219. številka. Ljubljana, v ponedeljek 23. septembra. XXII. leto, 1889. SLOVENSKI MRI Izhaja vsak dan iveoer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravni&tvo je v Gospodskih ulicah ftt. 12. Upravništvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Pred deželnim zborom. I je Novomeškega okraja 15. septembra. V kratkem, kakor pravijo, ima biti sklican deželni zbor kranjski. Z veliko pozornostjo motrili smo še vsako leto, kot zavedni volilci, davkoplačevalci in Slovenci njegove obravnave, kar je samo ob sebi umevno, ker obravnave imajo preobčutne nasledke za gmotno stanje vse dežele, za ojačenje, ali oslabljenje narodnosti naše. Zanimanje pa, s katerim pričakujemo volilci in nevolilci letošnjega zasedanja deželnega zbora, presega vse o takih prilikah do sedaj navadne meje, prešinja vedno širše kroge in postaja tem živahnejše, čim bližje je dan, ko se snidejo v deželni zbornici novovoljeni poslanci. Uzroka temu splošnemu, skoro da nervoznemu zanimanju pa ni iskati v slučaji, da je to prvo zase danje po volitvah, ali v kakej umetnej agitaciji, ali morda v onem k sreči že poleglem nasprotji, katero je vladalo za volitev v nekaterih okrajih, tudi ne v tem, da je prišlo letos nad tretinjo novih moči j v deželni zbor, — saj so odličnjaki mej njimi vsi pa so bili voljeni pod zastavo slovensko — duhove je vzbudil sam prejšnji deželni zbor, ali pravo za pravo njemu predloženi načrt novega občinskega reda in novega občinskega volilnega reda. Ta načrt, kakor znano, namerava popolno preosnovo občinske samouprave in ustanovitev nadžupanij. Modro je postopal prejšnji deželni zbor, ki ni hotel prevzeti zadnje dni svoje postavodajalne dobe vse odgovornosti za tako osodepolno premembo obstoječih razmer, da je naročil deželnemu odboru, naj izve poprej sodbo o tej zadevi od prizadetih činiteljev samih t. j., od občin, katerih je 344 na Kranjskem. Več nego dve tretjini Bta se izrekli proti načrtu 1 A kljubu temu se lahko bere mej vrstami dotičnega poročila deželnega odbora, da ni še pokopana s tako ogromno večino vsega prebivalstva obsojena namera. In ravno to je, kar budi več nego navadno zanimanje za letošnje obravnave v deželnem zboru ter kliče na pozor in opreznost merodajne kroge in vse prebivalstvo. Ne da se tajiti, , da ima omenjeni načrt tudi svojo dobro stran, namreč da bi se Ž njim jako olajšalo uradovanje okrajnim glavarstvom, kajti ura-dovanje s 5—7 nadžupani je mnogo zložnejše nego z 20—30 občinami, — po toliko jih sedaj imajo okrajna glavarstva — in nadžupaui bi imeli gotovo tudi mnogo več ugleda, nego naši sedanji župani ; ali vse to ne odvaga zlih nasledkov omenjenega na Črta v gmotnem in narodnem oziru. Upravni stroški vseh 344 občin znašajo sedaj 70.810 gld., potem pa bi znašali 178.400 gld., kakor računa deželni odbor sam, tedaj 107.590 gld. več in bojimo se, da bi še to ne zadostovalo — ker proračuni imajo vedno to napako, da se radi prekoračijo za nekoliko tisočakov. Treba bod* novih nadžupanijskih uradnikov in služabnikov in zaklada za njihovo preskrbovanje, ko onemorejo in ne bodo več za službo. To breme bo nakazalo naložiti le občinam. Tudi nadžupan ne bode opravljal brezplačno, kakor sedaj večinoma delajo župani, ali samo proti neznatni odškodnini svoje službe, ampak treba bo skrbeti za njemu dostojno plačilo. V narodnem oziru pa se je bati najhujšega. Načrt predpisuje določitev kraja, ki bo vedno sedež nadžupanijakega urada. Dosedanje občine bodo volile svoje zastopnike po 500 duš bode imelo jednega, v nadžupanijsko svetovalstvo. Mislimo si malo mestice ali kraj s 500—600 ali malo več prebivalci, kjer je sedež c. kr. uradnij in nadžupanije. Kako uradniki v malih krajih znajo uplivati na volilce, je dobro znano. Tu se izvolita jeden ali dva nemškutarja v nadžupanijsko svetovalstvo, 7—10 drugih občin, kateri ima lahko vsaka nad 1000 duš, pa volijo narodno. Zbor je torej lahko razen jednega ali dveh članov ves naroden, nadžupan pa bode vender le nemškutar, ki stanuje slučajno v občini, ki je določena za sedež nadžupanije, kajti preveč bi bilo zahtevati, ako bi volili koga kje drugod stanujočega, da bi hodil ali se vozil vsak dan jedno ali tudi več ur daleč v nad županijski urad. Stanovališče bi tu več odločevalo, več nego sposobnost in splošno zaupanje. Poleg tega bi pa imeli tudi drugi občani zarad opravil v nadžupanijski pisarni preveč zamude, ako bi morali zarad vsake malenkosti po 1, 2 ali več ur daleč hoditi, kar sedaj lahko doma opravijo, koliko bi torej zgubili časa in koliko denarjev potrosili v teh nepotrebnih potih. Omenjeni načrt tudi predpisuje za nadžupanije pri deželni vladi izprašane in zaprisežene uradnike (tajnike). Morda se bode mej drugimi tudi zahtevalo zmožnost nemškega jezika. Z Bogom potem slovensko uradovanje. Svetovalci naj sklenejo stokrat, da hočejo slovenski uradovati in zahtevati slovensko dopise od glavarstva, občinski uradnik bo moral ubogati vlado, da ga ne kaznuje, kakor sedaj še marsikdaj Župane ter mu ne odreče sposobnosti za občinskega uradnika. Potem ima dotični načrt tudi druge pomanjkljivosti, tako sta si na pr. § 2 in 6 v protislovji zarad delokroga županij in nadžupanij, vsled tega bi bilo vedno reklamovanje, kadar bi šlo za kako pravico in zanikovanje dolž-nostij, kadar bi šlo za odgovornost. To so nekatere glavne napake omenjenega načrta in zaradi tega se ni čuditi, da je bil zavržen s tako ogromno večino čuditi se je le, da se je sploh še kaj občin dobilo, ki so zanj glasovale; le krajevni, sebični oziri so jih mogli pri tem voditi — dežela in narodnost pa bi škodo imeli. Zato imamo opravičeno upanje, da novoizvoljeni deželni zbor dotičnega načrta ne bo odobril kakor so nam pred volitvijo obljubovali gg. poslanci. Ako jih je opomnil ta dopis dane besede, katere jih nikakor nečemo odvezati, potem je dosegel svoj namen. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 23. septembra. IvIladoĆelii nameravajo sklicati dne 28. t. m. več taborov, kateri bodo imeli vsi jednak dnevni red. Bavili se bodo z vprašanjem: Kako sodi Češki narod o Zuckrovein govoru pri shodu volilcev, ko je ta poslanec govoril o kronanji. Dr. Zucker se je tedaj izjavil, da bi bilo kronanje v prvi vrsti cerkvena ceremonija, ki bi narod tesneje zvezala a svojim vladarjem. Mladočehi pa naglašajo, da kronanje le kot cerkvena ceremonija za Cehe nema Občudovanja vredna je bila Levstikova potrpežljivost, kadar je dobil v roke pravega, trdega kmeta, čegar jezik ni bil pokvarjen z mostno spa-kadrano govorico. Kako spretno je znal staviti vprašanja, da je dobil povoljni odgovor, kako se izgovarja ta ali ona beseda, kako se rabi v tem sklonu, v tem številu. In tak predmet za Levstika je bil kakor nalaš naš Jože. Nepokvarjen mladenič prišel je iz vasi v Ljubljano. Najiven kolikor moči, toda ne top ali neukreten. Priljubil se mu je tako, da je takoj po kosilu zaklical: Jože. In Jože je pritekel ves srečen iz kakega kota. Po tem pa sta se jela pogovarjati. Levstik je vedel, da se v Jožetovi glavi »svčt suče vse drugače", kakor v njegovi in ravno zato je botel vedeti kako. Stavil mu je vprašanja vsake vrste in se potem čudil najivnim, a tu in tam vender prebrisanim odgovorom. Na vrtu sta sadila trte, obrezovala sadno drevje in pri tem imela hlologične študije. Ce je Levstik slišal kako novo besedo, takoj jo je zastavil Jožetu. „Jože, ali veš kaj je baraba?" prašal ga je nekoč. In Jože je jel razkladati, kaj on razume s to klasično besedo. To občevanje Jožetovo z Levstikojmje trajalo več let. Ko si je Jože zaslužil nekoliko'novcev, pa hajd po svetu. Služil je potem v 'Trstu, na "Reki, v Zagrebu, potem zopet v Ljubljani, dokler se ga ni LISTEK Levstikov Jože. Če srečaš Jožeta v Ljubljani o Trijacih ali o sv. OŠpeti ali pa tam doli pri sv. Heleni v Ca-kavci na konjskem trgu na semenji dan, ne bodeš ga ločil od drugih mešetarjev. Znanemu konjskemu mešetarju ciganu Pavletu je še celo zelo podoben. Potlačen nos, rujava brada, zamazana obleka, krog vratu ohlapno zavezana rudeča ruta, hripav glas, urna hoja — vse to kaže, da je Jože mešetar, kakor brez števila druzih. Opazuj ga pa bolj natanko, poglej zlato verižico na uri, obleko, katera bi, ko bi bila nova, ne delala nečasti nobenemu gizdalinu, posebno pa, če si ga kedaj opazoval oblastno sedečega na lahnem voziči na potu iz semnja ali v semenj, kako je trenil zdaj pa zdaj z vajeti in elegantno, rekel bi z nekakim „chicom" zamahnil z bičem po konji — pogodil bodeš takoj, da je Jože videl svet, da ve in zna kako in kaj. In res, Jože je videl precej sveta, zaslužil mnogo denarja in mnogo denarja tudi zapravil. Svojo karijero pričel je v Ljubljani pri »Cesarji". Služil je tam za „fanta za vse". Pomagal je v hlevu, pomagal v kleti, pomagal v kuhinji, letal je po mestu, kamor in kadar je bilo treba, snažil škornje itd. In tu sta se seznanila z Levstifcom in sklenila trdno — prijateljstvo. Levstik ni ljubil druščine. Izimši par ožjih prijateljev, se ni rad družil z nikomer. S svojo neupogljivostjo, odločnostjo in s svojimi perečim sarkazmom, katerega ni štedil v nobeni družbi, obranil se je nadležnih prijateljev. Nasproti pa je bil lju-beznjiv v občevanji z nižjimi. Tu se je najbolj pokazala njegova segava dovtipnoBt in dobrodelni I ribniški humor. „Kaj boš ti bral?" vprašal je osorno malega učenca iz normalke, ki se je s svojim tovarišem utihotapil v bralno sobo licejske knjižnice, z namenom pokazati mu vrata. „Lažnjivega kljukca", bil je proseči odgovor. Levstiku se je lice razvedrilo. „In ti pa Pavliho? kaj ne da?" dejal je obr-nen proti drugemu učencu in s trdnim korakom hitel je po zahtevani knjigi. Nekega dne, ko je bil pri kosilu v imenovani gostilni, pride ga znana brdka točajka prosit napisa na skrinjico za smodke, kateri naj bi v vezani besedi opozarjal kadilce, da se morajo smodke takoj plačati. Levstik napravi zahtevani napis. Spominam se samo na poslednje štiri verze: — — — aato kdor sinodek poželi, naj „keberu zanje položi! ampak Antonija Šarabon : Jih dajo tudi za božji Ion. — nobene veljave, temveč glavna stvar je, da se hkratu obnove pravice krone češke. Neznosnega položaja na Hrvat« keni je mnogo kriva nesloga mej opozicijo Da je vsa opozicija jedina, bi tudi pri volitvah dosegla več uspe hov in Hedervary bi ne mogel več strahovati Hrvatov. Nedavno se je govorilo, da se bodo stranke bolj približale. A kakor se kaže, bode težko kaj s sporazumljenjem, ker organ stranke prava „Hrvatska" builo napada zmerno opozicijo ali cvet inteligence, kakor jo ironično imenuje. Dela jo odgovorno za sedanji položaj Zmernim opozicijonalcem predbaciva, da se poganjajo le za osobne koristi Radi bi nasprotnike odrinili od jaslij, da sami pridejo zraven. Tako pisavo hrvatskega lista je vse-kako obžalovati, a čudimo se jej pa ne, saj je Anton Starčević v svojem listu črnil tudi večkrat vladiko Strossmayerja