslednji n* pomembnejši vzrok je nepra^ prečkanje ceste, ki je povzroč 1254 nesreč. Zaradi vinjenosti bilo lani 1187 prometnih ’ zaradi Izsiljevanja prednosti */ zaradi nepravilnega prehiter*™ pa 779 nesreč. Prej smo rekli, da poletnih mesecih na slovem*^ oestah zelo gost promet tujcev. Logično je, da pride v . primeru tudi do številnih nef$ni z ustreznim številom žrtev. je bilo v Sloveniji 962 Pr0I"!Li» nesreč, v katere so bili «vme= tudi tujci. Pri teh nesrečah bilo 38 oseb mrtvih ln 606 nih. če upoštevamo izredno. # ko število tujih vozil, ki poletnih mesecih po vsej ° ^ nlji, na obmejnih področjih ^ skozi vse leto, je delež tujih ^ začev v prometnih nesrečah razmeroo majhen HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Še vedno se ukvarjate z zadevo, ki bi jo morali že davno pozabiti. Posvetite raje nekaj trenutkov zabavi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Pripravite se na važne poklicne dogodke. Ne pokažite, da ste preveč prevzeti id svojih uspehov. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Delate si skrbi s stvarmi, ki jih sploh ni. Morate se sprijazniti s tem, da imate take želje, ki so neuresničljive. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ogibajte se vsakega tveganega finančnega posega. Opustite poslovne pobude, če nimate točnega vpogleda vanje. LEV (od 23.7. do 22.8.) V teh dneh boste doživeli prijetna presenečenja v poklicnih, finančnih in mogoče celo zasebnih zadevah. Bodite previdni. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Mnogo boste dosegli, če boste preudarno stremeli za tem, da izpolnite naloge, ki ste si jih postavili TEHTNICA (od 23.9. do Ukrepajte hitro in preudarno-^, imate skrbi, ki vas tarejo šanjem ne boste ničesar doS®fij.) iVADDTTDM (OQ 1H (Jo iol ni. Naj vas ne preslepijo tren ŠKORPIJON (od 23 10. oo V zasebnih zadevah bodite boljoUtI1a finančne koristi. STRELEC (od 22.11. do Čeprav boste v teh mnogo zanimivega, ne prei in raje uporabljajte razum- 20 M dneh SP* :naghte mjc u^uiauijajtc j a/.«—-' . - N®* KOZOROG (od 21.12. do 20.U kdo bi vam zelo rad izkaza* * simpatijo in naklonjenost, upa si, ker se boji vašega ne mevanja. , p VODNAR (od 21.1. do bHf pletenost ljubezenskih zadev z agjiH njo osebo ne sme škodovati ^ službenim interesom. Pokažite stran svojega značaja nuetsi0 RIBI (od 20.2. do 20.3.) u“s)0v se vam zelo napeti dnevi v P' m, nem razmerju, toda ne doP“ j)ci. da bi vas prevladovali nasPr° kjer boste gotovo Izginili. Vi ne razumete osnove tega sistema. V tem času je vse tako lepo povezano in satansko organizirano kakor tekoči trak. če hočeš ali nočeš, moraš pobijati. če ne zadovoljiš, si izločen. To se pravi, da te ni več, moj dragi Kmečke. Tudi ta kreten ne bo prišel tako skozi, kot sl je zamislil, da si bo nekje blizu doma grel svojo strahopetno rit pri belogardistih. Prej se bo odkupil. Ko bo odigral svojo vlogo, bo izginil. Ne maram, da bd živela priča Aninega dejanja. Ko se vrne, ga bom dal prvo uro likvidirati. Ali razumete, v čem je stvar?« «Seveda razumem! Vražje dobro imate vse premišljeno. Samo občudujem to kombinacijo in zaupam vam, da bova uspela,« je dejal stotnik. čez dobro uro so Wolf, stotnik in tolmač stopili v ječo, kamor so spet zaprli Repnika in Blaja. Ujetnika sta vsak v svojem kotu ždela z zvezanimi rokami. Ko sta oficirja vstopila, sta spoštljivo vstala in čakala. Ker so ju znova vrgli v temačno klet in zvezali, sta bila vsa iz sebe. Nista vedela, če se Nemci niso ponorčevali iz njiju. Za njima je vstopil tolmač in na povelje stotnika razvezal Blaju roke, Repnika pa pustil vklenjenega. Wolf Je poklical predse Blaja ln ga mirno, vendar dokaj ostro nagovoril: «Tako, Blaj! Vprašam vas, ali ste z vso resnostjo pripravljeni izpolniti nalogo, o kateri sva govorila, in sodelovati nami. če lahko to potrdite, boste podpisali izjavo.« «Lahko, gospod major,« je dejal Blaj ves bled ta prepaden, s pogledom, uprtim v prstena, zgažema tla. «če je tako, boste šli z nami, prej pa boste opravili majh. no vojaško formalnost, ki Je pri nas v navadi,« je rekel Wolf hladno. iiUbdli boste tega kandidata partije, za katerega ste izrazili dvom nad resnostjo ponudbe za vstop v domobranstvo, ta ga s tem praktično obsodili na smrt!« Po majorjevih besedah je Blaj postal siv kakor stena, pot ga je oblil po vsem telesu, oči pa so mu begale po vsem, kar ga je obdajalo. «Repnik! Stopi tjale k zidu!« Tolmač je prevedel, ujetnik pa se je kot v sanjah prestopil in postavil na odrejeno mesto. Potem je major prebral: «Nemška vojska vas kot pripadnika zločinskih band, zalotenega na delu, in kot kandidata komunistične stranke, teroristične organizacije, obsoja na smrt z ustrelitvijo.« Repnik je drhtel ta ni mogel verjeti, da je to, kar se dogaja, resnično. Očitajoče je pogledal Blaja, ki je umaknil pogled in gledal v tla. Major je vzel iz toka pištolo, jo repeti-ral in pomignil stotniku. Ta je potegnil iz toka svojo pištolo In Jo nameril Blaju v tilnik, za vsak slučaj. «Tako. Izpolnite povelje! Stopite k jetniku ta ga ubijte!« Blaj je vzel pištolo in roka se mu je tresla. Napravil je dva koraka proti Repniku in dvignil orožje. ((Tisočkrat bodi preklet, svinja izdajalska!« Repnik ga Je zaničljivo pogledal, zbral v ustih vso slino ta mu pljunil v obraz. Blaj je pritisnil. Repnik je padel na tla in trzal z rokami in nogami. Zato je stotnik dejal: «Dajte mu še en strel v tilnik, da ne boste po nepotrebnem mučili svojega tovariša. Bodite usmiljeni in pomerite dobro!« Blaj je še enkrat ustrelil. Potem so odšli. Mračno klet, ld je dišala po plesnobi, je napolnil vonj smodnika ta krvi, ki se je iz ustreljenega nacejala na umazana tla. Na hodniku v poveljstvu je bil Wolf spet dobre volje. Smejal se je. Ko so se ločili, je potrepljal Blaja, ki je bil še vedno siv in zgrbljen, po ramenu in mu prav spodbudno dejal: «Težko je bilo, dragi mož. Toda za začetek kar dobro. Zato ste zaslužili cigaro!« Smehljajoče mu je ponudil dozo. Blaj je vzel cigaro s tresočimi se rokami ta odšel v dežurno sobo s precej negotovimi koraki. «Ali nisem poskrbel za imeniten teater, gospod stotnik? Upam, da boste upoštevali to moje prizadevanje za vaše kratkočasje v tem pustem, obleganem mestu,« je z odkrito dobro voljo dejal Wolf Knieckeju, ko sta ostala sama, in nadaljeval: »Končno se je spet začelo vrteti. Po blamaži, ki smo Jo doživeli s sabotažo v rudniku, se nam obeta spet zanimiva igra. Sicer tudi tega ne bi bilo, če bi ljudje odgovorno opravljali svoje naloge.« «0, seveda. Po navadi preplašene riti povzročajo e) stvari, če se tisti tip ne bi ustrašil strelov na ulici in P11 jjo, poročilo takoj zvečer, namesto zjutraj, bi bilo vse v saj smo ga dobro poplačali za njegovo strahopetnost. * žre pomije v taborišču in čaka na krematorij.« Obrobje prostranih planot nad Idrijo je bilo fr členoviti obali, v katero je izdolblo morje v pradavnih*’ yi zneje pa ledeniki in plazovi, nešteto tesni, debri, d0?] dolinic, ki so vse vodile k ogromni, strmi skalni pregraji’1gna 2*®llaa1 ^°rino ^ar«se ,V|tenza Sa j^hpdoria !