Sped. in abbon. postale - I Gruppo
Poštnina plačan« v. gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G orizi a, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T rieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina...............L	1.000
Letna naročnina..................L	2.000
Letna inozemstvo ................L	3.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Leto XVII. - Štev. 17 (842)
Gorica - četrtek, 22. aprila 1965 - Trst
Posamezna številka L 50
Svarilo koroškega Slovenca
oIP1
Gospod urednik!
Sem koroški Slovenec. Nekaj dni sem se mudil na Goriškem in Tržaškem. Prosil bi vas, da objavite v »Katoliškem glasu« nekaj mojih vtisov in ugotovitev. Korošci in Primorci smo zamejski Slovenci, narodna manjšina ter imamo zato mnogo skupnega.
Goriški, tržaški in koroški Slovenci se že dolgo vrsto let borimo za narodni obstoj. Zdržali smo v hudih bojih z nacizmom in fašizmom. Krvave izgube smo imeli, ampak vzdržali smo. Po vojni se je stanje nekoliko zboljšalo. V demokratičnih državah živimo in naš obstoj je najprej odvisen od nas samih. Zato menim, da bomo ostali Slovenci le, če bomo ohranili narodno zavednost in če bomo ostali zvesti izročilom naših očetov. Tukaj me pa nekaj moti. To sem videl pri nas na Koroškem, posebno pa pri vas na Primorskem.
Prvo so volitve, drugo je pisanje celovškega »Slovenskega vestnika« in tržaškega »Primorskega dnevnika«.
Najprej naj omenim volitve! Pri vas ste Slovenci šli na volitve s samostojno »Slovensko skupnostjo«, pri nas pa smo pri zadnjih deželnih volitvah tudi postavili slovensko listo »Koroška volilna skupnost«. To se mi zdi pravilno, edino pravilno. V Avstriji in v Italiji je taki red, da se politično življenje razvija preko strank.
Kulturne in politične ali gospodarske organizacije so zelo potrebne, toda narodne koristi in narodni obstoj manjšine lahko brani samo politična stranka, ker samo °na lahko da naši manjšini politično zastopstvo in predstavništvo, ki se potem Pogaja z avstrijskimi ali italijanskimi vladnimi strankami in oblastmi ter nas zastopa.
Če ne bi imeli lastnega slovenskega političnega predstavništva, ampak bi se razpršili po nemških ali italijanskih strankah, bi ne imeli nikakšne stranke, ki bi branila našo narodno samobitnost. Odpovedali bi se edinemu uspešnemu sredstvu za obvarovanje našega narodnega obstoja in bi se v nemških ali italijanskih strankah počasi potujčili.
Zelo me boli, ker drugače mislijo nekateri naši in vaši Slovenci, katerim dru-8ače ne moremo odrekati narodne zavednosti. Za njimi se po mojem mišljenju skriva nekaj, kar je zelo nevarno in Žalostno. Ti ljudje pravijo, da so »napredni« in marksisti. Trdijo, da je bolj Važno kot imeti lastno slovensko politično organizacijo podpreti »napredne« in »socialistične« sile v avstrijskih in italijanskih strankah.
Takšno stališče slabi našo narodno zavednost, nam jemlja pljuča za dihanje, onemogoča edino uspešno narodno obrambo in nas vodi v počasno potujčenje. Ne •noremo si misliti, da bi nas neslovenske stranke narodno predstavljale, kakor si oni ne morejo misliti, da bi Slovenci lahko predstavljali Italijane ali Avstrijce. Žalostna stran te zadeve je, da jo pri nas Zagovarja »Slovenski vestnik«, pri vas pa ‘Primorski dnevnik«.
Vsi vemo, da ta dva lista ne moreta ^bajati z lastnim denarjem, ampak ga •horata iskati drugod. Kdor da denar, ta določa politično linijo. In zdaj pride žalostno vprašanje. Naj mi nihče ne zaderi, če ga odkrito postavim: ali tisti, ki dajejo delu slovenske manjšine navodilo, naj se utopi v »naprednih« italijanskih ali avstrijskih nemških strankah, vedo kaj delajo?
Vemo, da bi po njihovem nauku morali "arodi počasi »umreti«. Vprašamo pa, zakaj bi morali najprej umreti naši manjšini na Koroškem in Primorskem in za •‘jima mali slovenski narod, medtem ko ta jasno, da veliki narodi ne bodo hoteli Nikdar »umreti«, naj bodo še tako »so-cialistični«. Primer Rusije In Kitajske je *elo poučen. Dobro sosedstvo ne bi smelo kiti na škodo obstoju naših manjšin, am-®ak obratno. Naših manjšin nima nihče Pravice žrtvovati za Judeževe groše mor-
da potrebnih kreditov ali »kravjih kupčij«, o katerih ste že pred leti pravilno pisali na Primorskem! O tem si moramo biti na jasnem mi in tisti, ki se jih moja odkrita beseda tiče. To je svarilo, ki ne bi smelo naleteti na gluha ušesa.
Druga zadeva: »Primorski dnevnik«! Vzel sem si čas in sem pazljivo prebral precej številk tega lista. Povedale so mi, da hoče biti glasilo vseh Slovencev in da ga ljudje res zelo čitajo in mu tudi verjamejo. V njem sem našel marsikaj dobrega in koristnega, na žalost pa tudi dosti strupa. Morda ste ga na Primorskem že tako vajeni, da niti ne opazite, kako ga počasi vdihavate.
V zunanji politiki odkrito brani vse, kar delajo komunisti. Včasih gre celo dalje kakor ljubljansko »Delo«. V notranji politiki, mislim domači na Primorskem, je marsikaj zneseno skupaj, kakor sračje gnezdo, a vse, kar naredijo komunisti, je za ta list pravilno in dobro; kar delajo drugi, zlasti Slovenska skupnost, pa se dostikrat napada. »Primorski dnevnik« torej ne more prikriti svoje prave barve, do katere ima sicer pravico, ne sme pa potem trditi, da je glasilo vseh Slovencev.
To je nevarno, ker list posredno razbija naše staro narodno krščansko izročilo, ki je Slovence stoletja in stoletja ohranjevalo pri življenju. Kakor koroški »Slovenski vestnik« tudi »Primorski dnevnik« zagovarja načelo, da se moramo zamejski Slovenci razpršiti po italijanskih in avstrijskih nemških strankah. Zgoraj sem že povedal, kako je to nevarno za obstoj naših dveh manjšin.
To sta dve stvari, ki me bolita In sem jih želel javno povedati. Naj mi nihče ne zameri, če sem bil odkrit. Nisem prena-petež, sem pa zaveden Slovenec, želel bi le, da bi se vse obrnilo v pravo smer in da bi si izprašali vest posebno tisti, ki se jih moje besede najbolj tičejo.
Če se to ne bo zgodilo, bo pač treba priti z vso resnico na dan, naši manjšini pa bosta morali sami, brez pomoči od tam, kjer bi jo lahko pričakovali in celo proti mišljenju tiste strani narediti zaključke in izpolniti svojo narodno dolžnost, kolikor zmoreta.
Prosim, gospod urednik, za objavo teh ugotovitev, da bo za zgodovino in zanamce pismeno pribita odgovornost glede vsega, kar se bo lahko v bodoče zgodilo z nami!
LUČOVNIKOV HANZEJ
Po sporočilu ameriškega predsednika Johnsona, da je pripravljen se pogajati za mirno rešitev vietnamskega problema brez vsakršnih predpogojev, je svetovna.javnost nestrpno pričakovala, kakšen bo odmev pri nasprotnih straneh. Na žalost je treba ugotoviti, da odgovori, ki so jih dali Severni Vietnam, Kitajska in Sovjetska zveza niso nič kaj opogumljajoči. Najbolj negativno stališče je zavzela pekinška vlada, ki je preko svoje tiskovne agencije brez ovinkov izjavila, da v Vietnamu ne bo miru prej, dokler se Amerikanci ne umaknejo iz dežele, odnosno ne bodo do^ končno poraženi in s silo izgnani iz Azije.
Podoben odklonilen odgovor je Peking dal tudi angleški vladi. Ta je namreč po1-slala na poizvedovalno potovanje po raznih azijskih deželah svojega posebnega odposlanca Gordona Walkerja, da bi zbral stališča in predloge o vietnamskem vprašanju. V imenu svoje vlade je slednji zaprosil za sprejem v Pekingu in v Hanoju. Toda Kitajci so mu bfž dali vedeti, da ni dobrodošel v Pekingu; Severni Vietnam pa ga je odklonil z izgovorom, da se Velika Britanija kot sopredsednica ženevske konference iz leta 1954 nima kaj vtikati v vietnamske zadeve. Kitajska vlada je tudi odklonila obisk glavnega tajnika OZN U Thanta, ki je nameraval obiskati pekinške državnike in se z njimi razgo-varjati o 'problemih jugovzhodne Azije.
Spričo odklonilnega stališča Pekinga tudi Moskva ni mogla drugače kot zavrniti Johnsonove predloge o pogajanjih. Hanoj-ska vlada, ki je v zunanjepolitičnih zadevah popolnoma pod nadzorstvom Pekinga, je prav tako zavrnila ameriški predlog in stavila kot temeljni predpogoj za začetek kakršnih koli pogajanj umik ZDA iz Južnega Vietnama. Le na ta način bi lahko Vietnamci dosegli združitev severnega in južnega dela dežele, brez vmešavanja od zunaj. Ostala dva pogoja pa sta, da Američani prenehajo z bombardiranjem Severnega Vietnama ter priznajo gverilsko gibanje Vietkong.
Ameriška vlada je te pogoje odklonila, ker so v popolnem nasprotju z njeno razlago vietnamske vojne, po kateri vodijo gibanje Vietkong komunisti iz Severnega Vietnama. Predsednik Johnson je od svo-
Kardinal Bea v Carigradu
Obisk kardinala Bea v Carigradu 6. marca 1.1. pri ekumenskem patriarhu Atena-gori je bil hkrati izraz skupne volje 7. obeh strani pripraviti, kar je potrebno za zedinjenje in sodelovati z vso vnemo za tisto edinost, za katero je prosil Kristus pred svojim trpljenjem in smrtjo. Kardinal Bea je zato podčrtal veljavo ;in pomen ekumenskih smernic, ki so v koncilskem odloku o ekumenizmu in omenil, da je treba imeti navzlic težavam, ki so se nakopičile v teku devetih stoletij ločitve zaupanje v Kristusovo vsemogočnost. Na zaključku svojega razgovora je izrekel carigrajskemu patriarhu v imenu svetega očeta Pavla VI. velikonočna voščila. Patriarh Atenagoras se je zahvalil za kardinalov obisk in za njegove iskrene besede, ki jih je izrekel v papeževem imenu in izrazil iskreno upanje v razgovor dobrote in ljubezni, ki se je tako srečno pričel.
Kasneje je kardinal Bea v spremstvu ostalih članov papeške delegacije obiskal patriarhatsko teološko šolo v Chalki.
