Posamezna številka 10 vinarjev. to. 153. V LIBHJUA, V PClCK, 7. fnlfja 1916. Leto XL!V. s Velja po poŠti: s Sa oelo leto napre] . , K 26'— ia en meseo „ . , „ 2'20 sa Nemčijo oeloletno , „ 29'— ia ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na domi Za celo leto naprej . . K 24'— sa en meseo „ . . „ 2'— V upravi prejeman meseCno n 1-80 г Sobotna Izdaja: s sa oelo leto ...... K T— sa Nemčijo oeloletno . „ 9'— sa ostalo inozemstvo. „ 12'— Inserati: Eiiostolnna petitvrsta (Ti mm Bi roka in 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . , . . po 3) v za dva- ln večkrat . .25,, pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru. Poslano: Enostolpna petitvrsta po 60 vin. Izhaja vsak dan, izv;emši nedelje ln praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga vozni rej Kar Drednlitvo je v Kopitarjevi ollol štev. 8/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne « sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo |e v Kopitarjevi nliol St. 6. — Račun poštne hranllnloe avstrijske St. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. St. 7563. — Upravnlškega telefona St. 188. Besni tali № 04 Dniestro Vojsko z M. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 7. julija. Uradno: V Bukovini nič važnega. — Boji južno od Dnjestra se nadaljujejo. Pri Sadzavki se je posrečilo sovražniku, da je vdrl s premočnimi silami v našo postojanko. Zasedli smo na 6 km širine 3000 korakov zahodno od tam prirejeno črto in smo odbili vse daljne napade. Južnozahodno in severnozahodno od Kolomeje smo držali svoje postojanke proti vsem naporom sovražnika. Po ljutih bojih smo umaknili svojo bojno črto južnozahodno od Bučača pri potoku Koropiec. Pri ovinku Stira sever, od Kolkov, so se tudi včeraj z menjajočo se srečo ljuto vojskovali. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 6. julija, Veliki glavni stan: Vojna skupina maršala pl. Hin-denburga, Rusi so izvedli zopet delne napade južnovzhodno od Rige in na mnogih mestih bojne črte med Postavi in Višnevom, katere smo odbili. Ujeli smo južnovzhodno od Rige povodom protisunka 50 mož. Vojna skupina maršala princa Leopolda Bavarskega. Boj, ki je bil posebno besen vzhodno od Borodiščov in južno od Darova, se je povsod za nas ugodno odločil. Izgube Rusov so bile zopet zelo izdatne. Vojna skupina generala pl. Lin-s i n g e n a. Niso se še končali boji pri Kostiuh-novki in pri Kolkih. Armada generala grofa pl. Both-m e r j a. V odseku bojne črte pri Barižu se je preložila obramba potem, ko je bilo odbitih več sovražnih napadov, deloma v odsek Koropieca. Ruski naval se je večkrat zlomil v nemških črtah na obeh straneh Hocimirza, južnovzhodno od Tlumača. Vrhovno vojno vodstvo. X X X BESNI BOJI V CELI BUKOVIMI. Bukarešt, 6, julija. Kljub strašni vročini se bijejo izredno 1 juti boji v celi Bukovim. Rusi so bili v dolini Pretra zelo oja-čeni, nakar so napadli v množicah avstrijske postojanke. Uničevalen ogenj naših topov in strojnih pušk jih jc odbil z velikimi izgubami. Ujetih je bilo veliko Rusov. Boj traja že 24 ur in se je na več mestih razvil v ijut metež. Gromenje topov se čuje v Ickanih, kjer sc neprestano trese zemlja. Boj sc še ni odločil. VIŠEK RUSKE OFENZIVE. Soiija, (J. julija. Bolgarski vojaški kritiki sodijo, da je žc dosegla ruska ofenziva svoj višek, če ga ni žc celo prekoračila. Protipodjetja zaveznikov so dosegla na mnogih točkah odločilen uspeh; posebno armadna skupina Lin-singena je pridobivala trajno na prostoru .Ruski napad, ki je zahteval do-zdaj pol milijona žrtev, polagoma iz-krvaveva. List: sc jc že davno obrnil osrednjima velesilama v korist. Zavezniki so v tej vojski Rusijo brez koristi žrtvovali. Sledila bo v notranji Rusiji strašna reakcija, ko bo v topil car Nikolaj množice svojih čet v njili lastni krvi. Miljukov in Plehanov bosta izprevidc-la, da je storilo nemško in avstrijsko orožje za preporod Rusije več. kot njune ncoslavistične sanje. , pri Bnčočn in Kolkih, - Ko laškem cosM napodi se nadaliolejo. - Angleško-tam- BOJI V VOLINIJL Berr*., 6, julija. Na Volinijo se osredo-točuje zdaj splošna pozornost; tam se bijejo zdaj velikanski boji. Bukovina ni stra-tegično važna; podrejene važnosti so tudi boji prj Stripi in pri Tarnopolu. Strastno s,, marveč bojujejo za črto Luck-Kovcl, kjer so sc Nemci ustavili z vso silo ruskemu prodiranju. Rusi hočejo priboriti Kovel za vsako ceno, ker vodi od tam velika železniška proga v Brest-Litovsk. Na črti Luck-Vladimir-Volinski so že ustavili Avstrijci sunek Rusov. Črta Dubno-Radzivilov že več dni gori. Titanski boj se vedno bolj širi; ena obeh strank mora podleči. Curih, 6. julija. »Temps« pravi, da pri Lucku uspevata osrednzi velesili, za kar gre. zasluga mogočnemu topništvu. Drugo francosko časopisje pravi, da se je zgodilo, kar so pričakovali, namreč da se je ustalila ruska ofenziva. NOVA RAZVRSTITEV RUSKIH ČET~V VOLIMIJI? Petrograd, 6. julija. »Ruskoe Slovo« poroča iz Kijeva, da se bodo ruske čete v Voliniji nanovo razvrstile. OFENZIVA PROTI BARANOVIČEM. Geni, 6, julija. Kuropatkin je dobil ukaz, da takoj prične z ofenzivo proti Ba-ranovičem. VELIKI KNEZ NIKOLAJ NIKOLAJEVIČ PONUDIL CARJU SVOJ ODSTOP. Stockholm, 6. julija. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je ponudil carju svoj odstop, ker so proti njegovi volji z njegove bojne črte vzeli veliko čet, ki so jih poslali k armadi generala Brusilova v Galiciji. Car prošnje ni sprejel, nakar je veliki knez v drugi brzojavki odklonil vsako odgovornost za bodoče dogodke na svoji bojni črti proti Turkom. SKUPNO POSOJILO RUSIJI Amsterdam. Posvet finančnih ministrov Francije, Rusije, Anglije in Italije sc peča v prvi vrsti z vprašanjem, kako naj dobe denar Rusiji. Najeti nameravajo skupno vojno posojilo vsaj deset tisoč milijonov frankov. XXX LEGENDE O GENERALU GROFU KELLERJU. Vojni tiskovni stan, 5. julija. (Poročila vojnih poročevalcev, odobreno po vojnem tiskovnem stanu): Rusko vojno poročilo javlja, da jc bil ranjen zborni poveljnik grof Kellcr v bojih med Prutom in Dnjestrom. Vojna povest-nica ve o tem generalu žc legende. Ob niši ofenzivi pri Sanu se jc žc reklo, da jc grof Keller padel hrabro sc boreč med svojimi četami; veliko pozneje se je pokazalo, da je bila govorica neresnična, ki jc nastala zato, ker jc general Keller navajali, da se vedno nahaja na nevarnih točkah. Pri Dnjestru^ se je zopet govorilo o smrti grofa. Naše čete so naskakovalo, takrat grič, na katerem se je nahajal stan neke brigade; brigada se ni mogla umakniti, ker je bila presenečena/Takratni brigadir je bil baje grof Keller. Ko jc. uvidcl nemož-lioet odpora, se jc ustrelil pred svojimi častniki, ki so se pozneje udali. To jc druga povest o generalu Keller ju. Tretjič se jc pojavil med ofenzivo v m n j ni-ku kot general jezdecev; s svojimi oddelki se je držal do zadnjega; ujetniki so takrat pripovedovali, da mu je granata razdrobila njegovo levo nogo; a .stal naj bi bil se po pokonci naslonjen na svojo sabljo in jc glasno zapovedoval. Zdaj je poročalo rusko uradno poročilo, da je bil hrabri general pred dnevi ranjen. Vojsko z Iialiio. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 7. julija. Uradno: Na južnozahednem boj:šču so se včeraj le malo bojevali. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Srditi novi Jaški napadi pri Gorici. Goriško, 4. julija 1916. Včeraj v ponedeljek in zopet točno ob pol sedmih zvečer — Lahi zelo ljubijo to uro — sc jc pričel nov srditi laški naval na naše postojanke pri Gorici. Celo noč so grmeli topovi, da so šklepetala okna in se tresle hiše. Najhujše je na doberdobki planoti v smeri proti Sv. Mihaelu. Boj traja tudi danes, v torek, dne 4. julija z nezmanjšano silovitostjo dalje. Vendar trdno zaupamo, da se bodo tudi ti laški srditi navali tako kol prejšnji zlomili v našem trdnem brambnem jezu. O zadnjih bojih ob Soči poroča v zagrebških ;>Novinah« neki hrvatski vojni kurat. Mimogrede omenja monsignora Kolavčiča in šenipaškega župnika Blaža Grčo; oba slavi kot prava junaka po duhu in srcu, pa tudi po telesu, dasi sta že oba visoko v letih. Nato pripoveduje, kako grozovito so Italijani 29. m. m. streljali na goriški most. Vsakih deset minut je padla tjekaj 28 cm granata; strašne jame vsepovsod, a most cel, dasi ves posut z zemljo in kamenjem. Vmes so padali tudi šrapneli. Strašno jc bilo na predvečer sv. Petra in Pavla posebno pri Sv. Mihaelu na Doberdobu. Dim in prah sta vse pokrila, pokanja topov sc ni več razločilo, marveč je samo še strahotno bobnelo in grmelo. Iz dima je sikal ogenj granat in šrapnelov — včasih po trideset naenkrat! Pravo peklo. K temu se je razbesnela še narava in za-vihrala v divji nevihti. Grom oblakov se je pomešal z gromom topov v strašno pesem. Vmes so pokale puške. Na Podgori je italijanska artiljerija popolnoma razbila strelske jarke, nakar je naskočilo 5 italijanskih bataljonov. Naših je bilo samo en bataljon. Italijani so klicali, naj se udado, a kdaj se je še Hrvat udal! Lahi so udrli v strelske jarke. Tedaj razvrsti svojo kom-panijo, ki je bila v rezervi, poročnik Bu-chinger in v pol ure so bili Italijani vrženi iz jarkov. Izgub jc bilo na naši strani izredno malo, a škoda jc za vsakega našega junaka. Na Gorico so streljali Italijani žc 28. junija, a posebno hudo pa na Petrovo. Padlo jc v mesto nešteto granat in šrapnelov. Po zraku pa se jc vozil italijanski acroplan in opazoval, da li njihova artiljerija dobro zadeva. Seveda je tudi sam napadal z bombami. A naši topovi so se vrgli nadenj kakor obadi na vola. Sredi tega bojnega, hrupa pa se glasi hrvatsko petje — hrvatski vojaki pojo. Tako se zlivala smrti in življenja pesem. Kako jo Ml osvojen Moiiie Cimone. Junaštvo stotnika pl. Futeanyja. »Tirolcr Soldatcn-Zcilung« poroča: 25. maja je nastopil 5./14. bataljon k napadu na Monte Cinione. Pod osebnim vodstvom stotnika pl. Puteanyja se je poli&kala rojna četa počasi proti gorskemu naslonu, polnem trenskih ovir. Močno vSovržne patrole so se po kratkem streljanju pomakni le na vrh, kjer se je bila že preje ugotovila močna sovražna postojanka. Drevje je postajalo vedno redkejšo ter je bilo treba največje. previdnosti, /e je morala bili rojna črta v neposredni bližini sovražnega opirališča, ko jo je iznenada obsul hud pehotni ogenj iz fronte in levega krila. Sledil je kratek, energičen boj z ognjem; 20. slotnija je dobila povelje, naj zgosti roj no črto in naskoči. Stotnik pl. Puteany je skočil s sabljo v roki pred kolono, ki jc imela naskočiti, in z ne-odoljivim navalom so se vrgli njegovi vrli ti.ti na dobro kritega sovražnika. Vnela se je kratka, morilna borba. V enem izmecl odsekov so dvignili Italijani roke k ud a j i. Toda komaj so se jim naši približali na. nekaj korakov, so jih Lahi zavratno obsuli z ročnimi granatami in pehotnim ognjeni. Toda maščevanje za, to sramotno postopanje ni izostalo. S puškinimi kopiti in nožmi so se razsrjeni bojevniki vrgli na zavratne morilce, katerim sto tnikPu t eany, ranjen na roki, ni dal priti do sape. V enem samem navalu je pognal sovražnika iz njegovih dobro zgrajenih kritij in se vrgel za njimi po južnih pobočjih Ci-mona nizclol. Ogenj jo neusmiljeno podiral vrste bežečega sovražnika. Vedno prvi, je bil stotnik pl. Puteany še dvakrat ranjen na glavi. Vrh Monte Cimo-na pa je bil osvojen ter je neomajno ostal v naši posesti. Boji v odseku Plocken. Dunaj, 6. julija. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se javlja: Italijani so ljuto napadli 27. junija naše postojanke v odseku Plocken. Sovražno topništvo je zrušilo pred napadom del naših ovir in dele naših postojank; v pravem pomenu besede jih jc preoralo. Sovražnik ie pričel ob 10. uri dopoldne, s približno 6 stotnijaini napad proti Freikoflu in z naj-bržc enako močno silo je napadel tudi veliki Pal. Kljub našemu najijutejšemu ognju pehote in strojnih pušk se je posrečilo sovražniku, da je vdrl v tiste postojanke, ki jih je popolnoma zravnalo sovražno topni, štvo. Na velikem Palu so izvedle naše rezerve prolisunek, s katerim so izčistile od sovražnika vse postojanke. Naši vojakj so peli, ko so naskakovali; skoraj do 12. ure opoldne so se borili s sovražniki. Do večera tu sovražnik ni več napadal. Razdrte postojanke se do teme niso mogle popraviti, ker ja to preprečil močen ogenj s topovi. Na Freikoflu so vrgli sovražnika iz lastnih jarkov, v katere je vdrl, po ljutem spopadu. Sovražnik je zopet napadel okolu U. ure dopoldne; temu napadu je sledil okolu 12. ure opoldne nov napad s svežimi četami, katerega smo odbili ob t. uri 30 minut. Sovražnika je vrgel iz postojank ogenj lopov, pušk in strojnic in protinapadi rezerv; njegove izgube so bile zelo občutne. Naše čete so odbile štiri napade pre> močnih sovražnih sil. Ko so odbili zadnji napad sovražnika, jc, dokler sc ni stemnilo, sovražno topništvo živahno obstreljevalo na opisano črto in prostor Plocken-Ader in Mauthen-Wetz-mannsrige. Na levem krilu pobočja Hamel so se razvili nevažni spopadi, na malem Polu se je zapazilo, da se zbira sovražna pehota; napadali se ni poizkušalo. Skoda, lovor v italijanskem senat«. Curih, G. julija. (K. u.)V včerajšnji seji laškega senata se je pečal senator Ferraris s finančnem vprašanjem. Rekel je, da želi miru radi političnih, gospodarskih in vojaških razlogov. Skrbi ga, ker se širi misel, da bosta dosegli po sklenjenem miru mesto in dežela največje ugodnosti, ko bo morala dejansko Italija izpreineniti obveznosti na-sproli zaveznikom. Osrednji velesili bosta po vojski poizkušali priklopiti si gospodarsko Bolgarijo, Turčijo in Grško. Prav bi postopala Italija, da se izogne nesporazumljenjem z današnjimi zavezniki in da stremi po močni gospodarski skupnosti ž njimi. 