}°rentlina , 8gla 30 19 30 15 30 15 30 11 30 10 30 30 30 30 30 30 30 6 30 30 30 30 26 46 26 42 19 39 30 35 24 34 25 32 35 30 27 30 26 9 29 33 26 10 23 31 26 11 23 35 26 11 30 34 25 8 26 32 25 11 28 43 25 13 28 43 22 14 18 39 21 PESCASSEROLI, 24. — Tosello je osvojil današnjo etapo «gira» od Be-neventa do Pescasserolija. Kolesarji so prevozili to težko etapo zelo počasi in so praktično počivali, da bi zbrali moči za jutrišnji del poti. Najboljši so danes vozili »turistično* preko Abrucov. Nihče ni napadal in dirkači so prevozili skupai precejšen del poti. Kljub dežju in spolzki cesti, danes ni prišlo do padcev. Junaka današnje etape sta bila dva pomočnika, SorJini in Tosello, ki sta pobegnila po tridesetih km dirke in sta sama vozila do cilja, kjer je bil Tosello hitrejši. Tako danes na cilju: 1. Tosello, ki je prevozil 203 km dolgo progo v času 6.22’50” s poprečno hitrostjo 31,971 km/h. 2. Sorlina Roberto isti čas 3. Ritter 01e 6.26'29" 4. Giuliani Donato v istem času 5. Uribezubia Josč 6. Patiizza Wladimiro 7. Colombo 6.26'36” 8. Houbrechts 6.26’40” 9. Basso 10. Motta 6.26’51” v istem času BENEVENTO, 23. - Ercole Gua-lazzini je nepričakovano prehitel dva velika sprinterja, Sercuja in Bassa, na cilju v Beneventu. V današnji etapi se je zaradi padcev ponesrečilo več kolesarjev, med katerimi so se morali nekateri zateči v bolnišnico zaradi hudih poškodb. Tako danes na cilju: 1. Gualazzini Ercole, ki je prevozil 177 km dolgo progo v času 5.05’23” s poprečno hitrostjo 34,775 km na uro 2. Sercu Patrick 3. Basso Marino 4. Guerra Pietro 5. Van Vlierberghe 6. Sgarbozza 7. Motita 8. Polidori 9. Paolind Po tretji in četrti etapi je skupna lestvica sledeča: 1. Paolind v 23.30'25" 2. Motta z zaostankom 3” 3. Bitossi, Dancelli in Pettersson G. vsi 14” 6. Panizza 2’22” 7. Colombo 2'29” 8. Polidori 2’44'' itd. ATLETIKA 10. Bitossi vsi s časotn zmagovalca numiipHuiuimiHnuu,,..■■■■■■■>■■■■■■■■................................... ummmtm i»— C LIGE Po osvojeni točki Triestina še upa Inter je Italijanski državni pr-Catania, Foggia ln Lazlo pa * Upadli v B ligo. BUGA IZIDI ^zzo-Patenmo 0-0 ®rescituMbdena 1-0 J^ssese-*Oasertana 1-0 r^mzairoTMonza 1-1 ?0,no-*Oesena 2-0 Ltvoi-rvo-Temana 0-0 ^antova-Barl 1-1 Ij^vara-Reggtna 2-0 ^ugia.Pisa 1-0 Taranto-Ataiianta 0-0 . lestvica 35 16 13 6 37 21 45 7*5 35 17 9 9 39 23 43 parita 35 13 16 6 37 24 42 35 13 16 6 36 24 42 35 14 12 9 35 25 40 ju^zaro 35 14 12 8 32 26 40 Jj/fo 35 13 12 10 39 29 38 ,/*«Sna 35 12 12 11 29 34 36 35 10 15 10 21 21 35 35 10 14 11 32 12 34 rS-no So Sana 35 10 14 11 29 26 34 jTermo 35 7 20 8 31 29 34 i^ra 35 10 14 11 28 29 34 j - 34 10 13 11 19 25 33 (V*1®'1 35 9 14 12 29 36 32 35 9 14 12 22 26 30 f 8 35 8 14 13 27 35 30 C-^btp 35 5 19 n 24 31 29 Jerana 35 6 13 16 28 45 25 ^*®ese 35 4 12 19 18 40 20 PRIHODNJE kolo . Arezizo; Temama - Bre-^ ; Catamzaro - Casertama; Mas-)jJ® • Livorno; Monza • Mantova; ^5 - Modema; Atalamta - Nova-gj Palermo - Perugia; Plsa - Reg-• Como • Taramto. Piacenza — Triestina 1:1 (1:1) TRIESTINA: Colovatti, De Gaspe-ri (po 62. min. Rakar), Moretti, Del Piccolo, Martinelli, Pestrin; Scala, Ciclitira, Truant, Loppoli, Naldi. D’Ambrogio. PIACENZA: Fioravanti, Filipponi, Muntanari; Zoff, Vailacchi, Avere; De Bernardo, Cornaro, Jacolino, Thiella, Stevan. Lazzara, Illiano. SODNIK: Muschini (Pescara). STRELCA; v 10. min. Stevan, v 43. min. Truant. Tržačani so v Piacenzi osvojili dragoceno točko, ki jim dopušča še nekaj upanja na rešitev. Tekma je bila vsekakor zelo težka, saj je Triestina tudi tokrat nastopila z nepopolno postavo, poleg tega pa so tudi domačini v zelo nevarnih vodah in so zmago nujno potrebovali. Tržačani so nastopili z nepopolno in pomlajeno postavo. V vlogi desnega branilca je igral mladi novinec De Gasperi, Martinelli je bil prosti branilec, v napadu pa sta nastopila Naldi in (v drugem polčasu) Rakar; kljub temu pa se je moštvo branilo zelo hladnokrvno in je s hitrimi protinapadi spravilo večkrat v zadrego domačine Začetek ni obetal kaj prida: že v 10. min. je obramba »rdečih* zagrešila eno svojih nepotrebnih napak (Scala in Loppoli sta si žogo podajala v kazenskem prostoru) in Stevan je iz kratke razdalje premagal Colovattija. Domačini so s svojimi napadi še večkrat prišli do tržaških vrat, proti koncu polčasa oa se je tudi Triestina prikazala pred Fioravantijem in v 41. min. izenačila: Ciclitira je streljal kot, prestregel odboj obrambe in podal Truantu, ki je neovirano z močnim strelom, potisnil žogo v mrežo. V drugem polčasu so gostje sicer strnili obrambo, vendar bolj številni pa so bili tudi njihovi protinapadi, predvsem po vstopu Rakarja, ki je zamenjal De Gasperija (vlogo branilca je prevzel Truant, Rakar pa v napadu namesto njega). Tudi sredina igrišča je postajala vedno bolj nepropustna za u-trujene in demoralizirane domačine, ki so tako v zadnjem delu bili celo na robu poraza. Prav zato pa je končni rezultat zadovoljil obe moštvi, čeprav je Piacenza izgubila izredno priložnost, da bi se premaknila na varno sredino lestvice, Triestina pa je s to točko obdržala stik z ostalimi, predvsem pa dopušča s prikazano igro upanje na še uspešnejše nastope, v tekmah, ko tudi neodločen izid ne bo več dovolj za obstanek. Lahko rečemo, da se je nedeljsko kolo zavrtelo v korist Triestine. To pa predvsem zaradi razjasnitve na čelu lestvice, kjer delujeta moštvi, ki bosta v zadnjih dveh kolih odločali o usodi Tržačanov; Reggia-na je namreč po dramatični tekmi premagala z golom v 88. min. Ve-nezio, Alessandria pa je po dolgi seriji uspešnih rezultatov prepustila obe Točki Padovi ter tako verjetno zgubila upanje, da bi dohitela neposredne tekmece za prvo mesto. To pa pomeni, da Reggiani v predzadnjem kolu ne bo nujno potrebna zmaga v Trstu, in (če bo seveda vse ostalo po starem), Alessandria v zadnjem kolu ne bo imela več problemov (ko bo na njenem igrišču nastopila Triestina). Seveda pa ne moremo reči, da bosta moštvi zaradi tega prepustili Triestini točke. Res pa je, da je stanje na dnu lestvice še vedno nejasno in to kolo ni prineslo nekaterim moštvom tiste gotovosti, ni bi si jo morala po predvidevanjih zagotoviti. Govorimo predvsem o Derthoni, ki'Je nepričakovano zgubila na domačem igrišču proti Mon-falconeju, in se je tako zopet znašla v škripcih. Tudi Rovereto ni izrabil brezbrižnosti ^ecca in se je zadovoljil samo s točko, tako, da se ti moštvi še vedno nahajata v bližini Triestine, kateri bi zmaga v Benetkah v naslednjem kolu u-stvarila precej možnosti za obstanek. ODBOJKA MODENA. 24. — Italijanska moška mladinska odbojkarska reprezentanca je osvojila mednarodni odbojkarski turnir v Modeni. V finalnem srečanju je premagala Bolgarijo s 3:2. Jugoslovanska šester-ka je zasedla drugo mesto. Med ženskimi ekipami pa je bila najboljša Bolgarija, ki je brez napora premagala obe nasprotnici, Italijo in Švico. SMUČANJE OPATIJA, 24. — Danes se je začel v Opatiji 28. kongres mednarodne smučarske zveze. Ena glavnih tem tega kongresa bo vprašanje amaterstva. Po neuradnih podatkih tudi znotraj same smučarske zveze nimajo enotnih stališč in opazovalci menijo, da je kongres pred zelo težko nalogo. Mladinske igre v Števerjanu Zmagali so Becciu, Mužič, Srebrnič in Hlede Tudi v števerjanski občini so imeli letos mladinske igre v atletiki. Rezultati so bili naslednji: SKOK V VIŠINO: 1. Mario Becciu 110 cm; 2. Florijan Planišček 11; cm 3. Stanko Škorjanc 105 cm; 4. Kazimir Černič 100 cm. MET KROGLE: 1. Ivan Mužič 7,02 m; 2. Darij Maraž 6,74 m: 3. Marko Škorjanc 5,71 m. SKOK V DALJINO: 1. Aleš Srebrnič 4,02 m; 2. Jožef Feroleto 3,17 m. TEK NA 80 M.: 1. Franko Hlede; 2. Dario Jakin. NAMIZNI TENIS ZAGREB, 24. — Na državnem prvenstvu posameznikov v namiznem tenisu v Zagrebu so se za slovenske zastopnike nadaljevala neugodna presenečenja. Med člani je Vecko zgubil proti Uštoviču in se tako ni uvrstil med osmerico najboljših. V finale so se uvrstili Šurbek, Korpa, Stipančič in Kara-kaševič. Med ženskami se je uvrstila v najboljšo četverico Slovenka Martinčeva. V srečanju Trst — Gorica Tržačani boljši V nedeljo je bilo na stadionu «Prvi maj* v Trstu povratno srečanje med tržaškimi in goriškimi naraščajniki, v telovadnem poligonu in minibasketu. Mladi tržaški košarkarji so premagali svoje go-riške vrstnike z 22:16, v