Идшшпћеа Posamezna številka KM ОДК Uprava Elagetifu^ Poatfach lie / UreNajprvo, moj dragi, dobri prijatelj, ne smete biti tako nespameten, da bi smatrali sebe za edinega človeka na svetu, ki mu je oče. odoekel roko svoje hčerke. Toda tukaj to nič ne de. Kakor sem Vam že povedal, je vzrok, zakaj Vas stari bedak črti, tako močno priskuten, da to ne more imeti ob-Btapka, in najsi se Vam v tem trenutku kače kot nesmiselno ali ne, jaz se ne morem sprijazniti z mislijo, da se ne bi vse to končalo popolnoma trezno s svatbo in da se o celi stvari ne bb moglo reči kaj drugega kakor; Jurij je zasnubil Lenko ter Ijenka in Jurij sta postala mož in žena. Situacija je drugače nova in krasna, ker je edini vzvod, ki bi mogel »prožiti novo 1д izvrstno tragiko dejanja, mr&nja proti sta- * nu, ki se ga je oprijel rejenec; — toda k stvari! Prijatelj, Vi ste pesnik in to spremeni vse. Važa ljubezen, Vaša bol, oba morata priti na svetlo kot dičen pesniški umotvor v sijaju posvečene poezije; Vi slišite akorde lire, katere zabrenka Vaša muza, in v božanski vznesenosti sprejemate krilatice, izgovorjene po Vaši ljubezni, po Vaši boli. Kot pesnik ste v tem trenutku najsrečnejši človek na svetu, ker ste v i;ee-nici ranjeni v globočino srca, iz katerega priteka Vaša srčna kri. Ni Vam torej treba nobene umetne pobude, in pazite, v času Vašega jada boste naredili marsikaj velikega in izbomega. Opozoriti Vas moram na to, da ima v teh ptvih trenutkih Vaša ljubavna bol neko neobično, prav neprijetno primes, ki se ne da vstaviti v nobeno poezijo, vendar se ta občutek kmalu izgubi. Da me razumete! Ako na pr. razkačeni oče nesrečnega ljubimca dosita naklesti in ga iz hiše nažene, ako razžaljena mamica dekletca zaklene v njeno izbo in da po oboroženi družini odbiti poskttšeni naskok obupanega ljubimca, ako se prostaške pesti ne plašijo niti najfinejšega sukna,« (domicilar je pri teh besedah nekoliko v^iihnil), »takrat mora stopr&v Џ-hlapeti vzkipela proza ostudnega proeta-štva, da ostane kot usedlina čista, poetična ljubavna bol. Vi ste bili grdo ozmerjan, dragi moj mladi prijatelj, in to je bila tista grenka proza, ki jo je treba premagati; Vi ste jo premagali, vdajte se docela poeziji. ^ Evo Vam Petrarkovih sonetov, Ovidovih elegij, vzemite ,berite jih, pesnite, čitajte ml, kar ste spesnili. Nemara se med tem še meni primeri kakšna ljubavna bol, kar ni popolnoma izključeno, ker se bom bržkone zaljubil v ono neznano tujko, ki se je nastanila pri Belem konjičku' na Skalni poti in o kateri grof Koprivnik, čeprav jo je le enkrat prav bežno zazrl pri oknu, zatrjuje, da je poosebljena lepota in milina. Takrat, prijatelj moj, bova, kakor dioskur^ hodila isto sijajno življenjsko pot v poeziji in ljubavnih bolečinah. Ne prezrite, prijateljček, kakšno prednost mi daje moj stan, ki vsako ljubezen, katera me popade, kot neutešljivo kopmenje in upanje stopnjuje do tragike. Sedaj pa, prijatelj moj, ven, tja ven v gozd, to je sedaj prav umestno!« Naklonjenega nam čitatelja bi gotovo zelo dolgočasilo in bi mu bilo docela neznosno, ako bi mu hoteli tukaj obširno in morda celo v vsakovrstnih ličnih besedah in frazah opisovati, kaj vse sta počenjala Andrej in Ančka v njunih bolečinah. Kaj podobnega se najde v vsakem slabem romanu, in večkrat je prav zabavno, kako se natiskani pisec pači, samo da bi bil originalen. Pač pa je zelo važno, da zasledujemo mojstra Stražo na njegovem sprehodu ali rajši v njegovem sporedu misli. Neobično je vsekakor pri možu, kakor-ien je bil mojster Straža, ki je bil duševno čil in jaočen in ki je z neomahljivo srčnostjo, z neugnano trdnostjo prenašal najgroz-nejše, kar se mu je moglo pripetiti in kaii bi bilo strlo vsako drugo, manj krepko na> rav — da ga je spravil iz ravnovesja do-godek, ki bi ga bil vsak drug gospodar imel za navaden, lahko'odpravljiv primer in ki bi ga na ta ali oni, slab ali dober način tudi v resnici Odstranil. Gotovo je tudi naklonjeni nam čitatelj mnenja, da je bU vzro kpsihičen. Le ta zoperna neubranost v Stražini duši je zarajala misel, da je ljubezen uboge Ančke do nedolžnega Andreja nesreča, ki bo uničila celo njegovo življenje. Ravno to pa, da je tako zlozvočje v harmoničnem značaju drugače v vsakem oziru veličastnega starega sploh moglo naprej zveneti, je bilo krivo, da ee ga ni dalo ublažiti ali popolnoma zadušiti. Straža je bil spoznal žensko narav s pri-proste, h^atu pa veličastne in vzvišene strani. Njegova lastna žena mu je bila dala vpogled v globokost pravega ženskega bitja kakor v jezero jasno kot zrcalo; poznal je žensko junaštvo, ki se vedno bori z nepremagljivim orožjem. Njegova žena je bila ostala brez staršev, izgubila dediščino po bogati teti ter ljubezen vseh njenih sorodnikov, ki so ji bili namenili drugega ženi« na, in morala prestati še veliko drugih ne« prijetnosti zbog tega, ker se je omožila џ Stražo Vse to je prišlo mojstru Straži n% um in vroče solze so ga polile, ko se je spomnil, s kakšnimi občutki je deklico peljal pred oltar. ptihodnjKX . Sobofa, в. 'decembra 1941. EARAWANRKNBOTE stran 3. — Stev. Si. Gospodarstvo in socialna politika Ljudsko socialno zararovanle Nagla In krepka pomoč prebivalstvu Slidkarntna Spisal upravni ravnatelj Anton T r o p p e r ra. Da je socialno zavarovanje eden najvažnejših socialnih političnih faktorjev državnega življenja, dokazuje okolnost, da se nobeno področje zakonov v javnosti ne pretresa in obravnava tako pogosto, da pa tudi nobeno ni tako trajno obdano z načrti pre-osnove, kakor ravno zakoni o socialnem zavarovanju. Vedno napredujoče izboljšanje socialnega zavarovanja je pa tudi v resnici ena najimenitnejših dolžnosti državnega vodstva, ki se zaveda svoje odgovornosti, kajti ustvarjajoči človek je najboljši in najbolj dragoceni del naroda, zanj je torej tudi najboljša socialna skrb ravno še zadosti dobra. Da zavzema v tem pogledu nemška država že skozi desetletja vodilno mesto, dokazuje število zavarovancev v razmerju s številom skupnega prebivalstva. Iz neke tukaj nahajajoče se jugoslovanske statistike iz leta 1926. se da posneti zanimiva ugotovitev, da je znašalo število zavarovancev z rodbinskimi člani vred, izraženo v odstotkih celokupnega prebivalstva, v Nemčiji 57, na Francoskem 33.7, v Avstriji 46.1, v Jugoslaviji 6.5. Tudi iz tega se razvidi, kako daleč je bila zaostala Jugoslavija za drugimi deželami v pogledu obsežnega in sodobnega socialnega zavarovanja. Nadaljevali bomo sedaj z razmotrivanjem najvažnejših .nalog in dajatvenih področij bolniškega zavarovanja. Kaj obsega bolniška pomoč? Bolniška pomoč obsega poleg že omenjene zdravniške, strokovnjaške in zobozdrav-niške pomoči, podelitve nadomestnih zob in si. tudi oskrbo obolelih članov z zdravili, očali, kilnimi pasovi, zdravili in zdravilnimi pomagali (pripomočki). Pri od jemanju zdravil, ki so namenjena članu samemu, se mora plačati pristojbina 25 Rpf. za vsak odredbeni list. Ta pristojbina je r^vno tako kakor enako visoka pristojbina za bolniški list, zgolj vzgojevalni ukrep, da se zajezi izkoriščanje bolniške pomoči pri velikokrat le namišljenih ali malenkostnih obolenjih. Na tak način ве izločujejo iz zavarovanja tako zvani bagatelni primeri, da se s tem prihranjena sredstva lahko smotrno uporab-Ijajo pri težkih in dolgotrajnih katastrofalnih primerih. Ta ukrep se je tako dobro obnesel, da ga danes že nihče več ne občuti kot nadležnega ali celo neumestnega. Nasprotno! Zavarovanec ve, da s tem koristi lastni ustanovi socialnega zavarovanja in da ga bo ta prej ali slej z znatno večjimi dajatvami podpirala