Vitanje države. Cinikov je baje pozval prijatelje svoje v Itol-gariji. da osVobode deželo usiljenca Ferdinanda in njegovega hlapca Stambulova. Smrt Stojanova imenuje Cankov v svojem pozivu „osvobojenje Blo-garije jednega izdajalca" in ž njo je JBog pokazal, kaj je storiti Bolgarom. „Mosko\skija Vjedouiosti" neso zadovoljne s položajem v Itnmtiiilji. Husko ministerstvo vrtanjih zadev bi moralo kaj odločnega storiti, da Ku-monijo sjnav: na put, ki l ode ugodnejša Uusiji. Nade, ki so se stavile v Catargija, 8e neso uresničile. Sedanje iimiimsko ministerstvo še ni pre klicalo Rusiji sovražil!h niredb prejšnje vlade in celo sama deluje proti ruskim izteresom. Minister vnanjib zadev je posebno sovražen Rusiji. To vse se godi zaradi tega, ker rusko ministerstvo vnanjih zadov premalo podpira svojega zastopnika v Bukureštu, ki je sicer dovolj energičen. V soboto postavili so v Parizu spomenik republike. Fr<«iit*oNlta vlada je najbrž zato Izbrala nalašč dan preti volitvami Slavnostni govor je imel mtnisterski predsedniki ki je priporočal republičauom, da. naj bodo zložni. Državni kancelar nemški je že ostavi 1 Fri-drichsruhe in je odpotoval v Berolin. Govori se, da hoče biti navzoč ob prihodu carjevem. Morda bode poskusil zopet pridobiti ruskega carja prijateljstvo Nemčiji. To se mu bode pa javaljne posrečilo. Ko je bil zadnjic car v Berolinu, je bil Bs mark si tudi izprosil avdijcncijo in je skušal carju dokazati, da nemška politika ni nasprotna Rusiji. Nemš' i listi so tedaj celo mislili, da se je Bis-marcku posrečilo s svojimi objasnjenji preveriti carja o dobrohotnosti Nemčije. Dogodki so pa kmalu pokazali, da je trud Bibinarkov bil zaman. MDtročaiiKki minister vnanjih zadev je izjavil na španjsko reklamacije zaradi zaplembe neke ladije. da se bodo krivci kaznovali. S tem bode najbrž stvar poravnana. Dopisi I/ 1'oslo|iii«kegu okraja 20 septembra. [Izv. dop.] Kakor se našemu učiteljstvu godi, preseže že vse meje potrpežljivosti. Ker se gg. učitelji sami boje potožiti javno svoje krivice, storil bodem jaz to, ker so mi vse razmere natančno pojasnjene in znnne. Postavno moral bi okrajni šolsk svet imeti redno vsaki mesec po jedno sejo in kakor Čujem se to po drugih okrajih tudi vrši, le za Po-stojinski okraj pod predsedstvom g. vit. Schvvarza prijela nesrečna misel, kupce vati s konji. Na Hrvatsko in na Ogrsko je hodil po konje tako dolgo, da je Bledo j ič jnišel pefi domov. Vse prisluženo in prihranjeno je šlo po vodi, Jože pa jo je pobral domov v Dolenjo vas na Gorenjskem, prevzel doma Gospodarstvo in se oženil. Pa kakor je LevBtik pozneje večkrat povpraševal po Jožetu, tako tudi Jože ne more Levstika pozabiti. Veselje ga je poslušati, kadar zvečer pred svojo ali še raje pred sosedovo hišo na klopi govori ves naudušen o „gospodu Levstiku". Vse, kar je kdaj lepega slišal ali bral, vse pripisuje Levstiku. On sicer pozna po osebi naše literate rauja Erjavca in Zamika, Levca, Tavčarja, Kersnika in druge. Vse zelo spoštuje, o vsakem ve kaj imenitnega povedati, toda njegov refrain je vedno : „Tacega pa ni, kakor je bil goHpod Levstik!" In s ponosom pristavi: „In mene je rad imel!" Nedavno je bil v Dolenji vasi „bobu. Tudi jaz sem zašel tija. Na večer sem srečal Jožeta. Bil je malo vinjen, pa kdo mu bode zameril, saj je bilo žegnauje. Izpraševal me je o Levstikovi slavnosti v Laščah. Gineu je bil, ko sera mu povedal, koliko tisoč ljudij iz vseh krajev je prišlo, ko sva se ločila, dejal je: „Če bode Bog dal, da kdaj pridem v nebesa naravnost h gospodu Levstiku pojdem in stregel mu bodem, ^*»o|\ nekdaj in snažil mu bom njegove škornje, ki tako lepo škripljejo!" R. šolske postave nimajo nič veljave. V 14 dneh mi-nolo bode ravno pol leta, kar naš okrajni šolski svet ni imel seje, da prigodilo se je še celo, da je celih 10 mesecev ni bilo. Učiteljske prošnje za stalno nameščenje, podpore i t d. leže po več mesecev, tudi čez leto dnij zaprašene in nerešene pri okr. šolskem svetu; računi krajnih šolskih svetov leže pa po dve in še več let nerešeni v Postojini. To smo trpeli do sedaj z veliko nevoljo — pa ven der smo molčali. Z najboljšo voljo pa ne moremo zamolčati dogodka, ki se je prav pred kratkim pripetil. V Orehku bila je koncem minolega šolskega leta brez seje okr. šolskega sveta in brez vsacega uzroka razpisana Blužba tamošnjega učitelja g. Rudolfa Dolenca. Takoj je vsakdo spoznal, da se ga želi gospod glavar iznebiti. Krajni šolski svet predlagal ga je potem jednoglasno na prvem mestu. Prosila sta za to službo še dva druga učitelja, a krajni šolski svet izrekel se je odločno proti obema. Polet? tega priložil je tudi občinski zastop svojo prošnjo za gosp. R. D. Vsi so bili v najboljši nadi, da bode gosp. D. zopet imenovan začasnim učiteljem v Orehku, to tembolj, ker so vsi udje okrajnega šolskega sveta razven g. glavarja na-vlašč za to odposlanej deputaciji, obstoječi iz udov kraj-nega šolskega sveta in občinskega zastopa, obljubili, da bodo pri seji okr. šolskega sveta glasovali za g. D. In kaj je pa sedaj storil naš g. glavar, da je dal svoji strasti potrebnega duška V Ker je vedel, da bi pri seji okr. šolskega sveta ostal osamljen s svojo nakano, odpustil je samovoljno, popolnoma brez opravičenega uzroka, brez seje in brez kake preiskave gosp. D. ter ga postavil brez službe na cesto in imenoval na njegovo mesto zoper voljo krajnega šolskega sveta in zoper voljo 6 članov c. kr. okr-šolskega