poligonu pa so zmagali Pavel Colja, Ksenija Kocijančič, Mauro Dornik, Klavdija Kocijančič in Livij Pahor. Kot ekipa so se tokrat bolje odrezali Tržačani. O tem zanimivem nastopu bomo v prihodnjih dneh priobčili obširnejše poročilo. Šahovski turnir Brega se bo v kratkem zaključi]. Do konca je še nekaj srečanj. Po 12. kolu .je že vidno, kakšna bo končna lestvica. Ta .je tu im tam še negotova le zato, ker marajo odigrati še nekaj zaostalih srečanj. Prvo mesto še vedno trdno drži Rino Kuret. Medtem pa sta se srečala za drugo mesto Maar in Jankovič in slednji .je zmagal. Lestvica po 12. kolu: Kuret R. — 10,5; Jankovič in Maar — 8; Pra-šelj — 6; Kraljič —• 4,5; Sancin, Svetina in Kuret G. — 4; Marsič, Žerjal in Zok — 3; Pečenik — 2: Starman - 1,5: Pavletič in Dilič -C,5 točk. ZBOJC NA AVTOMOBILSKI DIRKI TRST.OPČINE Po treh desetletjih končno zmaga Tržačana Po dvaintridesetih letih je Trža-lnico, kjer so si zdravniki pridržali čan znova osvojil avtomobilsko dir- prognozo, ko Trst - Opčine. Ta podvig je u-'VRSTNI RED: spel Alessandru Monciniju, ki je zabeležil najboljši čas s svojim avtom porsche 911 STR. Slabo vreme je precej motilo včerajšnjo prireditev. Ploha, ki je zmočila ceste, je pomagala Tržačanu do uspeha, saj je delno pokvarila vozilo Ortnerju. Avstrijec ni mogel tako uporabiti vse moči svojega abartha in je pustil prosto pot Mon ciniju. Mokro cestišče je prisililo voznike k zelo previdni vožji in letos niso dosegli tako visokih poprečnih hitrosti kot lani. Dež in spolzka cesta sta verjetno delno zakrivila hudo nesrečo, ki se je pripetila med včerajšnjo dirko. Mladi avstrijski pilot Herbert Je-rich se je namreč zaletel v drog električne napeljave in se hudo poškodoval. Potrebno je bilo posredovanje gasilcev, da so potegnili iz razbitin nesrečnega vozača. Tako. prepeljali v tržaško bolniš- ga prepeljali v iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniaiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHHiiiiiiiiMiiimiiiiiiiKiiiiiiimini NA MLADINSKIH IGRAH ODBOJKA Danes popoldne začetek pokrajinskega prvenstva Slovenske barve bodo branile dekliške šesterke Brega, Sokola in Bora Na državnem prvenstvu Se dva uspeha Miličeve V Fiuggiju se je zaključilo italijansko državno namiznoteniško prvenstvo, v okviru katerega je izbojevala članica Krasa, Sonja Miličeva, če dva odlična uspeha. V mešanih dvojicah je, skupno s 16-letnim državnim prvakom (med moškimi posamezniki) Bosijem, o-svojila odlično drugo mesto, medtem ko je bil Boris Košuta s Tu-rinčanko Marconejevo tretji. Pri ženskih dvojicah pa je bila Miličeva skupno s Hauserjevo (od tržaškega ARAC) tretja. Podrobnejše poročilo o uspelih nastopih Sonje Miličeve bomo priobčili v kratkem. Danes popoldne se bo pričel na stadionu »Prvi maj* pokrajinski del mladinskih odbojkarskih iger za dekleta. V Trstu se bo potegovalo za naslov prvaka devet šesterk. Od teh so tri slovenske: Breg, Sokol in Bor. Ekipe so razdeljene v tri izločilne skupine po tri zastopnike in zmagovalec vsake bo imel pravico nastopa v zaključnem delu, ki bo prihodnjo soboto. Posamezne skupine so naslednje: 1. skupina: OMA A, San Giacomo in Brunner, 2. skupina: Bor, Časa del Fanciul-lo B in Sokol, 3. skupina: Časa del Fanciullo A Breg in Fari. V prvi skupini bo zanesljiv finalist OMA A. V San Giacomu in Brunnerju ne bi smela naleteti na enakovredna nasprotnika, saj ju je premagala v občinskem delu iger. V drugi skupini bo odločilen spopad med Borom in Sokolom. Tretji zastopnik Časa del Fanciullo B, jima res ne bi smel mešati štrene. Nekoliko bolj izenačena bi morala biti tretja skupina; če bi vse tri ekipe postavili na tehtnico, bi se moral jeziček nagniti v korist Brega. To so naše napovedi, vendar ni rečeno, da se bodo uresničile, ker pri tako mladih odbojkaricah so možna tudi velika presenečenja, kot tudi bridka razočara- nja. Koledar tekem (ki bodo vse na stadionu »Prvi maj*) je naslednji: DANES 18.00 OMA A — Brunner 18.45 Brunner — San Giacomo 19.30 OMA A — San Giacomo 26. MAJA 18 00 Bor — Sokol 18.45 Sokol — C. del Fanciul. B 19.30 C. del Fanciullo B — Bor 27. MAJA 18.00 C. del Fanciul. A — FARI 18.45 Breg - FARI 19.30 C. del Fanciul. A — Breg Zmagovalci vseh treh skupin se bodo pomerili v sklepnem delu, 29. t. m., ob 18. uri na stadionu «Prvi maj*. G. F. • * • V nadaljevanju ženskega promocijskega. .odbojkarskega prvenstva so na Tržaškem dosegli na slednje izide Sokol A — Inter B 3:0 Sokol B — Inter A 3:1 Bor B — Primorec 3:2 In še izid z Goriškega: Corridoni A — Dom 3:1 BOURNEMOUTH, 24. - Anglež Gerald Battrick je osvojil mednarodni teniški turnir v Bournerpou-thu. V finalni tekmi je premagal Franuloviča v štirih setih in sicer s 6:3, 6:2, 5:7, 6:0. Jugoslovan, ki je premagal današnjega nasprotnika pred kratkim, v okviru srečanja za Davisov pokal, je zaigral na svoji običajni ravni le v tretjem setu, v ostalih nizih pa je precej grešil. • « • BRUXELLES, 24. - Romun Ilie Nastase se je uvrstil v finale mednarodnega teniškega prvenstva Belgije. V polfinalu je Nastase premagal Jugoslovana Jovanoviča v petih setih z izidom 8:10, 6:1, 3:6, 6:4, 6:3. Sonjo Miličevo je pričakalo včeraj na tržaški postaji, ob njenem povratku z državnega prvenstva v Fiuggiju, ki je bilo zanjo tako uspešno, vodstvo ŠK Kras in njeni najbolj zvesti navijači LJUBLJANA, 24. — Na znani progi okrog glavnih skladišč je ADM Moste včeraj priredilo veliko mednarodno tekmovanje v kartingu v razredu 125 com. Na tej prireditvi so sodelovali dirkači iz štirih držav. Največ uspeha so imeli zastopniki Z. Nemčije in Poljske, ki so zasedli vsa najboljša mesta. Med Jugoslovani se .je najbolje odrezal Ptujčan Glavnik, ki je v prvi finalni vožnji zasedel tretje mesto. 1. Moncini — porsche 911 STR 4’23”6 s poprečno hitrostjo 109,529 km na uro 2. Zanetti — alfa romeo GTA 3. Galimberti — lancia fulvia HF 4. Pianta — opel commodore 5. Monti — opel GT 1900 V MONTECARLU Jackie Stewart prvi MONTECARLO, 24. — Jackie Ste-wart je ponovno dokazal, da na težki progi Montecarla nima enakovrednih nasprotnikov. Štok je prevzel vodstvo dirke takoj v začetku in ga obdržal do konca. Postavil je dva nova rekorda in sicer najboljši čas v enem krogu in najboljšo poprečno hitrost Presenetljivi drugi je bil Peterson, ki je prekosil vse ostale voznike. S skoraj c-nominutno zamudo je privozil na cilj Ickx, ki je zasedel s svojim ferrarijem tretje mesto. Po tej dirki je lestvica za svetovni naslov najboljšega pilota naslednja: 1. Ste-wart 24 točk, 2. Ickx 10, 3. An-dretti 9, 4. Peterson, Amon in Hul-me 6. KOLESARSTVO PULJ, 24. — Jutri se bo v Pulju začela mednarodna kolesarska dirka za amaterje Alpe - Adria. Na tej dirki bo tekmovalo pet jugoslovanskih ekip, štiri italijanske, dve avstrijski ekipi ter reprezentance Madžarske. Češkoslovaške. Švice, Z. Nemčije in Poljske. NOGOMET PRAGA, 24. — V prvem kolu mladinskega nogometnega turnirja UE FA so bili doseženi naslednji izidi: SKUPINA A: Avstrija — Španija 1:0. Portugalska — Švica 1:0 SKUPINA B: Belgija — Wales 1:0. ZSSR — Bolgarija 5:0 SKUPINA C: ČSSR - Z. Nemčija 0:0. V. Nemčija — Grčija 5:1 SKUPINA D: Poljska — Švedska 1:1, Anglija — Jugoslavija 1:0. ATLETIKA Zdi se, da Jayu Silvestru ne bodo priznali svetovnega rekorda v metu diska, ki ga je Američan postavil prejšnji teden. Tekmovanje, na katerem je Silvester pognal 0-rodje preko 70 m, ni bilo uradno prijavljeno atletski zvezi. Jugoslovanska nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA IZIDI Radnički (K) — Olimpija 1:1 Dinamo — Maribor 1:1 Vojvodina — C. zvezda 1:4 Velež - Hajduk 0:0 Sloboda — Čelik 1:0 Beograd — Sarajevo 4:2 Željezničar — - Partizan 3:2 Radnički (N) — Crvenka 2:0 Borac — Bor 4:1 LESTVICA Hajduk 28 13 12 3 42:24 38 Dinamo 28 14 3 (i 40:22 36 Željezničar 28 14 2 7 45:30 35 Partizan 28 13 9 6 35:22 35 Olimpija 28 10 10 8 37:24 30 Velež 28 12 6 10 43:38 30 C. zvezda 28 11 7 10 51:38 29 Beograd 28 12 5 n 45:41 29 Čelik 28 11 7 10 26:25 29 Sarajevo 28 i) 8 11 37:40 26 Vojvodina 28 8 9 11 31:31 25 Radn. (N) 28 9 7 12 29:35 25 Maribor 28 8 9 11 28:35 25 Sloboda 28 7 11 10 18:26 25 Bor 28 8 7 13 35:51 23 Borac 28 6 10 12 36:56 22 Radn. (K) 28 6 10 12 22:43 22 Crvenka 28 7 6 15 23:42 20 PRIHODNJE KOLO Radnički (N) — Vojvodina: Cr-venka — Dinamo: Maribor — Beograd; Sarajevo — Sloboda; Čelik — Radnički (K); Olimpija — Željez-ničar; Partizan — Velež: Hajduk — Borac; Bor — C. zvezda. 