na dosti učinkovitejši način. Upravičeni svojci morajo tačas za zdravila in slično doplačati še 30% resničnih stroškov. Tudi ta ukrep je upravičen spričo pametnega preudarka in splošnih načel zavarovanja, da primerov odškodnine ne prevzame v polnem obsegu, da tako prepreči zlorabe in hkrati vzbuja pri udeležencih zanimanje za potrebno štednjo v interesu eplošnosti. Zato pa — v nasprotju z bivšimi jugoslovanskimi določili — ni treba nobenih omejitev glede kakovosti zdravil in lečil. Danes se na račun socialnega zavarovanja lahko dobi vsako zdravilo in lečilo, ki se zdravniku vidi potrebno in ga on predpiše. In to je koncem koncev odločilno. Poleg stvarnih dajatev tudi dajatve v gotovini Poleg stvarnih dajatev, kakršne so zdravniška pomoč, zdravila, lečila itd., so v socialnem zavarovanju uvedene tudi dajatve v gotovini, torej podelitev denarnih podpor, da se zavarovanca od-Skoduje za odhod zaslužka, ki mu ga povzroči bolezen ali nezgoda. Tukaj so prav posebno očitne razlike med bivšim jugoslovanskim in sedanjim nemškim socialnim zavarovanjem. . . Po jugoslovanskih zavarovalnih predpisih 3e mogel delavec, ki je .bil žavarovan v najvišji mezdni kategoriji in torej tudi •Bpadal k delavcem z najvišjim zaslužkom, dobiti dnevno bolniško podporo 33 din = 1-67 RM ,s čemer bi naj zalagal stroške za Isetao preživljanje in končno tudi njegove rodbine! Temu nasproti pa daje danes so-pialno zavarovalna blagajna najvišje zava-p^)vaaemu delavcu v primeru dela nezmož- noeti pri bolezni ali nezgodi dnevno bolniško podoporo pet Reichsmark. Tudi povračila in doplačila od strani obratovodij so izboljšana Po prejšnjih predpisih je imel delavec tudi pravico, da se mu v primeru obolenja izplačuje .njegova odmena še naprej, in sicer po občnem državljanskem zakohu za največ 14 dni. Danes ima na podlagi posebnih de-lavskopravnih predpisov šefa civilne uprave, kadar ne more zaradi bolezni ali nezgode v obratu delati, pravico zahtevati dodatek k bolniški podpori v višini razlike med 80% čistega zaslužka in bolniško podporo. Ta dodatek se podeljuje za 6 do 28 dni po dobi pripadnosti k obratu. Ako traja ta pripadnost nad pet let se dodatek poviša na 90%. Ako je delanezmožnost povzročena po nezgodi v obratu, za katero ni bila povod velika malomarnost uslužbenca, je ta upravičen zahtevati dodatek brez obzira na dobo njegove pripadnosti k obratu in v vsakem primeru do najdaljše dobe štirih tednov (28 dni). Za prve tri dni dobi uslužbenec, ki ga je,zadela nezgoda, povrh že pripomoč v višini 90% čistega prejšnjega zaslužka. Nameščencem, torej takim, ki dobijo mesečno plačo, se mora v primeru obolenja ali tekom lečenja, ki sta združena z dela-nezmožnostjo. izplačevati plačo še naprej za dobo šest tednov (42 dni). Po izteku plačila plače se seveda izplačuje še bolniška ustrezna podpora, to je polovica plače, največ pa 5 RM na dan, odnosno 150 RM na mesec. Bolniška pomoč ni vezana na določen rok! Bolniška pomoč socialne zavarovalne blagajne se praviloma podeljuje sicer za dobo največ 26 tednov; vendar se dovoljuje tudi preko tega roka, do popolnega ozdravljenja odnosno delazmožnosti, ako so zato dane utemeljene predpostavke, zlasti idravniSco spričevalo 6 potrebi lnfsmotrenosti zdrav-' 1 jenja. Oskrba v bolnišnicah in zdraviliščih Na mestu bolniške oskrbe in boInlSke podpore lahko socialno zavarovalna blagajna podeli tudi oskrbo v zavodih, to je brezplačno zdravljenje in oskrbovanje v splošnem oskrbovalnem razredu kakšnega zdravilišča ali oskrbovališča. Zamisel skupnosti socialnega zavarovanja in načela enako-memoati seveda ne dopuščajo, da bi se tu-ka jdelalo razliko med delavci in nameščen-C imorda na tak način, da bi se zadnjim na mestu splošnega oskrbovalnega razreda plačalo bivanje v sanatoriju. Oskrba v zavodih predpostavlja seveda odobreuje odnosno izrečno dovoljenje socialne zavarovalne blagajne. Blagajna prevzame stroške za zavarovanca v celoti za največ 26 tednov in za svojce do polovice največ 13 tednov. Blagajna trpi tudi stroške potrebnega prevoza ali potovanja v bolnišnico in nazaj. V ostalem se izplačuje svojcem v bolnišnico ali zdravilišče sprejetega člana, ki jih je doslej on čeloma ali pretežno moral preživljati, tudi domačo podporo. Ta znaša polovico bolniške podpore, ki bi jo sicer dobil zavarovanec. Tudi te dajatve so pomembno izboljšanje proti jugoslovanskim dajatvam socialnega zavarovanja, ker se podeljujejo brez čakalnih rokov, za daljše razdobje in v pogledu domače podpore v višji izmeri. Namerava se pa tudi te dajatve v dogled-nem času še napref izboljšat^ zlasti zm^jšati tudi prispevek svojcev k stroškom zdravil in podaljšati dobo oskrbe v bolnišnicah. Velikopotezne dajatve za porodnice . Socialna zavarovalna blagajna podeljuje, d asi tukaj ne gre za kak »oškodujoči« dogodek, ampak za- naravni biološki potek, ženskim zavarovancem in svojcem krepko socialno pomoč v primerih poroda. Ob porodih ali nadlogah zaradi nosečnosti prejemajo ženske zavarovanke, ki so bile v dveh letih pred porodom najmanj skozi 10 mesecev zav^ovane zoper bolezen, pomoč z babico, zdravili in lečili in ako je potrebno (Nadaljevanje na 4. etrantjl _... - Wi -i - ^' J. Ч, ^ ^ / "- ,,,, /t'-. ^"/i' •■ /3 АМВШк У južnem Atlantiku toipedirana čolni s preživelimi iz neke sovražne tovorne ladje, ki jo je neka nemška pođmormeu torpedirnla v južnem Atlantiku, se približujejo podmornici. (PK,- Aufnahme: U-Bootwaf£e, HH., Z.) Po sovjetskih cest ah Strelci potegujejo iz blata voz, ki je obtičal. (Scheunemaim, PBZ., Z.) ш Na vzhodniiront i Ujeti bolSeviki, nastanjeni v zbiralnih taboriSiih, se pritegnejo tudi h koristnim delom; tukaj so v sestavi kolone nosilcev. (PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Muck, PBZ., Z.) Plote iz spletenega draija proti snelnim zametom postavlja naS gradbeni bataljon na vzhodu povsod vzdoll glavnih cest. j^PK.« Aufnahme i Kriegaherichter Fenske, Atl., ZLg Stran 4. — Stev. 32. KARAWANKENBOTE Sobota, в. decembra 1941. Ljudsko socialno zavarovanje , (Nadaljevanje s 3. strani,) tudi z zdravniško lečbo; nadalje dobijo enkratni porodni prispevek 10 RM, kompletno zaobalo otročje postelje, tedenski pridevek v višini bolniške podpore za 6 tednov pred predvidenim porodom in 6 tednov po dejanskem porodu, končno tudi dnevni prispevek 50 Rpf. za dojenje otroka, dokler ga morejo imeti same pri prsih, najdalje za dobo dvanajst tednov. Pri rodbinski porodniški pomoči (za svojce zavarovanca) so seveda porodniški prispevek in nagrada za dojenje nižji, ker ne gre za zavarovanke, ki plačajo prispevke in ki bi morale zaradi poroda prekiniti zaposlitev. Tudi te dajatve so glede njihove visokosti in s tem praktičnega učinka veliko boljše od prejšnjih veliko manjših dajatev. So pa tudi dokaz za uvaževanje zdrave rodbinske politike in socialno higienske usmeritve nap ram delovnim ženskini zavarovancem. Dajatve posmrtnin Nemško socialno zavarovanje izplačuje v nasprotju s prejšnjo jugoslovansko praviloma tudi posmrtnine za umrle rodWnske člane. Posmrtnina znaša do 60 RM, najmanj pa IC RM. Posmrtnina. za člane je bila tudi izdatno povišana, ker znaša do 200 RM, najmanj pa 50 RM. Tudi iz teh dajatev se vidi, da stremi nemško socialno zavarovanje za tem, da se stroški iz smrtnega primera krijejo iz socialnega zavarovanja in da se ne odriva večjega dela stroškov na zaostale. V nadaljevanju vrstečih se člankov se bomo pečali z dajatvami zavarovanja zoper nezgode, onemoglost in starost. Meddržavna gospodarska poga]ania o vprašanjih zasebnega zavarovanja v SUdk&rntnu V