sveta izprašanega učiteljskega kandidata Horvata iz Ljubljane. Ljudstvo v Orehku je jako razburjeno in ni čuda, če bode novoimenovanomu učitelju nagajalo. Čujemo tudi, da se namerava krajni šolski svet Ore bovški pritožiti na deželni šolski svet iu nadejamo se, da bode ta nepostaven dogodek ustavljen, to tembolj ker živi g. D. pri sebi svojo revno onemoglo mater in svojega starega strijca, kojim vsem je naš gospod glavar s tem činom še ta mali košček kruha vzel, Kaj pa je vender storil g. D., uprašal bode marsikdo? Prav nič nepostavnega. V šoli izpolnjeval je vestno svoje dolžnosti, otroci imeli so ga radi kakor še nikogar poprej tako in tudi pri ljudstvu in č. duhovščini je visoko spoštovan in čislan. Naš g. glavar pa Orehovčanov ne more trpeti od zadnjih deželnozborskih volitev, ker so volili poslancem gg H- Kavčiča in dr. Vošnjaka. Maščevati se hoče s tem nad Oi,,jhovčaoi, posebno nad predsednikom kr. šol. sveta, kojega je pismeno prosil, da naj voli njegovega kandidata ali se pa vzdrži volitve. Ta pa seveda je volil po svojem prepričanji zgoraj imenovana poslanca. O g. D. se je pa g. vitez sam izrazil, da ga za to ne mara, 1. ker je predsednik slovenskemu bralnemu društvu v Orehku; 2. ker je to društvo napravilo izlet na Razdrto in 3. ker je g. D. prijatelj H. Kavčiču njegovemu največjemu sovražniku. Človek bi kmalu mislil, da ne živi več v pravičnej Avstriji, a vender se v našem okraji marsikaj dogodi, kar se drugod ne sme storiti in ni čuda, če se sestavlja deputacija iz veljakov Postoj inskega okraja, ki nameravajo iti naravnost do presvetlega cesarja potožit naše žalostne razmere. Iz JPostojiiiNkcga okraja 21. septembra. [Izv. dop.] Uboge sirote! Tako milujemo otroke, katere je prezgodaj zapustil skrbni, ljubeči jih oče, Kakor v srce se nam pa smilijo šele ti, ko se jim nadomesti očeta, kateri je vedno in vselej po očetovsko ž njimi ravnal, s strogim, odurnim nepri jaznim očmom, kateri se ne briga za koristi ubogih sirot, katere so njemu v varstvo izročene, pač pa nasprotno, da jih celo zatira ter preganja. Kako tužnega srca se te sirote spominjajo na one srečne čase, ko jim je nepozabni oče delil dobrote. Neznosne to bo bolečine. In tako jo je prav pogodil pesnik rekoč: „Najhujša vseh je bolečin — V ne sreči srečnih dnij spomin". Jako smo tudi mi pomilovanja vredne sirote. Oni, ki smo ga za skrbnega očeta imeli, ni sicer umrl, to obvaruj Bog! Ali mej nami ga več ni, in očetovska skrb do nas mu je večinoma odvzeta, kar kaj britko občutimo. Jednaki smo sirotam, katere po svojem očetu tugujejo. Kamor koli prideš, čuješ le jeden glas: „E gospoda glavarja Globočnika ni več". A to tugovanje je popolnoma opravičeno. Kaka prijaznost je kraljevala nekdaj v Postoj inskem gradu, zaman je iščeš sedaj. Dokler je bil za okrajnega glavarja velecenjeni in visoko spoštovani gospod A. Globočnik, prihajali so k njemu iz celega okraja bogati in ubogi, izobraženi in preprosti iskat dobrih svetov, katere nam je ta blagi gospod kaj rad delil. Ako se je komu kaka krivica godila, iskal je pomoči v Postojini pri gospodu glavarji, kjer je bilo pravo pribežališče vsakemu, koji je pomoči potreboval. Sedaj ni več tako, nego obratno; sedaj še oni ki so poklicani, neradi gredo, kajti preljubljenega okrajnega glavarja Globočnika ni več. Koliko da smo ž njim zgubili, to sedaj čutimo. Gospod vladni svetnik Globočnik, vzdrževal je red povsod in vselej brez pomoči žandarmov, njegova moška beseda je vse krotila. Sedaj pa imajo posla preobilo žandarmi. (Glej zadnji dopis z Razdrtega.) Opravičeno torej kličemo: Gospoda okrajnega glavarja Globočnika ni več! Domače stvari. — G O d p ove d kneza Liechtens teina) je poleg francoskih volitev glavni predmet javni razpravi. „Hlas Naroda" ima dolg članek z naslovom „Komu jste posloužili?", v katerem ostro polemizuje z mladočeško stranko, zlasti pa proti dr. Gregru in njegovemu osobnomu napadu na kneza Liechtensteina v državnem zboru, pri katerem se je pokazalo, da ima Čehov, ki se nečejo sporazumeti z nemškimi avtonomisti in imajo rajši Herb-sta nego Liechtensteina itd. „Narodni Listy" pa pišejo, da se je Liechtenstein umaknil, uvidevši, da za njegov predlog glede konfesijonalne šole ni nobenega upanja več, ker se češki poljedelci nikdar ne bodo ogreli za njegov predlog ter tudi na dalje, kakor pri volitvah meseca julija odločno postopali. Knez A. Liechtenstein je v čeških volitvah kava-lirsko spoznal svoj poraz in odstopil, statočeški avtonomisti pa se hočejo „kfretovat" Še dalje, trdno upajoč, da je na Dunaji še nekdo, ki jim bode zapovedoval in kateiemu bodo oni slepo poslušni. — „Politik" obžaluje odstop Liecbtensteinov, ki je bil zvest in zanesljiv sobojevnik. O lstop njegov je prva posledica mladočeškega delovanja, druge nič manj pogubne posledice utegnejo še priti ter biti uzrok, da se razruši državnozborska večina. „Freinden-blatt" zmatra odstop Lichtensteinov jako važnim dogodkom. Težave, katerih se je bilo nadejati vsled mladočeškib zmag, pokazale Bo se prej, nego se je pričakovalo. Bode li centrumski klub na desnici nahajal manj naudušenosti za konfesijonalno šolo, bode tudi on s svoje strani menj naudušen za Čehe in za ostalo večino in kako daleč bode to ohlajeni^ še segalo, Be sedaj videti ne da. Da pa utegne prehladna temperatura bistveno ozirati parlamenta-' rični mehanizem, to se pa ne da tajiti. „N. Fr. Presse" izvaja, da je knez Liechtenstein moral