0 Italijanski zbornici sodi »Corricre della Sera«, da so socialisti zasedanje izrabili za uspešno mirovno gibanje. Zbornica je v ostalem nudila sliko napada in pričetek političnega cepljenja. iz Gorice. Gorica, 5. julija 1916. Neznosna vročina! Fa vojske niti ta ne more nič ovirati. Na Krasu melje-jo nepretržno noč in dan. Topovi, mine, vse mogoče moči grme in bobne, kraške skale so v tej peklenski sili morajo zdrobiti v prah, zemlja mora biti prepojena gorke krvi. Pa naša straža stoji kot pribita, vsi nadčloveški napori Italijanov se zastonj razbijajo ob naših junakih. Mesto Gorica dobiva vedno nove rane in nove žrtve. Hoteli smo danes teden praznovati predvečer sv. Petra. Se g. š. smo omehčali, da nam je obljubil, da se ta večer malo pokaže k »Pošti«, da spijemo vsaj eno pivo na njegovo zdravje. Pa je začelo ob 6. tuliti in žvižgati nad mestom. Prišel sem pred municipij. Na voglu ulice Alvarez je bilo vse v dimu. Granate so padale tam okoli, ljudje si niso upali po Gledališki ulici. Šel sem nazaj in potem smo čakali, da pekel malo odneha. Okoli 8. se je zdelo, da tulenje po-јетд. Toda našega previdnega g. Petra vse eno nismo mogli spraviti izpod strehe. Imel je prav. Ko sva z drznejšim gospodom K. naglih korakov pritekla pod vhod k »Pošti« iu ravno razmišljala, če kaže vsesti se na dvorišču, je zahrume-lo nad nami, kakor da se je podrla cela hiša. Cela ploha steklenih drobcev se je vsula po nas in videl sem, da še vedno znam dobro teči. Pri »Pošti« pa so imeli enega mrtvega in več ranjencev, od katerih sta danes dva tudi že med mrtvimi. Tako smo praznovali sv. Petra. Še brez večerje smo morali biti, zadovoljni, da so bile glave cele. Gospodu Š. sem pa še danes hvaležen, da nas je zadrže-vaL Pravzaprav smo vedno z eno nogo na poti v krtovo deželo. Dobro, da ne mislimo preveč na to. V nedeljo zvečer je bila ubita v ulici Barzelini gospa Cerneka, njen soprog pa ranjen. iz Tolminskega. Vojslta je prinesla hude čase v naše gore. Lepi, romantični trg Tolmin je hudo razdejan, tržani po večini razkropljeni ši-rom sveta. Nekaj jih pa kljub vsem nemarnostim še vedno vztraja doma, živeč v upanju, da vendar enkrat mora vse to končati in da se za vsemi viharji vendarle povrnejo mirni časi. Obširno tolminsko občino upravlja sedaj kot gerent g. Henrik pl. Ziernfeld, trgovec v Tolminu. Občinski urad se je sicer že pred meseci moral preseliti v varnejši Podmelec, a gospod pl. Ziernfeld še vedno vztraja na svojem domu. V nedeljo 18. junija so imeli v Pod-melcu redko slavnost. Gospod občinski upravitelj pl. Ziernfeld in njegova gospodična hčerka sta bila slovesno odlikovana, ker sta pomagala ranjenim vojakom, izpo-stavljaje lastno življenje v največjo nevarnost. Gospod Ziernfeld je prejel zlat zaslužni križec s krono, njegova gospodična hčerka zlat zaslužni križec brez krone — oba na traku hrabrostne svetinje. V navzočnosti številnega domačega ljudstva in zastopnikov vojaških oblasti jc najvišji poveljujoči general tamošnjega okrožja po lepem nagovoru pripel obema odlikovan-cema visoko odlikovanje. Praznik Sv. R. T. se je v Podmelcu obhajal izredno slovesno. Veličastne procesije, ki jo je vodil ob asistenci obeh domačih duhovnikov in preč. g. župnika Ko-košarja vojaški župnik, so se udeležili najvišji vojaški dostojanstveniki s častniki. Sodelovala je vojaška godba. Še nikdar niso videli v naših krajih take procesije. Tolminsko župnijo je zopet prevzel č. g. dekan Roječ, ki se je pred kratkim vrnil med svoje duhovljane. Boji na zaliodn. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 6. julija. Veliki glavni stan: Od morske obali ob potoka Ancre se je včasih pomnožilo delovanje topništva. V ostalem se ni nič izpremenilo. Dalje so se bojevali med potokom Ancre in Somme. S protisunkom so se vzravnale malenkostne pridobitve Angležev pri Thiepval. V naprej štrlečem jarkovem nosu južno od Erej navedenega kraja so se ustalili. Vas tem v dolini Somme so naši izpraznili. Belloy-en-Santerre so vzeli Francozi, za Estrees se še bije boj. Napadi Francozov s plinom so se izka-dili brez uspeha. Pri Aisne je poizkusil sovražnik zaman napadati v ozki bojni črti južno od Ville-au-Bois; napad ga je stal resne izgube. Na levem bregu Moze so se razvili mali boji pehote, ki so izpadli ugodno za nas. Na desnem bregu reke smo ravno-tako odbili sunke sovražnika v gozdu južnozahodno od utrdbe Vaux, kakor včeraj v najranejšem jutru podvzete zopetne osvojilne poizkuse na visoko baterijo pri Damloup. V bojih pri utrdbi Tbiaumont smo ujeli predvčerajšnjim 274 mož. Nemški poizvedovalni oddelek se je vrnil pri Chazelles (vzhodno od Neuville) z 31 ujetniki in z bogatim plenom v svojo postojanko. Sovražni letalci so napadli včeraj zjutraj južnozahodno od Cambrai v nizki višini z bombami lazaretni vlak, ki je stal; šest ranjencev so ubili. Vrhovno vojno vodstvo. Francosko uradno poročilo. Pariz, 5. julija. Ob 11. uri ponoči. Severno od Somme so naše čete tekom dneva nadaljevale z napadi in se polastile južnega pobočja griča severno od Curlu. Vzhodno od vasi je naša pehota popolnoma osvojila drugo nemško postojanko v širini 2 km od ceste Clery-Maricour do reke. Nadalje smo osvojili vasi Ilem in Nonacu. Tekom teh bojev smo ujeli 300 vojakov in 3 častnike. Južno ocl Somme smo odbili protinapad sovražnika na Beloy-en-Santer-re in pregnal Nemce iz vasi Estrees. Sovražni oddelek, ki se je držal v nekem mlinu severno od tega kraja, se je moral udati. Ugrabili smo tam 200 ujetnikov. Potem ko smo zasedli jarke, ki vežejo Estrees in Bellov, se nahaja sedaj cela nemška druga postojanka južno od Somme na črti približno 10 km v naših rokah. Z bojišča severno od Verduna se poroča le o obsreljevanju, ki se je vršilo od časa do časa. Na Lotrinškem je sovražnik po ar-tiljeristični pripravi napadel naše postojanke pri Saint-Martinu vzhodno od Luneville in se je ustalil v treh jarkih. S takojšnjim protinapadom smo zopet osvojili celo