Grazu so se pod predsedstvom predsednika državnega nadzornega urada za za-seb.ia zavarovanja, Pg. Gcorga A m e n d a, vršila pogajanja zastopnikov šefov civilne uprave Spodnje Štajerske in Siid-k a r n t n a ter visokega komisarja v Ljubljani o vprašanjih zasebnega zavarovanja v Spodnjem Štajerskem in Slid-karntnu, ki so glede ureditve delovanja staroitalijanskih zavarovalnic v teh ozemljih dovedla do popolnega uspeha. Die felne Mafiwerkstatte Uast/a-t^odeSUitMs Rosi KSnId Klagenfurt, Bahnhofstr, 7 lovne papirje in mešane pošiljke). Splošno veljajo nemške tuzemske pristojbine. Pismo v Italijo stane v bodoče do 20 gramov 12 Rpf, do 250 gramov 24 Rpf, do 500 gramov 40 Rpf, do 1000 gramov 60 Rpf, dopisnice 6 Rpf z odgovorom 12 Rpf. Takšne pošiljke se morejo* dostaviti do najvišje teže, ki je dopuščena v jneddržavni službi (svetovne poštne zveze). Ako se prekorači najvišja teža, ki je določena za notranjo službo v državi, se mora plačati pristojbina svetovne poštne zveze,,na pr. za pismo v teži 1500 gramov 11,35 RM. Paziti je pa posebno na to, da veljajo vse vrste pisemskih pošiljk — zlasti za tiskovine — deloma pogoji meddržavnega pošiljanja. Nove pristolbine za pisemsko pošiljke v Italijo NemSko-italijanski dogovor glede poke, ki sta ga pred kratkim podpisala državni minister za pošto in kraljevski italijanski prometni minfster, predvideva počenši od 1. januarja 1942. veljavno znižanje pristojbin za pisemske pošiljke vseh vrst (pisma, dopisnice, tiskovine, blagovne vzorce, po- Kontrolne znamke za železo in jeklo Visoko število naročil pri tvornici železo proizvajajoče in livarniške industrije ter s tem zvezano podaljšanje dobavnih rokov imajo za posledico, da za izvršitev naloga potrebni material železa in jekla večkrat ni pravočasno ali ne po vrsti dobavljen. Da se preprečijo motnje v dobavnih rokih in da se razrahljajo zaloge v skladiščih, je generalni pooblaščenec za železno in jeklarsko gospodarstvo glasom odredbe št. 3, z dne 26. novembra 1941 (Reichsanzeiger Nr 277 z dne 27. novembra 1941) določil, da se uvedejo »kontrolne znamke« za označbo naročil za dobavo železnega in jeklenega materiala, kojega dobavo želi na-ročevalec od prvega četrtletja 1942 dalje v določenem četrtletju na podlagi izdelovalnega načrta in njegove možnosti za predelavo. Te kontrolne znamke dajo jamstvo, da se bodo dobave »železnega in jeklenega materiala« v tem kvartalu vr"šile in to v oni količini, za katero so kontrolne znamke veljavne. Naredba je 27. novembra 1911 stopila v veljavo. Velja tudi v priključenih pokrajinah na vzhodu, v pokrajinah Elsass-Lot-ringen, Luksenburg, Eupen, Malmedy in Moresnet, v Spodnji Štajerski in v zasedenih delih Koroške in Kranjske. !Dom in polie Kako v bodofe obdržati ali relo A\'n\m[\ moi/no^l, ne da bi krmili prešc, krmilne moke ild.? Kdaj nam bodo preše, otrobi in razne krmilne moke zapet neomejeno na razpolago, ne vemo. Sicet je tudi vprašanje, ali je sploh gospodarsko, pri reji molznih krav zanašati se na dokup močnatih krmil, predvsem preš. Načelo vsakega zdravega kmetijskega gospodarstva bi moralD biti, da se doma pridela toliko in tako redilno osnovno krmo (seno, zelena krma za kisanje itd.), da postane vsak večji dokup tečnih krmil nepotreben. To velja posebno v današnjem času. Neštetokrat sem že na predavanjih ali v člankih obrazložil, da danes marsikje še običajna krma, 5 kg slabšega sena, 5 kg slame in 10 kg pese za 450 kg težko kravo komaj zadostuje za ohranitev življenja in za dnevno proizvodnjo 1 litra mleka. Vse, kar ob taki krmi da krava več mleka, vzame s svojega telesa (iz mesa in kosti), ne iz krme, in 1;o je nezdravo in negospodarsko.' Prej aH slej se pcStažejo pri kravi in pri zarodu zle posledice takega krmljenja, Zboljšajmo zaradi tega našo osnovno krmo inpridelajmoveč dobrega sena in detelje, ter si uredimo silose za kisanje zelene k r me ! Pokladanje slame se bo potem samo ob sebi omejilo. Pa tudi glede peee pomnimo, da ta sama bore malo mleka ustvarja, da pesa le bolj posredno vpliva na zvišanje molznosti s tem, da žival prisili na večje proizvajanje mleka ne glede nato, kje krava rediln^e snovi jyzame. Eno-stavni) krmljenje peee je torej v učinkovanju poifobno enostranskemu арпепјц njiv. Kot osnova bodočega krmljenja krav nam torej pozimi ostane le dobro seno iri detelja ter kisla krma. S cenejšimi umetnimi gnojili (poleg naravnih), zgodnejšo košnjo in posplbšenjem sušenja v kozolcih oziroma na posebnih sušilnih napravah, med k&terimi je najtioljša švedska, bomo pridelali več dobrega sena. Dočim imamo v pesi le sočno krmo, ki predvsem le na mleko žene, imamo v dobro kisanl krmi krmilo, ki je s o č n o in tečno (redilno) in ki samo tudi mleko ustvarja. Važno je pa, da krmo za kisanje predvsem zeleno koruzo, praviltio pridelujemo in vprav emčasupoža-rt j e m o. Koruzo za kisanje ne smemo sejati na široko pot za zeleno krmo, marveč jo je saditi v vrste kot za zrnje. Požrti jo je šele, čim so storži docela razviti, ko je vsebina zrnja že docela koš.iata, ne več mlečna, ko so spodnji listi stebel j že porumeneli. Koruza v tej dobi zrelosti vsebuje poleg redilnih beljakovin največ sladkorja, kateri edino omogoči, da аз krma dobro o k i s a in se ne pokvari. K taki koruzi lalilco pri kisanju dodamo re-dilen otavič in deteljo, ne da bi se pokvarila. Nt, del trave moramo pri k'-fianju dati vsaj del zelene koruze, na del črne detelje dva dela in na del lucerne vsaj tri dele zelene, kaior navedeno dozorele koruze. ...............* Gosto, na široTio' згјапо koruzo sicer tudi ne moremo v nedozorelem stanju samo zase kisa ti, taka koruza nam vendar da le malo redilno, vodeno kislo krmo, ki ni dosti boljša od repe. Kisanje oziroma konzerviranju trave iri detelje z zeleno koruzo na da samo sočno Дп tečno krmo, marveč nam pi'edvsem tudi omogoči: 1. da odpade sušenje, katero tudi pri najlepšem^ vremenu vsled zdrobljenja listov povzroči izgubo do četrtine (ob slabem vremenu celo do polovice in več) redilne vrednosti, 2. da pri spravljanju trave in detelje postanemo n eodvisniod vremena in kosimo za kisanje tudi lahko v dežju. Ob pravilno pripravljeni kisli krmi, pravilno pridelanem, spravljenem in posušenem senu (in čeprav bi dali za prebavo še še malce slame) bodo krave dale pozimi, ne da bi bilOj treba pokladati kaj močnih krmil (preš in otrobi), do 15 in tudi do 20 litrov mleka dnevno. Seveda je vse lažje napisati in svetovati kaltor pa v praksi izvesti, toda z malo dobre volje in s podporo oblasti se bo dalo (Razno „Najsrečnejši človeli na svetu"^ v šoli smo brali staroveško pripovedko o grškem modrijanu Solonu in o lidijskem kralju Krezu, ki se je bahal s svojim neizmernim bogastvom, češ da je najsrečnejši človek na svetu, nakar mu je odvrnil Solon: »Pred smrtjo ne smemo nikogar smatrati srečnega.