V poslanici sv. očeta Pavla VI., ki jo je kardinal izročil patriarhu, papež s simpatijo omenja sestanek, ki ga je imel z Ate-nagorasom v Jeruzalemu in poudarja harmonijo nad sklepi konference vseh pravoslavnih na Rodu in odločitvami II. vatikanskega cerkvenega zbora. V tem vidi novo znamenje Sv. Duha. Ne dolgost poti,
je strani v svoji velikonočni poslanici ponovno ponudil pogajanja brez pogojev. Da bi zadevo premaknili z mrtve točke, je angleški premier Wilson predlagal, da bi sklicali mednarodno konferenco v zvezd s položajem v Kambodži, na kateri bi pa predvsem razpravljali o položaju v Vietnamu. Na ta način bi prizadete strani vsaj spravili k zeleni mizi, če drugega že ni mogoče.
ki jo bo treba napraviti, ne predvidene in nepredvidene težave, ki ovirajo to pot, nas ne bodo mogle ustaviti, tako zaključuje papež, kajti naša odločitev temelji na izkušnji, ki nas ne more razočarati.
V nedeljo, 7. marca je kardinal Bea prisostvoval slovesni liturgiji v stolnici patriarhata, popoldne ga je znova sprejel patriarh Atenagoras. Pred vstopom v letalo, ki ga je s spremstvom pripeljalo nazaj v Rim, je kardinal izjavil:
»Zelo sem zadovoljen s svojim obiskom. V teku teh dveh dni je bilo veliko storjenega za poglobitev stikov med pravoslavno in katoliško Cerkvijo. Patriarh Atenagoras se mi je zdel kot živ izraz evangeljske dobrote. Udeležba vernikov pri liturgiji v nedeljo v stolnici patriarhata in ogromna množica, ki je po obredu pozdravljala patriarha in mu nudila svoje otroke, naj jih blagoslovi, sta zapustila v meni zelo globok vtis.«
Spomenik v Bombayu
Kardinal Valerijan Gracias,, nadškof v Bombayu je predlagal, da bi postavili spomenik v spomin 38. svetovnega evharističnega kongresa in obisk papeža Pija VI. Kardinal želi, da bi spomenik postavili v parku Oval v Bombayu, kjer so se vršile najvažnejše kongresne manifestacije.
Nov element v vietnamski krizi predstavlja dejstvo, da Sovjeti pripravljajo v Severnem Vietnamu oporišče za radijsko vodene rakete na srednji domet, kar utegne odločilno vplivati na nadaljnji razvoj krize v Jugovzhodni Aziji.
Omeniti je še to, da so tako v Pekingu kot v Hanoju zavrnili poziv 17 nevezanih držav za začetek mirovnih razgovorov. Med temi državami je tudi Jugoslavija.
Komunistično rovarjenje v Venezueli
Veliko hrupa in vsemogočih ugibanj so povzročile izjave venezuelskega zunanjega ministra Barriosa, da je skupina desničarskih in levičarskih elementov pripravljala državni udar, katerega cilj je bil zrušiti vlado predsednika Leonija. Zaroto naj bi zamislila in vodila komunistična internacionala. Dokaz za to domnevo naj bi bili dokumenti in denar, ki so jih našli pri glavnih aretirancih, ki so italijanski zdravnik Beltramini, njegova tajnica Josefa Ventosa Gimenez ter neka bivša jugoslovanska državljanka po imenu Baretič de Pasilla.
Trojico je venezuelska policija aretirala prejšnji teden na letališču v Caracasu, kamor so pravkar dospeli iz sosednjega Peruja. V suknjiču dr. Beltramanija iz Milana so našli zašitih 330 tisoč amerišjih dolarjev (200 milijonov lir), ki naj bi služili za financiranje zarote proti sedanji vladi. Zunanji minister Barrios je tudi izjavil, da so zarotnike zasledili po zaslugi informacij, ki jih je dala italijanska protiobveščevalna služba. Po njegovem ni zato nobenega dvoma, da gre za komunistični manever, o katerem so se baje domenili na enem izmed zadnjih zasedanj komunističnih partij Latinske Amerike v Moskvi. Italijanska komunistična partija naj bi dobila nalogo, da zbere in pošlje potrebna denarna sredstva. Zdravnik Beltramini, bivši občinski svetovavec KPI v Milanu, je bil določen, da izvrši to nalogo.
Razumljivo, da so se italijanski komunisti znašli v veliki zadregi, ko se je zvedelo za aretacijo njihovega pristaša Bel-traminija. Da bi odvrnili pozornost, so nekateri komunistični parlamentarci takoj vložili na notranjega ministra interpelacijo, če je res italijanska protiobveščevalna služba sodelovala z venezuelsko policijo pri aretaciji »antifašistov in demokratov različnih narodnosti v Caracasu*. Njihov tisk pa je vso zadevo takoj označil za umetno politično špekulacijo »reakcionarne Leonijeve vlade, katere glavna skrb je vzdrževati pri življenju fašistični teror«.
V razgovoru z italijanskimi časnikarji je glavni obtoženec Beltramini podal čisto drugačno verzijo o svojem potovanju v Latinsko Ameriko. Dejal je, da je bil njegov namen se nastaniti v Venezueli, doseči razporoko in se nato poročiti s svojo tajnico. Zaplenjeni denar so njegovi osebni prihranki, ki jih je skušal na skrivaj vtihotapiti v Venezuelo, da bi si tam uredil novo življenje. — Zadeva ostaja kljub temu zagonetna, katere številne plati so še precej nejasne.
veljnik Cveto Janev. Korunija naj bi po odkritju zarote napravil samomor.
Doslej niso bolgarske oblasti teh novic ne zanikale ne potrdile! Politični opazo-vavci sodijo, da se bo sofijska vlada izjasnila, ko bo imela v rokah zadostne argumente in dokaze, da zajete elemente postavi pred sodišče. Po mnenju nekaterih krogov naj bi se general Cveto Janev zatekel v Jugoslavijo. Tudi v Beogradu o zadevi zaenkrat še strogo molčijo.
Gonja proti Cerkvi na Poljskem
Kardinal Wyszynski je odločno obsodil gonjo, ki jo vrše poljske komunistične oblasti proti njemu in proti vsemu poljskemu episkopatu. Kampanja proti škofom in še posebej proti primasu, ki jo vršijo brezbožni krogi in politični tisk, tako je dejal kardinal, ko je govoril v cerkvi sv. Ane v Varšavi, se v zadnjem času vedno bolj veča. Borbo vodijo po geslu: udari pastirja in razpršila se bo čreda. V raznih klubih, podjetjih, v strankinih celicah in v vojski organizirajo predavanja, predvsem za bogoslovce, katerim obljubljajo boljše življenjske pogoje in brezplačen študij v poizkusu, da bi jih pregovorili, da se ne bi več vrnili v semenišča. Poljski primas je nato obžaloval vmešavanje državnih oblasti v imenovanje škofov. Cerkev, tako je dejal, se je vedno branila poseganju države v imenovanje škofov. Za Cerkev je temeljni predpis načelo avtonomije in neodvisnosti od svetne oblasti.
Kitajci so v Tibetu zagrešili rodomor
Mednarodna komisija pravnikov je izvedla preiskavo o kršitvi človeških pravic na Kitajskem, potem ko so Kitajci priključili svojemu ozemlju leta 1959 Tibet. Komisija je prišla do zaključka, da so Kitajci tam zakrivili zločin rodomora s tem, da so pobijali ljudi zaradi njihovega verskega prepričanja, in s tem da so preselili tibetske otroke na Kitajsko. Komisija je tudi ugotovila, da so številni tibetski menihi umrli zaradi mučenj, pretepanja, lakote in prenapornega dela v koncentracijskih taboriščih. Kitajski komunistični režim uporablja v Tibetu vsa sredstva, da izkorenini vero pri tamošnjih prebivavcih.
POSKUS DRŽAVNEFA udara v Bolgariji?
Po zaupnih poročilih, ki so dospela na Dunaj in v Beograd, naj bi v preteklem tednu prišlo do poskusa državnega udara v Sofiji, katerega cilj naj bi bil odstranitev sedanjega voditelja Živkova. Nadomestil naj bi ga kak stalinovec, ki bi vodil filokitajsko politiko. V zaroto naj bi bila zapletena med drugimi ministrski podpredsednik Todorov Korunija ter vojaški po-
Labinj se pogreza
Mestece Labinj sredi Istre je obsojeno na smrt. Ugotovitev tehnikov, ki so se pečali z njegovo usodo, je bila namreč porazna. Staro mestece je minirano v temeljih, ker se pod hišami raztezajo podzemski rovi rudnika in grič se polagoma in nezadržno pogrezuje. »Spričo sedanjega težkega položaja, — je izjavil ing. Ervin Noveiller iz Zagreba, ki vodi tehnike, ki imajo na skrbi nadzorstvo mesta, — je edini pametni izhod zapustiti staro naselje in prebivavstvo preseliti na varno izven mesta.«
Velika noč po svetu t Msgr. Igino Valdemarin Kam naj gredo?
Kdor je v teh dneh potoval po Italiji, je srečal brezkončne kolone avtomobilov, ki so brzeli v vse smeri. Ni bilo mesta, od severa do juga, da bi ne bilo zastopano na glavnih avtomobilskih cestah, zlasti še na »Cesti sonca«. Vmes je bilo videti tudi nešteto tujih avtomobilov, zlasti nemških. Pokrajina vsa v cvetju in zelenju, polna sonca in veselega pričakovanja.
Razočaralo nas je velikonočno jutro. Sivo, megleno nebo je pokrilo skoro vso Italijo. Odprli smo televizijski sprejemnik in videli ogromne množice na trgu sv. Petra z razpetimi dežniki, ki so prisostvovali papeževi maši in poslušali njegov velikonočni govor. Zopet je njegov glas izzvenel v vroče rotenje narodom za mir in bratsko ljubezen med seboj, kajti le tako bo Kristus zavladal na svetu.
Po vseh mestih so se cerkve napolnile z verniki, povsod so se svete maše darovale po novi liturgiji s sodelovanjem vernikov.
Velikonočni ponedeljek se nam je prikazal sončen, zato je znova zvabil na širne ceste stotisoče avtomobilov. Preko 9 milijonov motornih vozil je krožilo po italijanskih cestah. Ni čuda, če je zlasti proti večeru, ko so se vračali na svoje domove, prišlo do incidentov, ki so v Italiji zahtevali 33 mrtvih in 693 ranjenih. »Cesta sonca« je bila proti večeru vsa zasedena. Štiri nepretrgane vrste avtomobilov so brzele po njej, a prišlo je tudi do zajezitve, tako da se je tudi sredi te ogromne ceste ustavil promet za dalj časa. Nato so še silni nalivi v padski nižini ujeli zadnje povratnike.
PO EVROPSKIH DRŽAVAH
Po skoro vseh evropskih državah so bili velikonočni prazniki deževni in viharni z znatno znižano temperaturo.
