ogaske novice Glasilo občine Logatec, 22. september 2006, letnik XXXVII, št. 8-9 Šolsko leto je začelo 1314 učencev Najprej Le kdo nam bo iupanil? Kar 6 jih je, ki se nam na straneh Logaških novic priporočajo za našo nak Ion jenosl. Do zdaj je bilo na Koroškem le 77 dvojezičnih krajevnih napisov, in ker naj bi jih bilo do lela 2(1(19 že 142 je med našimi distributerji politične slabe volje kar nekaj tistih, ki označujejo pristanek na tako rešitev za narodno izdajstvo. Recimo. Je pa vse v najlepšem redu, če na Koprskem silijo dvojezični napisi tudi v kraje, kjer dvojezičnosti po zakonu sploh ni. Da se s lovrstno komaj opazno prakso lahko sčasoma razširi italijanščina tudi tam, kamor ji ni mesto, pa to nikogar posebej ne zanima; da bi vtem kdo iskal kake kali raznarodovanja, če že ne narodnega izdajstva, ni govora. 7. zakonom o varstvu javnega reda in miru, po katerem mlajši od 16 let ponoči ne bodo smeli v lokale, kjer prodajajo alkohol, je po anketah soglašalo 78,2% staršev, in le 19,5% jih je parlamentu, kjer imamo predstavnike ljudstva (tudi tistih pa se jih je skoraj 50% odločilo zoper zakon. Vladimiru Pulinu so nedavno tega zastavili na spletni konferenci 156.824 vprašanj, in možje menda odgovoril na dobro 1/5 vprašanj kar je 31.364 odgovorov. Ha. 1'ri nas ga ni, ki bi mogel odgovoriti na eno samo vprašanje: Kdo je povzročil povojno hudodelstvo (14.000 pomorjenih), ki je na najbolj grob način poteptal splošna pravna načela, ki jih priznavajo civilizirani narodi? Moralno pohabljene duše nam znajo med storilci kazati le na pokojne, med temi tudi na pokojno JLA. Naš predsednik nas je podučil: »Imeti moramo toliko, kolikor potrebujemo za dostojno življenje. Kar je več, nas obremenjuje.« Težava je z razumevanjem, koliko je tisto »toliko, kolikor potrebujemo za dostojno življenje«. Njemu je, recimo, že ob polletju zmanjkalo 180 milijonov, kar je menda 20% od denarjev, ki so mu bili odobreni za celo leto. Ta primanjkljaj mu je pomagal pridelati bržčas tudi Aleksander Karadjordjević, prestolonaslednik brez prestola in brez kraljestva. Čast komur čast! Ne vemo pa še, koliko bo šlo iz predsednikovega mosnjička za zgladitev spora med Slovenijo in Sudanom, vsaj dokler ne bo jasno, kdo je opravil pri reševanju pomembnejšo nalogo, ali listi, ki je poslal odposlanca za darlurske zapahe, ali listi, ki ga je rešil zapahov. Skoraj neverjetno se sliši, da med počitnicami ni hilo nasilja po šolah, ('c je to res, potem bo najbolje, da bi šolsko leto spremenili v počitnice. Ampak najbolj aktualno vprašanje ta hip je in ostaja: Kilo nam bo po novem Iupanil? Prav gotovo ga vsi poznamo; ne vemo pa še zanj vsaj do 22. vinotoka ne! Urednik Dober dan, gospod župan! Naravnost iz pisarne župana Janeza Nagodeta Župan Janez Nagode Logatec vendarle na Notranjskem Občinski svet občine Logatec, ki sicer šc vedno spada v statistično Ljubljansko regijo, seje na avgustovski seji odločil, da odkupi 13,01% družbe Regijsko razvojne agencije Notranjsko-kraške regije s sedežem v Pivki. Odločitev, vredna 5.785.000 tolarjev, temelji na interesih za vključevanje v projekte omenjene regije. Tako je občina Logatec postala enakopravna članica med občinami Notranjsko-kraške regije, ki so solastnice preostalega dela družbe. Odločitev naj bi omogočala boljše delo pri zagotavljanju in izvajanju skupnih projektov. Na skupščini 2H. avgusta jc bil za predsednika družbe izvoljen župan občine Bloke Jožef Doles, za podpredsednika pa logaški župan Janez Nagode. Prvi skupni program Notranjsko-kraške regije Občine Logatec, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Loška dolina, Bloke, Postojna, Pivka in Vrhnika so prek Regijsko razvojne agencije Notranjsko-kraške regije skupaj naslovile na Direktorat za evropske zadeve pri Ministrstvu za okolje in prostor študijo, ki naj bi uredila prvo fazo odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda. Studija se nanaša na območje povod ja srednje in zgornje Ljubljanice. Študija vključuje tudi projekt za Logatec, za katerega načrtuje gradnjo nove čistilne naprave v občinskem središču in čistilne naprave s kanalizacijo v Rovtah ter gradnjo primarnega vodovoda na Kalee in Martinj Hrib. Celoten projekt, vreden 64 milijonov evrov samo del zalogaško občino velja 9,2 milijona evrov naj bi sofinancirali tudi evropski kohezijski skladi v letih 2007-2013. Na naslovnici: Z arheologi do prenove Tržaške. Rekonstrukcija Zdravstvenega doma v leto 2007 Vodstvo Zdravstvenega doma Logatec je, žal, zamujalo s projektno in izvedbeno dokumentacijo. Šc vedno ni gradbenega dovoljenja za širitev in rekonstrukcijo zdravstvenih prostorov, tako ni uspelo občini angažirati obljubljenih nepovratnih sredstev Ministrstva za zdravje za sofinanciranje prepolrebne naložbe. Investicija se tako prenaša v naslednje leto upajoč, da bo obljuba pristojnega ministrstva veljala tudi tedaj. /i\alineje na drugih gradbiščih Dela na magistralki skoz Logatec so se zaradi arheoloških najdb nepredvideno upočasnila. Se pa komunalno infrastrukturna dela drugod odvijajo s predvideno dinamiko. Tako se zaključuje prenova vodovoda po ulicah za Narodnim domom. Tamkajšnje ulice, ki so bile že prej prekopane zaradi plinovoda, zdaj pa zaradi vodovoda, bodo na novo preplastili z asfaltom, ludi kanalizacija na ulici Jačka lepo napreduje, čeprav bo lam zahtevnejši preboj pod avtocestnim priključkom; Direkcija za ceste namreč ne dovoljuje prekopa avtocestnega priključka. Sočasno se pripravlja tudi projekt enostranskega pločnika vzdolž Jačke, vendar se utegne izgradnja pločnika zaradi dolgih postopkov pridobivanja zemljišč premaknili v naslednjo pomlad. Martin Koren Foto: Goran R upnik Kanalizacija vzdolž Jačke. izza svetniških klopi Sredi uravnoteženih financ Občinski svet se je 31. avgusta dovolj zlahka prebijal skoz polletni finančni izkaz in rebalans do zaključnega računa pa prek turistične takse in prodaje »Stare občine« do občinskih priznanj