2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD IZIDI Ljubljana — Šibenik 0:1 Mura — Zagreb 0:4 Železničar — Jedinstvo 3:2 Orijent — Zg. plavi 1:0 Karlovac — Varteks 1:0 Metalac — Rudar 1:4 m m. 'ZM a A> » Bologna - Torino 1 Cagliari . Verona j Catania - Napodi j Inter - Laaio x Juveintus - Fiorentina X Vicenza - Sampdiaria X Roma - Milan x Varese . Foggia 1 Mantova - Bari x Perugia - Piša i Tarainto - Atalanta x Padova . Alessandria 1 Chieti - Brindisi X KVOTE 13 — 4.590.000 lir 12 — 143.000 lir Split — Rijeka Rijeka LESTVICA 27 20 3 4 0: 61:13 1 43 Zagreb 28 19 4 5 61:24 42 Rudar 27 19 3 5 40:17 41 Šibenik 27 15 7 5 40:25 37 Varteks 28 13 4 11 43:26 30 Ljubljana 28 11 8 9 37:28 30 Split 27 8 10 9 37:33 26 Karlovac 28 9 8 11 31:44 26 Orijent 27 8 9 K) 31:33 25 Železničar 27 9 7 11 31:40 25 Mura 27 6 9 12 25:40 21 Jedinstvo 27 6 8 13 29:44 2(1 Trešnjevka 27 9 4 14 24:41 20 Zg. plavi 28 7 5 16 28:54 I!) Metalac 28 5 7 16 23:55 17 Rovinj 27 5 6 16 19:43 16 SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA 4. — 5. — 6. — KVOTE 12 — 685.650 lir H — 43.831 lir 10 — 5.871 lir 2 1 2 2 1 X 1 IZIDI Kovinar — Drava 1:2 Celje-Kladi var — Nafta 1:1 Rudar — Izola 1:0 Branik — Ilirija 2:2 Aluminij — Slavija 0:2 Triglav — Mercator 26. t. m. LESTVICA Mercator 16 8 8 2 44:22 24 •Branil*... 19-8- 7 4- 4fc3+"23. Aluminij 19 7 9 3 34:24 23 Rudar 19 8 7 4 34:26 23 Celje-Klad. 19 8 7 4 37:33 23 Slavija 19 6 7 6 30:31 19 Ilirija 19 6 7 6 20:23 19 Drava 19 6 6 7 25:37 18 Nafta 19 5 6 8 21:29 16 Triglav 18 5 5 8 31:34 15 Izola 19 5 5 9 25:29 15 Kovinar 19 3 2 14 19:47 8 PRIHODNJE KOLO Drava — Triglav; Marcator — -Aluminij: Slavija - Branik: Ilirija — Rudar; Nafta — Kovinar; Izola — Celje Kladivar. ZAHODNA CONSKA LIGA IZIDI Zagorje - - Tabor 6:1 Usnjar — Nova Gorica 3:1 Koper — Hrastnik 5:0 Adria — Tržič 4:1 Piran — B. krajina 5:0 Tolmin — LTH 2:0 Ite« j>r ^ še ni vrnila patrulja, ki jo Je Orlov zjutraj poslal, da Sleda sotesko, po kateri je tekel potok. Sonce je že zaha-1^° sence so legle med drevje. Zaradi patrulje Je Orlov 10 strogo pripravljenost. Na položaju se nd nič zganilo. J® bilo Orlovu všeč. Neprestani boji so zredčili četo, zato 0r, ta>rci vedeli, da je življenje neopreznih na tanki nitki. Sle?v je od časa do časa primaknil daljnogled k očem, pre-1 kotlino pod seboj ta ga spet odložil. Po neprestanih ‘odah in borbah je za spoznanje upadel, koža na obrazu, Je V?a °d vetra ta sonca, je bila kakor skorja, skrb pa mu LESTVICA Koper 19 14 2 3 45:14 30 Zagorje 19 12 3 4 35:24 27 Usnjar 19 10 3 6 41:28 23 N. Gorica 19 7 8 4 44:30 22 Piran 19 9 4 6 38:26 22 Tolmin 19 8 5 6 29:23 21 Hrastnik 19 7 5 7 34:33 19 Adria 19 5 8 6 35:29 18 B. krajina 19 6 3 10 31:43 15 Tržič 19 5 4 10 29:55 14 LTH 19 5 2 12 24:32 12 Tabor 19 2 1 16 20:68 5 PRIHODNJE KOLO Tabor — Tolmin; LTH — Piran: B. krajina — Adria; Tržič — Koper: N. Gorica — Zagorje: Hrastnik — Usnjar. a^^risala nekaj novih gub okoli oči. Videti je bil malo manj tfjj/^avesten, toda Pajku se je zato zdel dostopnejši ta manj tL°£tav. Ko ni bilo Pajka, mitraljezca in Ane, se je počutil tolvfta10- Celo osamljenega se je počutil. Segel je v žep ta Iekel dve cigareti ta ponudil eno Pajku. j^^Komisar, to je zadnje od bornega plena, potem bova praprot, če ne bomo zaplenili kaj novega.» PaJk se je grenko nasmehnil in obema prižgal. ‘'Bomo pa poslali koga v Idrijo.« 0f] *'Ne bo treba, upam, da bodo sami prišli,« so se zasvetile hjj oči. Popoldne Je pripovedoval komisarju o borbah, ki °8a. 8 Ceta vodila na dolomitskem področju z Nemci in be-jSardistj, ki so hoteli na pomoč obkoljeni Idriji. Brigada je VfJtata kolono tankov ta avtomobilov na ceptl. Nemci so hllj sosednji bataljon ta njegovo četo s položajev in Ju go-'taleč v strmo pobočje, dokler jih nd z napadom v bok taotil bataljon sosednje brigade in jih rešil velikih žrtev. SejJ'^snjka.10 nam Je Primoža in njegovega Šarca. Nekajkrat ®e zalotil, da sem hotel zavpiti: Primož, za tisto skalo btaik! Tudi Ane ni bilo, da bi obvezala ranjence. In ne Jo ]' Pajk, da bi držal moralo v četi. Pri prehodu čez cesto staknll Keča v nogo. Da bi ga videl, Pajk! Vse Je preklel Ota, kar more srečati od rojstva do smrti. Z vžigalno kro-to,50 ga spekli v stegno. Na srečo mu Je prebila le meso, lo a Srdo ga je razmrcvarila ta ožgala. Precej krvi je izgubil v.,.0®1!! smo ga vso noč. Ko smo ga zjutraj oddali brlgadni je imel solzne oči. Naročil je pozdrave zate, Pajk ta za Primoža, če bi se vrnila. Potem so ga odnesli ta i^giinii je s kolono ranjencev, kdove kdaj se bo vrnil v četo. Imel sem težave. Novincev se Je prijemalo malodušje, utrujenost, lakota, noči brez spanja, zmanjkalo nam je mutacije. Godrnjači so širili v četi nezadovoljstvo ta dva sta nam pobegnila. Vojko ju je osumil, da sta bela, pa je bilo prepozno, da bi ukrepal. Ce bi ju ujedi, bi ju dal ustreliti na mestu. Potem smo, kar nas je ostalo komunistov, stopili skupaj in med ljudmi ustvarili boljše razpoloženje. Najslabše je, Pajk, če ti fantje izginjajo drug za drugim, potem imaš občutek, kot da ti trgajo meso s telesa. Vsak dan te je manj, z vsakim, ki ga ni, izgine košček samozavesti. Veš, da te jemije vrag, držiš se in če ta človeka, ki pride pomagat, padeš in te ni več.« Pajk ga je poslušal, ne da bi prekinjal njegovo pripoved. Bolezen ga je močno potrla. Obraz se mu je zožil, bal je prstene barve. Oficirska bluza, ki jo je prinesel z Dolenjskega, je ohlapno visela na njem ta na pasu je napravil že novo luknjo. Orlovu se je zasmilil ta ta se čudil, da so ga krstili za Pajka, ker je bil tako droban. Le oči so mu motno žarele kot dva ostaja pod razoranim čelom. Pajk, Orlov ta tudi drugi, ki so bili dalj časa v brigadi, so bili videti mnogo starejši, kot so bili v resnici. Sicer pa pravijo, da leta niso merilo za’ starost, temveč življenjska izkušnja ta biološke sposobnosti. Teh pa so imeli vsi, ki jim je uspelo, da so ostali živi, dovolj. Ko je Orlov to premišljeval, je umolknil ta čakal, kaj bo dejal Pajk. «VoJna je, Orlov,« je mimo rekel Pajk. «Nove bomo dobili,« je nadaljeval z upornostjo žilavega človeka, ki mu ne kloni duh, čeprav opleta kakor senca, bolan, lačen, Izčrpan in samemu sebi laže, da je še močan, zdrav; in tako vzdržuje pokonci sebe ta druge. «Tako je, Orlov, še celo mi, ki smo vajeni in ki ta boj dojemamo globlje kot novinci, dajemo iz sebe vse, da vzdržimo; razumljivo je, da je novincem vsaj od začetka zelo težko. Delati moramo z njimi. Zdržali bodo, ker morajo. Midva pa morava napraviti tako četo, kot je bila na Mohorju ta v Železnikih.« «Oh, Pajk,« je zavzdihnil Orlov ta položil brzostrelko čez kolena, «senca smo tiste čete! Takrat nas je bilo šestdeset in polovica starih partizanov. Danes pa nas je z Ano ta kuharjem vred osemintrideset. Dali so nas v to sedlo, da pridemo k sebi, ta obljubili so nam nove ljudi. Pa kaj to! Spremlja me slab občutek, da si vsak, kdor me vidi, misli: kaj je z Orlo-vom, da je zapravil toliko ljudi. Čete, ki se je prime smola, Je ne zapusti kmalu. Vsak, ki pride vanjo, Je vnaprej nesrečen ln komaj čaka, da bi šel drugam.