izgubljeno ozemlje. Belgijsko poročilo. Živahni artilje-rijski boji na različnih točkah belgijske bojne črte. Naše baterije vseh kalibrov so danes zopet pričele rušiti nemške silovit boj z bombami pri umlhRumlh obrambne naprave pri Dixmundenu. Tekom popoldneva boj z bombami pri Dixmundenu in silovit arliljerijski dvoboj proti Steenstraete. Angleško uradno poročilo. London, 5. julija. (K. u.) Boj se nadaljuje. Gre večinoma za krajne boje, za močne točke. Na gotovih mestih smo nekoliko napredovali in izgubili nismo nič zemlje. Izgube Nemcev so bile danes zelo težke. Število ujetnikov presega zdaj 6000. Na ostali bojni črti običajna vojska v strelskih jarkih. London, 5. julija. (K. u.) General Haig poroča: Med Ancre in Somme se nadaljujejo boji moža z možem in boji z bombami. Ujeli smo še 500 mož. Važnost utrdbe Thiaumont. Berlin, 5. julija. (K. u.) Povelje francoske 129. pehotne divizije, nemškim četam je padlo naknadno v roke, dokazuje izredno važnost utrdbe Thiaumont. Povelje jc odrejalo protinapad na izgubljeno utrdbo ponoči 25. junija. Kot smoter napadu označuje št. 3. povelju izrecno, naj se zopet osvoji utrdba Thiaumont in naše prvotne postojanke. Končna številka 6 določa dobesedno: »Korist celotnega položaja zahteva, da se mora popolnoma zopet osvojiti izgubljeno ozemlje. To moramo steriti do zadnjega moža, do zadnjega dihlje,-ja, z bajonetom in z ročnimi granatami; domovina to zahteva! Umljivi so zato večkrat ponovljeni divji napadi Francozov; morebiti jc tudi umljivo, zakaj se je francosko vojno vodstvo tako težko odločilo priznati sebi in narodu brez-uspešnost naporov. Velikanska bitka v Picardie. Rotterdam, 6. julija. Reulerjev poročevalec v francoskem tiskovnem stanu javlja: Boj, ki se bije južno in severno od Somme, je glede na število udeleženih borilccv največji, ki se je kdaj bil na zahodni bojni črti. Dogodki se razvijajo po skrbno premišljenih strategičnih načelih, na katerih sloni vsa ofenziva. Sin Hervesa padel. Bern, 6. julija. Sin Hervesa je padel v zadnjih bojih pri Verdunu. Voditelji angleške ofenzive. Ententino časopisje poroča, da gene-j rala Douglas Haig in sir Willian Robertson I osebno vodita angleško ofenzivo. Haig je rojen 1. 1861. in je Škot. Odlikoval se je že v sudanski vojski. Leta 1899. je služboval kot načelnik generalnega štaba pod Frenclioin v Natalu. Začetkom svetovne vojske je poveljeval pri Neuve-Cha-pelle. Robertson je star 55 let in je pričel svojo službo kot podčastnik. V začetku vojske je bil poveljnik generalštabne akademije v Cumberley-u, Nekaj časa je bil generalni kvartirni mojster. Ko je odstopil French, jc postal načelnik generalnega štaba. Sicer pa sodijo, da French, kojega učenca in intimna prijatelja sta Haig in Robertson, za kulisami poveljuje angleško-francoski ofenzivi. Laški glas o angleški ofenzivi. Lugano, 6. julija, »Corriere della Sera« poroča iz Londona: Angleška ofenziv* je dosegla na severu le male uspehe, tako da so Angleži na različnih točkah še vedno v svojih starih postojankah, med tem ko so ponekod vtisnili prve nemške črte, ne da bi dosegli jasnih uspehov. V prvem navalu napadeni kraji Serre, Beaumont, Hamel in Thiepoal so še vedno v nemških rokih. Na drugih točkah so bili Angleži potisnjeni nazaj v njih prvotne postojanke, kar je zelo neprijetno. V Reims padlo 32.000 krogelj. Curih. »Neue Ziiričher Zeitung« javlja iz Paria, da je padlo v Reims od septembra 32.000 krogelj; torej vsak dan 50. Novi velikanski topovi Anglije. Rotterdam. Angleška vlada je naročila 42 cm motorske topove. Francozi hvalijo nemško topništvo. Berlin, 5. julija. »Lokalanzeiger« javlja iz Genfa: Pariški listi priznavajo, da nemško topništvo ob Somme izborilo zadeva. Močno je zaviralo dovoz zaveznikov. posebno dovoz streliva. »Vos-sisehe Ztg.« poroča: Zadnje izgube Angležev so velikanske. Vsi lazareti za bojno črto so prenapolnjeni. Tajna seja irancoskega senata. Geni, 6. julija. »Petit Journal« javlja: Za tajno sejo francoskega senata je vloženih na vlado 11 vprašanj. Ministrstvo je pozvalo najnujnejšo nazaj vojnega ministra, ki se mudi na bojni črti. Na morju. URADNO POROČILO NEMŠKE MORNARICE. Berlin, 5. julija. (Kor. urad.) Wolff javlja: Naš podmorski čoln je potopil 4. julija na južnem Severnem morju sovražni podvodni rušilec. Njegovega Veličanstva podvodni čoln 35, ki je pripeljal v Cartageno lastnoročno pismo cesarja kralju Španske in zdravila Nemcem, ki so internirani na Španskem, se je vrnil domov, ko je uspešno izvedel svojo nalogo. Podvodni čoln je potopil med to vožnjo med drugim oboroženi francoski parnik »Hemault« in je zaplenil en top. Načelnik generalnega štaba mornarice. Dogodki na Balkana. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, Dunaj, 7. julija. Uradno: Pri spodnji Vojuši praske. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Usoda Srbije in Črnegore. Bi'jn, 5. julija. »Times« poročajo, da bo kralj Nikola v kratkem sprejet od Po-incareja. Dopisniku je kralj izjavil, da sta sedaj Kotor in Skader še veliko bolj vojni cilj njegovega naroda in kralj upa, da zavezniki kot zmagovalci tega ne bodo pozabili. — Srbski princ Jurij je prispel v Madrid. »Temps« o Grški. Bern, 5. julija. (Kor. ur.) V današnjem uvodniku vprašuje ; Temps«, ali se bo Zai-misu posrečilo, da da svoji deželi poštene volitve in če liberalna stranka ne bo ravno-tako bojkotirana kakor poprej. List opozarja, da stoje zavezniki v Solunu po dogovoru in na prošnjo Grške, da izpolnijo tisto, kar bi po pogodbi morala storiti Grška in zato bodo po zatrdilu »Tempsa« zavezniki tudi brez Grške storili vse potrebno, da jih ta ne bo nadlegovala. Naloga ententinih diplomatov v Atenah je gotovo ta, da še veliko bolj kakor v pogodbi iz 1. 