« Na to pripovedko nas spominja usoda nekega možakarja iz Saint Charlesa v ameriški državi Illinois, ki so ga imeli za najsrečnejšega človeka na svetu, dokler ni storil nedavno žalostno smrt. . Pred kratkim se je ta-mož podal na sprehod na deželo. Prišel je do kraja, kjer je tekel kar čez cesto hudournik. Sezul si je čevlje in stopil v vodo. Toda v vodi se je nenadno spodtaknil, padel in utonil, čeprav je bila voda na tistem mestu samo trideset centimetrov globoka. Bil je to nad 90 let stari James K ruck, »najsrečnejši člđvek na svetu«, najsrečnejši seveda ne zato, ker je pri tej priliki utonil. Za seboj je imel čudovito srečno preteklost, Bil je eden tistih redkih Ijuiii, ki so se bili po potopitvi ladje »Titanic« dne 15. aprila 1912. rešili. Ta ladja je tedaj potegnila s seboj v globino 1490 oseb. Kmalu nato se je pripetila v Združenih državah težka železniška nesreča, pri kateri pa je James Kruck spet bil med tistimi, ki so odnesli- popolnoma zdravo kožo, akorav-no je bilo pri tej nesreči mnogo mrtvih. Leta 1917. je bil Kruck na krovu ladje »Lusitania«, ko je bila zadeta in potopljena. Tudi takrat je ta srečni mož našel nekoga, ki ga je spravil na varno. Prav pred kratkim je zopet po čudnefm naključju ušel preteči mu nevarnosti. Padci je namreč skozi okno s tretjega nadstropja in bi se bil prav gotovo ubil, če ne bi padel na vrečo bombaža, ki je bila tedaj slučaj'no tam. Iz vsega tega se vidi, da )e James Kruck imel v svojem življenju res izredno srečo in da je naslov »najsrcčne;'š;ga človeka na svetu« resnično zaslužil.'Toda usoda se je tudi pri njem nenadno čudno poigrala. Mož, ki je ušel smrti ob potopitvi »Tita-nicb«, ko se je mogel le redko kdo rešiti, mož, ki je bil na potapljajoči se »Lusita-pa je le Se prišel na varno, mož, W je 3 tretjega nadstropja padel na tla ia ostal živ, je moral te dni utoniti v majhnem potoku na sprehodu po deželi! — Grški modrijan ima torej vendarle prav. Dlc rcinfic ftffuDc hot fnon on dem kleirten Kerl. Er vf rgnugt.hetgutenAopetl* und l6f* gut. AUootics Zeichtn d»r Gf iuhdhei* Di# MuMe' 4m NESTLE KINDERNAHRUN^ Kerg«itelll oui den BttfondteH"* de» Weiztnkornei. besMf Alpen> volimilch und Zvdter unter Zusott клосћеп' und b^utbildendtr Solze unddenViteminendftsl«b«rtroni. Prob*dos* lewi* Breidi&r* vnv«rb>ndl>(ti durd) Nsstl« WIen Aktiengesellsohift L 11 Vl vse izvršiti. Fr. Wernig. h*# i» V" иЈИИв Visoki sveflobni učinek Veliiax dconomičnost Jčahievajte vedno Osram-Ш iAt£lAKjUiiMmt£tiSSSiM^£t »П|'>'Ц.'|'П*» gi'tut' Sobota, в. decembra 1941. RARAWANRENBOTB stran 5. — Ster. 32. Dr. P. J. Lukaa Izreiite! Hranite! Шетмига теЈбЛЈшб^ in ifimkfime ПУелјЈЛјЈг methedheh nml praktheh 29. LEKCIJA L3sung de r Ausgabe 1. Mein Haus hat drei Stockwerke 2. Ich bezahle im Monat 40 RM Mlete. 3. Meine Wohnung hat 4 Zimmer. 4. Man iUt im Speisezimmer. 5. Man schlaft im Schlafzimmer ђ. Man badet im Badezimmer. 7. Man kocht in der Kiiche. 8. Man bewahrt die Lebensmittel in der Speise auf. 9. Man bewahrt die Kohlen im Keller auf. 10. Im Winter trocknet man die Wi-eche am Dachboden. 11. Die Penster meines Schlafzimmere gehen in den Garten. 12. In meinem Speisezimmer sind die WSnde gemalt. 13. Vor der TUre meiner Wohnung liegt ein FuBabstreicher. 14. Wenn man schlSft legt man den Kopf auf den Bolster. П. 1. 2 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. Waren Sie schon in Klagenfurt? Schmeckt Ihnen dieses Fleisch? Was trinken Sie zum Frlihsttick? Seit wann lernen Sie deutsch? Was kostet dieses Buch? Wann fahrt der nachste Zug nach Villach? Wohin fahren Sie morgen ? Haben Sie fUr dieses Buch Inte-resse? Wann stehen Sie auf? Wo wohnen Sie? Wieviel Betten sind in Ihrem Schlafzimmer? Rauchen Sie? Warum verkaufen Sie Ihr Haus? Was ist in diesem Glase? Gehpn Sie morgen abend in's Theater? Wie. oft gehen Sie zum Friseur? Haben Sie noch Hunger? Waren Sie gestem zu Hause? Kennfonu Nochmale unregelm&Bige ZeitwCrter 3. Pers. Einz. Vergangenhelt Gegenwart 1. blegen er biegt 2. bieten er bietet 3. fliegen er fliegt 4. fliehen er flieht 5. flieBen er flieBt 6. genleBen er genieBt 7. riechen er richt 8. schieBen er schieBt 9. verlieren er verliert 10. Ziehen er zieht 11. betrtigen er betriigt 12. heben er hebt 13. Itigen er lUgt 14. fahren er f&hrt 15. graben er gr&bt 16. laden er l&dt 17. schlagen er schlagt 18. tragen er tragt 19. waschen er wascht 20. wachsen er wachst tJbungnsBtze: 1. Der Akrobat bog das Eisen mit den Handen. 2. Wae bot er Ihnen .fUr den Wagen? 500 RM. 3. Ich muBte in dieser Pension sehr viel zahlen aber es wurde mir nichts besonderes ge-botem. 4. Das Flugzeug flog in einer Hohe von mindestena 5000 Meter. 5. Sind Sie schon einmal geflogen? Ja, bei der TUre hinaus. 6. Das Wasser floS Uber groBe Steine. 7. Wo ist das ganze Wasser hinge-kommen? Es ist in den Kanal geflossen. 8. Der Kranke genoB mit Vergntigen die herrliche Waldluft. 9. Haben Sie schon et-was genoesen? Ja, ein rohes Ei. 10. Im ganzen Haus roch es nach Benzin. 11. Diese Blumen haben wundervoll gerochen. 12. Haben Sie nichts gerochen? Doch, aber ich babe nichts geeagt. 13. Er schoB mit einer Hand und traf mitten in das Ziel. 14. Haben Sie heute auf der Jagd nichts geschoe-sen? Doch, einen Bock. 15. Er spielte jede Nacht und verior sein ganzes Geld. 16. Suchen Sie etwas? Haben Sie etwas ver-loren? Ja, ich habe meinen Ehering ver-loren. 17. Dieses Pferd zog einen echwer-^eladenen Wagen. 18. Hat Ihr Los in der ^tterie gezogen? Leider nein. 19. Von diesem Menschen muBte man sagen: Er log wie gedruckt. 20. Hat er gelogen? Nein, er hat bestimmt die Wahrheit geeagt. 21. Dieser Jude betrog solange er konnte. 22 Hat er Sie auch betrogen? Na-tUrlich hat er mit mir keine Ausnahme gemacht. 23. Er nahm sein Auto und fuhr Rekla -0#0- Gestatten Sie? 1st es gestattet? Store ich? Im Gegenteil! ®itte, nehmen Sie Platz! Darf Ich Ihnen meinen Arm anbieten? Wollen Sie so lifeb sein? Bitte, nach Ihnen! Machen Sie doch keine Umst&nde! Meinen herzlichsten GlUckwunsch, zum Geburtatag. • Ich begliickwUnache Sie zu Ihrem Er-folg. Prosit Neujahr! ' ■ Frohe Weihnachten! Redensarten Dovolite? Je-Ii dovoljeno? Motim? Nasprotno! (Prosim), izvolite sesti! Ali Vam smem roko ponuditi? Ali hočete biti tako ljubezniv? Prosim, za Vami! Ne obotavljajte se! Najprisrčnejle* voščilo k rojstnemu dnevu.. Čestitam Vam k Vašemu uspehu. Srečno novo leto! Vesel Božič! Vesele božične praznike! Frčhliche Ostem! Prost I Zum Wohlsein! '' Ich wvinsche Ihnen alles Gute zum Neuen Jahre! Elntachuldigen Sie vielmals! Habe ich Ihnen wehgetan? Ich hatte ea wirklich nicht bemerkt. Ich wollte Sie riicht beleidigen aber ich muBte Ilinen in Ihrem Interease die Wahrheit sagen. Ich bedauere dieses MiBverstandnis aber nun ist die Sache erledigt. Ich versichere Ihnen, daB es durchaua nicht meine Absicht war. Herzlichen Dank fiir alles. Besten Dank fiir die Vermittlung, Sie haben mir einen groSen Dienst erwiesen. Darf ich Sie um einen Gefalien bitten? Vesdo Veliko noč! Na zdravje! Na zdravje! 2elim Vam vse najboljše k novemu Ićtu! Oprostite! Ali sem Vas žalil(-a)? Tega ree nisem opazil. Nisem Vas hotel (-a) žaliti, toda Vam v prid eem Vam moral (-a) resnico povedati. Obžalujem ta nesporazum, toda stvar je sedaj rešena. Resnično, tega nisem nameraval(-a). Prisrčna Vam hvala za vse. Najlepša Vam hvala za posredovanje! Storili ste mi veliko uslugo. Ali Vas smem prositi za neko uslugo ? -0#0- Mlttelwort der Vergangenhelt bog gebogen bot geboten flog geflogen floh geflohen floS g«flossen geno8 genossen •roch gerochen schofi geschossen verior verloren zog gezogen betrog betrogen hob gehoben log gelogen fuhr gefahren grub gegraben lud geladen schlug geschlagen trug getragen wusch gewaschen wuchs gewachsen In's Blaue. 24. Wohin sind Sie am Somntag mit Ihrem Auto jjefahren? In einen Stra-Bengraben. 25. Er echlug vor Wut mit der Faust auf den Tisch und schrie wie ein Verrilckter. 26. Wieviel Uhr hat ee jetzt geschlagen? 11 Uhr. 27. Er t rug jeden Tag 30 kg Lebensmittel zum Gasthaus auf der Aim. 28. Wohin haben Sie die Apfel getragen? In den Keller. 29. Die wischerin wusch die Wasche sehr sauber. Sie be-niltzte auBer Seife auch verschiedejie Waschmittel. 30. Alle Arbeiter haben sich sofort nach der Arbeit gewaschen. 