V Parizu je 250 tisoč turistov zajel snežni metež, sicer le pomladni, ker so se snežinke stopile, čim so dosegle tla. V katedrali Notre Dame je nad 10 tisoč Parižanov in turistov prisostvovalo veliko-
nočni maši kardinala Feltina.
V Varšavi je nad 3000 vernikov napolnilo cerkev sv. Ivana, kjer je neustrašeni kardinal Wyszynski znova obsodil versko preganjanje v državi in izrazil željo, da bi se uresničili načrti odobreni v teh dneh pri Združenih narodih v Ženevi.
Berlin je kljub slabemu vremenu zapustilo nad 100 tisoč meščanov, ki so se iz zapadnega podali v vzhodni del na obisk svojcev po odprtju berlinskega zidu za velikonočne praznike. Bavarske Alpe je močno pobelil sneg.
Belgijci so se za veliko noč zavili v kožuhe in tople plašče, kajti temperatura je bila blizu ničle in je ljudi zadržala po toplih domovih. Zato so za te praznike v Belgiji zaznamovali zelo nizko število cestnih nesreč v nasprotju s prejšnjimi leti, ko so bile tako številne.
Angleže pa slabo vreme ni zadržalo, da ne bi zapustili velikih mest in se podali v že tradicionalne kraje velikonočnih počitnic, zlasti v Brighton. V soboto je vsako uro zapustilo London 32 tisoč avtomobilov. Žal so cestne nesreče zahtevale v Angliji okrog 90 smrtnih žrtev.
V Sveti deželi so ob zvokih tisočerih zvonov praznovali velikonočne praznike nadvse slovesno. Izredno veliko število romarjev je prisostvovalo svetim obredom po neštetih cerkvah Svete dežele. V jordanskem delu Jeruzalema je velikonočni maši patriarha Gorija prisostvoval ves di-plomaski zbor in razne visoke vladne osebnosti ter veliko število vernikov.
V sosedni Jugoslaviji so po vseh cerkvah slovesno praznovali veliko noč, ki je bila praznični dan, ne zaradi praznika samega, temveč zato, ker je bila nedelja. Brezbožni režim ni mogel zatreti naših lepih velikonočnih obredov in navad, ki se skozi vsa preganjanja ohranjajo čista in neokrnjena v svoji tradicionalni lepoti.
Cez ves krščanski svet je vstali Kristus razlil svoj blagoslov in nam dal zagotovilo: Ne bojte se, jaz sem premagal svet!
zivijenjav.tr
mmu
Podpredsednik Nenni pri papežu Pavlu VI.
V začetku minulega tedna je papež Pavel VI. sprejel v zasebni avdienci podpredsednika italijanske vlade Nennija, s katerim se je razgovarjal skoro eno uro. Srečanje med obema osebnostima je vzbudilo veliko pozornost v notranjih italijanskih krogih. Šlo je namreč za prvi obisk kakega vodilnega italijanskega socialista v Vatikanu. V zvezi s tem obiskom so časopisi ugibali, o čem sta se toliko časa razgovarjala. Domnevajo, da sta se poleg enciklike »Pacem in terris« dotaknila tudi notranjih italijanskih problemov, med temi možnosti revizije konkordata, za katero se ogrevajo ravno socialisti.
rajo Cerkev in ji hočejo vzeti ugled z. umišljenimi znanstvenimi razlogi. Kardinal je dejal, da je on prvi, ki prizna, da v. Cerkvi niso vsi svetniki in da v njej ni vse čudovito; toda slovesno protestira proti enostranskemu gledanju na Cerkev, ki. je omejeno izključno na ocenitev njenega-vidnega človeškega elementa. Cerkev je treba ljubita tako, je dejal kardinal, kakršna je v njeni božji veličini in njeni človeški krhljivosti.
skrb Cerkve za tiste, ki nimajo vere
Sveti oče Pavel VI. je imenoval dunajskega kardinala Koniga za predsednika aovoustanovljenega sekretariata za tiste, ti nimajo vere. Ta sekretariat ne zasle-iuje političnih ciljev. Med tiste, ki nimajo /cm, prišteva predvsem indiferentne do i/erskih vprašanj in laiciste, ne pa tistih, ki pripadajo strankam, ki izrecno poudar-|ajo, da nasprotujejo veri. Do sedaj sta obstojala dva sekretariata: eden za zedinjenje kristjanov, drugi pa za nekristjane. Prvi sekretariat je pod vodstvom kardinala Bea dosegel že lepe uspehe. Drugi pa šele išče poti do pravih stikov s poganskimi verstvi, zlasti v Aziji.
Le Cerkev bo ohranila edinost poljskega naroda
Mi želimo, da bi ohranili edinost našega naroda tudi v teku prihodnjih 1000 let poljske zgodovine, je zapisal poljski pri-mas kardinal Wyszynski v pastirskem pismu, ki so ga objavili v vseh cerkvah dežele. Odločno zavračamo vse poizkuse, da bi narod razdelili na področju verskega prepričanja. V poizkusu, da bi nas oddaljili od vere, nas skušajo privesti na pot, ki nima izhoda, na lažno pot razprav in očitanj. Kardinal nato obsoja brezboštvo, ki postavlja med ljudi in Boga nepremagljivo oviro in zaključuje svoje pastirsko pismo s pozivom, naj se verniki otresejo vsakega popuščanja in šibkosti, da zgrade boljšo bodočnost, ki bo brez sužnosti krivice, socialnega nezaupanja in sumničenjav.
Salezijanci zborujejo
V Turinu zboruje devetnajsti generalni kapitelj salezijanske družbe. Na delovnem programu je precej perečih vprašanj, ki zadevajo notranji ustroj družbe in njeno delovanje. Posebno skrb bodo posvetili vprašanju, katere so trenutno najboljše poti za dosego družbenih ciljev in to v soglasju s pravili družbe in koncilskih smernic. Ko je bil leta 1877 prvi generalni kapitelj pod vodstvom svetega Janeza Boška, je družba štela 263 salezijancev in 17 ustanov ali redovnih hiš. Danes šteje salezijanska družba 22.521 članov in skrbi za 1352 ustanov.
Na veliki petek so v Romansu pokopali msgr. Igina Valdemarina. Umrl je po dolgi bolezni na veliko sredo popoldne v bolnici pri Sv. Justu v Gorici.
Pokojni Valdemarin je bil markantna osebnost med furlanskimi duhovniki. Doma iz Romansa, kjer se je rodil pred 79 leti, je srednje šole in bogoslovje dovršil v Gorici, nakar je bil kaplan v raznih župnijah v Furlaniji. Med prvo svetovno vojno je bil poklican za vojnega ,kurata in je služboval v avstroogrski armadi. Ta* vojna služba in pa njegova narava sama sta mu dali za vse življenje nekak pečat vojaške odločnosti in včasih tudi trdote. To mu je pozneje nemalokrat otežilo razumevanje pri gojencih, ko je postal ravnatelj malega semenišča. Pokojni nadškof Sedej ga je namreč kmalu po odprtju malega semenišča v Gorici leta 1926 imenoval za ravnatelja te važne škofijske ustanovo. Na tem mestu je pokojni monsignor ostal vse do začetka druge svetovne vojne, ko je bilo zaradi vojnih razmer malo semenišče iz Gorice prestavljeno v Videm. Pozneje je postal član goriškega stolnega kapitlja, toda zaradi nastopajoče arterioskleroze se ni več udeleževal aktivnega življenja v škofiji, temveč se je umaknil v bolnico pri Zeleni hiši in se posvetil privatnim študijam iz zgodovine, posebno domače. Zadnja leta je pa čisto obnemogel.
Kot ravnatelj v malem semenišču je imel Valdemarin težko nalogo posebno zaradi izrednih razmer, v katerih smo takrat pod fašizmom živeli. V semenišču so se vzgajali tudi slovenski gojenci iz goriške iri tržaške škofije, tam smo imeli še vedno tudi slovenske predstojnike in celo slovenščino v šoli. Zato je bilo semenišče vedno pod strogo kontrolo takratnih političnih oblasti in je bilo treba veliko modrosti, da si se znal prav kretati. Dokler sta bila v zavodu Valdemarin za ravnatelja ter msgr. Leopold Cigoj za spirituala*,. je potekalo življenje dokaj umirjeno, posebno še ker sta imela polno zaslombo v nadškofu Sedeju: Takrat smo se gojenci semenišča zelo dobro počutili in je bilo v zavodu prijetno. Zdelo se nam je edina oaza, kjer se je še smelo govoriti, učiti in vzgajati se tudi po slovensko. Imeli smo slovensko, knjižnico, kjer smo si izposojali knjige, imeli smo tudi lastne vzgojne govore, ki jih je več let imel takratni podravnatelj dr. Ivo Juvančič,, imeli smo v okviru Marijine kongregacije tudi študijske krožke, kjer smo obravnavali različna vprašanja, tudi narodno zgodovino in literaturo. Sad tega življenja v malem semenišču v Gorici je cela generacija mlajših duhovnikov, ki danes tostran in onstran meje uspešno delujejo kot dobri duhovniki in zavedni Slovenci.
Razmere so se v malem semenišču začele počasi slabšati po smrti nadškofa Sedeja. Na vodstvo škofije so prišli novi ljudje, ki položaja v deželi niso razumeli in tudi ne onega v semenišču. Posebno na slabo se je obrnilo- po smrti msgr. Cigoja leta 1934, ko smo dijaki izgubili v njem razumevajočega- očeta, ravnatelj Valdemarin pa najbrž pametnega svetovavca in močno oporo. Tudi v malo semenišče so se začele vrivati metode poitalijančevanja. Ravnatelj Valdemarin, ki je zelo uspešno znal voditi zavod prej, je sedaj
začel popuščati; odgovornost so.vedno bolj prevzemali drugi ljudje, ki se jim on ni znal ali ni upal upreti. Življenje je postajalo vedno težje in ozračje vedno bolj moreče, dokler ni vojna razgnala gojencev po svetu. Ko so Valdemarinu odvzeli ravnateljstvo, se ni več znašel, živel je le še od spominov in od zgodovine. Morda je bila temu kriva tudi njegova bolezen, ki se je prezgodaj pojavila in ga potem spravila v grob.
Msgr. Valdemarin je bil zelo inteligenten in učen mož, dober govornik in dober profesor. Njegove ure v šoli so bile zanimive kot kak dober film, njegovi govori vedno aktualni, izklesani. Škoda, da ga pozneje v škofiji niso znali uporabiti na kakem novem odgovornem mestu, ker talente je imel. Njegovi gojenci, zlasti oni iz prvih let njegovega ravnateljevanja, ga bomo ohranili v trajnem hvaležnem spominu. Bog daj pokoj njegovi dušil'
(r+r)
V okviru šolske reforme se je ustanovila enotna srednja šola. V tej so se poučno-metodični postopki popolnoma spremenili, celo programi so se delno predrugačili ali zamenjali. Latinščina je izgubila prejšnje gospodujoče mesto. S to reformo so izginile dosedanje nižje strokovne šole.