Polletni proračunski obračun ob nepredvidljivem tempu naložb Bilanca prihodkov za prvo polletje kaže za dobre 4% zaostanka od načrtovanega, odhodki pa komaj presegajo 31% planiranih. Vendar že dosedanja gibanja kažejo, da bo planirana bilanca prihodkov in odhodkov realizirana do konca leta. Žal, na prihodkovni strani najbolj i/ostajajo pričakovana sredstva od posameznih ministrstev za zdravje in za okolje in prostor. Županje posebej opozoril na zamujanje s projektivno in izvedbeno dokumentacijo za izgradnjo Zdravstvenega doma, kar odmika naložbo. Še kočiji vejša je rekonstrukcija magistralne ceste skoz Logatec. Potem ko so bili sklenjeni vsi dogovori z državo glede sofinanciranja prenove,je Direkcija za ceste kljub intervencijam župana zavlačevala z začetkom del vse do srede avgusta. Ko so dela le slekla, so stroji odkrili sledi arheoloških najdb in Zavod za varstvo kulturne dediščine je inšpekcijsko zadržal in lako upočasnil nadaljnja dela. Tako ni mogoče predvideti nadaljnjega tempa gradnje. Tudi aktivnosti glede gradnje upravnega centra zastajajo, ker se dogovori s pristojnimi ministrstvi (za javno upravo, za delo,družino in socialo ter za finance) ne premaknejo naprej. Stanislav Brenčič je potrdil županove Ugotovitve glede šibke f ^\ kooperativnosti z ministrstvi. Sam seje kot poslanec zelo angažiral z županom, vendar prizadevanja se težko kam premaknejo, še posebej, čc prihaja do določenih blokad iz domačih logov. K predlaganemu rebalansu A I letošnjega proračuna je župan še dodatno A J I predlagal, naj se zaradi upočasnjene dinamike Stanislav Brenčič «lctlc nal°H>« v Zdravstveni dom (35 milijonov) in rekonstrukcije Tržaške ceste (40 milijonov) predvidena sredstva prerazporedijo zlasti v nakup 13% deleža družbe RRA Kraško-nolranjske regije, za projektno dokumentacijo za II. 1'azo adaptacije Šole Tabor, za urejanje javnih poti v KS Nako, Tabor, Rovlc, Hotedršica, Trate in Vrh Svetih Treh Kraljev. Polletno poslovanje in rebalans proračuna je svet potrdil soglasno. Župan zadovoljen /. izvrševanjem proračuna -občinski svet tudi! Izčrpno izkazan zaključni račun za leto 2005 je župan še posebej komentiral in izrazil zadovoljstvo nad izvrševanjem proračuna, ki se je realiziral skladno z zakonom ob spoštovanju plačilnih rokov. Svet je brez posebne razprave soglasno sprejel ()dlok o zaključnem računu proračuna občine Logatec za leto 2005. Za prijaznejši odnos do uporabnikov Direktorica občinske uprave Alenka Gorza Jereb je v kratkem pojasnila predlog Odloka o turistični taksi. Namesto dopolnil k dosedanjemu odloku je za uporabnike predlagano prijaznejše novo besedilo, ki je usklajeno z Zakonom o turistični taksi. Gre za nekaj nove terminologije. Določanje vrednosti točke za obračun turistične takse še naprej določa vlada. Upoštevajoč vladna merila seje lani v občinski proračun nateklo 325.000 tolarjev. Svet je s predlogom odloka soglašal. Na prodaj Notranjska 14 Pri odločanju o svežnju posamičnih nepremičnin je bil gotovo najbolj zanimiv sklep, da občina proda poslovno stavbo na Notranjski 14; izhodiščna cena je 135 milijonov. Svet je sklep o prodaji in namenski porabi sredstev za gradnjo novega upravnega centra soglasno potrdil. Potrjeni prejemniki občinskih priznanj Na predlog komisije za priznanja je svel potrdil podelitev šestih občinskih priznanj, in sicer; I ranciju Jerebu priznanje Častni občan občine Logatec; Spominsko plaketo z znakom PGD Gorenji Logatec in PGD Medvedje Brdo ter Osnovni šoli »8 talcev«; Listino občine Logatec pa prejmeta Vladimir Ferjančič in Mitja Žigon. Špela /stenic Svetniki sprašujejo-župan odgovarja Zaskrbljeni nad poslovanjem ^štkm^^ Zdravstvenega doma Wk Ladka Furlan, SDS, je v imenu M svetniške skupine dejala, da je zadnje čase I veliko pripomb na storitve Zdravstvenega 1 doma. Očitno je zdravstveno varstvo nasploh moteno zaradi pomanjkanja zdravnikov, kar se občuti tudi v I ogatcu. Problem je torej širši, vendar upoštevajoč, ladka I iirlan (la |c obCina ustanoviteljica tega javnega zavoda, bi bilo prav. da bi bili svetniki in tudi občani seznanjeni s problematiko in tudi z reševanjem teh Problemov. Županje ugotavljal primernost pobude, zato je menil, da bi na eno prihodnjih sej povabili direktorico Zdravstvenega doma, da bi pojasnila problematiko in odgovarjala na vprašanja svetnikov. Nevarno rušenje Mihove domačije Miro Semrov, NSi. je opozoril na nevarnost odpadanja opeke in kamnov Z Mihove slavbe na Kalcah. Posebej preteč je načet zid razpadajoče stavbe; zaradi odpadanja kamnov so ogroženi pešci, zlasti šolarji, in kolesarji. Lastniki sc pa za opozorila ne zmenijo. Tu bi morala občina na kak način ukrepati zaradi zagotovitve varnosti mimoidočih, morda s pozivom ustrezni inšpekciji. Županje ponovil kot žc večkrat doslej, da so z domačijo težave, ker gre za spomenik državnega pomena in je moč torej posegati vanj le s projekti, ki jim da soglasje Zavod za varstvo kulturne dediščine. Občina je že pozivala inšpekcijo, vendar kljub dodatnim urgencam ni bilo nikakršnega odgovora niti ukrepanja. Občina bi domačijo celo odkupila, vendar lastniki zahtevajo trikrat višjo kupnino od uradno ocenjene, kar je za občino nesprejemljivo. In lako so izčrpane možnosti vpliva občine na reševanje te problematike. Prevetritev pogodbe o prevzemu komunalne infrastrukture v IOC Zapolje Janez Smole. LDS, je dal pobudo, da bi nadzorni odbor preveril način prevzema komunalne infrastrukture v IOC Zapolje rs k- ■+—» D. C >(Z; tli -4 Izza svetniških klopi (desno proti Vrhniki) in ali je bila sklenjena ustrezna prevzemna pogodba za komunalne naprave, ki jih je prevzela občina in ležijo na zemljiščih, ki niso v lasti občine, ter ali je sklenjena pogodba o služnosti in ali je služnost ovrednotena z ustreznim nadomestilom in vpisana v zemljiško knjigo. In dalje svetnik sprašuje, s katerim sklepom občinskega sveta se je odločalo o pridobivanju navedenega občinskega premoženja. Janez Smole