odstopiti, kajti ko bi sedaj prišlo do glasovanja, bili bi proti njegovemu predlogu ne le Nemci, ampak vsi čehi (Staročehi zaradi mladočeških zmag) in pa Poljaki, ki vedno »mit den starken Bataillonen* korakajo. S svojim odstopom zavaroval se je Liechtenstein pred parlamentaričnim porazom, on je prva podgana, ki je zapustila utapljajočo se ladijo miui-sterstva in veliko vprašanje, se li bode večina obdržala. Mogoče da sedanji zbor še preživi svojo dobo, ker MladoČehi še nemajo dovolj zastopnikov v njem, a vsekako dobil je grof Taaffe svoj »Me« mento mori!" — (O učne m jeziku ) na Ljubljanskih mestnih ljudskih šolah. V „Slov. Narodu" od 10. septembra t. 1. je bilo brati, da bode letos v 4. in 5» razredu slovenskih ljudskih šol slovenščina učni jezik. Kako pa je to, da se rabijo poleg slovenskih knjig še nemške učne knjige, in sicer: Weinwurm Gesangs-buch, Gros8er Katechismus, Biblische Geschichte, Viertes u. FUnftes Rechenbuch, Lehman-Sprachbuch, Zeissberg Erzahlungen in Deharbe-Katechismus ? V 5. razredu mestne dekliške šole se rabita celo 2 nemška Lesebucha, izvrstno Končnikovo 4. berilo se pa na tej šoli menda ni upeljalo. Zapisnik Gerber-jev (deloma Bambergov) vsaj ima te knjige navedene za mestne ljudske šole — ali je sestavljen po naredbi šolskih oblastev — ne vemo. Mi menimo pač, da bi bile te knjige za nemške šole, katerih je v Ljubljani za vse nemške otroke že dovolj, ne pa za slovenske šole in slovenske otroke. — (Za mestno dekliško šolo) pri sv. Jakobu, ki se je letos razširila na sedem razredov, se išče učiteljica, čemur Be mi čudimo, ko se je prej naglašalo, da bode v ta višji razred nastavljena možka moč, ki bi bila slovenščine dobro zmožna in ta predmet temeljito gojila. Mi tudi s pe-dagogiškega stališča sodimo, da so v višjih razredih dekliških šol možke moči skoro da bolje na mestu nego kako učiteljica. — (Deželni predsednik gosp. baron VHnkler) povrnil se je v soboto zvečer z Dunaja v Ljubljano. — (Deželni šolski svet štajerski) je v zadnji seji rešil več natečajev. Imenovani so mej drugim: Fran Praprotnik, nadučiteljem v Mo-zirji; Gustav Vodušek, učiteljem za Trbovlje-Vode; Albin WaukmUller za Čadram; Terezija Kordeš, podučiteljico v Žalci; Katarina Novak za učiteljico ženskih ročnih del za Mozirje-Rečico. — (Na Mariborski kaznilnici) imenovan je c. kr. učiteljem gosp. Fran Medic (rodom Ljubljančan), nadučitelj v Leskovci pri Krškem. — (Gosp. Antona Razingerja,) znanega tenorista in učitelja na II. mestni deški ljudski šoli zadela je huda nezgoda. Umrla mu je v soboto popoludne soproga, gospa Matilda Razinger, roj. Turna v 36. letu dobe Bvoje. Blaga jej zemljica! — (Ormoška „Sloga") razpošilja vsem občinskim predstojništvom Ormoškega okraja in drugim sledeče vabilo: Dne 20. septembra 1889 popoludne, ob priliki „Slogiuega" zborovanja v Or-moži, bode naš državni poslanec, prečastiti gospod kanonik dr. Lavoslav Gregorec poročal o svojem delovanji ter se s tem uljudno vabite, da se mnogoštevilno tega shoda volilcev udeležite. Na vsak način je skrbeti za to, da iz vsake pojedine občine za nesljivo pride vsaj nekoliko mož. — (Dnevni red seji Ljubljauskega obč. sveta) v torek 24. sept. t. 1. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani (II. nadstropje). I. Naznanilo predsedstva. II. Poročilo o nasvetih hranilničnega upravnega odbora glede obrestne mere za uloge in posojila. III. Vodovodnega odseka poročilo o načrtu pogodbe glede dobave stroja in kotlov pri vodnjakih v Klečah IV. Stavbinskega odseka poročilo: a) o stavbiri8ki črti za novo deželno bolnico; b) o dveh prizivih v stavbinskih stvareh. V. Šolskega odseka poročilo: a) o računih glede dotacij tukajšnjo velike realke in ž njo združene modelirske šole za 1. 1888, b) o letnih računih 4 mestnih šol za šolsko I. 1888. ; c) o prošnji II. mestne deške šole za podporo šolski delarni: Ć) o volitvi 2 občinskih zastopnikov v odbor za neposrednje nadziranje in ekonomično upravo Ljubljanske obrtne nadalj evalne šole. — (O razkritju spomenika pesniku Kačič-Miošiću) čitamo v časnikih čudno vest, katere skoro ne moremo verjeti, dasi je v sedanji dobi marsikaj mogoče. Časniki pripovedujejo, da, ko so bile vse priprave za razkritje gotove, prišla je od okrajnega glavarstva prepoved, da se sporne nik razkriti ne sme, ker je na njem 12 slovanskih grbov in se mora to zmatrati za panslavistično demonstracijo. Odbor za spomenik uložil je priziv pri namestništvu in pri ministerstvu, a priziv bil je na obeh mestih odklonjen. Ministerstvo posebe je za ukazalo, da se imajo odstraniti vsi inostranski slovanski grbi, grb trojedne kraljevine pa se ima tako narazen vzeti, da ne bode več celoten. Sredi pod stavka pa ima biti avstrijski orel. Ker odbor za spomenik teh pogojev ni hotel vsprejeti, se spomenik za zdaj ne bode razkril. Kakor rečeno, zdi se nam vest skoro neverjetna, torej počakajmo malo, da čujemo, koliko je na tem resnice. — (Popravek.) V zadnjem dopisu Razdrtega" urinila se je pomota. Imenoval se je v njem Karol Kautschitsch mlajši, mesto Karol Kautschitsch starejši. — (Domača obrtnija) prisvaja si že ino zemska trgovišča. Gosp. J. Matijan, c. kr. zala gatelj in tovarnar razne oprave, dobil je te dni večje naročilo od bogatega zasobnika v Londonu — (Včerajšnja javna tombola) na Kongresnem trgu vršila se je ob najlepšem vremenu Občinstva se je gnetlo na tisoče okolu odra za tombolo, okrašenega z narodnimi in cesarskimi