31. Die kieine Pflanze wuchs zusehends. 32. Ihr Bub ist aber ordentlich gewachsen, ich er-kenne ich ja gar nicht wieder. Der Bauer und der Matroee- Ein Bauer und ein Matrose bcfanden sich in einer Hafenschenke und plauderten mit-einander. »Wo starb Ihr Vater?« — fragte der Bauer. »Er kam bei einem Schiffbruch um's Leben.« — »Und Ihr GroBvater?« — »Wahrend er fischte, wurde er von einem Sturm iiberrascht und ging mit seinem Boot unter.« — »Und Ihr UhrgroBvater?« — »Auch er blieb auf dem Meere.c — »Und Sie trauen sich noch auf das Meer zu fahren?« — »Und wo starb Ihr Vater?« — fragte der Matrose den Bauem. — »Im Bett,« antwortete dieser. — »Und Ihr GroBvater?« — »Auch im Bett.« — »Und Ihr UrgroBvater?« — »Ebenfalls im Bett.« — »Und Sie trauen eich noch In's Bett zu gehen?* EInige Witze Dann kann man es verstehen. Mir It-cheln alle Frauen zu. — Was fUr einen Beruf haben Sie? Sind Sie Filmschau-spieler? — Nein, ich bin Fotograf. Verstindlich. — Ich kann meinen Chef 12 Fragen im Hotel 1. K^5nnte ich ein Einbettzimmer haben? 2. Haben Sie ein Zimmer mit FlieBwaaser und Zentralheizung frei? 3. Was kostet ein Zimmer? 4. 1st in diesem Preis die Bedienung schon inbegriffen? 5. Wo ist der Auf zug ? 6. Kann ich das Zimmer sehen? 7. Haben Sie ein Zimmer mit Bad? 8. Ha/ben @ie kein billigeres Zimmer? 9. Was kostet voile Pension ? 10. 1st Poet fUr mich da? 11. Konnte ich um 6 Uhr geweckt werden ? 12. Wo 1st der nachste Friseur? I nicht leiden. — Wieviel biet Du ihm schaidig? Boshaft. Herr Stelger kommt in ein Ge. schaft und veriangt 3 Ptar DamenetrUmp-£e. Die Verkauferin, die die Gewohnheit dieses Kunden kennt, fr> ihn; »Sind die Strlimpfe fiir die Frau Gemahiin oder soil es etwas beserea sein?« Vprašanja v hotelu Ali lahko dobim sobo z eno posteljo? Imate-li še sobo 8 tekočo vodo in cen« tralao kurjavo? Koliko stane soba? Je-li v tej ceni postrežba ie vraSunana? Kje je dvigalo? * Ali mi lahko pokažete sobo? Imate-li sobo s kopel jo ? Nlmate-Ii cenejše sobe? Koliko stane stanovanje z vso preskrto ? Je-li kaj poŠte za mene? Ali me lahko kdo ob šestih zbudi? Kje je najbližji brivec? -0#0- Anfgaben I. Beantworten Sie folgenđe Fragen: 1. Welche Frllchte gibt una: 1. der Apfelbaum, 2. der Birnbaum, 3. der Pflaumenbaum, 4. der Orangen-baum, 5. der Pfirsichbaum, 6. der Olivenbaum, 7. der Zitronenbaum, 8. der Dattelbaum, 9. der Mandel-baum, 10. die Weinrebe? 2. Wie nennt man Apfel, Bimen und Trauben zueammenj 3. Was erzeugt man aus Apfel und Birnen? 4. Was macht man aus Wasser, Zucker und Zitroneosaft? 5. Was erzeugt man aus Oliven? 6. Wo wachsen Datteln? V. Was erzeugt man aus Trauben ? 8. Wie nennt man die Mahlzeit zu Mittag? 9. Wie nennt man die Mahlzeit am Abend? 10. Wie nennt man die Mahlzeit am Morgen? 11. Wo werden Prozesse aosgetragen? 12. Wo gibt man einen eingeschriebenen Brief auf? H. Postavite v pretekli čas In v sestavljeni pretekli čas: (Z. B.: Wir bieten ihm Gelegenheit die deutsche Sprache zu lemen. Wir boten ihm die Gelegenheit die deutsche Sprache zu lemen. Wir haben ihm Gelegenheit geboten die deutsche Sprache zu lemen.) 1. Daa Luftschiff fllegt Uber d en GroB-glockner. 2. Die Feinde fliehen vor unserert Soldaten. 3. In diesem Kanal flieBt kdn Wasser. 4. Er genieBt daa Leben in vollen ZUgen. 5. Es richt hier nach Schwefel. 6. Dieser Jager schieBt ausgezeichnet. 7. Bei dieser Unkennt-nis' verliert auch der beste Lehrer die Geduld. 8. Dieses Pferd zieht fUr zwei. 9. Glaubst Du, daB er mich betrtigt? 10. Er lUgt nie. 11. Er fShrt nur mit Schnellziigen. 12. Er grSbt sein eigenes Grab, 13. Wer Iftdt den Wagen ab? 14. Wieviel Uhr schlSgt es ? 15. Wer trftgt das Paket zur Poet? 16. Diese Pflanze wSchst jeden Tag um 1 Zentimeter. Werter Abendessen (s) — večerja ablajden (ich lade ab) — skladati, odložiti (odložim) Absicht (w) — namen; Absicht haben — nameravati Akrobat (m) — akrobat Aim (w) — planina anbieten — (poj nuditi Aufzug (Lift) (m) — dvigalo Ausnahme (w) — izjema austragen — raznaSati; Prozee auetragen — pravdo odločiti bedauem — obžalovati Bedienung (w) — postrežba begliickwQnschen zu — čestitati komu (k čemu) schwerbeladen — težko naložen, -a, -o beleidigen — žaliti (koga) bemerken — opaziti benlitzen — rabiti Beruf (m) — poklic Besondere (s) — posebnost betrllgen, betrog, T)etrogen — ogoljufati, ogoljufal, -a, -o biegen, bog, gebogen — kriviti, sklanjati, krivil, -a, -o bieten, bot, geboten — (po)nuđitl, nudil, -a, -o Bock (m) — kozel; Bock zum GSrtner machen — postaviti kozla v zelnik Bube (m) — deček, pobalin Dattel (w) — datelj Dienst (m) — usluga, služba doch — vendar durchaus nicht — sploh ne ebenfalls — enako, tudi Ehering (m) — poročni prstan einschreiben — vpisati; Brief einschrelbea — pismo priporočiti erkennen — spoznati erlauben — dovoliti ' erledigt — rešen, opravljen erwelsen — dokazati, storiti erzeugen — proizvajati Faust (w) — pest Filmschauspieler (m) — filmski igralec fliegen, flog, geflogen — leteti, letel, -a. -o flieBen, floB, giflossen — teči, tekel, »a, -o froh — vesel, -a, -o frShllch — vesel, -a, -o Geduld (w) — potrpljenje Gefallen (s) — usluga Gemahiin (w) — soproga genleBen, genoB, genoesen — uživati, uži- val, -a, -o Gewohnheit (w) — navada GlUckwunsch (m) — voščilo, čestitka graben, grub, gegraben — kopati, grebsti, kopal, -a, -o Hafenschenke (w) — pristaniška krčma r. Иттгг; ftnkfer-und Fleb*rfh«rmomef«r Di|ri..aptlkef C. KroniuB вакапешгацв ts stran J. — Stev. 32. K ANREN BOTE Sobota, 6. decembra 19'1. Veterna topilnica kol predhodnik plavža Iz zgodovine domače industrije v SUdkSrntnn Iz malih začetkov se je v Siidkarntnu razvila znatna železna industrija. O tej važni panogi gospodarstva, kakor tudi o pridobitvi in obdelovanju železa na tem ozemlju so poleg Valvazorja poročali tudi drugi zgodovinarji. Izvrševali so jo v patriarhalni obliki do zadnjega časa, vendar ee je v načinu ustnega izročila vsled modernih prometnih sredstev in vsled ustanovitve veliki hpodjetij morala umakniti neizbežnemu razvoju. Ni še ravno dolgo tega, kar se je železo pridobivalo in predelovalo v priprosti ob-liik; saj se Se najstarejši prebivalci te pokrajine spominjajo na to, kako so rude vozili k plavžem in delali v obratih, ki so za d.anažnje razmere primitivni. Se koncem prejšnjega stoletja se je moglo videti ostanke takih starih naprav. Kot žrebljar-nice, ki Se delajo po starem receptu, so taki obrati ohranjeni le še v Steinblichlu, kajti v Kroppu tečejo že stroji in v Wocheinu se najdejo le Se sledovi prej tam cvetoče železne industrije. Udejtvovanje v železni industriji je bilo vsaj včasih vredno truda. Tako nam je pripovedoval star očak iz Wocheina, da je kot mali dečko prevažal z enovprežnikom železno rudo iz okoliša Erzfelda pod Triglavom v Wocheiner-Feistritz in pri tem pri eni vožnji zaslužil en goldinar in 50 krajcarjev in še več, kar je bilo za takratne razmere izredno veliko. Kakor pravi zgodovinar dr. Gruden, so že najstarejši prebivalci ozemlja južno od Karavank iskali železno rudo in z najprimi-tivnejšimi pripravami — o kakšni topilni peči pač ne more biti govora — pridobivali železo. Najbolj priljubljena železna ruda je bil rjavi manganovec v obliki bobu podobnih kep, ki so jih ponajveč našli, ne da bi bilo treba slediti rudo. Ta železna ruda se je nahajala skoraj izključno na rebrih Jelowitze (južno od Radmanns-dorfa), v Wocheinu, Eisernu, Kroppu in Steinbichlu. V teh krajih je naravno bilo tudi največ topilnih peči; zadnje njihove ostanke se je moglo Se danes deloma ugotoviti. Na hribih pri ABlingu in Jauer-burgu so našli