1829. poskrbijo za varnost armade v Solunu. Čisto v nasprotju z danimi obljubami, da bodo skrbeli za bodočnost Grške brez ozira na kralja, poudarja list danes, da ima ententa danes v prvi vrsti poskrbeti za svoje vojake in šele poiem za Grško. (Tu je bela lisa cenzure.) List pravi nadalje: Seveda nc pričakujemo niti od Zaimisa, niti od kake druge vlade, da nam bo Grška vojaško pomagala. Računamo samo na trajno, toda lojalno in resnično nevtralnost. Čc začne grška vlada sama zatirati rovanjc, pa smo zadovoljni. Če pa tega ne zmore, bomo sami morali poskrbeti za varnostna sredstva. Gre se za to, da preprečimo, da nevtralna GrSka ne bo gnezdo groženj in spletk proti en-tenti. Z ultimatom 20. junija smo skušali to doseči. Če dogodki dokažejo, da so drugačni, bomo morali predrugačiti metodo. Grške volitve. Curih, 6. julija. Švicarski listi poročajo iz Aten: Venizelosova stranka bo postavila kandidate po vseb okrajih. Venizelos kandidira v 9 okrajih. V neki seji je stranka konstatirala, da je odpadlo skoro polovico volilcev. Romunija in ententa. Bukarešt, 6. ulija. »Dreptatea« prinaša vest, da se v Bukareštu že nekaj dni širi govrica, da jo ententa sporočila Rumuniji, da bo smatrala za. sovražno dejanje, ako bo Rumunija svojo letošnjo letino prodala osred. silam«. List pravi, da bi bilo želeti, da se govorica uresniči, ker bi to pomenjalo popolnoma neupravičen pritisk entente, katerega Rumunija ne sme trpeti. Italija in Rumunija. Lugano, 6. julija. »Stampa« poroča o poldrugournem razgovvoru tnCd Son-ninom in rurnunskim poslanikom v Rimu knezom Ghika. Rumunska vlada. Haag, 5. julija. >Niewc Rolterdamsche Courant« poroča iz Bukarešta, da se je ruska vlada prepričala, da se je rumunska vlada po gospodarskih dogovorih z osrednjima silama čvrsto odločila ostati nevtralna v vsakem slučaju. Ententa zadržuje rumunsko strelivo. Berlin, 6. julija. Z ruske meje poročajo: Rumunska vlada je v Londonu in Parizu večkrat zahtevala v Ameriki nakup-ljeno strelivo, ki leži v Solunu in Mar-seillu. Francija je tudi sedaj odklonila izvoz. Petrograjski politični krogi sodijo, da vprašanje streliva znatno vpliva na rumunsko vlado, da stoji na stališču čakanja. PariSKfl finančna konferenca. Rusiji in Italiji manjka denarje. Curih, 6. julija. Prihodnji teden se vrši v Parizu finančna konferenca, h kateri prideta tudi ruski finančni minister Bark in italijanski finančni minister Carcano. Sliši se, da so ruske finance prišle v kritičen šladij in Rusija ne more več plačevati ameriške municije. Ameriške tovarne že grozijo, da bodo ustavile dobavo streliva. Tudi Italija je v hudi denarni stiski, katero so povzročili veliki dolgovi v tujini, posebno pri Angliji in Franciji. Govori se, da bo italijanski finančni minister z ozirom na stališče italijanskih socialistov izjavil, da se Italija ne more več vojskovati, če Angleška ne prevzame financiranja italijansko-avstrijske vojne. irsKa. Casement junak Irske. London, 5. julija. (K. u.) »Daily Mail« javlja iz Dublina: Sir Roger Casement je postal za navanega moža junak. Njegov obrambni govor vse občuduje. Tisti ljudje, ki so ga vsled binkošt-nih dogodkov obsojali, ga slave zdaj kot domoljuba in mučenika. Za pomiloščenje lorda Casement. Amsterdam. Iz Londona se javlja, da se pripravlja veliko prošenj na kralja. naj pomilosti lorda Casementa, ne samo na Irskem, marveč tudi na Angleškem. Angleži izjavljajo, da bodo podpisovali prošnje, ker se boje nove, še strašnejše ustaje na Irskem, če bodo lord Casementa usmrtili. Tudi več ministrov se zavzema za pomiloščenje. Kronski svet radi Irske. Bukarešt, 6. julija. V Londonu je zboroval pod predsedstvom kralja kronski svet, ki je najbrže sklepal o odločitvi irskega vprašanja. Švico. Bern, 5. julija. (K. u.) Na konferenci načelnikov političnega in gospodarskega urada so danes zastopniki zveznega sveta poročali o poteku pogajanj v Parizu. Nato so se posvetovali o na daljnem postopanju. Pogajanja se bodo odložila, ker jc za posamezna vprašanja treba dobiti Šc nekaj pojasnil. Pogajanja t Nemčijo se nadaljujejo. »Pravi namen Nemcev.« Bern, 6. julija. >Temps« objavlja daljši dopis o pravem namenu Nemcev«; nasproti Švici. List trdi, da se namerava potom note doseći prelom med Švico in Francijo ali pa med Švico in Nemčijo z namenom, letno telico, Medpotoma si je za kratek čas ovil verigo krog pasu. Telica se je nečesa ustrašila, skočila vstran in potegnila dečka, ki je padel, za seboj. Telica je nato zdirjala in tekla domov v hlev; ves čas je vlekla dečka za seboj in ga tako poškodovala, da je kmalu umrl. — Za turiste in izletnike. Dogajajo se v zadnjem času vlomi ne samo v turistov-ske koče, nego tudi v pastirske koče, posebno na Veliki in Mali planini nad Kamnikom. Občinstvo se najresneje opozarja, da je vsak nasilen vstop v zaprte koče kaz-njiv, ne oziraje se na to, da je nedostojen za pravega turista. Ne delajmo škode nikomur! — Orkan v mariborski okolici. >Gra-zer VolksblatU poroča, da je v sredo tudi mariborsko okolico obiskal orkan, ki je povzročil znatno škodo na sadnem drevju. — V Dravo je skočila v Beljaku 19 let stara hčerka ondotnega veleindustrijca dr. Otmarja Eggerja gdčna Herta Egger. Strašna vročina v hrvaškem Primorju. Iz Reke se poroča, da imajo tamkaj vročine 42" C. Vsled strašne vročine so kopališča prenapolnjena z ljudmi. Na nekaterih krajih znaša gorkota morja 24° do 25° C. Drugače vlada tamkaj velika suša, ker že dolgo časa ni bilo nobenega dežja. — Vojaški voli, prepuščeni posestnikom za obdelovanje polja, ostanejo glasom obvestila c. in kr. 5. artnadnega poveljstva (odd. 6.) z dne 14. junija 1916, št. 21.811, v dosedanji porabi, dokler to dovoljujejo vojaške razmere, Interesentje se bodo pravočasno obvestili, kadar pride čas, da sc jim voli zopet odvzamejo. Trelja naknadno prebiranje črno-vojnikov letnikov 1877 do 1866, katero se jc pri nas že vršilo, se vrši na Ogrskem ne od dne 21. avgust do 12. sept., ampak od 29. avgusta do 21. septembra. Tako je odredil ogrski honvedni minister. Izbrisani odvetniki. Doktorja Ulisse Stantfher in Giovanni B, Rusconi, odvet- nika v Trstu, ter dr. Dinko Trinajstič, odvetnik v Pazinu, so izbrisani iz imenika kazenskih zagovornikov. Ogrska letina. Skoro povsod po Ogrski so v ponedeljek začeli z žetvijo. Zelo ugodna bo letina na Sedmograškegi in na južnem Ogrskem. Primorske novice. K smrti cand. iur. Jožeta Koruza. Poročajo nam še; Starše pokojnega člana kat. akad. društva »Dan« Jožeta Koruza iz Ga-berja na Goriškem je obvestil o smrti srna vjeti vojni kurat Andrej Martinčič. Poroča namreč, da je sin Jože Koruza umrl v ruskem ujetništvu vsled smrtne rane, ki jo je dobil na bojnem olju. Priča smrti je bil dijak Štefančič iz Budanj na Vipavskem. Sladko spavaj zlata duša v Bogu in blag ti spomin! Duhovska vest. Za kaplana v Sv. Križu na Vipavskem je nameščen č. g. S. Zor. Vprašanje na goriški deželni odbor glede vodovoda. Ali vć goriški deželni odbor, da bo vodovod iz Hublja po Vipavski dolini kmalu dovršen? Koliko se je storilo tozadevno, da se napeljejo vodovodne cevi po sosednjih občinah? Vojaški pozdravi. »Slovenčcvim« bralcem in bralkam pošiljajo z bojišča iskrene pozdrave slovenski fantje in možje, doma z Brega pri Trstu: Jožef Zerjal, Ivan Zerjal, Milo Zerjal, Ivan Mavec, Anton Glavina, Lovrenc Kosmač, Jožef Predarc, Ivan Švara, Jožef Hrašovec, Alojzij