Zdaj se sprašujemo: Kam pojdejo tisti tretješolci, ki so se odločili, da se posvetijo praktičnemu poklicu, ko bodo s trinajstimi leti končali enotno srednjo šolo?' V obrt ali v trgovino jih še ne morejo-sprejeti, ker še nimajo predpisane starosti. Vmesnih slovenskih strokovnih' šol ni.
Ali bodo res morali biti obsojeni, da zapravijo leto življenja, ko bodo morali čakati, da jim zavod dovoli iti na delo? Do tega vprašanja tudi oblasti ne bodo mogle biti ravnodušne. Zato bi morale nujno priti do spoznanja, da je treba zagotoviti takojšnjo ustanovitev slovenske strokovne šole industrijskega in trgovskega* značaja.
I
,,Socialistične pridobitve" in krščanski socializem
Cardinal Dopfner o Cerkvi
Kardinal Dopfner je obsodil razširjeno endenco enostransko kritizirati velike tvarnosti kot so družina, država, moralni ed in Cerkev. Nekateri še vedno kritizi-
Po ukinitvi »Perspektiy« v Ljubljani je poslal g. Lev Detela z Dunaja uredniškemu odboru »Naših razgledov« v Ljubljano pismo, v katerem je zapisal dva stavka, ki sta nas začudila.
Prvi stavek je tale: »Nam boste vendar enkrat dovolili, da se vrnemo v domovino kot enakopravni državljani, ki p o-zdravljamo socialistične pridobitve (podčrtal pisec teh vrstic), a zahtevamo brezpogojno demokracijo na osnovi teh pridobitev.«
Vprašamo, katere so tiste, socialistične pridobitve, ki jih je treba pozdraviti. Slovenski kmet nam bo na to odgovoril, da* se je pod komunistično vlado njegova življenjska raven bistveno poslabšala, o čemer posebni dokazi niti potrebni niso. Pučnikov članek v »Pespektivah« (zaradi katerega je bil ta list ustavljen, Pučnik pa aretiran), nam nazorno slika težke razmere v slovenskem kmetijstvu in bedno življenje slovenskega kmeta. Zapuščene kmetije, beg mladine v Industrijo, silni davčni vijak — to so slike iz slovenskega kmečkega življenja, to so »pridobitve«, ki so nastale po zaslugi komunističnega načrtnega gospodarjenja.
Vprašamo* dalje, katere so socialistične pridobitve na področju verske, kulturne in politične svobode in svobode sploh. Da ni kulturne svobode, dokazuje samo pismo g. Detele. In tudi obstoj ene same politične stranke, ki ne prenese najmanjše opozicije, ne kaže, da bi bila v domovini politična svoboda, kar ve danes ves svobodni svet.
Morda pa je le kaj socialističnih pridobitev v gospodarstvu in socialnem skrbstvu? Da, na rem področju je napredek. Zidajo se stanovanjske stolpnice, tovarne, gradijo se ceste in še kaj. V socialnem skrbstvu vidimo napredek v družinskih dokladah in v pokojninah za nekatere delovne sloje, ki jih doslej niso imeli. Toda poglejmo zapadne evropske države, kf so močno trpele v zadnji svetovni voj-
Velika	noč
Hozanino leto
Kotorska škofija slavi letos 400 letnico smrti blažene Hozane Kotorske. Hozana se je rodila v pravoslavni družini v črnogorskih hribih. Kot mlada pastirica je prišla v Kotor ter služila v katoliški družini. Kot dominikanska tretjerednica si je izbrala puščavniško življenje ter se dala zazidati v celico. Po strogem, svetem življenju je zaslovela daleč naokrog. Ljudje so se nanjo obračali za nasvet. Bog jo je obdaroval 7, nekaterimi izrednimi darovi. Njej se pripisuje rešitev pred Turki in kugo. Umrla je v 72. letu življenja 27. a-prila 1565. Glas o njeni svetosti ni potihnil. Njeno telo ni strohnelo, k njenemu grobu so se zatekali katoličani in drugoverci. Papež Pij XI. je potrdil njeno če-ščenje ter dovolil, da se v jugoslovanskih Škofijah, slavi njen spomin 27. aprila.
Novj orevodl sv. pisma
V teku lanskega leta so prevedli sveto pismo v 16 novih jezikov. Vseh prevodov svetega pisma je 235, ki so napisani v različnih jezikih.
Letošnja velika noč je po vsem krščanskem svetu potekla v znamenju novih li-liturgičnih reform, ki so tudi v bogoslužje velikega tedna vpeljale uporabo živega jezika vsaj za tiste obrede, ki so ljudstvu bolj dostopni. Tako je bilo tudi v Gorici. Bodisi pri maši na cvetno nedeljo, bodisi pri obredih na veliki četrtek, veliki petek in na veliko soboto so se obredi vršili v glavnem v živem jeziku. Tudi Slovenci F mestu smo bili deležni teh pridobitev v dokajšnji meri.
Na oljčno nedeljo smo pri vseh slovenskih mašah brali pasijon v slovenščini; na Travniku so ga pa peli. Posebno lepo je potem bilo na veliki četrtek zvečer, ko je bila pri Sv. Ivanu maša za slovenske vernike in potem češčenje Jezusa v božjem grobu. Verniki so cerkev napolnili in bilo je tudi veliko svetih obhajil. Prav tako je bila udeležba polnoštevilna pri skupni uri češčenja božjega groba od 10. do 11. ure za žene in dekleta. Tudi mož in fantov, ki so imeli svojo uro od llh do polnoči, je bilo več kot druga leta.
Naslednji dan, na veliki petek so bili ob 5. uri popoldne obredi velikega tedna prav tako pri Sv. Ivanu. Zopet se je cerkev napolnila z verniki, ki so zelo pozorno sledili svetim obredom, saj so prvič v življenju duhovnike ne samo vi-
Pr<
je
til,
žel
dr;
Vs;
Vic
da
let
Ža\
I
Prc
ni in niso prejele niti približno toliko* podpor iz Amerike, kot jih je prejela Jugoslavija, in primerjajmo napredek teh ku držav z napredkom v Jugoslaviji oz. v Sloveniji. Primerjajmo npr. realno vrednost plače nemškega, francoskega, italijanskega, nizozemskega delavca s plačo* pridnega slovenskega delavca, pa bomo* videli resnični »napredek« v zadnjih dvajsetih letih doma.
Vendar, četudi so katere izmed socialističnih pridobitev resnične, kaj pomeni to spričo pomanjkanja svobode na vseh; področjih in za vse ljudi, ki niso komunisti, celo za vse komuniste je ni, kar' dokazuje ukinitev »Perspektiv« iti aretacija njihovih urednikov. Človek ne.živi samo* od kruha, ampak tudi od božje besede,, tj. od duhovnih dobrin. Svoboda je visoko gori na lestvici teh duhovnih dobrin-Svobode pa v Jugoslaviji ni, kar dokazuje tudi pismo g. Detele.
Ptt
Pit
nil
»a:
1
Po
Šte
trg
ver
NESMISEL KRŠČANSKEGA
SOCIALIZMA
G
Z
klic
A
Sov
«v<
2
verr
deli, temveč jih tudi razumeli pri opravljanju pretresljivih obredov tega dneva, posebno pri odkrivanju in češčenju sv. Križa. Pri tem je zelo prav prišel novi misal za veliki teden v slovenščini, ki je ravno še dočasno dospel po pošti iz Ljubljane, da so mogli poteči vsi obredi v lepem redu.
Krona vsega pa je verjetno bilo vstajenje v stolnici na veliko noč zjutraj ob 6. uri. Najbrž da ni bilo še nobeno leto toliko ljudi prisotnih kot letos. Procesija po cerkvi in nato sv. maša z vedno lepimi in mogočnimi velikonočnimi pesmimi, ki jih je prepeval mešani zbor Lojze Bratuž in zbor Marijine družbe pod vodstvom prof. Bolčine, vse to je bilo nekaj nebeško lepega, kot so se nekateri izrazili. In vse je bilo povsem razumljivo in skupno, saj so vsi odgovarjali kot eno srce in ena duša.
Skoda, da letos nismo mogli imeti še obredov na veliko soboto, ki so tudi lepi in pomenljivi. Upajmo, da se bo to zgodilo prihodnje leto. Vsekakor je bil letos narejen lep korak naprej v uresničevanju pravice, da smemo tudi Slovenci v mestu imeti vse obrede v svojem materinem jeziku kot vsi ostali kristjani po vsem sve-Ju. Hvala gre g. nadškofu msgr. Pangra-ziu, ki je dal potrebno dovoljenje.
Drugi stavek, ki nas je tudi zelo* začudil, pa je naslednji: »Kdaj bomo. smeli s svojo lastno revijo spregovoriti v Sloveniji tudi krščanski socialisti?«
Cas bi že bil vedeti, da krščanskega socializma ni nikjer več, ne v Sloveniji ne v ostalem svetu! Govoriti o krščanskem socializmu, se pravi, obujati mrtve.
V Sloveniji so skoraj vsi krščanski socialisti (veliko večino sem osebno poznal, ker sem bil nekaj časa član Jugoslovanske strokovne zveze) utonili v komunizmu. Vendar jih je bilo uekaj, ki so spoznali, da je krščanski socializem nesmisel in so ga pravočasno zapustili, predno je zajadral v komunizem.
Socializem je bil proti koncu prejšnjega in v začetku tegu stoletja velika moda.
Za nekatere je še danes- Mnogi kristjani, ki so videli, kako se socializem širi po svetu, so se mu skušali prilagoditi in um* dati nekaj krščanske obleke; hoteli so 0* pokristjaniti in sicer na ta način, da "* Pta imel samo krščansko obleko, vsebina P® bi še naprej ostala marksizem. Ta n«* stvor so imenovali krščanski socializem*-
Krščanski socializem je hotel biti koi**' promis med krščanstvom in marksizmom*, ined dobrim in zlom, med dnevom 1** nočjo, med vodo in ognjem. Ta kompromis pa je nemogoč, kajti krščansko poJ' movanje življenja je popolnoma nasprotno socialističnemu, marksističnemu In komunističnemu pojmovanju.