Investitor v IOC Zapolje naj občinskemu svetu predloži v potrditev program komunalnega opremljanja, ki ga namerava opremiti. V zvezi s pobudo predlaga tudi umik predloga za občinsko priznanje Mitju Žigonu, hkrati pa sprašuje, zakaj je bila iz obravnave izločen predlog za občinsko priznanje Veri Tratnik in skupini mažoretk. Županje pojasnil, daje pogodba o prevzemu komunalne opreme čista v vsem, tudi glede vrednotenja in služnosti. Prevzemna pogodba je bila sklenjena na podlagi dogovorjene pogodbe o komunalnem urejanju IOC' Zapolje, ki govori o medsebojnem sodelovanju med občino, Komunalnim podjetjem in družbo TIM IMPLX. Na podlagi veljavnega zakona župan ne potrebuje za nakup nepremičnin sklepa občinskega sveta. Ker je bila pogodba 0 medsebojnem sodelovanju sklenjena pred uvedbo Pravilnika o oblikovanju in sprejemu programa opremljanja za posamezno območje in ker seje izvajanje del začelo pred določilom zakona, ni bilo treba ta program pripraviti in sprejemati v občinskem svetu. Vendar župan soglaša s tem, da gre pobuda nadzornemu odboru in bi o ugotovitvah in celotni zadevi razpravljali na naslednji seji. -Ciledc predlogov za občinsko priznanje, pa je župan pojasnil, da gre pristojnost komisiji za priznanja; občinski svet pa posamezne predloge lahko potrdi ali zavrne. Bo šlo brez radikalnih rešitev prometne študije? Franc Godina, LDS, je opozoril na potrebo po trezni presoji prometne študije v mestnem jedru, ker da varianti I in 2 ne gresta skupaj. Promet se z enosmernimi potmi ne bo upočasnjeval, pač pa še pospeševal. Posebej temeljitega razmisleka pa je potrebno zapiranje Cankarjeve ulice. Županje pojasnjeval, da gre za študijo z več variantami, ki naj bi nam pomagale urediti promet, da bi postal varnejši in smotrnejši. Mesto se širi, prebivalcev in prometa je vse več, zato se bo treba odločiti tudi za radikalnejše rešitve, ki so pa po navadi dovolj občutljive. Martin Koren Med seboj Praznik nad prazniki Na Medvedjem Brdu so združili stoletnico gasilstva z 18. Kmečkim praznikom Kot je življenje posameznika povezano z obletnicami in jubileji, so tudi društva živ organizem, v katerega so vtkana življenja ljudi in usode kar nekaj generacij. Slovesne akademije so se petek, 4. avgusta, ob stoti obletnici gasilstva udeležili predstavniki Gasilskih zvez iz. Logatca, Cerknice in z Vrhnike ter številni gasilci domačega in sosednjih društev. Zbrane je najprej nagovoril predsednik domačega društva, nato pa je sledila predstavitev zgodovine društva, ki jo je za to priložnosti zbral in zapisal v obsežni »Kroniki PGD Medvedje Brdo 1906-2006« tajnik društva Franc Mlinar. Kulturnemu programu, ki gaje oblikoval Rožmarin, je sledila podelitev občinskih in društvenih priznanj in zahval. Nedeljo, 6. avgusta, pa seje pred medvejskim gasilskim domom zgodil praznik nad prazniki. Na veliki gasilski paradi so predstavili gasilska vozila, tudi brizgalno s konjsko vprego iz leta 1908; na slavnostnem mimohodu so sodelovale tudi narodne noše ob vzpodbudnih zvokih Golažbande iz Logatca. ■i Prevzem novega vozila. Kmečko-gasilske igre brez meja. Na slovesnosti je zbrane gasilce, goste in druge prisotne pozdravil predsednik Jože Gladek; tajnik Franc Mlinar pa je izrekel veliko priznanje svojim predhodnikom. Tistim, ki so na stoletni poti dajali društvu smisel, gradili in negovali dobre medsebojne odnose, prenašali humanitarno poslanstvo gasilstva na mlajše ter gradili in pridobili to, na kar je lahko sedanji rod gasilcev upravičeno ponosen. V imenu vseh: mladine, članstva, veteranov ter ljubiteljev gasilstva je obljubil, da bodo nadaljevali in negovali tradicijo gasilstva tudi v prihodnje. Prisotne je vzpodbudno in pohvalno nagovorila slavnostna govornica, podpredsednica GZ Marinka Cempre-Turk. Ob tej priložnosti so podelili državna odlikovanja zaslužnim članom društva, društvo pa je prejelo odlikovanje za zasluge pri razvoju gasilstva. Društvu je k jubileju čestital tudi župan Janez Nagode, ki je nato izročil ključe novega 19 milijonov vrednega gasilskega vozila Med seboj A* poveljniku društva. Oba govornika pa sta ob tradicionalnih čestitkah in lepih željah usmerila svoje misli v spoznanje, da so zaščita, reševanje, humanost, požrtvovalnost, preventiva in usposabljanje temelji, na katere so lahko vsi upravičeno ponosni, a hkrati tudi zahtevna in velika naloga ter obenem obveza, kije ves čas postavljena pred vse gasilec. Po slovesnosti pa seje ob cerkvi sv. Katarine odvijal I S. tradicionalni Kmečki praznik z veliko veselico in bogatim srečelovom, ki ga vsako leto prireja domače turistično društvo. Najprej so se na travniku nad cerkvijo odvijale tradicionalne igre v košnji, grabljenju in nekaterih bolj gasilsko pobarvanih veščinah. Za dobro voljo med posameznimi igrami sta poskrbela povezovalca domača humorista Bogdan in Robi s svojimi gosti. Tistim, ki so si zaželeli lepega petja, je zapel Duo Mir. Kasneje so prišli na svoj račun ljubitelji plesa; plesišče je bilo kar nekam pretesno, ko so se številni plesalci vrteli ob glasbi Natalije Verboten. Spet drugi so modrovali ob kozarčku ali pa se sladkali z dobrotami, ki so jih napekle prizadevne domačinke. Videti zadovoljne in nasmejane obraze obiskovalcev je tisto, za kar so se vaščani Rovtarskih Žibrš in Medvedjega Brda trudili in na koncu tudi dosegli. Trud je bil poplačan, tudi ob veličastnem ognjemetu v pozdrav prazniku, morda pa tudi v zahvalo nebu, daje »zdržalo«. Ana Žakelj Sestdesetletni jubilej Društvo upokojencev Logatec je slovesno in radoživo počastilo svojo 60-letnico Na Blokovskih gmajnah v prostorih Centra veteranov vojne za Slovenijo - sc je 27. avgusta v spremenljivem, vendar dovolj všečnem vremenu zbrala zajetna množica upokojencev, da so s posebno slovesnostjo in bogatim družabnim srečanjem počastili 60-letni jubilej svojega društva. Predsednik DII Puc (na desni) predaja sliko priznanja in zahvale dolgoletnemu predsedniku Verhiču (na levi). Slavnostni