Primožič. — Vsem tistim, ki so nam v »Slovencu« voščili vesele velikonočne praznike, pošiljamo z visokih-planjav iskrene pozdrave: Jernej Sitar, desetnik; Ivan Zaje, oba iz Št. Andraža; Alojzij Colja, Jakob Korošec, Jakob Kavčič, J. Kalšek iz Polzele-Zločice. — Z divje razkosanega krnskega gorovja pošilja v imenu vseh drugih prisrčen pozdrav Jožef Liridič. — Tisoč pozdravov pošiljajo z ruskega bojišča vsem slovenskim junakom, dekletom in Čitateljem »Slovenca«: Henrik Šuc s Proseka; Peter Hvala — Bukovo; Anton Klavžar — Jesenice; Anton Hvala — Reka na Tolminskem; Franc Kumar, Kojsko: Gabrijel Jerič, Komen; Ščukovt, Rihenberg; Štefan Klanjšček, Ajševica; Franc Senica, Trst; Anton Rudež, Hrisovca na Krasu; Andrej Kavčič, Cader na Tolminskem; Franc Letina, Podova pri Mariboru. — Iskrene pozdrave s koroške fronte pošilja v imenu slovenskih črnovojnikov F. Rančigaj. — Slovenska straža ob sinji Adriji pošilja iskrene pozdrave stari-šem, bratom in vsem slovenskim dekletom: Alojzij Kos iz Šmarjete; Ciril Lin-dič iz Mokronoga; Ivan Jakše iz Rudol- . fova; Franc Lakner iz Dragatuša; Ivan Benčina iz Kočevja; Marenčič. — S soške fronto pošiljajo prisrčne pozdrave vsem doma ostalim: Narednik Štefan Lubec; rač. podč. Kari Swaty; četovod-ja Alojzij Kokot; desetnik Jožef Kosta-njevec; poddesetnik Franc Žmavc; F. Rakuša; Sedovnik; F. Ajlec; Izak Lu-kas; M. Kelenc; J. Cigula; T. Fridrih. — Z jugozapadnega bojišča pošiljajo srčne pozdrave znancem in prijateljem in vsem rojakom: Peter Popovič, Rado-vica; Alojzij Žibert, Zg. Šiška; Matija Gregorin, Lukovica; Štefan Šavor, Ra-dovica; Viktor Debelak, Škofja loka; Jože Gajeta, Ljubljana; Alojzij Bele, Rudolfovo. — Prisrčen pozdrav s tirolske fronte pošiljajo starišem, bratom in sestram: Jožko Rupnik, Št. Vid; Ludovik Zavašnik, Glince; Franc Bitcnc, Dolnice. — Vsem rojakom tržaškega in boljunškega Brega pošiljajo z italijanske fronte najlepše pozdrave: Ivan Maver, Jožef Žerjal, Ivan Slavec, Ivan Zerjal, Emil Žerjal, Anton Klun — iz Bo-ljunca; Ivan Bonano, Lovrenc Kosmač, Anton Glavina iz Boršta; Ivan Švara, Jos. Pregarc iz Ricmanj. — Slovenski fantje in možje, črnovojniki pri sanitetnem oddelku, pošiljajo srčne pozdrave dekletom in ženam: Četovodja Mihael Konc, Goriče na Gorenjskem; Fr. Muni, Stopiče; Kari Krištof, Šntarje-Sap; Tomaž Erlah, Veliki Slatnik; Franc Gaber, Škofja loka; Janez Dolenc, Polhov Gradec; Franc Krivec, PangrČgrm; Franc Sašek, Stopiče; Ivan Modic, Smuke; Jožef Gorjan. — Srčne pozdrave pošiljajo svojim prijateljem in znancem: Četovodja Pavel Ramoveš, Pavel Koknlj, Ivan Gantar, Ivan Demšar, Valentin Demšar. — Ženam, starišem, sestram in dekletom pošiljajo srčne pozdrave: Kari Bezek, Kvič; Jožef Paravan; Kari Benčina; Anton Siničič; Ivan Rot; Blaž Mozetič; Radoslav Pir-jevcc; Ivan Soban. — Ljubljanski fantje na južnem bojišču pošiljamo srčne pozdrave vsem prijateljem in ljubljanskim dekletom: Viktor Herne; Karol Pire; Fr. Založnik; Josip Prime; Ivan Prebil; Josip Kocjan; Anton Podržaj; Miljutin Jescnko. -- Srčen pozdrav ro- jakom pošiljajo: J. Lozej; E. Tančar; J. Nagode in tovariši. — Starišem, bratom in sestram, prijateljem in znancem in slehernemu branilcu domovine pošiljajo nebroj pozdravov: Franc Rakuš-ček; Andrej Kranjc; Ivan Uršič; Jernej Ručna; Matija Perdih; Matija Rakuš-ček; Ajiton Uršič; Jakob Kanale; Anton Kanale; Matevž Bizjak; Franc Ko-košin; Jakob Kanale; Jakob Grosscr; Andrej Skubin — vsi iz Drežencc; Jožef Skočir, Vrsno-Libušnje. — Z ruskega bojišča pošiljata rojakom srčne pozdrave črnovojnika: desetnik Pavel Kristančič iz Mcdane in Andrej Gcrgič z Opčin. — Dragim domačim in vsem rojakom pošilja iskreno pozdrave Štefan Colja iz Dol. Ccrovega. občina Šte-verian. — Slovenci pošiljamo vsem slovensKlm tovarišem na južni fronti in pa pridnim slovenskim dekletom najiskrcncjšc pozdrave: Franc Per iz Mengša; Tomaž Kovač s Hrvatskega; Ivan Hočevar z Notranjskega; Jožef Bauer iz Zagorja; Franc Lovšin iz Ribnice; Franc Uranič iz Cerkelj; Franc Škarja iz Litije; Ivan Jesih'iz Celja; Rudolf Marin iz Ptuja; Franc Opaka iz Ljutomera; Jožef Vidic iz Novega mesta; Anton Šare iz Šmar-ce pri Kamniku. — Slovenski in hrvatski bojevniki, ki smo se borili v buko-vinski deželi in bili ranjeni, ležimo sedaj po ogrskih bolnišnicah in hrepenimo po ljubi llomači deželi, kjer bi bili svoji med svojimi... Iskren pozdrav vsem dragim rojakom! — Slovenski prostovoljni strelci pošiljajo iskreno pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam: Ivan Lukšc; Franc Gazvoda in Anton Sršen. — Slovenski invalidi in bolni vojaki, ki se zdravijo v Ivremsu, pošiljajo srčne pozdrave vsem Janezom na fronti in vsem čitateljem »Slovenca«: Leopold Čič, Velikovec — Koroško; Franc Šusteršič, Rakitna; Anton Pere-ninšek iz Podmila pri Trojanah; Martin Kranjc; Anton Flego; Franc Beni-ger, Trnovo; Franc Lipovec; Ivan Blatnik. — Rožna poročila. Dalekoscžna naloga. London, 5. julija. (Kor. ur.) O ofenzivi piše Lowat Fraser v »Daily Mail«: Če ne bodo zavezniki vdrli z vseh strani v Pru-sijo in če ne bodo mogli miru narekovati na pruskih tleh, bodo ostale zaman vse velike žrtve in vsa srčnost zveznih čet, Holandska je odločna. Curih, 5. julija. Haaški dopisnik »Neue Ziiricher Zeitung« izve iz najboljšega vira, da se Holandska ne bo uklonila Angleški, ki zahteva, da naj ustavi svojo trgovino z Nemčijo. Vsaka tozadevna angleška odredba bi povzročila protiodredbe in nazadnje tudi spor. Vojske med Združenimi državami in Mehi-ne bo. Amsterdam, 6. julija. Državni tajnik Lansing je obvestil senatorje, da so se razmere med Ameriko in Mehiko izboljšale in da lahko sodi, da vojske ne bo. Japonci hujskali v Mehiki in na Filipinskih otokih. Rotterdam, 6, julija. V Ameriki so prijeli več Japoncev, ki io se mudili več mesecev pri vstaših v Mehiki. Aretovanci so agenti japonske zunanje službe; tudi na Filipinskih otokih so Američani prijeli zdaj več japonskih agentov. LjlijaDske novice. lj Cesta k Sv, Križu. Z deli za novo cesto k Sv. Križu v kratkem prično. Včeraj se je vršil komisijonelni ogled ter se je dosegel sporazum s posestniki ondotnih zemljišč. Cesta bo 20 metrov široka, ol' straneh bodo zasajeni kostanji, lj Nevarno obolel je mnogozasluženi načelnik veteranskega društva, gospod M i h a 1 i č. Želimo, na bi kmalu okreval. lj Poročil se je včeraj v kapelici oo. jezuitov v Ljubljani g. dr. Marko Natlačen, odvetniški koncipijent v Ljubljani, z gdčno. Antonijo Vilfan iz znane ugledne družine Vilfanove (Rogovil-čeve) na Črnučah. Poročal ju je ženinov brat