Krščanski socializem je bil trenutni P°" jav. Se predno je spregovoril papež PlJ XI. svoje Jasne besede o njem v »Q**a-dragesimo anno« in v »Divini Redempto-ris«, je v svetu Izgubil svojo privlačnost*
V Sloveniji se je proces razčiščevanj® vršil tik pred drugo svetovno vojno t® med komunistično revolucijo. Izvršil sc j® tako, kot smo zgoraj zapisali in kot J® bilo pričakovati, da je namreč večina km ščanskih socialistov prešla v komunizem** Tisti pa, ki so spoznali svojo zmoto, se pridružili katoliškemu socialnemu & banju, ki je bilo brez primesi sociallz***® (oziroma komunizma).	fš	s
Za ustvarjanje boljšega družbenega f*- [Teu
ti
v*t
\
»v
*e2
k
da ne potrebujemo niti »socialističnih p1* dobitev« niti »krščanskega socializma'1
V
ampak resnično In globoko krščansko ,if.
skl" ^
ljenje, ki temelji na večnih evangeljsk
načelih in na modernih socialnih nauk*" Cerkve.	,
RUDOLF SMER"
Deželni proračun in Slovenci
Deželni odbor je pripravil proračun. Pravzaprav dva: enega za lansko in enega Za letošnje finančno leto. Zdaj ga obravnava proračunska komisija, nato pa pride v razpravo v deželni svet. Ze v komisiji je bilo predloženih veliko popravkov in resolucij. Toda o tem je pisalo dnevno časopisje. Zato se bomo omejili na delo in Predloge zastopnika slovenske manjšine v deželnem svetu svetovavca Slovenske skupnosti dr. Škrka. Najprej je treba povedati ~~ za vzgled drugim —, da se je izredno Potrudil pri nabiranju podatkov in strokovnih mnenj o proračunu v splošnem in fe posebej, v kolikor bi moral izkoristiti, tudi slovenskemu prebivavstvu v deželi. O Proračunu bo obsežneje govoril v deželnem s''etu po programsko-politični izjavi dr. Berzantija. Predložil je več popravkov k Proračunu. Zastopnik Slovenske skupnosti le govoril že v komisiji. Najprej je opozo-da je povprečni dohodek v naši dekli nižji od državnega povprečja. Ker državni načrt predvideva 5% povišek za vsako leto, bi morala naša deželna uprava v'ožiti še več denarja v osnovne gospodarske namene, kajti pri nas mora biti fetni povišek večji, če hočemo doseči državno povprečje.
Dr. škerk je dalje poudaril, da je v Proračunu premalo zneskov za vzgojne in kulturne namene, saj ne dosežejo niti \% Prejemkov. Deželna uprava bi morala podplati kulturno delovanje obeh narodnost-
h skupin ter določiti več denarja za ta nattten.
Tudi znesek namenjen za trgovino, je P° sodbi dr. Škerka malenkosten, če upo-fevamo, da Trst v znatni meri živi od frfjovine. Pri tem se je predstavnik Slovenske skupnosti zavzel za trgovsko stro-
VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO
Gospod urednik!
Zakaj Cerkev moli za duhovniške police, če jih duhovnik uničuje?
Ali je duhovniku dovoljeno sejati lai, s°vraštvo in uničevati družinsko zadovoljno? Zdi se mi, da.
2eIian in potreben sem odgovora.
Slovenski študent in skavt.
■^v°je pismo odkriva veliko tragiko mla-srca, ki mora vsakega človeka za-duhovnika še posebno. Zato sem dol-Premišljeval, kako naj ti odgovorim, me boš razumel. Upam, da se mi bo posrečilo.
redvsem ne pozabi, da smo tudi duhovni ljudje, ki večkrat dobro hočemo, pa *kbo zadenemo. Mašniško posvečenje si-Cer duhovniku vtisne neizbrisno znamenje ®>hovništva, ga naredi za delivca božjih ‘iiivnosti, mu da oblast nad Kristusovim ^harističnim esom, toda ne spremeni nJem njegove človeške narave. Kdor je •Pr. bil kot fant slab pevec, bo ostal slab tudi kot duhovnik in morda celo j^Pež. To velja za vse ostalo, kar je du-Vri>k skupaj z drugimi prinesel s seboj svet od rojstva. Razumem, da bi si , rniki želeli drugače; tudi mi duhovniki si želeli, da bi ne bilo tako, toda ne K Se spremen‘t*' ^ato Pros’m tebe in vse P^le: imejte razumevanje za človeške P* l^anjkljivosti nas duhovnikov in nas 11 i/^ašajte, kakor mi skušamo prenašati
iti->0**
>n*>
m
to-
*>j*
•ot’ k«-
)to-ost' nj»
m
J J* h
^ in vaše slabosti.
^ar se tiče moralnih dolžnosti, so pa te vse ljudi enake. Bog ni dal enih za-
povedi za laike in drugih za duhovnike. Pred njim smo vsi enaki s to razliko, da bo Bog več terjal od tistih, ki jim je več dal. Zato zelo napak sodiš, če meniš, da duhovnik sme kaj takega, kar drugim ni dovoljeno. Tukaj prav nič ne drži pregovor, ki ga poznaš iz latinskih prevodov: Ouod licet Jovi non licet bovi. Sveto pismo pravi, da Bog ne gleda na osebe, temveč kdor greši, bo tudi pokoro delal. Tako uči sveto pismo.
Ob koncu bi te rad spomnil na dramo Oblast in slava, ki jo je napisal dramatik Graham Green in ki jo je oddajala tudi italijanska televizija. Dramatik nam prikazuje duhovnika v njegovih človeških slabostih; bil je vdan pijači in imel celo otroka. Pred smrtjo je trepetal in se je bal kot največji strahopetec, ali vendar ga je Bog izbral, da je v času revolucije, ko so vsi drugi zbežali, po njem reševal duše in delil milosti. Na koncu ga vidimo, kako gre rajši previdet umirajočega zločinca, kakor pa da bi se rešil na varno, in tako pade v roke revolucionarjem, ki ga ustrelijo. Umetnik je hotel poudariti, da duhovnik ostane duhovnik, orodje božje milosti, četudi je poln človeških slabosti.
Zato bi ti za pogum svetoval eno: če se ti zdi, da je kak duhovnik le prepoln človeških slabosti, skleni da hočeš postati ti drugačen, takšen, kakor želiš, da bi vsi duhovniki bili, ali kot je dejal Baden Po-wel skavtom: »Skušajte pustiti ta svet boljši, kot ste ga našli.« V tem je vse zdravilo.
(r+r)
Šolsko berilo: PISANA GREDA
kovno usposabljanje slovenske mladine, ki mora dobiti primerne tečaje. Njihove učne programe pa bi morali prilagoditi zahtevam, ki nastajajo zaradi trgovinskega ter industrijskega sodelovanja s sosednimi državami. Odstraniti je treba ovire za blagovni promet z vzhodnoevropskimi državami.
Govoreč o deželni gospodarski politiki v širšem smislu je dr. Škerk poudaril, naj bodoča deželna finančna ustanova finansira turizem. Nato se je zavzel za koordinacijo vodovodnih konzorcijev. Posebno skrb mora dežela posvetiti razvoju cvetličarstva, vrtnarstva in vinogradništva na Tržaškem, živinoreje na Goriškem, tržaškem Krasu, v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini, pa še gozdarstvu v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini.
ZA POMOČ SLOVENSKI KULTURI Svetovavec Slovenske skupnosti je na omenjeni razpravi predložil še sledečo resolucijo:
Deželni svet, upoštevajoč potrebo po svobodnem razvoju in pospeševanju delovanja kulturnih, prosvetnih, zborovskih, razvedrilnih, športnih, gledaliških, filatelističnih in drugih združenj ter organizacij, kakor tudi dobrodelnih ustanov, ki zbirajo Slovence ter delujejo na področju dežele,
poziva deželni odbor, naj s podporami in drugimi ugodnostmi ter posegi ustrezno pripomore, da bodo gori omenjene organizacije lahko dosegale svoj namen.
Predsednik deželnega odbora dr. Ber-zanti je sprejel dr. Škerkovo resolucijo kot priporočilo. O slovenskih vprašanjih je govoril tudi dr. šiškovič.
M. P.
Mala četa
Vseh danskih katoličanov je 26.950. Majhna številka, če pomislimo, da je vseh prebivavcev 4 milijone in pol.
E FILM = R°di° Trs* A
V Gorici je izšlo berilo za S. razred osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom; sestavil ga je učitelj Miro Lojk. Ker je po dolgih letih to prvo berilo, ki je izšlo pod Italijo za slovenske osnovne šole, in ker je tolikšna potreba po sodobnih učbenikih za slovenske šole, smo se obrnili na sestavljavca in mu zastavili nekaj vprašanj v zvezi z novim berilom, saj so nekatere stvari gotovo njemu najbolj znane. (Ured.)
1. G. Lojk, kako ste prišli na misel, da bi sestavili berilo?
Vsak učitelj ve, da se otroci, posebno na enorazrednicah, kjer morajo po več let prebirati oziroma poslušati ene in iste berilne sestavke in pesmice, kaj kmalu naveličajo »stare« knjige, čeprav knjiga ni stara. Zato se mi je misel o novem berilu porodila med šolskimi stenami pri učencih. Ko je pred letom Vsedržavna ustanova ljudskih in šolskih knjižnic — Ente Nazionale Biblioteche Popolari e Sco-lastiche v Rimu razpisala natečaj za sestavo berila za V. razred slovenskih osnovnih šol, sem se lotil dela. Skrbelo me je samo, ali mi bo uspelo sestaviti res dobro šolsko berilo.
2. Kakšnih kriterijev ste se držali pri sestavi knjige?
Snov sem razdelil po letnih časih ali bolje rečeno po mesecih šolskega leta od oktobra do junija. Vsak mesec se začenja s pesmico. V mesečnih sestavkih in pesmih v berilu je prikazano življenje doma, v šoli, v naravi. Kjer se je dalo, sem berila in pesmi, ki jih lahko uporabimo v zvezi s kakim učnim predmetom, razmestil zaporedoma, da sestavljajo tako nekakšno celoto (n. pr. pri zemljepisu: glavne slovenske reke: Zgodbica o Dravi, Brodnik (Sava), Soči.
3. Na kakšne težave ste naleteli pri sestavljanju čitanke?
Precej časa mi je vzelo zbiranje gradiva. Nekaj sem imel že zbranega, drugo sem dobil pri prijateljih in v knjižnicah. Vsem se na tem mestu prav lepo zahvaljujem za prijaznost in pomoč. Škoda, da je bil čas tako skopo odmerjen. Trije meseoi se mi zdijo premalo; junija ima učitelj v razredu največ dela.
4. Kdo vam je knjigo ilustriral?
Knjigo je lepo opremil in ilustriral mladi tržaški slikar Klavdij Palčič. Slike so dvobarvne, a sem prepričan, da bodo učenci risbe »spopolnili«, saj tako radi rišejo in barvajo.
5. Kako ste zadovoljni s knjigo?
S knjigo sem zadovoljen. Zal, da je število strani omejeno na 192 in sem moral zato marsikaj lepega izpustiti. Upam, da bodo knjigo tudi učenci in učitelji z veseljem sprejeli.
* * *
Strokovno kritiko o novem berilu prepustimo drugim, bolj podkovanim osebam, ki se bodo verjetno oglasile. Mi poudarimo le, da smo lahko vsi zadovoljni in hvaležni tako sestavljavcu kot založnici in tudi g. Manzinu, ravnatelju državne knjižnice v Gorici, ki ima za izid te knjige brez dvoma velike zasluge. Želimo le, da bi se tako lepo začeta pobuda nadaljevala in bi kaj kmalu dobili nova, sodobna berila za vse razrede osnovnih šol.