nagovor med zvoki društvenega /bora in »Golažbande« Začetek slavnostnega sporeda je naznanil s himno ŽePZ društva pod vodstvom Karoline Mcdvcšček. Zbor je ob »Golažbandi« sploh dopolnjeval praznično razpoloženje. Med tem ko sla jubilejni praznik pozdravila tudi Vinko Gobce, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, in v imenu ZZB Logatec Viktor Sen, je z osrednjim nagovorom nastopil novi predsednik logaškega Društva upokojencev Vladislav Puc. Po pozdravnih besedah jc orisal bogata pretekla prizadevanja društva in sklenil svoj nagovor z zavezo, da bo vodstvo tudi za naprej zajemalo iz tradicije društva s posebno pozornostjo do socialnih, kulturnih, izobraževalnih, rekreativnih in družabnostnih prizadevanj. S posebej izraženo hvaležnostjo vsem, ki so od začetkov doslej pomagali utrjevati društvo, seje predsednik še z iskrenim priznanjem zahvalil Francu Verbiču, kije z vso predanostjo vodil društvo celih 24 let. Ob tej priložnosti je iz predsednikovih rok prejel sliko, delo domačega slikarja Franca Musca, podobo društvenega doma, na katerega je bivši predsednik, sedanji podpredsednik društva, izredno ponosen. Med priznanji, pokali in solzami ganotja Med solzami sreče je Franc Verbič dejal: »Zelo sem vesel te pozornosti, kakor sem bil vselej vesel sodelovanja z upokojenci, za katere sem delal z vsem srcem. Vse sem jih imel rad, brez razlike. Še posebej sem bil pozoren do starejših. In tako želim, da bi tudi novo vodstvo, ki mu popolnoma zaupam, spoštovalo moje temeljno priporočilo: nikar pozabiti na starejše. S presenetljivim darilom sem počaščen, moram reči, da ga resnično nisem pričakoval. Sprejemam ga kot izraz resničnega priznanja svojemu delu v teh dolgih letih predsedovanja društvu. Kot podpredsednik bom podpiral predsednika pri njegovih prizadevanjih v korist društvu in mu pomagal po svojih najboljših močeh.« Posebno pozornost jc predsednik Puc izkazal za prizadevno nadzorno delo v društvu Tatjani Štirn - za dvajsetletno odgovorno delo v nadzornem odboru, Rozi Sedej - za zvesto tajniško delo. ter Tončki Rudolf - kot »deklici za vse«. Pred koncem slovesnosti so podelili še pokale najbolje uvrščenim na balinarskem turnirju, organiziranem dan pred jubilejno slovesnostjo. Razgibane družabnosti in srečelova ni zmotil niti občasni dež Razigrano popoldansko družabnost, ki je segla v večerne ure, je s svojo harmoniko pospremil Janez Kogovšek. Med plesnimi ritmi so se odvijale različne rekreacijske igre, ki se jih je udeležilo KO tekmovalcev in tekmovalk ob štirih sodnikih. V vleki vrvi je v moški in ženski konkurenci zmagala ekipa iz. Dolenjega Logatca, v balinanju je zmagala ekipa iz Logatca, v metanju podkev je bil s 17 točkami nedosegljiv Janez Šen, najhitreje v 2 minutah pa je ujel ribo-steklcnico Frane Martinšek. V radoživi množici, ki je bila deležna, okusnih jedi z žara. je bilo bržčas težko najti koga, ki ga ni razveselil eden od 860 dobitkov iz pestrega srečelova; seveda, če jc bil kupil kako srečko. Vsa dogajanja je spretno in duhovito povezovala in animirala Janja Nagode. Marcel Štefunčič VABILO Tvvirling klub logaških mažoret nas vabi na ogled XII. Srečanja mažoretnih skupin iz Horjula, Prvačine, Trebnjega, Dobrove, iz Logatca in še od kod. Nastop mažoretnih skupin bodo nedeljo, 24. septembra, od 16. ure dalje pred Narodnim domom v Logatcu. sO O CN Lt E — c/) iT o C u J* « SI) o ►J Med seboj mi-^^^^^^^^^- Skupaj oblikujemo prostor, v katerem živimo Tako je bila naslovljena javna tribuna o načrtovanju in izrabi prostora v občini Logatec Občinski odbor Slovenske demokratske stranke (SDS) Logatec je 4. septembra organiziral javno tribuno glede načrtovanja rabe prostora ter razvoja prometne in komunalne infrastrukture. K sodelovanju so bili povabljeni dr. Peter Verlič, državni sekretar na Ministrstvu za promet, Boštjan Rigler, član strokovnega sveta SDS, in mag. Rudi Vončina. V polni Prešernovi dvorani je udeležence pozdravila l.adka 1'urlan, predsednica OO SDS Logatec; javno tribuno je usmerjal in vodil Marko Škrlj. V razpravi, v kateri so sodelovali gostje in udeleženci javne tribune, so bila izrečena kritična stališča, nanašajoča se na načrtovanje in rabo prostora ter razvoj prometne in komercialne infrastrukture. --L-— Evropski poslanec na Logaškem Na povabilo občinskega odbora NSi se je na Logaškem mudil evropski poslanec Lojze Peterle Sredi poletjaje na povabilo občinskega odbora NSi obiskal Logatec evropski poslanec Lojze Peterle. Gostitelji so Pcterlctu najprej predstavili projekt gradnje večnamenskega Doma na Griču v Dolenjem Logatcu nato še projekt Centra veteranov vojne za Slovenijo na Blokovskih gmajnah. Za obe gradnji se pri zbiranju investicijskih sredstev ozirajo tudi po evropskih skladih, za kar je evropski poslanec prepričan, da bi bila smiselna prijava na razpise Evropske zveze. Pri tem je visoki gost izrazil vso svojo podporo. V Rovtah je Lojzeta Peterleta sprejel tudi ravnatelj tamkajšnje osnovne šole Mitja Turk, ki seje ob prikazu plezalne stene zahvalil evropskemu poslancu za donacijo 1.240.000 tolarjev, s čimer si je šola v telovadnici pomagala do pomembne športne pridobitve. Evropskega poslanca Lojzeta Peterleta so sprejeli logaški funkcionarji NSi Po ogledu lesne proizvodnje, ki nastaja na Petkovcu v jz sodobno opremljeni delavnici podjetnika Janeza Hladnika, je Peterle "O z veliko zanimanja poklepetal šc z nekaterimi vaščani o delu in g življenju v tem koncu logaške občine. Svoj enodnevni obisk je Lojze Peterle sklenil med — veselično razpoloženo množico na Medvedjem Brdu ob tamkajšnjem tradicionalnem Kmečkem prazniku. Alfi /.. Temeljno vprašanje tribune je bilo Kam naprej? Tako so razpravljavci ugotavljali, daje občina še vedno brez pobude za obvoznico. Od tod izhajajo mnogotera vprašanja, ki žalijo občane neposredno ali posredno. Denimo: gradnje novih naselij, na primer, Grapovčnik; pripombe so zadevale zlasti načrtovanje cest in parkirišč