zastavami, postreščeki pa so prav marljivo prodajal karte, zagotavljajoč, da bode kupec gotovo kaj zadel. Mej 2. in 3. uro svirala je vojaška godba in takrat bila je prodaja kart jako živahna. Ob 7,4 uri začele so se klicati številke, katere je vlekel deček iz sirotišča Ljubljanskega. Terne, kvaterne in činkvini bili so hitro dobljeni, skoro v pol ure in je tombola sploh bila končana ob 3/*5. uro. Šale in smeha bilo je dovolj, nekaj zaradi dovtipnih opazek, nekaj pa radi tega, ker so se igralci v številkah motili, ker klicanje ni bilo niti v slovenskem niti v nemškem jeziku popolnoma razločno, številke na odru pa so se na zvunaj tudi nekako zmedeno sukale in neso vsekdar kazale pravega lica. Resultat tombole bil je naslednji: 5 tern po 5 gld. zadeli so: Maček Marijana, Žepec Josipina, Klemens Fran, Kresal Tone, Jezeršek Ivanka. 4 kvaterne po 10 gld. zadeli so: Pančur Miha, Fortuna Josip, Pasar Terezija, Cirkelbach Henrik. 3 činkvine po 20 gld. zadeli so: Letik Ivan, Meršol Simon, Ka-linšek Terezija, Ogrin Ferko. Poslednji trije delili so 2 činkvina to je 40 gld. ter vzeli po 13 gld. ; ostanek 1 gld. pa darovali fantičku, ki je številke vlekel. I. tombolo za 100 gld. dobil je: Šandor Kolman, popotni trgovec iz Hrvatske. Imenovani daroval je fantičku 50 kr., za društvo v kojih namen je bila igra, pa 5 gld. II. tombolo za 50 gld. zadel je: Božič Josip, oskrbnik Codellijeve graščine. Vseh številk bilo je vlečenih 56. Prva je bila šte vilka 7, zadnja štev. 17. Štev. 54 določila je I. tombola. Štev. 17 določila je II. tombolo. Po vrati vlečene so bile številke: 7, 89, 56, 58, 1, 68, 42, 19, 22, 23, 12, 66, 62, 75, 03, 43, 49, 83, 10, 14, 18, 41, 90, 73, 21, 32, 71, 45, 31, 3G, 85, 81, 29, 25, 2, 70, 57, 67, 44, 40, 52, 6, 48, 72, 88, 51, 34, 27, 37, 11, 64, 59, 54, 26, 3, 17. Dobitke dobili so razven prve tombole le domači ljudje in kakor se je površno izračunalo, utegne ostati za blagodejne namene do 800 gld., ki se bodo mej prizadeta društva delili. Da se je obnesla tombola tako izvrstno, o tem gre v prvi vrsti zahvala na njujinera trudu novemu g avnemu blagajniku g. Klein u in g. F. Dreni k u. — (Zelje) je letos vsled preobilne moče slabo obrodilo, zato je cena višja nego druga leta. Sto dobrih trdih glav stane 2 gld. Trnovci in Kra-kovci prav pridno zelje režejo in kmalu se bodo sodčeki s kislim zeljem pošiljali na razne kraje in in celo čez morje v Egipt, kajti tacega blaga, kakor je Ljubljansko zelje, ni nikjer. — (Sneg) pobelil je Kamniške in druge planine precej globoko nizdolu. V soboto naletavale so posamične snežinke celo v Ljubljani. — Na Hrvatskem, v Delnicah, dobili so prvi sneg dne 18. t m., pomešun z „babjim pšenom". — Velebit je po belen, iz Like javlja se oBtra burja. — V Spljetu bil je pravi vihar, ki je napravil mnogo škode in celo dimnike podiral. O tej dobi se nihče kaj jed nacega ne spominja, — (Slovenska ljudska šola in otroški vrt pri sv. Jakobu v Trstu) sta se od prla dne 16. t. m. Ob lO. uri predpoludne bila je slovesna sv. maša, kojo je bral č. g. Sila; pri maši so peli otročiči imenovane šole prav izborno. V cerkvi je bilo občinstva lepo število. — V I. in II. razred ljudske šole kakor tudi v otroško zabavišče zapisalo se je letos toliko otrok, da jih ni bilo možno vseh sprejeti. „Edinost". — (Narodna čitalnica na P tuji) izdala je povodom svoje petindvajsetletnice lično knjižico: a Z g o d o vinske črtice o Narod ni Čitalnici v Ptuj i", katero je sestavil gosp Ivan Strelec, učitelj. V knjižici opisuje se ustanovitev čitalnice, naštevajo zbori, odbori, predsedniki, podpredsedniki, tajniki in blagajniki Nadaljni oddelki so: Narodni dom. — Delovanje odborovo. Gospodarski odsek. Selitev. Časopisi. Odlični čitalničarji.. Knjižica je prav prikladna za spomin na petindvajsetletnico. — (Iz Oseka) piše nam prijatelj našemu listu: „Regionalna razstava v Oseku" se je prav dobro obnesla. Iz vseh delov Slavonije in Hrvatske razstavljene so stvari, posebno krasne so domače preproge (čitime). Jako zanimiva bila je razstava konj, goveje živine, kuretine, zelenjadi in ovočja. Tudi Slovenska je zastopana, a žal, da le preredko. Kranjska kmetijska družba razstavila je nekoliko izvrstnih učnih knjig, tudi mnogo kranjskih panjev sem našel v čebelarskem oddelku, največe zanimanje pa je vzbudila brenta za škropljenje po perenospori okuženih trtnih listov, katero je izumil in razstavil gosjimi Reiter iz C mu rek a; le škoda, da ni nikakega pojasnila zraven tega stroja, katerega bi si kupil marsikateri vinogradnik, kajti perenospora je že okužila skoro vso vinograde v Slavoniji. — (Zvikšanje dnine f ina nčne straže) Pri finančnem miniBterstvu vrše se sedaj posvetovanja zaradi zvekšauja dnine finančne straže. Po novi predlogi dobivali bodo pazniki letne dnine goldinarjev 400 in dve petletnici po 18 gld. 50 kr., nadpazniki 500 gld. in tri petletnice po 36 gld. in 50 kr. in respicijentje 600 gld. in tri petletnice po 73 gld. Donesek za obleko zvekšali bodo od 36 gld. 50 kr. na 60 gld. in plačevali ta znesek v dveh rokih 1. aprila in 1. oktobra vsacega leta. Udovam odmerili bodo pokojnino s tretjino poslednje dnine in petletnic — (Iz Sevnice) se nam piše: Dne 11. septembra imel je tukajšnji posestnik Josip Krajne (iz Miškega Vrha) terice. Proti večeru padla je jedna izmej njih, Jožefa Cešek, v sušilnico, ob katero se je bila naslonila, a zgubivša ravnotežje, potegnila še a seboj domačega