č. g. Peter Natlačen. Obilo sreče! lj Zrelostni izpiti na učiteljišču. Na c. kr. učiteljišču so bile 6. t. m, končane zrelostne preizkušnje. Na moškem oddelku je dobil zrelostno izpričevalo g. La-pajne Ivan, edini četrtoletnik, ki je pa tudi že odbran za vojaško službo. Na ženskem oddelku je napravilo zrelostno preizkušnjo 42 domačih kandidatk, med temi 14 z odliko; razen tega so dobile zrelostno izpričevalo še štiri bivše licejke. Izmed kandidatk, ki so imele zrelostno preizkušnjo že z drugih učiteljišč, je bila ena aprobirana še za slovenski, ena za nomški učni jezik. Zrelostni izpit so napravile (razprto tiskane z odliko): Armič Marija, Baraga S c r a f i n a , Bauerheim Erna, Črno-logar Л n c c 1 a . Geigcr Erika, G m c i - ner Pavla, Gradišar J o s i p i n a , Grilanc Ana, Hauptman Marija, Jakše Terezija, Jebačin Amalija, Jegljič Leopoldina, Jenko Marija, J o s i n Marija, Jurman Marija, Kessler Ana, Kiferle Ludmila, Klemene Ivana, Kobelka Marija, Kosi Karolina, pl. Lehman Andreja, Leveč Štefanija, L i n d t n e r Alfonza, Lobe Marija, M a r i č J u 1 i -jana, Marolt Emilija, Mlakar Marija, Možina Albina, Omladič Štefanija, Perko Marija, Petelin Ana, pl. Pil-bach Ana, Piskernik Helena, Plev-nik Katarina, Prestor Ana, Rudolf E m a , Sturm Ana, Šeme Ana, Špan Marija, Verstovšek Vlada, Vider Ludmila, Božič Vida. Bivše liccjke: Cepuder Irma, Herbst Pavla, Krisch Cirila, Rakovec Cirila. Aprobirana učiteljska kandidatka Dolenec Marija je dobila izpričevalo še za slovenski, Kristofič Pavla za nemški učni jezik. lj Oddaja kovin v vojne namene. Kakor že znano, bodo morale zasebne stranke od 18. do 22. t. m. v tozadevnem razglasu določeno posodo same prinesti na magistrat, k obrtnikom pride pa prevzemna komisija na dom. Stranke se pa v lastnem interesu opozarjajo in naprošajo, da jih naj rajši pred navedenim datumom same prineso prodat tvrd-kam Stupica, Sušnik, Schneider in Verov-šek in Nagy. Kdor jih pa hoče darovati, jih lahko da »Patrijotični zbirki kovin«. Pri vseh teh tvrdkah bodo dobile posodo plačano po zakonu nastavljenih cenah. Ako jo same prodajo, si s tem prihranijo mnogo časa, kajti na magistratu bodo morale nekatere vsekakor čakati, ker vse pač ne bodo mogle priti prve na vrsto. Kaj se bode moralo oddajati, je natančno razvidno iz razglasov. lj Umrli so v Ljubljani: Andrej Želez-nik, mestni delavec, 61 let. — Ivan Stra-žiščar, delavec v mestni klavnici, 40 let. — Marija Kramar, rejenka, 11 mesecev. — Albina Šušteršič, hči strojevodje in posestnika, 12 let. — Hinko Dolenc, brivcev sin, 5 let. — Emerik Kremžar, sin strojevodje, 6 let. lj Konzumno društvo za Ljubljano in okolico je izdalo za dobo od 1. julija 1915 do 30. junija 1916 statistične podatke o društvenem delovanju. V tej dobi je oddalo svojim članom bala za 1,128,334 K 48 vin. lj Rdeči križ. Osemrazredna dekliška lola v Lichtenturnovem zavodu v Ljubljani je napravila v nedeljo dne 2. julija slav-nost, katere čisti dobiček v znesku 116 K 66 v. je bil izročen društvu Rdečega križa v Ljubljani. Predstojništvu tega zavoda se izreka tem potom srčna zahvala. lj Izplačevanje vojaških nastanitvenih pristojbin se zopet prične na mestnem magistratu v petek, dne 14. julija 1916 v mestnem vojaškem nastanjevalnem uradu (Mestni trg št. 27, III. nadstropje) in sicer: za stranke, ki stanujejo v I. mestnem okraju (Poljanski okraj) in v II. mestnem okraju (Mestni trg, Stari trg, Karlovška in Dolenjska cesta) v petek, dne 14. julija; za III. mestni okraj (Trnovo in Gradišče do Franca .Jožefa ceste) v soboto, dne 15. julija; v ponedeljek, dne 17. julija ulice med Prešernovo ulico, Franca Jožefa cesto, Bleivveisovo cesto, Cesto na južni kolodvor in Miklošičevo cesto; za IV. mestni okraj (Št. Peterski okraj in Vodmat vzhodno od Miklošičeve ccste) v torek, dne 18. julija. Od 19. julija 1916 naprej za Spodnjo Šiško in za vse one, ki bi bili zadržani v gori navedenih dneh. Uradne ure izplačevanja so od 3. do 6. popoldne. Stranke se prosijo, da se natančno drže teh določb. lj Prodaja ledu. Priglasitve za dovoz ledu sprejema mestni magistrat do vštetega 9. julija. lj Aretirana tatica. Te dni so zaprli 18 letno brezposelno Marijo Mohorič iz Repenj, ker je svoji stanodajaiki ukradla 124 K denarja, svojemu bivšemu službo-dajalcu v Spodnji Šiški pa mast in druga živila. lj Našla se je manjša vsota denarja v Bohoričevi ulici. Dobi se v blaznici na Studencu. lj Izgubila se je večja vsota denarja v veži Dunajske ceste št. 9. Pošten najditelj naj odda denar proti nagradi našemu upravništvu. Razne novice. Rimski policijski načelnik — zločinec. 60 letni generalni nadzornik rimske varnostne policije, Commendatore Sebastiano Tringali, oče in stari oče, se je zagledal v varietetno pevko Gino Rafaelli, ki je starca tako zmešala, da je začel goljufati državo, samo da je mogel zadostiti njenim željam po razkošju. Tringali je bil za časa vojske dodeljen neposredno ministrskemu predsedniku Salandru za posebno nadzo-rovalno službo. V tej službi je moral mnogokrat potovati v vojno ozemlje. Še večkrat pa ni potoval, a pot si je vendar zaračunal — enkrat na primer je dvignil 4000 lir za toliko in toliko milj poti, a ni bil nikjer. Sploh je pri potninah goljufal državo, kakor je le mogel. Končno so mu prišli na sled in 601etni commendatore se je moral preseliti iz palače Braschi v zapor. Sedaj šele je prišlo na dan, odkod velika njegova nervoznost v zadnjem času, ki ni skrbela le domačih, marveč se je celo Salandra potrudil, da bi stari, vsikdar zvesti uradnik ne podlegel kaki zavratni bolezni. Tringali je bil prej vedno vzoren družinski oče in mož. Pozno ga je srečala — neumnosti Glavna razprava proti Tringaliju se vrši 13. julija. Vojvoda navaden tat, V Rimu so zaprli vojvoda Acquavia a'Arragona, ker je kradel v nekem klubu iz žepov članom, V hiši Napoleona I. na otoku Elba je zdaj kazino c. in kr. častnikov, ki so na Elbi kot vojni ujetniki internirani. Visoka starost. V ogrski občini Paloc je umrl Hersko Moskovics; star je bil 101 leto. Oženjen je bil dvakrat; v dveh zakonih je imel 17 otrok; 14 jih še živi. Vnukov je imel 50, 67 pa pravnukov. Izgube trgovskih ladij. Francoski »Eclair« poroča, da so entenline države doslej izgubile 538 ladij s 2,219.901 tono, nevtralne države pa 198 ladij s 318.000 tonami. Največ izgub imata: Anglija 410 ladij s 1,889.290 tonami in Norveška 81 ladij s 115.512 tonami. — Narodna konferenca, V Bernu v Švici je v torek začela zborovati tretja narodna konferenca. Predsednik Belgijec Otlet je govoril o temeljih