RDEČA PUŠČAVA
V filmih, ki jih je do sedaj izdelal, je italijanski režiser Michelangelo Antoniom vedno obravnaval problematiko človeških odnosov med moškim in žensko. V svoji trilogiji »L’avventura«, »La notte« in »L’e-clisse« je pokazal razloge, zakaj ni mogoče medsebojno razumevanje in spoznavanje, toda v nobenem od teh filmov ni našel končne rešitve: vsi trije so se zaključili ob nerešenem problemu.
Na zadnjem beneškem festivalu je režiser predstavil svoj prvi barvni film, za katerega je vladalo veliko pričakovanje in ki je prejel nagrado zlatega leva. Nekateri kritiki so bili mnenja, da ni prejel nagrade izrecno za ta film, temveč za svoje večletno filmsko delovanje. Naj bo tako ali tako, gotovo je, da spada Antonioni med največje italijanske režiserje.
Film povzame osnovne motive prejšnjih del v preprosti in linearni zgodbi, vendar polni psiholoških odtenkov, kar je lastno temu režiserju. Glavna junakinja filma je Giuliana, ki živi po neki avtomobilski nesreči v nevrotičnem stanju. V svoji samoti brezupno išče človeške topline. A zaman. Njen mož Ugo, inženir v veliki kemični tovarni, še oddaleč ne razume njenih notranjih zahtev, temveč jo smatra samo za bolno. Tudi pokrajina, v kateri se Giuliana mudi, je pusta in žalostna zaradi industrije. Vso navezanost obme na svojega petletnega otroka. Ko spozna moževega prijatelja Corrada, začuti v njem človeka, ki lahko razume njeno dušo, njeno tesnobo, njeno potrebo po človeški toplini. Med njima je neka podobnost, kajti tudi Corrado živi nekako izven resničnosti in normalnosti, nima nikakih zvez z mestom, z družino. Giuliana misli, da je končno našla človeka, po katerem je vedno hrepenelo vse njeno bitje. Med moževo odsotnostjo se zateče v hotel h Corradu, ker se zaradi neke sinove krute šale začuti vsa pretresena: to je zadnje zavetišče, zadnja oseba, ki ji v resnici lahko pomaga. Toda tudi ta pričakovana pomoč odmanj-ka: Corrado je predvsem moški, ki hoče utešiti svojo čutnost in Giuliana se mu vda. Naslednji dan se začuti še bolj sama, še bolj nebogljena: padlo je zadnje upanje, da bi lahko v sočloveku našla razumevanje. Niti Corrado ji ne more več pomagati. Še enkrat se čuti brez obrambe, resničnost se ji zazdi sovražna in nerazumljiva. Vrnila se bo k prejšnjemu življenju, bolj razočarana in bolj nesrečna kot prej.
V tem filmu uporablja Antonioni krasne barve in v njem vidimo zelo sugestivne prizore. Vendar moramo reči, da ni z njim povedal nič novega, česar ne bi že obravnaval v svojih prejšnjih delih. Film je statičen in malo govorjen: glavna junakinja — Monica Vitti — mora povedati skoro vse s samim izrazom. Vendar se nam zdi, da včasih malo pretirava v svoji igri. Zaradi snovi, ki jo obravnava in zaradi nekaterih prizorov je film nepriporočljiv.
Mira
Ku. 	...........................
Laiki odhajajo v dežele razvoja
87 inženirjev, tehnikov in socialnih asistentov je v teku leta 1964 zapustilo nemško zvezno republiko in nudilo svoje delo v različnih deželah, ki so na poti razvoja: 47 jih je odpotovalo v Afriko, 28 v Latinsko Ameriko in 12 v Azijo in Avstralijo. Vsi so prej posečali pripravljalne tečaje pri posebnih katoliških ustanovah za izoblikovanje.
Spored od 25. aprila do 1. maja 1965
Nedelja: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu — 10.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu. —
11.00 Ubald Vrabec (po tekstu Alojza Gradnika;: PUNT, kantata za bas, mešani zbor in orkester. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Otroka kapitana Granta«. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas.
— 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. Urednika Mitja Volčič in Dušan Černe. — 15.30 »Ce je to človek...«, radijska drama. — 17.00 Luigi Dallapic-cola: »Ujetnik«, opera v enem dejanju. — 18.30 Boris Pahor: »Ossa humiliata«, novela. — 20.30 Glasba posvečena odporniškemu gibanju.
Ponedeljek: 11.45 Novi pevci. — 12.15 Iz slovenske folklore. — 17.20 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu, pripravil Ivan Theuerschuh. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - poljudna radijska enciklopedija.
— 18.30 Koncertisti naše dežele. — 21.00 Francesco Cavalli (pred. R. Nielsen): »Di-done«, opera v treh dejanjih.
Torek: 11.45 Beneški motivi. — 13.15 Pomenek s poslušavkami. — 17.20 Italijanščina po radiu: 47. lekcija. — 19.15 Dante Alighieri: (5) »Convivio« - pripravil Boris Tomažič. — 20.35 Kulturni odmevi: dejstva in ljudje v deželi: 14. oddaja. — 22.00 Slovenske novele 20. stoletja: Franc Šaleški Finžgar: »Prekvata ovca«. — 22.55 Komorna glasba v začetku dvajsetega stoletja.
Sreda: 11.35 Radio za šole (za I. stopnjo ljudskih šol). — 12.15 Brali smo za vas. — 13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in izvajavcev. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - poljudna radijska enciklopedija.
— 18.30 Slovenski skladatelji dvajsetega stoletja: »Marij Kogoj«, pripravil Dragotin Cvetko. — 19.15 Higiena in zdravje, pripravil dr. Rafko Dolhar. — 21.00 Simfonični koncert orkestra it. radiotelevizije iz Milana. V odmoru (približno ob 21.35) Nov pesniški rod: Martin Jevnikar: »Svetlana Makarovič«.
Četrtek: 11.45 Vokalni in inštrumentalni solisti. — 12.15 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danilo Lovrečič. — 17.20 Italijanščina po radiu: 48. lekcija, pripravil Janko Jež. — 18.30 Glasbena oddaja za mladino, pripravil Dušan Jakomin. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: (26) »Prešeren - nemški pesnik«. — 21.00 »Zasebna preiskava«, kriminalka, ki jo je napisal Oskar Sand-ner, prevedla Nada Konjedic.
Petek: 11.35 Radio za šole (za II. stopnjo ljudskih šol). — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Ne vse, toda o vsem -poljudna radijska enciklopedija. — 18.30 Slovenski solisti. — 19.15 Italija in južni Slovani v letih 1848-1918: Miloš Vauhnik: (8) »Pomoč italijanskega rdečega križa med prvo balkansko vojno«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik Egidij Vršaj.
Sobota: 9.30 Poklici v slovenski pesmi.
— 10.30 »Od prvih delavskih združenj do svobodnih sindikatov«, pripravil Franc O-rožen. — 12.15 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 15.000 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste. — 15.30 »Voditelji«, drama v dveh delih. — 17.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine. Zbor »Cesare Augusto Seghizzi«, ki ga vodi Franc Va-lentinsig. — 17.20 Drugi vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. — 17.30 Pisani balončki. Radijski tednik za najmlajše. — 19.15 Družinski obzornik. Urednik Ivan Theuerschuh. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Zbor »Emil Adamič«, ki ga vodi Jože Gregorc. — 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danilo Lovrečič.
MEJA
15
JHIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIHIIIlillllllHIUIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllUHIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllNIIHM
ki
bi predenj udarila strela z neba, ne
‘narednika toliko zmedla, kakor ga je
^edol podnarednikov odgovor. Oči so se
zabliskale in kri mu je zalila obraz. iU3*
rcen je zagrozil podnaredniku:
se torej hočete iz mene norčevati?
let službe imam, pa se mi še nikoli
kaj takega zgodilo. Moja dolžnost je
da dam na zapisnik, kar se je zgo-
*n Prec*l'a8am odpust iz službe zaradi
jR^rijkanja resnosti in razsodnosti v kri-
W trenutkih, ki jih v naši težki in
L dvorni službi nikoli ne manjka.« s« v„
v ®ndar narednik ni nič zapisal. Je že ^ da bo zanj boljše, ako za zadevo r*-\jeni ne zvedo. Saj je bilo že to dosti, ^ Pr*zt>m prisostvovali trije moški. j_ ,feu*bauer si e grizel ustnice, gospod
pri-
113"'
•živ
skl"
.ikl"
bj se najrajši smejal, a se je iz
pred posledicami premagoval. Raz-
, Jeni narednik je bil vsega zmožen. Le
y je še ugibal, kaj naj vse to pomeni, si
ni znal razložiti. Končno se mu je °svetilo. Moža bi rada našla še več in sta jih šla iskat v njegovo skri-
vališče. Ker jih podrejeni ni nič dobil, ga šef sedaj ošteva nič manj grdo, kakor v vojski »kaplar« nahruli navadnega vojaka.
NACIST
Narednik se je ob misli na težko in odgovorno orožniško službo končno toliko umiril, da je mogel nadaljevati zasliševanje. Vprašal je Naceta:
»Der Name?«*
Nace tudi tega vprašanja ni razumel in zato spet ni nič odgovoril. Le nekoliko nasmehnil se je in v zadregi vprašujoče pogledal župnika.
»Der Name!« se je še bolj zadrl narednik. Bil je prepričan, da ogleduh noče izdati, svojega imena. Toda zaželenega odgovora ni dobil. Ker je Nace še vedno gledal dušebrižnika, je narednika popadla jeza in je pričel kričati nad njim:
»»Name! Name! Name!«
Končno sc je Nacetu spet posvetilo. Hipoma je' razumel, kaj je storil narobe. Namesto da bi ves čas gledal na narednika, je gledal na župnika. Da bi narednika potolažil, je brž zapičil vanj oči in
* »Ime?«
gledal nanj nepremično kot gleda človek pri slikanju v točko, ki mu jo nakaže fotograf. Tudi na smeh se je pri tem rahlo držal, kot stori človek pri slikanju, da lepši izgleda. Le da je šlo Nacetu v tem primeru zgolj za to, da bi narednika potolažil.
Vse zaman! Narednik je še vedno kričal, naj gleda nanj.
»Name! Name! Name!«
Da bi dal izraza svoji jezi, se je žandar obrnil do podnarednika:
»Ako bo osumljenec tako trmast, ga bo treba ukleniti. Vi samo poglejte, kako izzivalno me fiksira in, kakor da bi to še ne bilo dovolj, se mi celo reži v obraz. Namesto da bi mi odgovarjal, hoče z menoj norca briti. S tako predrznim človekom še nikoli nisem imel opravka. Možno je tudi, da se pripravlja na napad in me, hoče hipnotizirati. Zato podvojite svojo pozornost. Vendar vam svetujem, da mu rajši ne pogledate naravnost v oči. Človek nikoli ne ve, kakšno nepoznano moč ima v sobi njegov nasprotnik. Za ogleduhe izbira vsaka država najbolj nevarne ljudi.«
Med tem je Nace do kraja za/popadel,
kaj hoče vedeti žandar. Kaj drugega, kakor njegovo ime! Res čudno, da ni že preje prišel na to. Saj je prvo, kar želi človek vselej vedeti, pa naj gre za otroka, odraslega človeka ali psa, njegovo ime. Tudi repatriacijska komisija v taborišču in rdeča policija v domovini vselej vprašata najprej po imenu, da vesta, s kom imata opravka.