« «Ko sem bil sam, sem razmišljal o četi,« je dejal Pajk ta se naslonil na šotorsko krilo, pogrnjeno čez okop. «Saj veš, kaj tl dober kolektiv pomeni, dokler si v njem. Hudičevo pa se zaveš, ko sl sam. Tak si kot ptica s pristriženimi perutmi. E rez moči, samo upanje te še drži pokonci. Le nazaj te vleče, čeprav bi lahko počival kakšen dan. To ti pravim zato, da boš razumel, kar ti hočem povedati: četa je živ organizem kakor telo; če oboli en sam del, to čuti oelo telo. Ali veš komandir, kakšen občutek Imajo tisti, ki so jim odrezali ude?« «Ne morem si predstavljati tega. Verjetno pa grozen.« «Jaz sem govoril z našimi ranjenci. Včasih dobe občutek bolečine v nogi ali v roki, ki Je tarnajo. In te bolečine so obupne. Prav tako so za četo ljudje, ki so nekaj pomenili ta jih ni več. Boli. Telo mora izgubo preboleti m jo nadoknaditi. če pa v četo namesto dobrih ljudi dobiš godrnjače, imaš nove kužne klice. Novo bolezen. Četa je bolna. Ce pogledava resnici v oči, smo sedaj bolna četa. In nekaj sva zato kriva tudi midva,« je dejal Pajk z žalostnim, vendar kljubovalnim izrazom na licu. ((Poslušaj! Z vsaldm prstom sem živel za četo in kolektiv. Ko sta bila od Nemcev ubita oba borca sosednje čete, ki sta z menoj vred zaostala, sem ostal sam. Gospodar, pri katerem sem se skrival, me je povabil, da bi se zdravil pri njem še kakšen teden, pa sem bolan odšel naprej za brigado. In veš, kaj mi je rekel neki mlad zdravnik na diviziji. Da sem simulant ta saboter. Povem tl, da bi ga ustrelil, če me ne bi eden od višjih, s katerim smo skupaj j uri šali na Turjak, pomiril in rta preskrbel nekaj zdravil. Vidiš, kaj pomeniš v četi, tam, kjer te poznajo in kaj pomeniš tam, kjer te nihče ne pozna. Pa zavoljo tega nisem izgubil morale. Mi- na Pajk' Si’ ^ w prišla švabska kolo- na v zasedo. Dobra zmaga bi vrnila moralo. In da spet pri- STroKaeTJSS ^ “ “torem° «•*”• ■«»>»•» ((Pusti to, Orlov. Ena borba ne ozdravi čete začeti mo-rava z ljudmi ta odstraniti nevidni razkol, ki se’ je ustvaril 86 nan^U' da se bom s teboj odkrito te ma 28 Seb0j več ljucU kot u' Mitraljezec je. Najtežje napore prenaša. Tih je, vsem za vzgled Poleg nteanPa Je kg3,1!- Pameten kot sva midva, čeprav svojega zna-naP4huie- ce sta vidva na tihem v boju kljutbuJe’ *° ^'dje z njim ta ne s teboj. Avtoriteta položaja Je tam, kjer poka, premalo. Vsak misli s svojo glavo« nmn^gedaa ^ Pajk je brezobzimo dregnil v Orlovo Z' Z l f zatačijlTO in užaljeno nakremžil: «že dolgo , da si ti Primoževa potuha. Preveč ga zagovarjaš Prav te’ iS SirffkritrfMOKtd* ^ nekaj grešil, krivda pa je drug-tete« V^n0’ da bl napihovala stvari. Raje se ne razgovar-jajva o tem, da se ne bom Spet razjezil» «Bešili jih bomo med seboj, preden se bodo vmešali dru- f^J* v četl' °rlov. 1,05 prevzel del odgovornosti in tudi krivde,« je dejal Pajk odločno in se zazrl komandirju v .. bi * vtllcal?>> je razdraženo ugovarjal Orlov ta bij pripravljen, da se sporečeta. ((Partija, Orlov.« Orlova Je spreletelo, kot da ga Je nekdo udaril v trebuh ta ga pustil sredi ceste. Razdraženo bi rad usek? nazaj S S M° JCT nik°?ar- °rlov J® bU človek akcije, W ga politika m mnogo zanimala, partija pa je bila vsemogočna in anonimna sila, ki se ji je brez pomisleka pokoril. (Nadaljevanje slediJ Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/H PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnice GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni DanKi v Ljuoiiani jv -■ * • ADIT. - DZS, Liubliana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 zu Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200 finan*?° upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali og 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaje> vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Stran 6 25. maja 1971 upravi. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT Truplo izraelskega konzula našli po tednu dni neuspešnega iskanja ZARADI HUDEGA POTRESA V VZHODNI TURČIJI V Argentini ugrabili britanskega častnega konzula ISTANBUL, 24. V Istanbulu so našli truplo izraelskega generalnega konzula Ephraima Elroma, ki so ga ugrabili pred tednom dni. Kot znano je Elroma ugrabila skupina ljudi, pristašev Turške narodnoosvobodilne vojske, ki je zahtevala od turške vlade naj izpusti iz jače do 17. ure 20. maja vse revolucionarje, v nasprotnem primeru bobo konzula ustrelili. Turška vlada je odločno odklonila sleherno pogajanje z ugrabitelji in takoj začela s temeljitimi preiskavami, ki pa niso privedle nikamor. Aretirali so nekaj oseb in predstavili v parlamentu zakonski osnutek, ki predvideva smrtno kazen za tiste, ki zagrešijo politične u-grabitve. Turška policija je aretirala dve dekleti, Kodrye Ozgen in Julide Zain ter mladeniča, Omerja Eron-ga, ki jih sedaj zaslišuje. Truplo izraelskega konzula so našli v stanovanju, nedaleč od njegove hiše. Roke je imel zvezane, ustrelili pa so ga s tremi streli v tilnik. Njegove posmrtne ostanke so že prepeljali v Tel A vi v, kjer so ga pokopali. Ephraim Elrom je bil nemški Jud, čigar priimek je bil v stari domovini Hofstadter. Bil je dolga leta, že pod Angleži, visok policijski funkcionar. Ko so Eichmanna prepeljali v Izrael ga je spraševal prav Elrom. Imel je za sabo več misij tudi v inozemstvu. V diplomatski službi je bil komaj dve leti, po smrti edinega sina, ki se je ponesrečil v neki letalski nesreči. Tudi v Egiptu ostro obsojajo _ u-mor konzula Elroma. «Journal d’E-gypfc> je umor označil kot »gnusni ziočin*, ki nikakor ne more pomagati herojski borbi palestinskega ljudstva za svojo osvoboditev. Časopis poziva turške oblasti naj nemudoma odkrijejo krivce. ROSARIO, 24. — V Argentini so ugrabili britanskega častnega konzula Stanleya Sylvesterja, 57-letne-ga ravnatelja industrijskega podjetja za konzerviranje mesa Swift. Do ugrabitve je prišlo v Rosariu, 420 km od Buenos Airesa. Policija je takoj postavila več cestnih blokov, in praktično izolirala mesto. Sylvester je pravkar stopil iz hiše, ko so se mu približali trije oboroženi mladeniči in dekle, ki so ga spravili v avto in odhiteli. Avto je policija našla kmalu po- tem. To je že tretji britanski funkcionar, ki so ga ugrabili v Ameriki. Najprej so ugrabili britanskega veleposlanika v Urugvaju Geof-freya Jacksona, ki je še vedno v rokah tupamarov sicer od 8. januarja. Oktobra 1970 so v Kanadi quebeški separatisti ugrabi-šefa trgovinske delegacije Jamesa Crossa in v istem času ministra za delo Pierra Laporta. Slednjega so ubili, Crossa pa so spustili po dveh mesecih. Kaže, da so Sylvesterja ugrabili pripadniki ljudske revolucionarske armade, tako je vsaj napisano na sporočilu, ki ga je nekdo pustil v baru v Rosariu. Sporočilo pravi, da so Sylvesterja ugrabili ob priložnosti tedna v počastitev spomina Luisa Norberta Blanca 15-let-nega fanta, ki ga je policija ustrelila. Kot dokaz, da je britanski konzul v njihovih rokah, so priložili njegovo osebno izkaznico. V zvezi s Sylvesterjevo ugrabitvijo so aretirali štiri osebe. Policija nadaljuje z iskanjem. šanj dogme in verskih obredov. Združenje se bojuje tudi za ponovno uveljavitev stare latinske liturgije. — 'ss7 Protiofenziva tradicionalnih katoličanov Skoraj popolnoma uničen Bingol in več kot 300 okoliških vasi V glavnem mestu pokrajine je potres uničil 90 odst. vseh poslopij - Število žrtev gre morda v več tisoč [ŠPORT ŠPORT ŠPORT V 1. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI RIM, 24. — Konec tega tedna se bo sestalo v Rimu več tisoč katoliških vernikov, ki bodo skušali poudariti svojo privrženost tradicionalnim oblikam katoliških obredov in predvsem zamisli o brezpogojni pokorščini škofom in papežu. Katoliški »tradicionalni pra-voverniki*, ki so včlanjeni v združenje »Pro ecclesia Romana Ca-tholica* bodo prispeli v Rim iz številnih krajev Italije, Francije, Španije, Belgije, Holandske, Zahodne Nemčije, Združenih držav Amerike in Mehike. Na tiskovni konferenci združenja »Perc*, so pubudniki gibanja pozvali vse vernike na boj, ki naj .zagotovi rimskemu papežu absolut-io nadoblast proti vsaki obliki olegialnega vodstva v cerkvi. Na-lalje so zahtevali absolutno vrednotenje hierarhične ureditve cerkve ter svetosti duhovništva. Poudarili so nadalje številne druge zahtevke, Id se tičejo raznih vpra- ..................................................................im.... TRŽAŠKI DNEVNIK ZARADI SPOLZKE CESTE IN NEPREVIDNOSTI V NEDELJO DVANAJST RANJENIH V TREH PROMETNIH NESREČAH Eden od ponesrečenih je ponoči podlegel hudim poškodbam Moker, spolzek asfalt je ponovno :6rjal smriino žrtev. V nedeljo zgodaj popoldne sta v Ul. D’Alvlano trčili dve vozili, ki sta razbiti obstali sredi ceste. Medtem ko se je lastnik forda taiunus 44-letnd Leone Daniele iz Ul. Navali rešil te z odrgninami po nosu in prsnem košu, so morali 63-letnega upokojenca Orlanda Cintlollja iz Istrske u-lioe, katerega je z renaultom zaneslo na levo stran cestišča, nujno odpeljati v bolnišnico, kjer so ga pridržali s prognozo okrevanja v 3 mesecih. Njegove poškodbe so bile hujše kot je spočetka kazalo, vrhu tega pa ranjeni upokojenec ni prenesel šoka, zaradi česar ga je srčna kap v ponedeljek ob 3.30 spravila v grob. Kako in zakaj je nastala nesreča, pa raziskujejo karabinjerji, ki so jih očividci poklicali na kraj. Huda nesreča se je pripetila v nedeljskih poznih večernih urah v Ul. Flavia pri kinu Lumiere, kjer se je avto, v katerem so bite štiri osebe, verjetno zaradi spolzke ceste obrnil okoli svoje osi, trčil v parkirano vozilo, od katerega se Je odbil prav pred avto, ki je tedaj privozil po cesti. Trčenje je bito neizbežno in 24-letna Slava Bogateč iz Križa 176 je padla iz vozila na asfalt, kjer je ranjena obležala. Z njo, ki se bo morala zdraviti na ortopedskem oddelku kakih 40 dni, so v bolnišnico odpeljali tudi 59-tetnaga R. Collintja iz Carduccijeve ullloe, 37-letnega Roberta Del Picco-la iz’ Ul. S. Cilino In njegovo 33-letno ženo Anito. Oba ranjenca so pridržali v bolnišnici. Del Piccolo-vo pa so po prvi pomoči odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh. Skoraj istočasno se je na obalni cesti pripetila prav tako huda prometna nesreča, ki jo je treba pripisati neprevidnemu prehitevanju na nepreglednem ovinku. 42-letni natakar Alfredo Zingarelil Iz Ul. Balamontl, s katerim je bila 21-letna točajka Gloda Hill s Trga Stare mitnice, je namreč hotel s svojo giulto prehiteti številna vozila, pri čemer se je premaknil na levo stran obaioe ceste. Prav v tistem trenutku je privozili z nasprotne strani s lordom 29-letnl Romano Sperti lz Ul. Roncheto s štirimi prijatelji. Pri trčenju so se vsi ranili, zaradi česar so nekaj minut po 11. uri pripeljani v bolnišnice 6 ranjenih oseb. ZimgareUija so pridržali na sprejemnem oddelku, Hil- lovo na nevrokirurškem, Spertija pa na I. kirurškem oddelku. Poteg teh so moralll sprejeti 37-letneg» Giorgia Giullanija Iz Ul. Contl na nevrokirurškem, 40-letnega Alda Medeosslja lz Ul. S. Vito na I. kirurškem, 33-leinega Stelia Giulla-ndja lz Ul. Balamontl pa na sprejemnem oddelku. Okrevali bodo v 7 do 10 dneh. Škvadrist... (Nadaljevanje z 2. strani) ISTANBUL, 24. — Prejšnjo soboto .je Turči,jo prizadel hud potres, ki je imel svoj epicenter v kraju Bingol in okolici. Potres je bil silovit ter je porušil v prizadetih krajih večino stanovanjskih hiš. Koliko je človeških žrtev se še ne ve. Doslej so izkopali iz ruševin 710 žrtev, toda ta številka spada le v uradno štetje žrtev, katerih število se bo verjetno dvignilo na več tisočev. Prebivalci mesta Bingol so prebili noč na prostem, kjer so zakurili velike ognje. Po poročanju turškega radia se reševalnim ekipam še ni posrečilo, da bi prodrle do osrčja te najnovejše naravne katastrofe. Ob 3.15 po italijanskem legalnem času so zabeležili ponovne potresne sunke. Ker pa je bilo v Bingolu uničenih že 90 odstotkov stanovanj, niso zabeležili drugih žrtev oziroma večjih poškodb na stanovanjih. Ponoči so reševalci reševali iz ruševin nekega hotela v Bingolu številne goste. Po najnovejših poročilih .je potres uničil v okolici Bingola 322 naselij. To število pa bo lahko še naraslo, Področje, ki ga je zajel potres ker se oblastem še ni posrečili) ........................................n...................m.."""...... PO SKORAJ PETDESETIH DNEH BRUHANJA Ponovno ogrožena naselja na obronkih ognjenika Etne Zamrli prejšnji rokavi ognjeniške reke - Lavin tok si utira nove poti proti naseljenim krajem V zadnji domači tekmi Vesna ohranila remi priti v stik s številnimi kritji. Po izjavah uradnih krogov je po; tres prizadel veliko večino poslopij v glavnem pokrajinskem mestu ter v bližnji okolici. Od 4.000 hiš v Bingolu jih je 1.550 popolnoma uničenih, drugih 1.300 pa zelo hudo poškodovanih. Baje je samo okoli 200 hiš popolnoma nepoškodovanih. V Bingolu je potres popolnoma uničil državno bolnišnico in šolo za babice. Zelo hudo poškodovana sta tudi gimnazija in poštna palača. Tudi številne stavbe turške vojske so hudo poškodovane. Ranjence so po prvi nujni pomoči poslali v mesto Elazig. Na kraj nesreče so prišli visoki predstavniki turške vlade, med njimi podpredsednik vlade Sadi Ocas, minister za zdravstvo Turkan Ayol, minister za javna dela Selahetin Baburougli ter številni poslanci in senatorji. Po sporočilih turškega «Rdečega polmeseca* (ki odgovarja našemu pojmu Rdečega križa) so že poslali v Bingol 9.000 šotorov, odeje, kruli in razna sredstva za prvo pomoč. Tudi iz bližnjih krajev so ljudje prostovoljno poskrbeli za pomoč ponesrečencem. Iz mesteca Mus je že odšla avtomobilska kolona kakih sto vozil, ki pelje razen material za pomoč ponesrečencem. V soboto zvečer so ljudje na potresnem področju hudo trpeli zaradi mraza. V zadnjih urah je povezava s potresnim področjem mogoča le z izrednimi radijskima zvezami turške vojske. Vesna — Libertas 0:0 VESNA: Tretjak, Zoffoli, Carmeli (Sulčič), Skrem, Verzier, Barbia-ni, Košuta, Tence, Švab, Milič in Finotto. LIBERTAS: Premate, Vidora, Pao-lich, Bertoli, Delise, Melon, Rus-so, Cadenaro, Bubnich, Krisman, Privileggi. SODNIK: Palamita iz Vidma. je dejal, da so bombe OTO »stare in jih več ne uporabljajo*. Žal ni mogel pričevati izvedenec, katerega je tožilec Borraccetti hotel vprašati zakaj so jih torej uničili. Javni tožilec: «Postavili ste stražo pred hišo. Zakaj ste takoj pomislili na Neamija, ukaz za aretacijo pa je bil dan mnogo pozneje?