konference, ki v glavnem obsega samoodločevanje narodov. Po temeljiti in mirni razpravi so sprejeli predsednikov načrt o pravici narodov. Zaplembo premoženja zaradi veleiz-daje je odredilo inomoško deželno sodišče proti naslednjim osebam: grof Anton Sar-dagna, rojen leta 1892. v Tridentu, veleposestnik istotam; Porta Aleksander, pristojen v Milan, upravitelj v Tridentu; Ber-tolini Dante, nadgeometer v Imstu; dr, Marchetti Prospero, rojen leta 1864, v Ar-cu, odvetnik istotam; Garbazi Viktor, roj. leta 1861. v Tridentu, trgovski agent; dr. Moranini Ivan, rojen leta 1868. v Predaz-zu, bivši deželni poslanec; de Eccher Cel-so, rojen leta 1880. v Mezolombardu; Gio-vanni Pio, rojen leta 1886. v Tridentu, stavbni podjetnik (dezertacija in zločin proti voj. moči države); Eller Jožef, rojen leta 1885. v Tridentu, gostilničar (dezertacija); Chiesa Damijan, rojen leta 1894. v Roveretu (veleizdaja). Ruska luka ob Donavi. Iz Bukarešta se poroča, da so začeli Rusi nedavno v južni Besarabiji graditi plovni kanal, ki bo vezal lagunam podobno Jalpuško jezero z bližnjim kilijskim rokavom Donave. Kot nadaljevanje tega kanala bodo iztrebili dno Japulškega jezera do kraja Bolgrad na njegovi severni obali ter bo jezerski žleb globok 3 metre. Pri Kartalu, blizu južnega roba Jalpuškega jezera, so dela že v polnem teku. Pri Bolgradu, kjer je postaja železniške proge, ki vodi od Benderja ob Dnjestru v Reni ob Donavi, zgrade Rusi pristanišče. Ženske v avstrijski železniški službi, Število ženskih moči, ki so se za časa vojske namestile pri avstrijskih državnih že- leznicah, da nadomeste v vojaško službo odišle moške, znaša okroglo 7000. V celoti so se ženske dobro obnesle. Razen pisarniški del, manipulacije, pisarniških poslov, lažjih računskih del in brzojavne službe opravljajo ženske v veliki meri tudi ekse-kutivno službo, in sicer v skladiščih, pri posipanju, čiščenju voz in lokomotiv, nalaganju premoga in pri težaških delih. Posamezne opravljajo tudi tehnično službo, nekaj je kurjačic. Pri dunajski cestni železnici delujejo ženske kot postajne paznice, biljeterke, prodajalke knjig in časopisov. Ureditev prometa s kavo. C. kr. deželna vlada razglaša: Od dne 9. julija dalje se sme neposrednim porabnikom oddajati kava le proti izkaznicam o porabljanju kave (izkaznice za kavo). — 1. V zmislu ministrskega ukaza z dne 18. junija, se določa za spodaj navedene dele dežele kavin delež za osemtedensko dobo na a/s kg pražene kave, in sicer: mestna občina Ljubljana, potem: v političnem okraju Postojna: mesto Postojna, trgi: Ilirska Bistrica, Senožeče in Vipava, dalje kraji: Št. Peter, Radohova vas in Hrastje; v političnem okraju Kočevje: mesto Kočevje ter kraji: Ribnica, Velike Lašče in Sodražica; v političnem okraju Krško: mesto Krško in kraji: Kostanjevica, Mokronog, Radeče in Krmelj; v političnem okraju Kranj: kraji: Škofja Loka, Železniki, Sv. Križ Kovor, Kranj, Tržič, Sv. Ana in Sv. Katarina; v političnem okraju Ljubljana, okolica: občine D. M. v Polju, Zgornja Šiška, Moste in Vič, dalje kraji: Hrušica, Dobrunje, Štepa-nja vas in Bizovik, trg Vrhnika in kraja Borovnica in Medvode; v političnem okraju Litija: občine: Zagorje, Kotredež in Ar-žiše, dalje kraja Litija in Gradec; v političnem okraju Logatec: mestna občina Idrija; v političnem okraju Radovljica: občine: Jesenice, Koroška Bela, Dovje, Bela peč, Kropa, Radovljica in Kamna gorica; v poetičnem okraju Rudolfovo: mestna občina Rudolfovo; v političnem okraju Kamnik: občne: Domžale, Mengeš in Kamnik; v političnem okraju Črnomelj: mesti: Metlika in Črnomelj. — 2. V vseh drugih delih dežele znaša osemtedenski kavin delež XU kg pra-žene kave-za vsako osebo. — 3.Izkaznice za kavo se izdajo uradno, veljajo za eno osebo in za dobo osmih tednov, ki je označena na izkaznici. Izkaznice za kavo veljajo samo za Kranjsko in niso prenosne. 4. Pravico, da se jim izroče izkaznice za kavo, imajo samo one osebe, ki se v njih gospodarstvu ne nahaja več kot 1 kg kave za vsako v gospodarstvu prehranjevano osebo, pri čemur se pa otroci pod 4. letom ne štejejo. Osebe, ki se nahaja v njih gospodarstvu več kot 1 kg kave za vsako v gospodarstvu prehranjevano osebo, ne prejmejo nobene izkaznice za kavo, dobe pa pravico do nje, čim se znižajo zaloge pod spredaj omenjeno množino (1 kg). Kdor zahteva, da se mu izroči izkaznica za kavo, mora podati pri oddajni poslovalnici, ki jo določi politično okrajno oblastvo (§ 5), pismeno izjavo, ki naj obsega število v gospodarstvu prehranjevanih oseb, pri čemur se otroci pod 4. letom ne smejo šteti. Izjava. Svarim tem potom vsakogar, da ne da brez mojega osebnega dovoljenja nikomur bodisi kdorkoli, na upanje bodisi v denarju, v blagu ali na drug način na moje ime, ker jaz nisem plafnik, Josip Potočnik, deželni laborant. Ljubljana, Dunajska cesta 38. rasicev za rejo proda FRANC ŽITNIK Ljubljana, Karolinška zemlja 20. Iščo se lepa soba event. dve, ali s kuhinjo, za stalno mirno osebo. Ponudbe pod »sobo« 25* Kupim večjo množino jagod (borovnic) in malin. Ponudbe na naslov; LEKARNA PICCOLI, LJUBLJANA. Prostovoljna javna itd. se vrši v soboto dne 8. julija L I. na Emon-- ski cesti 8. II. nadstr. — Kupci se vabijo. - Kmetijsko društvo v Vipavi ima poleg mašnih vin tudi izvrstnega namiznega belega vina večjo zalogo po 135 kron hekto loco klet, in dober po 150 K. Kdor želi kupiti večjo množino, naj pride pokušati v Vipavo. — Načelstvo. r - — — —» rizling izvrsten, štajerski, se prodaja od 56 lit. naprej. Naslov na upravništvo „SLOVENCA" pod št. 1555. večja množina se knpi. Ponudbe na 1581 A. W6LFLING, BLED. V smislu § 60. od državne oblasti odobrenih pravil sklicujemo w m delničarjev „Ilirske banke v Ljubljani" na dan 9. avgusla 1916 ob 5. uri v Uiadnici deželnega glavarja v deželnem dvorcu v Ljubljani. Dnevni red: a) volitev predsednika zbora; b) sklepanje o ustanovljenju delniške družbe in o končnem določenju vsebine družbinih pravil, kakor so odobrena od državne oblasti; c) volitev 6 — 12 članov upravnega sveta; d) volitev 5 članov nadzorstvenega sveta. Subskribenti delnic se poživljajo, da prineso na občni zbor s seboj potrdilo o dejansko izvršenem vplačilu podpisane delniške glavnice. V Ljubljani, dne 7. julija 1916. Koncesijonarji delniške družbe „Ilirska banka" v Ljubljani: Dr. Ivan Šnsieršič, ЛкЈоп vitez Vukovic, Dr. Vinko Gregcrič, Dr. Evgen Larape, Hajko Marenčič, Dr. Viadislav Pegan, Jesn Pollak, Ivan Traven. Izdnia konzorcij »Slovenca«. гП.чк: »Katoliške Tiskarne«. Odtrovorni urednik: Jožei Gostinčnr. državni poslanec.