na omenjenem območju. Dalje so bila opozorila namenjena tudi načrtovanju prometa in zaprtju posameznih cest in ulic v mestnem jedru; namreč, vse večje postajajo težavne s prostorsko preobremenjenostjo: na enem kupu se tiščijo šola, cerkev, zdravstveni dom, telovadnica, pokopališče, čistilna naprava, dom na Griču in šc kaj. Posebna opozorila so veljala varstvu naravne dediščine, zlasti varstvu in ohranjanju in vzdrževanju lipovega drevoreda, svarila so veljala predvsem soljenju cest in posredno lip v zimskem času. V drugem delu tribune pa so bili v ospredju problemi občanov: od urejanja parkirišč do planiranja cestišč v različnih nivojih, osebne stiske ljudi in njihovo slabo reševanje (od pluženja snega do novega načina označevanja cest in ulic, parkirišč, skratka, sedanje in bodoče težave pri urejanju prostora). Iz razprav na tribuni seje dalo razumeti, da pri urejanju prostora je dovolj težav za sedanjega in tudi bodočega župana, ki naj bi skliceval predprostorske konference, da bi se na njih kar najbolje opredelile želje občanov, upoštevajoč strokovne podlage. A. Čuk Slovenija-ker smo tu doma! V sklopu projekta Nove Slovenije »Slovenija, ker smo tu doma« je vodstvo stranke z avtobusom obiskalo večje kraje v naši domovini - Avtobus z vodstvom se je soboto, 22. julija, potujoč po Notranjski, Krasu in obali, ustavil tudi v Logatcu Pred domom Marije in Maric so se sobotnega dne zbrali predstavniki Nove Slovenije iz llotedršicc, Rovt in Logatca s svojimi člani. Po predstavitvi dosedanjega dela v župniji sv. Nikolaja, ki ga je zaradi dopusta župnika Janeza Komparcta predstavil predsednik logaške Nove Slovenije Vladislav Puc, je nadalje spregovoril o načrtih za prihodnjo ureditev trga sv. Nikolaja. Ob tej priložnosti je evropska poslanka Ljudmila Novak spregovorila o razlogih za popotovanje delegacije. Obisk je bil namenjen predvsem seznanjanju vodstva z. načrti in problemi na lokalni ravni. Pogovor je tekel tudi 0 možnih kandidatih za župana in občinske svetnike na jesenskih volitvah, pri čemer se poslanki Novakovi zdi pomembno število svetniških mest v občinskem svetu. NSi računa predvsem na mlade, saj število članov v podmladku narašča. Seveda, izvršni odbor budno spremlja novačenje kandidatov. Za občane je zanimivo zlasti vprašanje lobiranja in možnost pridobivanja denarnih sredstev iz evropskih skladov. Žal, pravi Novakova, tega vpliva nima, saj je delo evroposlanecv usmerjeno predvsem v pripravo zakonodaje v evropskem parlamentu. Za evropska sredstva pa se občine lahko potegujejo le na podlagi dobrih in pravočasno izdelanih projektov. Dokaj številna delegacija, v kateri, žal, ni bilo dr. Andreja Bajuka, je po ogledu Logatca nadaljevala pot proti morju. Albin Čuk Med seboj Gasilcem v Dolenjem Logatcu novo vozilo Ob lepem vremenu so dolnjelogaški gasilci 16. julija proslavili slovesen prevzem novega gasilskega vozila - Še prej so izvedli 11. gasilski rally za pokal Jožeta Albrehta Zmagovalec rallvja PGD Pristava Na 11. gasilskem rallvju za pokal Jožeta Albrehta seje potegovalo deset društev v štirih različnih vajah. Tekmovalci so najprej tekmovali v tako imenovani »hitri vaji z motorno brizgamo«, kjer je morala vsaka napadalna skupina podreti svojo tarčo. V spretnostni vožnji so se morali tekmovalci zaustaviti pred oviro, ki je niso smeli podreti. Zanimivo je bilo tudi tretje tekmovanje »malo za šalo, veliko zares«. Po dva tekmovalca sta s krožniki prenašala vodo in jo vlivala v steklenico. V naslednji »taktični mokri vaji« so po trije tekmovalci sklapljali sesalni vod, po trije pa so prinašali vodo v treh plastenkah. Zadnji tekmovalec pa je moral v zbirno posodo odnesti vodo in jo vliti v cev. - Zmagalo je PGD iz Pristave pri Mcstinju; nadalje so se razvrstili PGD: Gornji Logatec, Rovtc, Laze-Jakovea, Ivanjc selo, Dolenji Logatec, Medvedje Brdo, Rovte-Petkovee, Vrh Sv. Treh Kraljev ter Hotedršica. Prevzem in blagoslov novega vozila l'o končanem rallvju in slovesni gasilski povorki je bil na vrsti najsvečanejši dogodek prevzem in blagoslov novega sodobnega gasilskega vozila GVC-24/50. Vozilo je bilo kupljeno z denarjem, zbranim med občani, gospodarskimi družbami, podjetji in pri samostojnih podjetnikih. V naložbi sta izdatno sodelovali tudi občina in domača gasilska zveza. Naložba je vredna 41 milijonov tolarjev. Priložnostna razstava je ob pripovedovalčevcm besedilu predstavila najpomembnejše pridobitve gasilcev v preteklosti Tako smo zvedeli, daje društvo prvo črpalko Rosenbauer dobilo v zadnjem desetletju devetnajstega stoletja ob pomoči vaščanov in južne železnice. Uporabljali sojo polnih petdeset let, temeljito obnovljena pa deluje še danes. Svoje prvo vozilo je društvo kupilo 1962 in je bilo v uporabi enajst let, nato so ga prodali Balonarskemu društvu Ljubljana. Društvo je sicer opremo nenehno posodabljalo, med večje naložbe štejejo v letu 1981 nabavljeno avtocisterno LAM za prevoz požarne vode, v sušnih obdobjih pa Sv, Florijan za logaškega župana. Foto: F. Brus tudi pitne vode. V letu 1996 seje sodobnemu gasilskemu parku pridružilo sodobno orodno vozilo mercedes sprinter, opremljeno z visokotlačno črpalko in 350-litrsko cisterno. Lani je Gasilska zveza Logatec za potrebe društev kupila poveljniško vozilo Renault Kangoo in ga dodelila v upravljanje dolnjelogaškemu društvu Po raportu poveljnika društva Franca Jesenovca mlajšega so spregovorili generalni direktor za zaščito in reševanje Bojan Žmave, podpredsednica gasilske zveze Slovenije Marinka Cemprc-Turk, župan Janez Nagode ter predstavniki okoliških gasilskih društev. Uradni prevzem vozila GVC 24/50, katerega podvozje so uvozili iz iz Nemčije, nadgradilcv pa zaupali podjetju WEBO s cisterno za 5000 l vode in 500 l penila ter z opremo za razsvetljavo in z. ostalo opremo za samostojno posredovanje pri požaru, so opravili župan, poveljnik društva in voznik Miloš Nagode. Blagoslov vozila pa je opravil zaporniški duhovnik Robi