takozvani jeklenec, kojega obdelava je težja od manganove. Prvotno je bil topilni postopek zelo primitiven. Izkopali so v zemljo luknjo, vložili v njo drva, premog In železno rudo in drva prižgali. Potrebni zrak so privajali z mehi. Tako se je začel rjavi manganovec topiti, Ako je bila železna gruda zadosti velika, so jo potegnili h luknje ven in jo zvozili na najbližji trg v svrho prodaje. Seveda je pri takem načinu topitve v pleni (žlindri) ostalo veliko že*eza toda temu se ni dalo izogniti (in za takratne razniere to tudi ni bil ovažno). Na nekoliko bolj napreden način so se poprijeli dela na strmih rebrih na pr. na Jelowitzi, v Wochein in v gorah pri ABlingu. Tam so izkopali do peči vodoravne prekope, skozi katere je pihal veter na ogenj in pospešil talitev. Te »topilne peči« so nazvali »veterne topilnice«. Zidane peči so nastale šele pozneje. Najprvo so tudi te postavljali v gozdih, torej tam, kjer so bile rude in drva na razpolago. Te peči so bile boljše od drugih, imele so tudi mehe na pogon z roko in z nogo. Se pozneje so se preselili iz gor v doline, da so lahko vodno moč izkoristili za pogon mehov. Najstarejša ohranjena nam topilnica take vrste stoji v Untereisernu. Na kameniti plošči ima letnico 1422. Takrat so pa začeli graditi tudi že boljše topilnice, neke vrste plavžev. Vsled topljenja pridobljeno železo so prodajali kovačem, kajti kovačnice so se nahajale povsod kjer so stale veterne topilnice, tako v Kroppu, Steinbiichlu, Leib-nitzu, Althammerju in Wocheinu ter še v celi vrsti drugih krajev. V Woschitzu, občine Radmannsdorfske, na vznožju Jelo-witz so še nedavno topili železno rudo v plavžih. Železo so prepeljali v Unterlelb-nltz, kjer se je v fužini, ki je dobivala svojo moč od vodnega kolesa, kovina predelala. Te delavnice so splošno imenovali »caj-narce«. Ta beseda izvira po vsej priliki iz nemškega strokovnega Izraza »Zangen« ali od besede »Zleheisen« (železo v palicah) ali »Zleherze«. Tako obdelano surovo železo, v kolikor niso takoj na kraju samem iz njega napravili žrebljev ali drugih predmetov, je potovalo v obrate v Steinbiichlu in Kroppu, ki železo predelujejo In ki so se ohranili do današnje dobe, med tem, ko so od topilnic ohranjeni le še sledovi. V Wocheiner-Feistritz je koncem 19. stoleja požar uničil plavže. Pr. Dernltz Krainburg • nemško Nemška uprava izbriše grehe preteidosti lesto Na pečinah med Savo In Kanker so prvi naseljenci starega Krainburga sezidali njihove hiše in tako ustvarili središče poznejšega mesta, ki je določeno po prostranem mestnem trgu. Navzlic ozkemu razpoložljivemu prostoru se nahaja v sredini mesta vendar cela vrsta Imenitnih meščanskih hiš, — lahko bi se jih imenovalo tudi gradove, — kojih nemški značaj. Izražen v strogih fasadah, priprostih vratih in prostornih dvoriščih, se ne da utajiti. Nemško je to mesto sploh v vsem, kar ni nastalo ravno v zadnjih 20 letih, v katerih aa poskušali dati temu mlčnemu mestu, v katerega ozadju štrlijo navzgor Karavanke, slovanski videz. Kako malo uspeha so Imela ta stremljenja, se vidi danes, ko je nekaj mesecev opravljala delo nemška uprava in izbrisala grehe preteklosti. Deloma propadle hiše so dobile nov zamazek v večinoma vzdržnem barvnem somerju In ne v kričečih barvah, ki bolijo oči, šarlatanski izveski tvrdk, ki so hoteli drug drugega preteči, so bili nadomeščeni po ne več ^vsiljivih napisih nad pro-dajalnicami, ki popolnoma ustrezajo svojemu namenUj nove ulične table z nemškimi napisi in imeni kažejo domačinom in tujcem pot, nemogoči stolpiči so bili podrti in izginila je cela vrsta malenkosti, ki so v posamič, često neznatne površnosti, ki so pa vendar precej kvarile sliko mesta. Posledica teh nikakor ne malenkostnih izprememb je presenetljiva: nemški značaj se zopet pojavlja in nikomur ne bi več prišlo na misel, da bi Krainburg označil kot drugorodno mesto. Ostanki iz dobe s^skega gospostva, ki heben, hob, gehoben — dvigniti, vzdigniti, dvignil, -a, -o hinkommen (ich komme hin) — priti (pridem) H6he (w) — višina inbegriffen — vključen, -a, -o Luftschiff (e — zrakoplov liigen, log .gelogen — lagati, lagal, -a, -o Matrose (m) — mornar MieBvenitanidnls (s) — nesporazum mindeetens — najmanj miteinander — skup Mittag (m) —poldne; zu Mittag — opoldne mitten — (v) sredi oahe, n&her, nachste, adv. — blizu, bliže, najbliže Neujahr (s) — novo leto Olive (w) — maalina, oliva Orange (w) — pomeranča Ostem (w) — velika noč prosit — na zdravje riechen, roch, gerochen — vohati, dišati, vohal, -a, -o roh — sirov, -a, -o Saft (m) — sok ♦ echieOen, schoS, geschossen — streljati, streljal, -a, -o Schiffburch (m) — brodolom Bchlagen, schlug, geschlagen — udariti, tolči, biti (ura) echuldig — dolžan, kriv, -a, -o Schwefel (m) — žveplo seinerseite — od njegove strani trtSren — motiti StraBengraben (m) — cestni jarek Sturm (m) — vihar tragen, trug, getragen — nositi, roditi, koristiti, nosil, -a, -o trauen (sich) — upati se Unkenntnis (s) — neznanje, nepoučenost UrgroBvater (m) — praded se še tu pa tam najdejo, ker jih ni mogoče odstraniti, niso več od važnosti. Vrednotimo jih kot to, kar so v resnici, kot znak krčevite borbe po originalnosti. In kot taki bodo kmalu splošno pozabljeni. Boljše bi bili svoječasno storili, ako bi bili izvršili ona dela, ki se jih je nemška uprava že v prvih mesecih kot izredno nujnih lotila in jih sedaj do gotove mere že zaključila: izboljšanje cestnega tlaka, da se odpravi sitna nadloga prahu, kar je za močni prehodni promet v Krainburgu posebne važnosti, osvežitev ometa pri velikem številu hiš, s čimer je dobilo mesto zopet prvotno čedno podobo. Vsled teh večjih in manjših del je postal Krainburg zopet prijazno in ljubko mesto. Lega med Savo in Kanker je imela bistveni vpliv na obseg Krainburga. Medtem, ko se je onstran Save ustanovila nova občina Warth, so ostale obširne površine na levem kankerskem bregu neizkoriščene. Za naše pojme je bilo neznosno stanje, da bi se dve samostojni občini tako dotikale druga druge: to stanje je že odpravljeno in je bila občina Warth po ođNđBi Šefa civilne uprave združena z Krainburgom. Naloga večjega Krainburga je pa sedaj, da odpre tudi ozemlje onstran Kanker novemu razvoju, ki se sicer že pojavlja v celi vrsti znakov! tak razvoj v največji* meri narekuje naravna lega mesta, zaradi katerega postane središče Siidk&mtna. —. v prvi vrsti na oskito naših vojakov pa; tudi revnih rojakov. H koncu je prišla Gaufrauenschaftsleiterin pl. M i 11 e r-w a 11 n e r. Ta se je ženam iz MieBtala zahvalila za njihovo službeno pripravljenost in jih prosila tudi nadaljnje pomoči. V svojih izvajanjih je pl. Mitterwallner razvila sliko boja proti bolševizmu in zaključila z navdušeno sprejetim opisom delovanja Adolfa Hitlerja kot največjega državnika in vojskovodje. V sledečem tovariškem sestanku so MieU-talerce z napevi iz Kamtna in s pesmi po-kreta pokazale prirojeno jim ljubezen do petja. Gaufrauenschaftsleiterin je potem obiskala tudi razstavo številnih lepih in praktičnih del, ki jih je Schwarzenbach namenil kot božično darilo vojakom na fronti in otrokom. Sedem krasnih, v okusnih barvah sestavljenih odej, ki so glede velikosti in mehkobe prvovrstne, je krasilo stene prostorov razstave, na velikih mizah so ležale v visokih kupih tople nogavice, šali in druge koristne reči. Mično otroško perilo, obleke za dečve, skrbno in lepo izvedene nogavice iz ovčje volne in mnogovrsten drobiž, ki razveseljuje otrokom srce ,so pokazali, da so se v ljubezni spomnili tudi malčkov doma. Jz domovine Krainburg. (Delovanje