* Zappone: »Hoteli smo ga zaslišati. Veste, karabinjerji so sprožili tudi proti njemu preiskovalni postopek zaradi poskusa pokola (tentata strage) v zvezi z zabojem razstreliva, ki so ga našli na oknu neke slovenske šole (pri Sv. Ivanu, pripis ured.). Vendar se Neami ni vrnil domov*. Zaslišali so nato še nekaj prič, med temi tudi otroka, ki je našel bombo. Popoldne, k0 se je sodna razprava nadaljevala, je javni tožilec razvil svojo tezo: Neami je kriv, prijavljen je bil tudi zaradi poskusa obnovitve fašistične stranke, poleg tega je svojo krivdo podpisal z begom. Istočasno pa je javni tožilec priznal, da je bila sodna preiskava zelo pomanjkljiva. Zahteval je 2 leti zaporne kazni. Giacomelli in Carlet sta seveda zahtevala oprostitev in namigovala, da je vse skupaj mahinacija. Nekajkrat ju je moral Borraccetti o-pomniti, da ne govorita v sodni dvorani salojske republike, saj je Carlet govoril celo o rdeči nevarnosti, bombe pa pripisoval ali Boni-tu (češ da je, po trditvah dr. Zap-poneja, »član revolucionarnih delavskih skupin, ki nastajajo v tržaških tovarnah*!) ali — še preprostejše - otrokom, ki naj bi se z njimi igrali. Kar zadeva Neamijev beg pa je Giacomelli še ironiziral rekoč da je bil tistega dne Neami ves popoldar doma in da ga je policija počakala šele tedaj, ko je odšel. . . Sodniki itrekli razsodbo ob 18.25Č o/rusUtf-av zaradi pomanjkanja dok'V C CATANIA, 24. — Ko je že prevladovalo prepričanje, da je bruhanje ognjenika Etne pri kraju, se ;e stanje na ogroženem področju korenito spremenilo. Skoraj vsi dosedanji tokovi lave po obronkih ognjenika so skoraj popolnoma usahnili, toda novi izbruhi dovajajo po drugih poteh še večje količine magme. Iz osrčja zemlje še vedno vrejo brez prestanka velike količine lave, ki se pomikajo navzdol z veliko hitrostjo. Kaj se dogaja v notranjosti velikega sicilskega ognjenika ni znano niti najslovitejšim strokovnjakom catanijskega vuikanološkega inštituta in drugih podobnih ustanov, ki se ukvarjajo z delovanjem vulkanske gore. Strokovnjaki so menili že pred dnevi, da bi morebiten izbruh plinov ublažil pritisk lave pri izhodnih žrelih, od koder bruha lava. V resnici se kaj takega ni zgodilo. Nekateri vrelci so sicer skoraj zamrli, toda ognjena magma je prestopila korita po katerih je lava ze drsela nekaj dni ter je začela preplavljati nova področja. V^tem trenutku se pomikata proti nižjim predelom z razmeroma veliko hitrostjo dva rokava, ki ogrožajo vasi For-naizzo in vsaj posredno S. Alfio. Ognjena fronta, ki se pomika naprej s čelom, ki meri 200 ali 300 metrov, ogroža najbolj vas Fomaz-za, čeprav še ni popolnoma izključeno, da ne bi podobna usoda zajela slej ali prej tudi S. Alfio. Finančne oblasti so spričo katastrofe, ki je prizadela področje odpisale začasno vse davke do konca letošnjega leta. manifestacijo, s katero je hotelo podpreti zakon, ki ga bodo v kratkem predložili italijanskemu parlamentu in ki zadeva svobodnejšo ureditev vprašanja splava. Gibanje je raztrosilo letake v katerih pravi, da zabeležijo v Italiji vsako leto od 2 do 3 milijonov prikritih splavov. Kot je znano, italijanski zakon smatra splav za prekršek ter ga kaznuje z zaporom tudi v primeru posilstev, bolezni itd. Kljub prepovedi policijskih oblasti je bila podobna manifestacija tudi v italijanski prestolnici. Na Trgu Navona se je zbralo kakih 30 ljudi, ki so zbirali podpise za novi zakonski predlog. Na zborovanju so govorili predstavniki radikalne stranke in »gibanja za o-svoboditev žene*. prestolnici severne Irske, Belfastu, toda kljub temu se je mnogim posrečilo, da so «utihotapile» v južno Irsko kontracepcijska sredstva. PRAGA, 24. — Sovjetsko nadzvočno letalo «TU 144*, ki se kosa s podobnim vzorcem nadzvočnega letala tipa «Concorde» ki ga gradijo v Angliji in Franciji, je danes prvič poletelo s sovjetskega ozemlja ter je pristalo na praškem letališču. Tu se je zbrala velika množica ljudi, ki so bili navzoči pristanku tega novega letala, ki pa je sicer preletelo razdaljo med Moskvo in Prago s podzvočno hitrostjo. Vesna je v nedeljo igrala zadnjo tekmo pred lastnim občinstvom v prventsvu prve kategorije. Križani so se v poslovilni tekmi spoprijeli z Libertasom ki bo prav tako nazadoval v nižjo kategorijo. Bilo je to srečanje dveh razočaranih ekip, ki sta tudi v poslovilni tekipi igrali slabo. Kazalo je, kot bi se domenili obe moštvi za remi, kajti le redkokdaj so se napadalci približali nasprotnemu kazenskemu prostoru in vse akcije so se osredotočile na sredini igrišča. V začetku je Vesna vzela vajeti igre v svoje roke. Sprožila je nekaj akcij, ki pa niso rodile sadu. Gostje so skromno odgovorili, sprožili so kak protinapad, a niso nik dar spravili v težave domače o-brambe, ki je hladnokrvno strla vsako pobudo nasprotnikov. Proti sredini polčasa .je Tence zamudil edinstveno priložnost, ko je streljal naravnost v vratarja v samem kazenkem prostoru. Tudi v drugem delu igre se je ponovila slika prvega polčasa. Igralci so nejevoljno tekali za žogo. Napak je bilo na pretek. Tako i-gralci kot navijači so nestrpno čakali na končni žvižg. Remi brez gola, brez borbenosti in požrtvovalnosti. Še eno kolo in končalo se bo prvenstvo za kriško enajsterico. Bilo je to razočaranje za igralce in navijače. Ekipa te namreč izpadla iz prve kategorije že dolgo pred zaključkom prvenstva. Zadnje tekme so bile le nazaslužena agonija za moštvo, ki se je dobro pripravilo za to prvenstvo. Križani pa so i-meli dokaj smole. Zaradi neizku šenosti so namreč nerodno zgubili celo vrsto tekem, kd bd jih lahko remizirali ali celo osvojili. S R® razi pa je ekipo zajelo malo*£-la S tem pa je enajsterica vsako pobudo in svoj način 111 Najprej je dal ostavko tren®r,v,,si. danicci. Zamenjal ga je C(>'aU.re. Navijači so upali, da bo nov* n, ner le popravil položaj. A žarna . Položaj je postal sila kočljiv. P0 -pa so bili katastrofalni (S. O 4:0, Manzanese 5:1, Cremcafte itd.). Tudi Colaussi je dal ostav • Ekipa je ostala brez trenerja, r ^ stavnikom društva je ostala le uteha, da uvrstijo v prvo eK ■ domače igralce, ki bodo lahko hodnje leto zamenjali letošnje gometaše. MILAN, 24. — «Gibanje za osvoboditev žene* je danes organiziralo Iz Dublina v Belfast po kontracepcijska sredstva DUBLIN, 24. — »Gibanje za o-svoboditev žene* je sprožilo novo ofenzivo glede kontracepcijskih sredstev v irski republiki. Kakih 40 mladih žena, ki pripadajo temu gibanju, je odpotovalo v Belfast, v severno Irsko, kjer so kupile ta sredstva, katerih prodaja je prepovedana v irski republiki. Pobuda je imela velik odmev v irski javnosti ter je zato prišlo na železniško postajo v Dublinu veliko število časnikarjev in carinskih funkcionarjev. Mlade žene niso skrivale razlogov za svoj obisk v Tako se je klavrno končala prva kriška izkušnja v tej kate* riji. Navijačem in predstavnik društva pa je treba priznati, da ^ požrtvovalno sledili moštvu hwi najkočljivejših trenutkih. Njm?™. navdušenje bi gotovo zaslužilo ® gačno plačilo. , , b. *• ..............................>■>■>>»».".""..... PO ODKRITJU TRUPLA MILENE SUTTER Raziskave se nadaljujejo Kakšen pomen ima drugi potapljaški pas, ki so ga našli v morju? GENOVA, 24. — Namestnik državnega pravdnika dr. Nicola Mar-vulli si je danes podrobneje ogledal pas s svinčenimi utežmi, ki sta ga pred dnevi našla dva genovska potapljača nedaleč od_ obale, na kraju oddaljenem približno 600 m južno od plaže, na kateri so našli truplo nesrečne Milene. Potapljaški pas ima le eno utež, pobarvano z rdečim anilinom. Lo-renzo Bozano, ki so ga aretirali pod obtožbo, da je umoril Sutterje-vo, je isti večer, ko so našli Milenino truplo in so mu pokazali pas, s katerim je bilo obteženo, izjavil preiskovalcem, da tega pasu ni nikoli videl, njegov pa da je imel rdeče uteži. Njegovo verzijo je potrdil tudi Ferdinando Camera, njegov prijatelj, ki pa je obenem rekel, da se mu zdi, da niso bile vse uteži pobarvane z rdečo barvo. Seveda, vse to je lahko tudi brez vsakršnega pomena: kdorkoli Kl namreč lahko zgubil tak pas. Preiskovalci imajo še drugo teorijo: tudi drugi pas naj bi bil pritrjen ob Mileninem telesu, ko pa jo je morilec vlekel po kamnih, naj bi se pas odpel in končal v morju. Morilec je verjetno mislil, da bo tudi s petimi utežmi, kolikor jih je bilo na prvem pasu, truplo ostalo potopljeno, ni pa računal na dejstvo, Zadnje čase je Etno ponoči videti z razdalje več desetin kilometrov naiiiiiaiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiimiiiiiuiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiini V PRIJATELJSKI TEKMI V nedeljo v Štandrežu «mladi» - «stari» 3:2 MLADI: Faganel II, Faganel !’ Zin, Rupil, Makuc, Nanut, Koa / Klaučič, Tabaj E., Marvin, STARI Boškin, Gajotto, .BriSu’ žežlin, Puja, Paškulin, Bizal Ferfolja I., Petejan M., Berau I., Tabai M. j p, STRELCI: p.p. Brajnik v 32; Kodrič v 10’. Klaučič v 10. B jan M. v 22’ in 32’. V četrtek sta se na n°Sornejfjpi igrišču v Štandrežu pomerili sedanje Juventine in njeni ne, ?alo igralci. Za to tekmo je v!a ^0. veliko zanimanje po vsej vasi- _ kaz za to je bilo številno občin® ob robu igrišča. Ves čas bilo slišati ploskanje in sP°P"a |. klice, zlasti v prid starejšim ^ j cem. Za te so se njihovi naV-Valo skoraj bali, da jim bo zman.f sape pred koncem tekme. A m -lo tako: čeprav s stisnjenimi *vj9 mi, so vsi «ex» lepo odigrali ' tekmo. Da je bilo v štandrežu to- srečanje res veliko zanirn® dokazujeta razen številne Putl {il. tudi pokala, ki sta ju dali n® * jio polago dve domači tvrdki: L'arv.a Nanut .je dal pokal tovarne Prinz Brau, Rudi Nanut pa P\j,e. svoje vinske kleti, tako da so magani in zmagovalci prišli o° je nagrade. , ko- Tekma se je vseskozi odvija1® ^ rektno. Zlasti v prvem polčasu ^ bili starejši kos hitremu so ga bolje uigrani narekovali ši. Zato se je prvi polčas za ,a(yhi le z enim golom v prid 1113 ki ga je zabeležil Brajnik. ^ V drugem polčasu se ie ,,n j e tekme nekoliko umiril, a bl ?jPo-več dosežkov, dva za vsako e*\ja. Kodrič in Klaučič sta povedla,^ de na 3:0, toda ko so se n,ilT1j, že veselili premoči nad s^are'^)ič TOREK, 25. MAJA 1971 TRST da se bo spričo razpadanja razvil plin, ki je dekletovo truplo dvignil na površje. Medtem nadaljujejo s preiskavami, da bi ugotovili, kako so ubili Mileno Sutter (do sedaj kaže, da so jo zadušili) in če so jo pred smrtjo posilili. Proučujejo tudi lase, ki so jih našli na Bozanovem puloverju. Analize s tem v zvezi so žeto težavne: tudi lasje, kot kri so razdeljeni v skupine: Milenini sodijo v skupino 0, kot 60 odst. las prebivalcev severne Italije. V to skupino spadajo tudi lasje Lorenza Bczana, le da so njegovi mnogo bolj temni. Tri dni po umoru Milene Sutter, je 28-1 etni Alessandro Carozzino našel v morju beto veslo. Sinoči ga je prinesel na kvesturo v upanju, da bo tudi to prispevalo k razvozlanju tega zapletenega vprašanja. Vsaj za seda.) policija ne pripisuje mnogo važnosti tej novi najdbi. Pri Priaruggi, kjer so našli truplo mlade Milene, je še vedno mnogo ljudi, predvsem otrok, ki polagajo skromne šopke rož. Nekdo je napisal z belimi kamenčki besedi «Ad-dio Milena*. V švicarski šoli, ki jo je obiskovala Sutter jeva, so danes spet imeli pouk. Sošolci _ so položili na Milenino klop šop rož. dala v ritmu; 15.40 Mladinska oddaja: »Na poti s kitaro*; 16.30 Glasbeni intermezzo: 16.40 Violinist Vladimir Škerlak; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Rad imam glasbo; 18.10 Popoldanski simfonični koncert; 19.15 V torek na svidenje!; 19.45 Družba in čas; 20.00 Lahko Giro dTtalia; 16.20 Za vas mlade; 18.00 Plošča za poletje; 18.45 Sin-7.15, 8.15, 11.30, 13.lu, 14.15, 20.15, dikalna oddaja; 20.20 Bellini: »Nor-23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glas- maJ,, ba; 11-35 Šopek slov. pesmi; 11.50 ' Violinist Pacchiori; 12.10 Pratika; H. PROGRAM 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 7i30i g.30, 10.3o, 12.30, 13.45,16.30, Glasba po željah; 17.00 Orkester 19 30j 22.30 Poročila; 7.40 Pojejo ______________________... __________________ Safred; 17.20 Za mlade poslušal- r Del Turco in »I protagonisti*; noč, otroci!; 20.15 Ansambel Hen- ce; 18.15 Umetnost in prireditve; b.40 Orkestri; 9.50 Radijska igra; ček Burkat; 21.00 Prodajalna me- 10.05 in 12.35 Plošča za poletje; lodij; 21.30 Radijska igra; 22.23 10.35 Telefonski pogovori; 14.15 in Lahka glasba; 23.15 Staroangle- 18.05 Kako in zakaj: 15.40 Enotni ška glasba; 00.05 Literarni noktur- razred; 16.05 «Studio aperto*; 18.45 no; 00.15 Priljubljene evropske po- Spored s Pippom Baudom; 19.18 pevke. Giro dTtalia; 20.10 «Musica-match*; 22.00 Brez naslova; 22.40 Florence Nightingale — radijska igra; 23.05 Zabavna glasba. so ti z dvojnim zadetkom v7g|[* nega Marina Petejana spravi*1 t mo skoraj v ravnovesje. P°VB^e-razliko ene točke je za »stare* erjli kakor časten, saj so se z ekipo, ki je uigrana in tren11®,p. Skupno srečanje je zaključilo® ysj no slavje v domači gostiln1-so bili mnenja, da bi treba Čanja odigrati bolj pogosto. g, 18.30 Komorni koncert; 18.45 Kvintet Basso-Valdambrini; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Zgodbe iz življenja v ladjedelnici; 19.25 Zbor »L. Bratuž* iz Gorice; 19.40 Glasbeni best-sellerji; 20.35 Donizetti: »Ljubezenski napoj*; 22.50 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 16.00 Radijska igra; 16.20 Deželni skladatelji. KOPER ITAL. TELEVIZIJA lil. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.45 Baročni koncert; 13.00 Medigra; 14.30 Plošče; 15.30 Simf. koncert, dir. B. Maderna; 19.15 Vsakovečerni koncert. 7.30, 8.00, 12.30, 14.00, 15.30, 18.00, 20.15, 22.30 Poročila, 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.15 Pod senčnikom; 11.00 Melodije iz opere «Rigoletto*; 11.45 Plošče; 12.00, 12.45, 13.07 Glasba . „ po željah; 14.15 Zbor «IUersberg» H-00 Medigra; 12.20 B. Marcello; iv Trsta: 14.30 Baletna alasba: 12:<() Skrčena melodrama; 14.15 Antologija interpretov. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.90 Bachovi koncerti; 10.20 Berlioz; iz Trsta; 14.30 Baletna glasba; 15.00 Naši pevci; 16.00 Spored RL; 16.30 «Danes praznujemo*; 17.00 Primorski dnevnik; 17.20 Iz priljubljenih oper; 18.30 Klasična glasba; 19.15 Ritmi za mlade; 20.30 Spored RL; 23.20 Glasbeni cock-tail; 24.00 Spored RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 14.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Glasba za do- SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.OJ Radijska šola; 10.35 Rado Simoniti; Kolednica mladinskih brigad; 10.50 Borut Lesjak: Pesmi za glas in orke vas doma; 13.10 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Risanke; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 Nemščina; 15.30 Giro dTtalia; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Turgenjev; »Prva ljubezen*; 22.15 Znanost in tehnika; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 «Boome-rang»; 22.20 Glasbena oddaja. JUG. TELEVIZIJA 20.30, 23.40 Poročila; 10.35 TV v šoli;v 11.40 Ruščina; 12.00 Osnove splošne izobrazbe; 15.45 TV v šoli - ponovitev; 16.25 Ruščina; 16.55 TV vrtec; 17.10 Angleščina; 18.40 E. Peroci: Nina in Ivo; 18.55: Risanka; 19.10 Obzornik; 19.25 Niso saimo rože rdeče; 19.55 Roboti -II. del; 21.00 Dan mladosti - prenos s stadiona JA; 22.10 »Mali vojaki* - jugoslovanski film. ster; 11.15 Pri bro jutro; 8.30 Jutranje popevke; Rado Simoniti; dva prizora iz ope- vnpR«_ TE-imrirm 9.15 Vi in jaz; 11.30 Galerija me- re »Partizanka Ana*; 13.30 Kme- KOFKbKA BARVNA TELEVIZIJA lodrame; 12.10 Plošče; 12.30 Ra- tijski nasveti; 13.40 Lepe meto- 20.00 Risanke; 20.30 Jazz; 21.00 dijska igra; 13.20 Oddaja za mla- dije; 14.30 Priporočajo vam...; Osrednja proslava dneva mladine; de; 14.00 Popoldanski spored; 15.35 1510 Tribuna mladih; 15.30 Go- ob koncu dnevnik. Naraščajniški nogof 3:} 1* 4:1 Lucinico — Juventina Sovodnje — Sudest Libertas Trst TS — Gaja ^ Esperia Pio XII - Vesna .^a, odigrano, zaradi blatnega Košarkarski Izidi naših «1. DIVISIONE* Tricolore 4b' NARAŠČAJNIKI ,ri0 Italsider - Polet 5 Bor — Don Bosco n.o. NARAŠČAJNICE ,;i4 Calza Bloch — Polet DEKLICE „;J4 Interclub — Polet Bor Vratar mirenske nogometa® rice Adrie, Mozetič, k1 Fj p{0 barve svoje ekipe v t®» •Doberdobcem