Friškovee, kije blagoslovil tudi poveljniško vozilo Renault Kangoo. Slovesnost je poživila »Golašbanda«, ki deluje pri Pihalnem orkestru. Gasilci pa so županu izročili spominsko darilo za njegova prizadevanja pri nakupu vozila. Tudi to pot se je slavje končalo z gasilsko veselico; njen čisti dobiček so gasilci namenili kritju stroškov operativnega vozila. Albin Čuk Gospodarske diagonale Pred posegi v staro mestno jedro Na rob javni razgrnitvi občinskega lokacijskega načrta (OLN) za območje urejanja DLJ3-C3 Center (Tržaška cesta del) - Umestitev načrtovane ureditve v prostor Osnutek dokumenta je izdelal URBI iz Ljubljane po naročilu občine Logatec. Za razumevanje nameravanega prostorskega posega bo treba kaj več izvedeti tudi o »Idejni zasnovi gradnje večgcneracijskega doma na Griču«. Ta projekt je po naročilu župnije Dol. Logatec izdelal Bogdan Dacar. Menim, daje umestitev objektov v prostor sprejemljiva in daje »arhitekturna rešitev« zadovoljiva, saj so vsi posegi v prostor pomembno determinirani s strogimi pogoji varstva kulturne dediščine, zato načrtovalci niso imeli velike izbire pri poseganju v prostor in ne pri oblikovanju novega. Za realizacijo predvidene gradnje pa bo potreben predhodni strpni pogovor še posebno z vsemi, ki prebivajo v tem prostoru. Postavlja pa se širše uokvirjeno vprašanje, kako zasnovati »življenje« (vsebine) v starem jedru in kako nadaljevati s pripravo in realizacijo urbanističnih (prostorsko načrtovalskih) smernic za urejanje celotnega območja starega jedra Logatca (med Tržaško in Cankarjevo ter med Tušem in starim Mercatorjem). Po mnenju nekaterih (res, da samo posameznikov) pomeni lastništvo Cerkve v (cm prostoru prezahtevno poseganje v konceptualno zasnovo starega jedra. Zato sem mnenja, da je samo jasno lastništvo in pripravljenost lastnikov za investiranje in sanacijo predolgo propadajočega stavbnega fonda rešitev za ves kraj. Župnija s programom, ki nakazuje aktivnosti, namenjene vsem: ostarelim in mladim - kar se zdi tudi pomembno ne zapira tega prostora komurkoli. Samo pravila »komuniciranja« v tem prostoru ali točneje v objektih naj bi bila prilagojena vsem in ne samo tistim, ki v svojih prostorih (klubih...) dovoljujejo tudi za druge moteče dejavnosti, npr, hrup, ponočevanje, zabave kar tako, ki bi izključevale druge (starejše ali mlade). Sprejemam tudi predvideni okvirno postavljeni program (vsebino), o čemer naj bi bila javnost bolje poučena, v prepričanju, da gradimo večnamenski dom mladim in starim in ne nazadnje vsem in ne samo za župnijske potrebe. Center naj z izgrajenimi prostori nadgradi življenje starega jedra za srečanje starih in miadih, namenjen sD O O CM U O tu Cl O O > O C M *s, rt o 4R. Gospodarske diagonale r o cra O! O T3 n t j o o socialnim, vzgojnim, kulturnim funkcijam pa tudi počitku. Poseben prostorsko urbanistični problem urejanja Griča zadeva dostopnost in parkiranje (mirujoči promet). Ob tem se mi utrjuje prepričanje, da rešitev mirujočega prometa ne more biti predmet razprav samo ob Griču, cerkvi sv. Nikolaja, ob zdravstvenem domu, šoli... Rešitev tega problema mora biti v iskanju skupnega parkirnega prostora in več manjših (morda tudi podkletenih) za vse obiskovalce in stanovalce širšega območja starega jedra za potrebe občine, zdravstvenega doma, šole, cerkve, vrtca, obiskovalec pokopališča in prireditev v športni dvorani, za semnje, trgovine, župnišče, banko, staro občino in ne nazadnje ta stanovalec. Vse to je ostalo odprto tudi ob razgrnitvi OLN za zdravstveni dom, zato je primerno javno še kaj več povedati o rezultatih opravljene prometne študije. Na rezultatih te študije namreč sloni tudi razgrnjeni OLN, o katerem pravkar razpravljamo. Svojevrsten, na videz sporenje problem omejitve (preusmeritve) prometa ob cerkvi zaradi širitve prizidka k cerkvi. Za ondotne prebivalce je zapora motornega prometa že danes smiselna in varnejša rešitev. Obvoz bo v vsakem primeru v prihodnje nujen. Načrtovalci pa sicer že povsod namenjajo stara jedra - z izjemo dostavnih in interventnih dovozov le pešcem. In prestavitev kozolca sestavine logaške stavbne dediščine izpred Doma Marije in Marte se zdi prav dobrodošla. Slovenski kozolce tudi logaški je pomembna promocijska in učna možnost, ki jo znajo mnogi s pridom uveljaviti. Morda bi lahko kozolec prestavili celo na šolski vrt in bi postal sestavina ali celo zasnova šolske (tudi krajevne) etnološke zbirke; lahko bi pa kozolec stal tudi kje drugje na vidnem, vsem dostopnem kraju. Prav je, da sc z javno predstavljenim-razgrnjenim delom nadaljuje, da bi uredili za vse nas prijetno, zdravo in načrtno oblikovano poselitveno jedro, ki ga Logatec, ko postaja mesto, resnično zasluži. Pavel Milievc ■ — 9 i i i ii n . ■ 11 i i. n ■■Ko se srečata antični Longaticum in sodobni Logatec Kaj da ne, radosten je človek nad vsem, kar sc mu razodene kot pomoč za spoznavanje preteklosti; če je ta odmaknjena v antiko, pa še toliko bolj. Včasih se pa primeri, da se pod tlemi, ki bi jih bilo treba kar najhitreje preurediti, prikažejo sledi v davnino in trebajim je slediti. Preurcditvena dela pa morajo počakati. Kako dolgo, tega običajno nihče ne more povsem zanesljivo povedati. Nekako tako se je naredilo ob začetnih delih za prenovo Tržaške ceste skoz Logatec. Ob izkopih za poglobitev ceste in vgraditev kanalizacijskih vodov v globini dveh metrov so službe Zavoda za varstvo kulturne dediščine opazile nekatere keramične drobce, ki so se dali opredeliti po izvoru v čas med I. in 5. stol. po Kr. In arheologi raziskujejo vzdolž trase pričakujoč, da se utegnejo arheološke zanimivosti prikazati še posebej tam nekje med Lrkerjevo domačijo in Narodnim domom. Delo na cesti seje tako upočasnilo; za kako dolgo, sc torej ne ve. Ne da se tudi nevesti povečanih stroškov, ki jih mora pokriti investitor cestne prenove. Če pa nam bodo raziskave ponudile kaj več vedenja o antičnem Logatcu, nam ne bo žal neodgmlenih del in tudi ne