mladine K VB.) Skoro v vseh večjih krajih Sii'd-karntna se opaža živahno delovanje mladine KVB. Z udeležbo in znanjem se posebno odlikujejo mladeniči, ki so bili izobraženi v Landskronu. Tudi dekleta so že pričela službo in pri večernih prireditvah v domu pokazujejo veliko zanimanje na stvari. Tako je pretežni del mladine SUd-kamtna že strnjen v KVBJ in je pripravljen radostnega srca izpolniti do konca naloge in, dolžnosti. Krainburg. (Učni tečaj za vodnike gasilcev v Siidkarntnu.) V Gaufeuerwehrschule v Klagenfurtu je bil z lepim uspehom dovršen na voditelje okrožij in odsekov gasilcev iz SUdk&mtna omenjeni učni tečaj. Udeleženci tečaja so kot uspeh zbirke na tovariškem večeru izročili zimski pomoči 50 RM. Kropp. (Praktična zaposlitev ž e n.) Ortsfrauenfiihrerin Hedwlg S c h o V- 1 a r je V nekeni^»p«lu posvala svoje eotru^« nice, da naj takoj pričnejo z delom copat za revne otroke. Zene bodo svoje dolžnosti v tej smeri tudi storile. iiberraschen — presenetiti verlleren, verlor, verloren — zgubiti, zgubil, -a, -o Vermlttlung (w) — posredovanje versichem — zagotavljati, zavarovati verst&ndllch — razumljiv, -a, -o Verriickte (m u. w) — blaznik vielmals — mnogokrat waschen, wusch, gewaschen — prati, umivati, pral, -a, -o Waschmittel (s) — pralno sredstvo wecken — buditi, dramitl wehtun — žaliti Weinrebe (w) — vinska trta wundervoll — čudovit, -a, -o Wut (w) — besnost; wutlg — besen Ziehen, zog, gezogen — vleči, vlekel* -a, -o Ziel (s) — cilj; Zlelschelbe — tarča Zltrone (w) — cltrona zul&cheln (Ich l&chle zu) — smehljati se (smehljam se) zusehends — vidno Redewendungen es riecht nach etwas — diši po nečem eln Los zieht in der Lotterie — srečka zadene v loteriji urn's Leben kommen — priti ob življenje Platz nehmen — sesti nach Ihnen — za vami Umstande machen — truditi se (radi koga), obotavljati se jemanden lelden кбппеп — trpeti koga Gelegenheit bleten — priložnost nuditi etwas auf d^r Post, auf der Bahn aufge-ben — nekaj na pošti, na železnici oddati das Leben in vollen ZUgen genieBen — življenje z veseljem uživati die Geduld verlleren — potrpljenje zgubiti ich verllere die Geduld — potrpljenje me mineva :fpowt Prvi otroški vrtec v okrožju Steln Otvoritev otroškega vrtca v Jauchenu Te dni se je v okviru priproste, toda dojmljive slovesnosti v prisotnosti zastopnikov NSV, županov okoliških občin in po---vaibljenih gostov ter ob močnem navalu prebivalstva vršila otvoritev otroškega vrtca v Jauchenu. Priprosti prostori so prav okusno, kleno, in zelo smotreno opremljeni, tako da se je številnim otrokom, ki jih seveda pri otvoritvi ni manjkalo, takoj zdelo, kakor da so doma, in da so se prostodušno zaposlili z igračami, ki so bile pri rokah. Opoldne so le težko poslovili, Wco jim je ugajalo že prvi dan. Ne-kateie matere so sploh dejale, da njihovi otroci ne marajo več domov. V polnem obsegu bo začelo obratovanje v teh dneh. Starši bodo otroke privedli za-rana v otroški vrtec, opremljen z novodobno kuhinjo. Cez dan ostanejo otroci brezplačno v vrtcu, zvečer pridejo starši po nje, kar bo za starše znatna razbrememba. Zato z veseljem pozdravljajo to nacional-no-socialistično napravo, ki bo gotovo pripomogla do tega, da se ojači čut pripadnosti k Reichu. Božična razstava žen v Mlefitalu Gaufrauenechastsleiterin pri okrožnem poduku Amtswalteriimen KVB V Schwarzenbachu se je pred kratkim vršilo poučno okrožno zborovanje za Amts-walterinnen ženske skupine KVB. Poročilo o delu, ki so ga prednašale tovarišice Orts-gruppe, je pokazalo, s kakšnim razumevanjem in marljivostjo so delale žene od pri-četka njihovega povratka v Reich. V temeljitem razgovoru je Kreisfrauenschafts-leiterin J o b s t predočila Amtswalterinnen njihova dela v bodoči zimi, ki so usmerjena Strokovna Izobrazba učiteljev telesne vzoje Prvo posebno šolo za telesno vzgojo so dobili Švedi, ki so že leta 1813, ustanovili Lingov zavod za švedsko gimnastiko. Tudi bivša pruska visoka šola za telesno vzgojo je imela SOletno tradicijo. Ukinili so jo leta 1934., ko so v Nemčiji izvedli obsežno preosnovo telovadbe in športa. V Sofiji so ustanovili visoko šolo za telesno vzgojo šele to jesen, dočim so v Belgradu to storili pred tremi leti. Romuni in Giiki pa so imeli zavode za izobrazbo telovadnih učiteljev že pred desetimi leti. Med vsemi športnimi ustanovami je najbolj slovela berlinska visoka šola za telesno vzgojo, katero so tik pred zadnjo olimpiado ukinili in porušili. Na istem mestu so zgradili orjašiki stadion, v bližini pa krasno Državno akademijo za telesne vaje. Vendar nova akademija nima značaja normalne visoke šole, marveč se vršijo na njej le krajši tečaji za izpolnjevanje športnih zdravnikov, učiteljev, organizatorjev itd. Izobraževanje srednješolskih učiteljev telesne vzgoje so v Nemčiji prenesli na univerze in istočasno imenovali tudi prve profesorje telovadbe in športa. Neka-teri metd njimi uživajo mednarodni sloves: dr. Nerz — nogomet, dr. Kriimmel — teorija treninga, dr. Klinge — Športna tehnika, arhitekt March — gradnja športnih prostorov, dr. Mehi — zgodovina telesnih vaj itd. Visokim šolam gre velika zasluga za napredek športa in telovadbe. Danes šport odnosno telesna vzgoja ni več samo veščina ali zabava, temveč načrtna vzgoja, ki sloni na znanstvenih temeljih. SONNTAGS- u. NACHTDIENST der Apotheken in Erainbarg von 6. bis 13. Dezember MR. M. RAUCH Robota, в. decembra 1941. EARAWANKEN-BOTE stran 7. — Ster. 82, Ak (MeSthuilUiUt! Soeben ersdiienen LEHRSTOFF FUR DIE GRUHDSCHULE Preis 7,б0 RM Vorratig; BUCHHANDLUNGEN des N5. - Gauverlages u. Druckerei Karnlen Kiagenturt, Krainburg Yiliach, Wollsberg Gut elngefOhrter Backereivertreter fOr SUdklirnten von lelstungs-Mhiger BackhlCfsinit:eifabrik bel guter Provision gesucht. AusfOhrllche Angebote mil Referenren unler ,,Ak< 7959" an Ala, Stuttgart, Ftledrlchslrafee 20 HANDWKRKER Der erete Arbedtsplan des Deutschen BenifserziebungBwerkee, Berufserale-hungswerk fiir das Deutsche Handwerk, Gau K&mtem, 1st soeben erschlenen. — In llun slnd lOO Lehrgemednechaften fachlicher und betrlebswirtachaitllcher Art festgehalten. Handwerkcr, meldet Euch zurXcIlnahme! Der Arbedt^lan 1st bei der Geschajfts-stelle dee Berufserzlehungswerkes fUr das deutsche Handwerk, Klagenfurt, Bahnhofetrafie 40, 11. St., TUr 20, und bed alien Krelshandwerkerschaften ko* stenlos erhaitUch. Nimra ^ bAR##m Kv; fr.Ul j. Krli:; *.-Lr . A,:-u- ^ "''' '. Kraut«rkur^n ho ben leit 12 Johren best« Heiterfolge oufiuweit^n. Verlongen Sle heute noch die Aufkldrunguchrifh ..Der Kropf und die Basedow'scha Krmnkhel^* kostenlos und unverbindlich durch den HerJeller: Frieclr. Hastreiter PToZSn Inseriraite v „Harauanken-Bote* Kdor varčuje, skrbi za svojo si ar ost; radi tega nosi tudi ti svoje prihrAnke v Kreissparfeasse Kramburn z glavno podrud6nico 1*ааК Тт11ј_ MOPU.POLITUR ""iSCHUHCREME BODEHPflSTfl WOMDEB POLISH C4EMISCfE ■RBRIK PAUL OELTZE CVOPM.aUEtli-WSPKS) Ltnz/Dotinu Wer spar#, sorgt fur das Alter; deshalb tragc audi Du Deine Ersparnisse in die KrelssparKasse urainbur^ mit der Hauptzwei^stelle LaaK SperrhoI z Paneelplatfen Holzfaserplatten F u r n 1 e r e P. a r k e 11 e n HANSTRANINGER Klagenfurt, Volkcrmarkterslra&e - Ruf 1595 I FRANZ j BE RUTS C H mechan. U'erkiiStie ZWIStHENWSSSERN JVupifffi Dobro ohranjen* šivalni stroj. Ponudbe z ceno na Zupan" Antonia Prebatscheu Nr. 1б P. Krainburg 1m Herstellung' 1^ ' folgender -Gcrbstoffes AMlIiMEARDIIf Pinotan N, Pinotan CQ Pinbian CC Sp. Fichtenrindenexlrakl, Ke-e. M. B. H. - ZWISCHENWSSSERH motan TF u. TC, Summach etz. Laufender