hlapca, zraven katerega so je bila usedla. Poslednjega so še živega potegnili iz egnja, a omenjeno terico že ni bilo več mogoče, našla je ondu žalostno smrt. Tudi o hlapcu se dvomi, da bi ozdravel. Nesreča vznemirila je močno tukajšnje prebivalstvo, ker kij jednacega se še ni dogodilo tu — (2 200 grozdov na jedni trti.) V VVildonu na g. Kotzbecka vrtu je 22 let stara trta, ki se dva metra nad zemljo deli v 5 panog, o katerih se jedna vije do slemena, druga po latniku, od žice narejenem. Baron \Vashington je komisijo« nalno ogledal in seštel grozde, katerih je 2200. Trta je takozvana izabela, grozdje pa tako gosto, da je spodnje lice latnika videti, kakor bi se pogledalo na ažurno nebo. Tako javlja „Tagespost". — (Razpisano) je mesto evidenčnega nadzornika IX. razredu v Ljubljani. Prošnje v 14 dneh. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Vipava 23. septembra. Včeraj prišli vsi občani občine Podraške izjaviti se župniku, dekanu Vipavskemu, da pristopijo v pra-voslavje. Deputacija obstoječa iz Ivana Božiča, Josipa Božiča in Frana Uriiča odide jutri poklonit se v imenu občanov Karlovškemu pravoslavnemu biskupu. Šmarije pri Jelšah 23. septembra. Mnogoštevilno zbrani volilci so pohvalno vspre-eli poročilo poslanca dr. Gregorca zahtevajoč državno trsovnico ameriškega trsovja, potezanje za združenje vseh slovenskih pokrajin v jedno upravno skupino, strogo opozicijo v slučaji ne-brižnostl vlade za potrebe naroda slovenskega. Brno 23. septembra. Pruski princ Albreht dospel semkaj ogledavat svoj šesti dra-gonski polk. Vsprejeli so ga nadvojvoda Oton, civilna in vojaška oblastva. Pariz 23. septembra. Dosedaj znan izid 536 volitev, mej temi izvoljenih 217 republi-čanov, 153 opozicijonalcev, 166 bode ožjih volitev. Ker je 127 ožjih volitev za republi-čane ugodnih, bode torej nova zbornica, ako se prišteje še 10 poslancev iz kolonij, imela 354 republičanov. Ker je seinska prefektura razveljavila 2494 glasovnic, je za Boulangerja ožja volitev potrebna. V Vogezah propal Ferry proti revizijonistu. Clemenceau in Constans prideta v ožjo volitev. Laguerre izvoljen. Bazne vesti. * (Ob 1 j u d e n os t Bolgarije.) Po najnovejšem izkazu statističnega urada v Sofiji živi dandanes v Bolgariji in v vzhodni Rumeliji stauovnikov 3,154.385 in sicer 3,121.284 Bolgarov, 11 165 tur* kov, 5813 Grkov, 1322 Rurauncev, 781 Srbov, Avstrijcev 4045 in 5965 stanovnikov raznih narodnostij, Izmej vseh prebivalcev jih 337.773 t. j. le x/10 zna pisati in čitati. ♦(Nezgoda ua železnici.) Iz Novega Yorka se 17. t. m. javlja: Včeraj sta trčila vkupe osobni in tovorni vlak na Erijski železnici blizu Fi* ogyja. Vozovi so se užgali. Dva potnika sta zgorela in 14 jih je težko ranjenih. Nigureu zdravilen napeli. Vsem, kateri trpe vsled zapretja ali slaboga prebavljenja, napenjanja, tiščnnja v prsih, glavobolja, pomanjkanja slastij do .jedij in drugih slabostih pomaga gotovo pristni „Moll-ov Seidlitz-pra* Sek". Skatljica 1 gld. Vsak dau ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvomi založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahteva) bq izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. ^ (55 — 11) 7 stoji za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Tržne cene v LJubljani dne 21. septembra t. 1. Plenica, h"ctl. Be*. Ječmen, . Oves, , Ajda, . Proso „ Kom'.«. . Kronpi , , Leča, „ Grah , Frtol , Mi-s'o, Mas Šp-ii friaeu kgr. 6 66 , 5|33 ! 4 66 2 83 I 6| — 4 66 5 - a 6G 12 -13| — lli- — 78 — 7« — MU Špeh povojen, kgr. . .Surovo mu slo, , Jajce, jedno : . , . Mleko, liter . . Goveje meso, kgr. Telec/e „ „ Svmin'-.o . n Ko■-. runo\n , , PiŠanec...... Golob...... Seno, 100 k!lo . . . Slama, „ - « . , Diva *.rda, 4 IHmetr. n mehka, 4 „ Meteorologično poročilo. 9 o Ća* opa-Rovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. O. S •—• * s S3 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 725 0 mm. 726 0 mm. 7294 on. 10 4° C 11-2° C 6 8° C si. svz. si. svz. si. svz dež. obl. dež. 29 .'KImm. dežju. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 732'7 mm. 731 2 mm. 730-2 mm. 6 0" C si. svz. 13-2" C si. svz. 8 8° C si. svz. obl. ja». jas. 0-BOnm. dežja, Srednja temperatura 9-5° in 93°, za 4-3° in 45° pod normalom. borza dne 23 septembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..... Srebrna renta..... Zlata renta ...... i°/o marčna renta .... Akcije narodne banke. . . Kreditne akcije..... London...... Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini .... Nemške marke..... 4% državno srečke is 1. 1864 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/0 . . Ogerska papirna renta . . . . 6*/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obe", avstr. 4,/,°/0 zlati zast. listi . Kreditne srečke.....100 gld. Rudolf o ve srečke..... 10 ., Akcije anglo-avstr. baike . . 