višjih izdatkov. Bomo videli... mAš Za boljše oranje Četudi obračanje brazd pri nas ni poglavitnega pomena za kmetije, saj prevladujejo travne površine, pa le velja, da je za dobre pridelke na njivah poglavitno oranje Zato izkoriščamo letošnje 50. državno prvenstvo oračev, ki seje odvijalo septembra v Beli krajini, da pred jesenskim oranjem opozorimo na nekaj pravil pri tem pomembnem kmečkem opravilu. Seveda, so na državnem prvenstvu tekmovali orači s tekmovalnimi plugi (krajniki in obračalnimi plugi), ki si jih večina kmetov ne more privoščiti (tako kot si nc moremo navadni zemljani privoščiti avtomobilske tehnike, ki se skriva pod pokrovi avtomobilov dirkačev v rallyu ali formuli I), zato kakovost opravljenega dela presega tisto, ki jo vidimo na naših njivah. Da pa bi se vsaj za korak približali najboljšim, nekaj napotkov. --Oranja se lotimo ob primerni vlažnosti tal. Praktični preizkus jc naslednji: kepa, ki jo stisnemo v pest, se mora na pritisk s prstom ponovno zdrobiti; - plug moramo pripeti tako, da prosto teče v smeri oranja, Jože Zver iz Prekmurja. stabiliziramo ga le toliko, da se ne zadeva v gume traktorja; - plug uravnavamo tako, da je njegovo ogrodje po dolžini oranja in pravokotno na smer oranja vzporedno s površino; pravilno nastavimo kolenčasto Kol hi ustrelil s puško, je odprl brazdo državni prvak v oranju s plugi krajniki os; ker traktor pri oranju vozi z desnima kolesoma v brazdi, nam kolenčasta os omogoča izravnavo pluga, s položajem te osi tudi ožimo in širimo prvo brazdo; prvo, drugo, tretjo... brazdo moramo orati v enaki globini in širini; črtalo nastavimo tako, da odreže brazdo toliko v celino, da pokončni rob deske leče za debelino prsta od celine, globina, ki jo mora rezali črtalo, je za tri prste plitvejša od konice lemeža; predplužnik spustimo toliko, da postrga rob brazde do 5 cm globine pri oranju strnišča in do 3 cm pri oranju ledine, in to pri vseh plužnih telesih enako; čim manj odreže v globino predplužnik, tem večjo površino preoranih brazd izpostavimo vremenskemu vplivu preko zime, ki zrahlja in zmrvi zgornjo plast preorane zemlje; vse deske morajo biti med seboj na vseh mestih enako oddaljene (pravilno nastavljen plug, oziroma plug nc sme biti »zategnjen«); imeti moramo pravilno razmerje med globino in širino brazde. Optimalno je 2:3 (20 cm v globino pri 30 cm široki brazdi to je optimum pri 12-colskem plugu), s tem dosežemo želeni kot prevrnjenih brazd, ki naj znaša 135°; prilagodimo hitrost oranja glede na sestavo ornice in vlažnost zemlje. Marjan Papež Turistične panorame Prijazno o slovenskem kozolcu Prizadevni sodelavci TD Podgura in Turistične zveze Slovenije (TZS) so 8. julija pripravili v Belskem posvet na temo »Kozolci toplarji na Slovenskem« - Kako pa s toplarji na Logaškem? Predstavniki TZS s predsednikom dr. M. Rožičem, župan občine Postojna, predstavniki stroke. Notranjsko-kraške turistične regije, gostoljubni sodelavei TD Podgura in posamezniki iz različnih koncev Slovenije so se zbrali na Belskem pod lepo obnovljenim kozolcem toplarjem sredi etnološke zbirke kmečkega orodja. Ta »spomenik« ljudskega stavbarstva stoji ob cesti proti Predjamskcmu gradu. Uvodoma je dr. M. Rožič spregovoril o kozolcu kot zanimivosti, njegovi vrednosti danes in v prihodnje, o vlogi občin in v spodbudo lastnikom, ki naj bi s kozolci prispevali k promociji naše dediščine. Prijetno je bilo slišati postojnskega župana Jerneja Vcrbiča, ki je podprl vsa ta lokalna in slovenska prizadevanja za ohranjanje kozolca. Iz več zornih kotov je o kozolcu spregovoril dr. Vito Hazlcr, ki jc v svoji knjigi »Kozolci na Slovenskem« zapisal med drugim: »Kozolci so odlična priložnost tudi za pripravo turistične ponudbe. Če bi jih ljudje bolje spoznali, bi sc zagotovo povečala skrb za njihovo ohranitev. Pravilno vrednotenje je ena od podlag varovanja in razvoja dediščine.« Opozoril pa jc tudi na prepoznavnost Slovenije po tem »fenomenu« ljudske ustvarjalnosti. Na Belskem so očitno znali vzpodbuditi interes vaščanov za ohranitev te dediščine s postavitvijo »muzeja v naravi«, pa še prestaviti so ga morali iz horjulske doline. Znana slovenska svctovljanka Jana Valenčič je takrat, ko je Slovenija najbolj potrebovala promocijo, v Vel. Britanijo uvozila in postavila dva prava kozolca: eden ■S Ko j e Lokev le ribnik Še pred izgradnjo obvoza in pred regulacijo Logaščice so se domačini v vročih poletnih dneh kopali in hladili po več jezovih vse od Trumbe preko Furlanovega in Tršarjevega jezu do Ovinka oziroma Brezna pa vse do kopališča na Marekah. Danes je v Logatcu ostala le še ena sama večja vodna površina ribnik: Lokev pod Sekirico, ki, žal, ni primerna za kopanje. Ribnik oskrbuje ribiška družina Vrhnika, ki v ribnik vlaga ribji zarod in prodaja ribolovne dovolilnice. O tem mije pripovedoval sosed ribnika TomaŽ Mezc Alcšev Tomaž, kije svoj del brezine lepo uredil. Vendar sta v letošnjem vročem juliju njegova sinova s prijatelji lahko čofotala le v plastičnem bazenčku ob robu Lokve. stoji v Oxfordu, drugi na posestvu princa Charlesa. Tudi pri nas v Logatcu, kjer imamo še več prav lepo ohranjenih »spomenikov« ljudske ustvarjalnosti, nc bi smeli pozabiti, daje kozolec lahko tudi naš ponos. Želim si pa, da bi bilo čim manj žalostnih koncev, kot smo ga doživeli še nc dolgo tega. Koje že vsa Lvropa priznavala »vrednost« našega kozolca, smo ga mirno in brez pomislekov, namesto da bi ga popravili in obnovili, raje »pospravili« lep, na vidnem delu Logatca stoječi »Jakletov« kozolec. No, pa saj jih je še nekaj v Logatcu. Kaj bomo z njimi, še ne vemo. Morda jc odgovor na to vprašanje mogoče dobiti tam. kjer so sc do odgovorov že dokopali, npr., v Kranjski gori, kjer že celo vrsto let poteka »projekt obnove gorenjskega kozolca«. Pavle Miltevc Staro orodje™ za okras Andrej Pečkaj s lahora ni zavrgel starega kmečkega orodja, temveč gaje očistil, prebarval in obesil na steno večnamenske lope pod cerkvijo