Narednik se je zdajci obrnil k Nacetu in ga z vso možno strogostjo nagovoril: »Zadnjič vas pozivam, da mi poveste svoje ime, ako nočete, da vas uklenjenega odženeva v Bistrico!«
Pri teh besedah se pogumni narednik ni upal pogledati Nacetu v oči, da ga le-ta s svojim ostrim pogledom ne bi hipnotiziral in razorožil, temveč je nalik sramežljivemu dekletu skrbno pazil, da se njegove oči ne bi srečale z očmi neznanega moškega, ki so se v njem utegnile skrivati nepoznane tajne sile.
Kakor da bi že komaj čakal na vprašanje, je to pot Nace gladko, vendar ne preveč razločno odgovoril:
»Nace!«
Narednik je nenadoma napravil prijaznejši obraz:
»Naci,(*) pravite, da ste bili? V katerem .kraju ste vstopili v stranko? Ste Fiihrerja osebno poznali? Ste v stranki zavzemali tudi kak višji položaj?« je žandar skoraj sočutno spraševal Naceta.
Po vojni so se po Koroškem skrivali tudi nekateri bivši nacisti, da ne bi padli v roke Angležem in morali dajati odgovor za svoje hiševanje v dvajsetletni dobi tisočletnega rajha. Med poraženimi Nemci ni bilo dosti izdajavcev. Angleži tudi niso preveč vneto stikali za svojimi bivšimi sovražniki. Tako je bilo skrivanje zanje razmeroma lahko. Kmetom je za delovne moči po vojni zelo trda predla in so take bivše firerje radi jemali v službo, zlasti še, ker ni bilo nevarnosti, da bi se ti ljudje zaradi izkoriščanja in prehudega dela šli kam pritožit. Od časa do časa so pa Angleži le prišli komu na sled in tedaj ljudje kar niso mogli verjeti, da je onegavi skromni hlapec svoj čas zavzemal tako visok položaj v nacistični stranki.
(*) Naci (nazi) ali nacist je krajši izraz za pristaša nacionalsocialistične stranke, ki je vladala v Nemčiji od 1. 1933 do 1945.
(se nadaljuje)
Stran 4
RZASKE
NOVICE
Volitve na tržaški univerzi
Pred dnevi so se vršile vsakoletne volitve v akademski predstavniški svet na tržaški univerzi. Kot pretekla leta, je tudi letos pogumno nastopila Slovenska akademska lista »Adria«.
Izidi so nekako potrdili prejšnje stanje, če izvzamemo razkol med italijanskimi katoličani, ki so letos nastopili na dveh ločenih listah, toda skupno so ohranili isto število 11 mandatov, liberalci 6, mar-ksistična-komunistična laška levica s priveski 7, samostojna lista 5 in različni desničarji, monarhisti in neofašisti prav tako na dveh listah skupno 6, Slovenska akademska lista »Adria« kot lani 1. Potrjen je bil lanskoletni predstavnik Danilo Lovrečič, kateremu čestitamo in želimo veliko uspehov pri delu v korist visokošol-cev na tržaški univerzi in Slovencev še posebej.
Trst in proslave v čast papežu Piju II.
Pred durmi so proslave v čast tržaške-
ga škofa Enea Silvija Piccolominija - Pija II. ob 500-letnici njegove smrti. V soboto, 1. maja bodo v Sieni blagoslovili njemu posvečen spomenik, delo slovitega Du-preja. Ob tej priliki bodo prikazali tudi književno zapuščino Pija II. Proslave bodo tudi v Pienzi, rojstnem mestu Pija II., kjer bo tudi posvetitev prenovljene katedrale. Trst bo prisoten na teh proslavah z nadškofom msgr. Santinom in z županom dr. Franzilom.
Nekaj podatkov o slovenskem
šolstvu na Tržaškem
Otroških vrtcev je na Tržaškem 27 in imajo 594 otrok z 31 učnimi osebami.
Osnovnih šol je sedaj 38, nižjih srednjih šol 8, višje srednje šole so tri.
Na osnovnih šolah je zaposlenih 124 učiteljev, na srednjih pa 152 profesorjev.
Učencev na osnovnih šolah je 1050, dijakov na srednjih 1045.
Do lanskega leta je opravilo višjo maturo 1030 kandidatov.
SLOVENSKIM VOLIVCEM
Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici vas vljudno vabi, da pridete v torek, 27. t.m. ali v sredo, 28. t.m. od 20. do 22. ure v Katoliški dom v Drevoredu XX. septembra. Tam bomo Slovenci podpisovali kandidatne liste za občinske in pokrajinske volitve.
Lepo vas prosimo, da se vabilu odzovete, ker nam s tem olajšate delo. S seboj prinesite osebno izkaznico.
SLOVENCI!
Edini praznik, ki veže že enajsto leto vse goriške Slovence je prvomajski praznik med Borovci.
Tudi letos vas vabi mladina SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA IZ ŠTEVERJANA na prvomajski praznik med Borovci.
Srečali se bomo tu Goričani z brati s Koroške in Tržaške. To bo izredno lep kulturni praznik.
Pridite!
šega občinskega sveta h koncu. V nedeljo, 13. junija bodo tudi v naši občini volitve. Tako se zdi, da se zanje do sedaj premalo zanimamo, posebno še da se izogibajo prevzemu odgovornosti v občini tisti, ki bi bili najbolj zmožni in ki bi uživali največje zaupanje. Ne pozabimo, da demokracija zahteva žrtev posebno od tistih, ki jim je morda Bog dal več talentov. Zato demokracija dobro uspeva tam, kjer pridejo pravi možje na prava mesta.
Zakasneli poklici
V Rimu je bilo posvečenih več duhovnikov, ki so našli poklic v zrelih letih. Po starosti so od 34 do 69 let. Tudi po poklicu, ki so ga prej opravljali, so zelo različni. Dva sta bila polkovnika v ameriški vojski, eden je bil vojaški inštruktor v angleški armadi, eden je bil advokat, eden učitelj, eden časnikar in pisatelj, e-den železniški uradnik, eden steklar in eden anglikanski pastor. Bog se ne ozira na starost in poklic. Povsod najde svoje pomočnike.
llllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllll!ll!lllllllllll!lllllllllllllll!lllllllllllll!ll!llllllllllllllhlllllllllllllllllllllll!lllllllllltllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIHIII
STRAH PRED VERO V SOVJETSKI ZVEZI
□ RIŠKE
NOVICE
Sovodnje — Občinska seja in
volitve
Na občinski seji, ki je bila pred veliko nočjo, so bile na dnevnem redu zopet številne zadeve. Najprej je g. župan poročal, da je prefektura odobrila sklepe prejšnje seje. Nato je svetovavec Karel Černič vprašal župana, zakaj so odstranili križ iz sejne dvorane. Župan je pojasnil, da so to naredili zaradi popravil, a da ga bodo zopet dali na svoje mesto. Vendar se čudno zdi, da je v sobi še vedno slika predsednika republike, manjka pa križ.
Sledila je odobritev, da se neizrabljeni ostanki iz proračuna za preteklo leto vnesejo v novo poslovno leto. Imenovali so nato preglednike računov v osebah Černiča Karla, Tomšiča Antona in Vižintina Emila. Poravnavo spora glede nekih sta-
rih terjatev z družbo C.A.F.O. so prenesli na prihodnje seje. Sprejeli so nadalje, da se zaprosi posojilo 7 milijonov 965 tisoč za kritje primanjkljaja za leto 1964. Ob koncu so obravnavali še namen, da se v občini postavi spomenik padlim v zadnji vojni. Vso zadevo pa je župan prenesel na prihodnjo sejo.
Pri slučajnostih so navzoči sprožili vprašanje, zakaj župan ne dovoli domačinom, da bi odprli osmice za prodajo svojega vina. G. župan se je zagovarjal, češ da zato ne da, ker se vršijo pri tem razne nerednosti, da nekateri prodajajo tudi tuje vino poleg svojega. Svetovavcem županovo postopanje ni bilo po volji in so ga ostro kritizirali, ali župan ni odstopil od svojega.
Vsekakor gre sedanja upravna doba na-
Vnedeljo, 25. aprila nastopi v Katoliškem domu v Gorici Slovensko gledališče iz Trsta z versko igro
VELIKI SLOVENSKI PASIJON
Začetek prve prireditve	ob 16.	uri, začetek druge pa	ob	20,30.	Iz tehničnih razlogov bo vrstni red treh	prizorov naslednji:
1. škofjeloški pasijon
2. Soldaški mizerere
3. Kmečki rekvijem
Vstopnina 500 lir, stojišča za dijake 200 lir. Vstopnice so v predprodaji od četrtka dalje v kavarni	Bratuž	in tudi v upravi KG,	eno	uro pred začetkom pa pri blagajni v	KD. Med odmorom bo deloval	bufet	z alko-
holnimi in brezalkoholnimi pijačami.
Delnice družb SIOT in SIOA
Sedaj, ko se v našem Bregu toliko govori o bodočih razlastitvah zemljišč zaradi gradnje naftovoda, bo naše ljudi prav gotovo zanimalo vedeti kaj o dveh družbah SIOT in SIOA. Posebno zanimiv za naše kraje je nedavni sklep medministrskega sveta za bankarstvo in varčevanje, po katerem se glavnice tržaške družbe SIOT (Societh Italiana per 1’Oleodotto Transalpino), ki ima v načrtu gradnjo naftovoda proti Bavarski, dvigne od 1 milijona na 3 milijarde lir.
Na dosedanji glavnici 1.000.000 lir so bile zainteresirane sledeče petrolejske družbe: British Petroleum 200.000 lir, Soconv Mobil Oil Company (ZDA) 200.000 lir, Standard Oil Company (ZDA) 200.000 lir, Ba-taafse Petroleum Maatschappij (Nizozemska) 200.000 lir, Deutsche Erdoel (Zah. Nemčija) 50.000 lir, Gelsenberg Benzin (Zah. Nemčija) 50.000 lir, Winterschall (Zah. Nemčija) 50.000 lir in Scholven Che-mie (Zah. Nemčija) 50.000 lir. Skupaj 1.000.000 lir.
Iz povedanega je razvidno, da imajo Američani štiri desetine kapitala, ostalih šest desetin pa je enakomerno porazdeljenih med angleškim, nizozemskim in za-hodnonemškim kapitalon. Izgleda, da bodo to razmerje ohranili tudi pri novi glavnici 3 milijard lir.