Einkauf jedes Quantum's Fiditenrinde TDIA I mu SCHLIHFABR/K G£S. Л1. B. H. NEUMARKTL« sudkxrnten DRAHTANSCHRIFT: TRIO NEUMARKTL / FERNSPRECHER NR. 20 Xupim dobro decimalno vago, ki potegne 250 do 400 kg. Ponudbe na: Johann SAairza Bergktetdegewinnung' Gdriach bei Veldes Praparator Franz Barbilsch Zwischenwiissern Spezialwerksiette fOr Ргв-pdrieren von Vegel, SAuge- tlercn aller Art. Aufsetzen von Gewelhen, Geweihkunstichnltzerei: Leuditer, KnOpte luw. Gemischiwaren- und Holzhandlung LAAK a. d.ZAIER D A M Б N- IJND HERREN« MODE LEDERTASCHEN ЈлЈллии. ШоиАИил WW lUcMtbuc^ B u n t wa re n we b e rel Mrberel u. Appretur & 'Cmip. lextilindustrieg^seilschaft m. b. H. SI. Veli a.d. Sawe ALTERTUMER lipij!:! liliiiii! . imh-iilll Hiliiilllii: M6bel einqeiegt, geschnifzt oder bemali, Bllder, Holzfiguren.ZInngeschIrr, echte Teppiche, alte HUnzen kauft stets Antiquitatenhandlung FRITZ PRAUS£, KLAGENFURT fpielwaren Kinderwaseii Kinderbetten GRONER Klagenfurt, Bfehnhoffslr. i u. Socialna zaiarovalna blagajna za zasedene pokrajine Koroške in Kranjske Centrala: KMIKBllG, Am Weler 7 VpraYiia mesia blagajne so na sledečih sedežih i Assling, pristojno za sodni okraj Assling, krajevne občine Wodieiner-Feistritz in Wodieiner-Nfitterdorf, kakor tudi za kraje Dobrawa, Ober- in Untergčriadi; ' Nfeamarkd, pristojno zđ krajevne občine Gallenfels, Heiligenkreutz, Kaier, Neumarkti, St. Anna unter dem Loibl in St. Katharina; Pr&vaH, pristojno za osvobojena ozemlja Koroške; Radmannsdort, pristojno za okrgj Radmannsdorf, izvzemši pokrajin, ki so dodeljene upravnima mestoma Assling in Neumarkti; Sieln* pristojno za okraj Stein; Ожет1|е jokrožja Kridnburg je razven krajevnih občin Gallenfels in ' Heiligenkreutz dodeljeno neposredno centrali. Socialna zavarovalna blagajna je pristojna za vse zavarovalne zadeve (bolniškega, nezgodnega, onemogloetnega ia starostnega zavarovanja delavcev in nameščencev). Upravna mesta eo dolžna sprejemati prijave vseh vrst socialnega zavarovanja In vplačila prispevkov, dovoljevati dajatve bolniSkega zavarovanja, (prispevke za bolezen im domačo oskrbo, bolniško oskrbo, tedensko pomoč, posmrtnine itd) kakor tudi dajati pojasnila obratovodjem in zavarovancem. Za zadeve rent (nezgodne, onemoglostne in starostne) upravna mesta niso pristojna. Takšne zadeve rešuje neposredno in izključno centrala sama. Poelovne ure za občevanje s strankami so določene pri centrali in upravnih mestih od 8. db 12. ure. Vodja, Anion Tropper I. r. Terwaliungsdirektor Ettan 8. — St-er'. 32. KARAWANKEN-BOTE ' Sobota, б. accmfaa 1941^ ORGANISATION ШкмЛт 1кЛШш>Ф НшМ Ukđ sind eingeiaden zum Besuche der Sondersdiau der Ruf-BudihaHung in Krainburg Hotel AUe Post am 12.nnd 13. Dezember jeweils von 9 bis 18 Uhr Generalverlrelnng der Ruf«BudihaUun|^ G. m. b. H., Wien Dp. Gallin, Klagenfurt». Platzgasse 9 ' Tel. 1136 Sudwvii ЈКажх AKTIENGESELLSCHAFT DOHSCHALE Raffeemtllel ESSIC • SENF FABNK C. WEKGER KUGENFURT Universale Stroh- Filz- hut und 1И1 I Stumpeh- Erzeugung flir Domen und Herren Widerruf Unierierligle Grasdiiisdi Emille aus Sfradiain 3 widerruf« hlemll alle», was Id) aber Markilsd) Alolsia aui StraAaln 13 Beleldlgende; eesprodien habe. Grasdillsdi Emilia Domschale Alfe Grammophon , PlaUen dringend xu kaufan ge. sudit. Zusdiriftenunterll78 an „Karawanken-Bote", Klagenfurt, Bismardcrlng 13 £i€Mspiele &lgemelne Filmlreuhand Gjn.b.H.-Zweigstelle Veldes ASSLIN G 6. XII. um 15.30 und 18.30 Uhr 7. XII. ШП 15.30 und 18.30 Uhr 8. ХП. um 18.30 Uhr Achtung! Feind h8rt miti fUr Jugendl. unter 14 Jahren nicht zugelassen! 9. XII. um 18.30 — 10. ХП. Um 18.30 Uhr Spiel auf der Tenne FUr Jugendliche nlcht Eugelaesen! 10. ХП. um 15.30 Uhr 11. XII. um 15.30 Uhr MArchenfUmvorsteUung Verzauberte Prinzessin 11. XII. um 18.30 Uhr 12. ХП. um 18.30 Uhr 12 Minuten nach 12 /Ur Jugendl. unter 14 Jahren nlcht zugelaesen! DOMSCHALE 6. ХП. um 18.30 Uhr 7. ХИ. um 13.30, 16 und 18.30 Uhr Hochzeitsnacht FUr Jugendliche nicht zagelaseen! 10. XII. um 15.30 Uhr ' MarchenfUmvoretellung: Frohlichee Kxmterbunt 10. XII. um 18.30 Uhr 11. XII. um 18.30 Uhr Der SUndenbock FUr Jugendliche zugelaseen! KRAINBURG 5. ХП. bis 8. ХП. Der liebe Augustin FUr Jugendliche nicht zugelaneen! 7. ХП. um 10.30 Uhr Jugendvoretellung Der JSger aus der Kuipfalz 9. XU. bde 11. ХП. Ziel in den Wolken Ur J^gendl. unter 14 Jahren nlcht zugelaesen! Vorstellungen: T&glich um 18.30 Uhr, Somntags auCerdem um 13.30 und 16 Uhr L I T T A I e. XU. um 19 Uhr 7. ХП. um 16 und 19 Uhr ' Der Gasmann FUr Jugendliche nicht zugelassen! 10. ХП. um 15 Uhr March6ntllmvor8toIlung Rumpelstilzchen 10. ХП. um 19 Uhr 11. ХП. um 19 Uhr Ein Mann auf Abwegen FUr Jugendliche nicht zugelassen! Hinderwagen Herbst Klagenfurt, Fleischmarkt 16 uEPem RASCH UHO SAUBU 4^ пкммж RABITSCH StVEITiuiSAVE IZDELOVANJE HARHONIK 1.' V/ f JOS. FLEES & 5T. VBIT a. Sore (Poitno legece) Industrieabbruche Getfrtudit-Ma-schinen kauft Kurt Frick Kltgcnfurt Salmftruse 7 Femruf i486 A A K 6. ХП. um 19 Uhr 7. ХП. um 13.30, 16 und 19 Uhr Trenck, der Pandur FUr Jugendliche zugelaaeen! ». ХП. um 19 Uhr 10. XII. um 19 Uhr 11. XIL um 19 Uhr Der Weg zu Isabell FUr JUKendllohe nMit Bncelamaen! 10. ХП. um 16 Uhr , Marchenfilmvorstellung Rumpelstilzchen MIESSDORF 8. ХП. um 20 Uhr Falstaff in Wien FUr Jugendliche zngelassen! NEUMARKTL 6. XII. um 15.30 und 18.30 Uhr 7. ХП. um 10, 15.30 und 18.30 Uhr 8. XII. um 18.30 Uhr 9. XII. um 18.30 Uhr Auf Wiedersehen, Franziska! FUr Jug^endUche nlcht zugelassen! 10. XII. um 16 Uhr Marchenfllmvorstellung Hemzelmannchen 10. XII. Ms 12. ХП. um 18.30 Uhr Menschen, Tiere, Sensationen! FUr Jugendliche zugelassen! S A 1 R A C H 6. XII um 18.30 Uhr 7. ХП. um 15.30 und 18.30 Uhr Ein Leben lang FUr Jugendliche nlcht zugelaseenl S C H W.A RZENBACH e. XII. um 20 Uhr 7. XII. um 15, 17.30 und 20 Uhr Falstaff im Wien FUr Jugendliche zugelassen! 10. XII. um 20 Uhr 11. ХП. um 20 Uhr Die barmherzige Llige FUr Jugendliche nicht zugelassen! STEIN 6. XII. шп 18.30 Uhr 7. XII. um 10. 15.30 und 18.30 Uhr 8. xn. um 18.30 Uhr Rosen in Tirol FUr Jugendliche nlcht zugelaaeen! 10. ХП. um 15 Uhr Marchenfilmvorstellung Rumpelstilzchen 10. xn. um 18.30 Uhr 11. xn. um 18.30 Uhr Falschmiinzer FUr Jugendliche nlcht lugelaesenl ST. V E I T 6. xn. bis 9. xn. Unser Fraulein Doktor FUr Jugendl. unter 14 Jahren nlcht engelaesen! 10. xn. um 15.30 Uhr Marchenfllmvorstellung Frohlichee Kunterbunt 10. xn. We 12. xn. Das himmelblaue Abendkleid FUr Jugendliche nlcht zugelassen! Vorstellungsbeglnn: T&gllch 18.30 Uhr, Sonntags auSerdem um 13.30 und 18 Uhr VELDES e. xn. um 15.30 Uhr JuKCndvoreteUuns Sowelt geht die tilebe nlcht e. xn. um 18.30 Uhr 7. xn. um 13.30, 15.30 und 18.30 Uhr Die schwedische Nachtigall FUr Jugendliche nlcht zugelassen! 10. xn. um 18.30 Uhr 11. xn. um 18.30 Uhr Die letzte Runde FUr Jugendliche nlcht zugelassen! WART 6. xn. um 16 Uhr M&rohenfUmvorstellung _ i Die verzauberte Prinzeesin 5. xn. und 6. xn. um 18.30 Uhr Wer kUBt Madelaine? FUr Jugendliche nlcht zugelassen! 7. xn. um 13.30, 16 und 18.30 Uhr a xn. um 18.30 Uhr Der Polizeifunk meldet FUr Jugendliche nlcht zugelassen! Baumwollspinnerei u. Weberei Neumarkll Ed. Glanzmann & An4* Gassner Spinnerci, Weberei, Oarnfarberei u. Bleiche, Stuckbleiche und Apprelur RaUfelsen-zenfralhasse Karnfen eingetragene Oenossenschaft mit beschrankter Haftung Klagenfurt, Stuttgarter Plaiz 5 Geldausgleichsielle dcs landw. Genossenschaftswesens. Landwirtsdiaftliche Teđinische Ketten, Pflfigc I und deren Bcstandteile MettenfabTik Л. 9. in Sees