120 „ Trammway-druit. velj 170 gld. a. v. včeraj — dane« gld. 8360 — gld. 83-70 84-40 — _ 84 fO , 110 60 — 110 65 , 99 45 — 9930 , 915- — ■ 916 — , 306 — — n 305 70 , 119-80 — a 119-75 * 1-50V, _ ■ 9-48«/, , 569 — ■ 5-68 58 52'/, — 58-45 260 gld. 133 gid — ar. 100 174 99 94 122 119 182 20 187 231 25 60 75 75 50 25 25 20 Prodaja mleka. V Lavrlcl odda se vsak dan Še 70 litrov svežega mleka. Mleko se v vsaki množini do 7. ure zjutrej dostavi točno v stanovanje. I.Ker mleka velja 7 kr. Trajni sprejemniki so v prvi vrsti dobro došli. — Natančneje se izve v hiši v Gledaliških ulicah št. 4, ,pri belem volku". (742—3) Bogu vsegamogočnemu se je zazdelo v svojem nezapopadljivem sklepu našo ljubljeno soprogo, oziroma mater, gospo Matildo Razinger roj. Turna soprogo učitelja, po dolgem mučnem trpljenji, previđeno s svetimi •vetatvl za umirajoče, danes oopoludne ob 5. uri, v 36. letu njene starosti, poklicati nit oni boljši Bvet. Pozemeljski ostanki drage pokojne bodo v ponedeljek dne 23. Beptembra popoludne ob P ,. uri v hiši žalosti, Židovska steza Si. 6, blagoslovljeni ter na pokopališče k sv. Krištofu preneseni in ondu v lastno rakev k večnemu počitku položeni. Svete maše zadušnice služile se bodo v stolni cerkvi sv. Miklavža. (774) V Ljubljani, dne 21. septembra 1889. Pavla, Milan, Anton Razinger, otroka. soprog. Pri A. Cvenkej'ul v Sevnici na štajerskem vspi ejme se takoj pod ugodnimi pogoji deček iz dobre hiše, kateri je dovršil saj 4razredno ljudsko šolo, kot Poštna upraviteljica (Expe želji tudi tik mlina ležeči vrt z njiv« in blizu ležeči travniki. Natančneje izve se pri Fr. Ptavltn-u v Trstu, Via Nuvuli ». (773—1) Mlekarna J. Bole-ta na Reki kupuje in vsprelemlje redovito fino namizno in navadno surovo maslo kakor tudi (763—2) pristno kuhano maslo. Zahvala. Dne 8. septembra t 1. priredil je znani domoljub, tukajšnji c. kr. sodnijski adjunkt Julij Bučar, izvrstno zabavo, pri kuterej se je sviralo na gosli, flavto in glasovir. Zabavnega večera udeležilo se je mnogo odličnega ljudstva in se je daroval čisti donesek lio gld. 50 kr.Jn dva klobuka revni šolski mladini v Cr-nomlji. Podpisano šolsko voditeljstvo izreka tedaj gori imenovanemu obče-Bpoštovanemu gospodu priredniku, kakor tudi njegovima sodelovalcema g. ži-vinozdravniku Falakofskiju in gospod ič i 11 i Gabrijeli Jeršinovič in vsem šolskim prijateljem za njih trud in zdatno podporo v imenu revne šolske mladine najtoplejšo zahvalo. Šolsko voditeljstvo v Čruomlji, dne 21. Beptembra 1889. Jeršluović, voditelj. T ujoli 22. septembra. Pri Malici x Loos iz Prage. — Herberger z Dunaja. — Eulo z Dunaja. — Weber z Dunaja. — Pagnans, Oval-tiui iz Benedk. — Feiger, Pokorn iz Trcta. — Staliman z Bleda. — Jenng iz Gorioe. Pri Klonu t Fleissner z Dunaja. — Gruntman, Froisinger iz Trsta. — Hudovernik iz Kranja. — Scheibi iz Berolina. — Sonnenberg iz Ćakovea. Kazenski zakon o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1852, št. 117 drž. zakonika z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. decembra 1862, št. 6 d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi zakoni kazenskopravnega obsega. I. natis. Izdalo društvo „Pravnik" v Ljubljani. Natisnila in založila „Narodna Tiskarna". Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani izvod trdo v črno platno vezan po S gld., s pošto po 15 kr. več. Cena zvezku 60 kr., eleg. vez. 1 v v JURCIC-EVI u.1 SPISI. Ravnokar je izšel in se dobiva v NARODNI TISKARNI" VIII. zvezek Jurčič-evih zbranih spisov. Vsebina: O v g t i ii !- ; i < I. Izviren roman. („Slovenska knjižnica" 1877.) Bela ruta, bel denar. Povest. (Slovenski Narod" 1874.) Zvezek stane 60 kr., elegantno vezan 1 gltl. — Pri vnanjil: naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. — Dijaki dobivajo Jur-Cič-ove „Zbrane spise" po SO kr." izvod, ako si naroče skupno najmanj lo izvodov. METOVALEC. flustrovan gospodarski list s prilogo Jrtnar". Uradno glasilo o. kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. „Kmetovaleo" izhaja 16. in zadnji dan v meBeeu ter stoji s prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje o. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo Ust brezplačno. akil'. /.ivi naročniki strokD \ ni 8f> većih danes za prilogo ,. zastonj. -vse Izšle Inserati (oznanila) zaračunjajo Be po nastopni ceni: Inserat načeli strani 16 gld., na Vi strani 8 gld., na '/4 strani 5 gld. in na '/a strani 3 gld. Pri većih naroČilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vse inserate zunaj Kranjskega •prejemata le Haasensteln & Vogler na Dunaj i (Wien, I.,WallfiBohgasse Nr. 10). Vsa pisma, naročila in reklamacije poliljati je 0. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicab 6tev. 5. Z 1. 1889. nastopi „KMETOVALEC" VI. letnik. „ KMETOVALEC" je edini vedi gospodarski Ust in oh enem najcenejši, zato ni Čuda, ako je med najbolj razširjenimi slovenskimi listi. V 1. 1888. prinesel je „KMETOVALEC" na 212 mMmimmm^mum Htl..luen velike oblike 80 vecih in 105 manjših gospodarskih in sicer poljcdel-narskih, vinarskih in gozdnati kih člankov, uitd 185 splofiuo zanimivih odgovorov na gospodarska vprašanja, katera so stavili uredništvu, blizu 17f> gospodarskih novic i. t d. To berilo razjasnjevalo je 50 podob. ,.vutsiab" je poseben vrtnarski list. katerega dobivajo naročniki ,,KMETOVALCA-' -/.HHtouj. ,.VRTNAR" 'je prinesel 1. i!-88. na 90 straneh velike osmerko in 76 manjših sadjarskih in vrtnarskih člankov ter blizu 7«) podob. — Berilo v „KMETOVALCU" in „VRTNARJU" je dan-naprednega kmetovalca tako važno, da ne sme biti slovenskega gospodarja brez teh koristnih listov. — ,,KMETOVALEC" b VRTNAR" stoji na leto 2 gld., gg. ufiitelji plaCujo pa le polovico. Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo ,,KMETOVALCA'* - Naročili sprejema c. kr. kmetijska družba v Ljubljani, v Salendrovih ulicah št. 5. Naročniki, ki vstopijo med lotom, dobijo številke. (874-10) Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr ago t i 11 Hribar. Lastnina In tisk „Narodue Tin^arne".