Glavnica družbe SIOA (Societa Italiana per TOleodotto Trieste-Austria), je bila osnovana z namenom, da poskrbi za naftovod iz Trsta v Avstrijo (do čistilnic v Sch\vechatu pri Dunaju). Oesterreichischc Mineraloel Vertriebe-Dunaj poseduje 510.000 lir na celotni glavnici enega milijona lir, Total Austria-Dunaj 40.000 lir, tako da se delež avstrijskega kapitala dvigne na lir 550.000, to je 55% celotne glavnice; ostali deleži so:	Ente	Nazionale Idrocarburi
(Italia) 170.000 lir, Standard Oil Company (ZDA) 70.000 lir, British Petroleum (Anglija) 80.000 lir, Socony Mobil Oil (ZDA) 130.000 lir. Skupno simbolična glavnica 1 milijon lir.
Znano je, da bo za ta velika dela potrebno dosti več kapitala in da bodo morali nujno zvišati glavnice bodisi bavarskega kot avstrijskega naftovoda. Pomisliti moramo, da bodo že začetna dela pri mostišču v Žavljah in rezervarji pod Dolino stali ogromno. Bavarski in avstrijski vod bosta tekla v istem jarku po italijanskem ozemlju.
Mi samo želimo, da bi se našla učinkovita formula sporazuma med družbama in našimi prizadetimi posestniki v dolinski občini in drugih krajih, kjer se bo naftovod gradil, da bi naši ljudje dobili pravično poplačano prizadeto škodo.
Moskovski časopis Trud (Delo) obtožuje turiste, diplomate, gospodarstvenike in vodnike po zapadniih razstavah, da skušajo ob priliki svojega bivanja v Sovjetski zvezi ideološko vplivati na domače državljane. Omenjeni časopis stalno ponavlja svoje pozive prebivavstvu, naj bo pazljivo pred zapadnimi obiskovavoi ter navaja tudi nekatere primere te ideološke delavnosti. Taki primeri so razne protisovjetske knjige, ki jih dobijo skupno z industrijskimi napravami in stroji razne sovjetske ustanove iz Zapadne Evrope, dalje propagandistična delavnost nekaterih vodnikov iz nekomunističnih dežel na ameriški grafični razstavi, ki se je vršila pred enim letom ter razdeljevanje protisovjetskega in židovskega materiala, ki ga dele zapadni dijaki na univerzah v Moskvi in Leningradu.
ZARADI KRSTA OB SLUŽBO
Valentino Essionovo, ki je bila učiteljica v nekem naselju pokrajine Belgorod so odpustili, tako piše »Osservatore Romano«, ker je bila njena hčerka na pobudo stare matere krščena. Tajnik krajevne stranke je skušal opravičiti ta ukrep s tem, da se je zatekel k javnemu mnenju, ki je obsodilo Valentino Essionovo. Oseba, ki izvršuje verske običaje, se ne more ba-viti z vzgojnim delom.
Strožja preiskava pa je pokazala, da je bila Valentina brezverka in da ni prav nič vedela o krstu svoje hčerke. Komunistična stranka pa ni hotela izvajati disciplinskih ukrepov proti krajevnemu tajniku, marveč je raje opravičila njegovo odločitev o odpustu učiteljice na tale način: »Res je, da je bila Valentina brezverka in da ji je bila napravljena krivica, ko je bila odpuščena iz službe. Toda reči moramo, da Valentina ni bila brez krivde. Sama je kriva za svojo nesrečo, ker je bila preveč popustljiva in preveč brezbrižna v pogledu verskih mnenj svojih sorodnikov.« In tako je postal odlok o njeni odpustitvi iz službe dokončen.
KNJIGA O KONCILU
Politizdat, to je knjižna založba za politično literaturo v Moskvi je objavila knjigo s 94 stranmi pod naslovom: Pred pročeljem katedrale sv. Petra. Avtor knjige je znani protiverski pisec Fedor Mce-dov, ki govori o vatikanskem koncilu. Knjigarna je izdala 30.000 izvodov te knjige in jo prodaja po 100 lir.
Po mnenju pisca se koncilski očetje zavedajo, da katoliška Cerkev izgublja tla med masami. Zato je namen koncila, prilagoditi vero na tak način, da bo zopet privabljala številne vernike. Koncilski očetje so istočasno ugotovili, da je prav komunizem tisti, ki se najbolj širi ter skušajo zato nekaj napraviti proti temu masovnemu gibanju. Da bi dosegla ta dva cilja je Cerkev spremenila svojo liturgijo in jo napravila bolj ljudsko s tem, da je uvedla v liturgijo jezik vsakega naroda. Katoliška Cerkev išče tudi bolj tesna sodelovanja z drugimi krščanskimi Cerkvami. Konservativni koncilski očetje pa žele tudi tesnejše sodelovanje s političnimi strankami reakcionarne desnice, da bi skupno izvedli borbo proti komunizmu. Pisec trdi, da se koncilski očetje premalo zavedajo, da je propad Cerkve povzročilo dejstvo, da vera ni sposobna dati zadovoljivega odgovora na najnujnejša vprašanja življenja in znanosti. Te odgovore lahko, po piščevem mnenju dajo le sovjetski znanstveniki in prav zato ima ko-
munizem tako velik vpliv na sodobni svet.
Tako ta sovjetski pisec. Mi kristjani pa smo mirni glede bodočnosti naše Cerkve. Ko komunizma že davno več ne bo, bo Cerkev kot do sedaj vedno iz sebe dobila moč, da obnavlja in duhovno preraja svet.
OČETOVA IZPOVED
Poslušaj me, mali moji Zjutraj, ko si se oblačil, sem te pokaral, ker si se umil kot mladi mucek in ker nisi očistil čevljev.
Godrnjal sem, ko ti je kruh padel iz rok.
Pri zajtrku si umazal prt in kavo osladkal preveč.
Ko sem čakal na trolejbus, si šel v šolo mimo mene, dvignil si roko in mi zaklical: »Nasvidenje, oče«. Jaz pa sem ti zažugal: »Glej, da boš priden!«
Ko sem se zvečer vrnil, si se ti igral pred hišo z umazanimi in razdrapanimi čevlji, jaz pa sem te pred vsemi otroki oštel: »Čevlji so dragi, če bi jih ti sam kupoval, bi nanje bolj pazil!«
Ko sem po večerji bral časopis, si prišel k meni s plašnimi očmi. Pogledal sem te preko časopisa in te ustavil: »Kaj hočeš?« Nisi mi odgovoril ničesar, le tvoje drobne roke si ovil okrog mojega vratu in me poljubil tako vroče, da niti moj hlad ni mogel pogasiti te toplote.
Da, otrok moj, časopis mi je padel iz rok in vsega me je prevzel grenak občutek, kako grdo sem ravnal s tvojim otroštvom. Ne rečem, da ti nisem hotel dobro, le zahteval sem preveč od tvoje starosti.
V tebi pa je toliko lepega in dobrega. Tvoje srčece je veliko kot zora, ki vzhaja za gorami.
Tvoja ljubezen je brez primere, ko mi zaželiš lahko noč.
Moj mali! Ponoči sem prišel v tvojo sobico in pokleknil pred tvojo posteljo globoko osramočen. Obljubljam ti: jutri bom tvoj resnični očka. Trpel bom, ko boš trpel ti, smejal se bom, ko se boš ti smejal. Krotil bom jezik, ko bom izgubljal potrpljenje in vedno si bom dopovedoval: Moj Mihec je še otrok. Oprosti mi, Mihec, od tebe sem preveč zahteval.
Oče je našel samega sebe...
To očetovo izpovgd je znani pater Pij vpletel v eno svojih pridig. Marsikomu, ne samo ženskam, marveč tudi moškim, so ob tem drsele solze ganotja.
Bogoslovci v Franciji
V teku šolskega leta 1963-1964 je bil v Franciji 5.280 bogoslovcev. Od teh j 3250 prišlo neposredno iz malih semenih Ko škof iz Versalleza msgr. Renard komet tira ta pojav navaja, da je malo sei# nišče normalna pot, ki jo ima Cerkev z gojenje duhovniških poklicev.
OBVESTILU
Nova maša v Nabrežini. Apostolštvo n* litve v Gorici organizira posebno korie* za udeležence nove maše v Nabrežini nedeljo, 25. aprila popoldne. Odhod 1 15,30 s Travnika. Koriera bo šla tudi skb Štandrež, Sovodnje in Gabrje, če se bo< prijavili udeleženci. Vpisuje g. Kleindie« na Travniku. Odhod iz Nabrežine ob 19« Kdor se ne prijavi, ga v koriero ne bodf mogli sprejeti.
Večerna maša pri Sv. Ivanu v Gob bo od prihodnje nedelje, 25. aprila 8. uri.
Slov. kat. akad. društvo Gorica vabi KULTURNI VEČER, ki se bo vršil v trtek, 22. aprila ob 20.30 v dvorani 1 toliškega doma. Na sporedu je predavat prof. Vinka Beličiča iz Trsta o pesni Antonu Medvedu. Predavanje spremlj* recitacije pesnikovih del.
DAROVI
Zavod sv. Družine se najtopleje zah' ljuje gospodu kavamarju Rudiju Brata za bombone; gospodu odvetniku dr. gustu Sfiligoju za zaboj jabolk; gosp0* trgovcu Čibeju za 5.000 lir.
Za Alojzijevišče: Kodermac Marija 1--N. N. 2.000; družina Tomšič 2.000; dr. kob Ukmar 2.000; A. Toroš 2.000; O. Tn
2.000 lir.
Bog povrni!
Ugledna goriška družina išče stalnoj veščo hišno pomočnico. Mesečna
50.000 lir.
LISTNICA UPRAVE
1. Ponovno opozarjamo naše naroču1 zlasti one v inozemstvu, naj ne pošil) denarja v pismih. Zelo pogosto se da ga ne dobimo, pravice reklamirati nimamo, ker italijanska poštna uprava dovoljuje pošiljati denarja v pismih, zanj tudi ne jamči.
2. Denar pošiljajte le po položnici F nega tekočega računa (conto corrente) pa po navadni nakaznici (za Italijo). * ročnike v inozemstvu pa prosimo, n*1j se poslužili poštnega ali bančnega (& '
3. Na poštnem ali bančnem čekn bo na nakaznici naslov: Katoliški Riva Piazzutta 18, Gorizia - Italia. nam pošiljajo bančne čeke le pod n®5 vom: Uredništvo in uprava, Riva ^ zutta 18, Gorizia. To ne zadostuje, Uredništvo in uprava ni noben pravni slov in nam zato pri izplačilu na ban1 delajo težave.
Lepo prosimo naše naročnike, da teh smernic držijo, Hvala!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolp
trgovski L 30, osmrtnice L 50, več
davek na registrskem uradu.
     ^
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr.
Tiska tiskarna Budin v Gorici
'J
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta in deda
KARLA VIDORI
se toplo zahvaljujemo preč. g. župniku za daritev sv. maše in žalne obFjj pevcem za lepo petje in vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji F in zanj molili.
žalujoči žena, sinovi, hčere in vnuki ter ostalo sorodstvo
Sv. Križ pri Trstu, 12. aprila 1965