na Taboru in tako ohranil delček polpretekle zgodovine. Ob Lokvi - pač plastična rešitev. Besedilo in joto: France Brus Med lepoto starin. Andrej jc tudi ljubitelj konj, na kar obiskovalca opozorita dva zloščena komata, ki visita na steni pred hlevom. Besedilo in joto: France Brus O i- a. w o* C »CZ) M O 7T (t — Kulturni razgledi Bron za logaški Twirling klub Tvvirling klub logaških mažoretje na 27. svetovnem prvenstvu osvojil odlično 3. mesto. V Rimu jc od 1. do 6. avgusta v okviru 27. Svetovnega prvenstva VVBTF (World Baton Twirling Fcderation) potekal II. Inretnational CUP, ki se gaje udeležila starejša skupina iz logaškega Tvvirling kluba v sestavi: Barbara Čuk, Sara Pečkaj, Maša Urbančič, Lara Ferbišck, Maja in Sonja Stagličič, Klara Križaj, Maja Podkrajšek, Kristina Ilič, MojcaGarbas in AnitaOmcrzu. Večina priprav jc potekalo v Narodnem domu, ki pa niti najmanj ni primeren za priprave na tako veliko tekmovanje (koreografija je prostorsko vezana na velikost košarkarskega igrišča, v višino pa za met palic najmanj 10 metrov). Nekaj treningov so dekleta opravila v zgodnjih jutranjih urah na igrišču pred Narodnim domom, del priprav pa so imele na Rogli. Tekmovanje je bilo zelo naporno. Punce so spale 30 km iz Rima, kar je veljalo najmanj I uro vožnje do dvora v silni vročini. Kljub temu so si ogledale več tekmovanj, pod vodstvom Barbare pa tudi več zanimivosti. Na dan tekmovanja jc vse udeleženke sprejel papež Benedikt XVI. Med dvajsetimi sodelujočimi državami je naša skupina zasedla odlično tretje mesto, kar je pomenilo prvo medaljo za Slovenijo na tako velikih tekmovanjih. Boljše od Logatčank so bile plesalke iz Italije in Anglije. Med slovenskimi predstavnicami so se lepo uvrstile tudi plesalke iz Nove (iorice na 6. mesto in Cerkničanke na II. mesto. Poleg nastopa v skupini so se tekmovanja udeležile tudi posameznice v solo obveznem programu in zasedle: 26. mesto Sara Pečkaj, 36. mesto Lara Ferbišck, 42. mesto Maša Urbančič in 44. mesto Maja Stagličič. Dekleta bronastega sijaja. Najprej jim ježe v Italiji čestitala predstavnica Svetovne zveze, kije pohvalila napredek v tehniki palice, v postavitvi telesa in plesu. Posebno presenečenje pa jih je čakalo doma, saj so jim starši, mlajše članice kluba, ravnateljici obeh šol in župan pripravili v Zapolju enkraten sprejem. Zahvala gre vsem, ki so dekletom kakorkoli pomagali, še posebno pa staršem, kajti brez njih vsega tega ne bi zmogle. Artemis |gfig---—--- ™ Mažorete uspešne tudi na evropskem prvenstvu Mlajša skupina iz Tvvirling kluba logaških mažoret osma na evropskem tekmovanju v Italiji Od 1. do 3. septembra seje v Vicenzi odvijalo 8. Evropsko tekmovanje mažoretnih skupin. Tekmovanja seje udeležilo tudi 14 deklet logaške mlajše skupine mažoret. Skupina, kije bila v resnici med najmlajšimi sploh, seje prvič udeležila tako velikega tekmovanja in se v močni konkurenci uvrstila na visoko H. mesto. V večernih urah prvega dne so se dekleta po ulicah Viccnze udeležile velike parade, ki jc trajala kar dve uri; v zelo zanimivem programu so se predstavile vse skupine in nekaj godb. Tekmovanje pa je potekalo v dveh delih: v soboto je bila parada (dekleta so morala v treh minutah preplesati v dolžino 100 m), v nedeljo pa jc bila na vrsti figurativni ples na prostoru 12x12 m. Tekmovanje je bilo zelo naporno: parada v večernih urah prvega dne, jutranje vstajanje ob šestih, prvo tekmovanje že ob devetih, nato priprave za naslednji dan. Vendar napor seje izplačal, saj je bil poplačan z visoko uvrstitvijo na evropskem prvenstvu. Nekaj časa in priložnosti je bilo vendarle tudi za ogled zanimive Viccnze. Artemis Naši godbeniki v evropskem in svetovnem zenitu V juliju se je Pihalni orkester udeležil v Avstriji največjega festivala pihalnih orkestrov na svetu -MID Europe V Schladmingu, svetovno znanem avstrijskem smučarskem središču, vsako leto poteka največji festival pihalnih orkestrov na svetu. V različnih kategorijah sodeluje preko 50 pihalnih orkestrov in drugih pihalnih skupin s celega sveta. Za vsak orkester je sodelovanje na tem festivalu poseben izziv, saj pomeni čast in priložnost za veliko promocijo orkestra, kraja in države, iz katere prihaja orkester. Logaški godbeniki so v Schladmingu nastopili petek, 14. julija. Koncert našega Pihalnega orkestra jc potekal v okviru osrednjega dneva na tem festivalu, letos namenjenega predstavitvi Slovenije, slovenskega godbeništva in slovenske glasbe. Poleg našega orkestra so ta dan nastopili še Orkester veteranov iz Maribora, Pihalni orkester Krka iz Novega mesta, ter oba profesionalna slovenska orkestra - Orkester slovenske vojske in Orkester slovenske policije. Logaški godbeniki so na uro trajajočem koncertu izvedli najprej zahteven koncert za solo kitaro (Koncicrto de Aranjuez) s Kulturni razgledi solistko Katjo Porovnc-Silič, v nadaljevanju so igrali predvsem glasbo slovenskih avtorjev (Kozina, Adamič). Kot posebnost velja omeniti, da sta se prav na tem koncertu prvič na mednarodni ravni predstavila kot mlada slovenska avtorja tudi dirigent našega orkestra Marjan Grdadolnik s skladbo Ave Maria (solistka je bila sopranistka Rebeka Hren) in solist orkestra Vid Pupis, kije prav za ta nastop napisal in predstavil skladbo Fanfare Balcaniqe (krstna izvedba). Vse skladbe so požele bučen aplavz; za dodatno vroče dlani pa je poskrbel skorajda tradicionalni zaključek z. Adamičevo koračnico Tra- ta-ta. Koncert je bil tonsko posnet in izdan na priložnostni CD plošči. Razveseljivi odzivi publike in strokovnih spremljevalcev festivala v dvorani ter kasnejši odmevi zunaj nje so ponovno potrdi li, da slovensko godbeništvo po svoji kvaliteti sodi v sam evropski in svetovni vrh, v katerem je tudi logaški Pihalni orkester močno prepoznaven. V okviru festivala so v Schladmingu potekale tudi različne glasbene delavnice in strokovna izpopolnjevanja. Pod vodstvom najvidnejših dirigentov in skladateljev svetovnega slovesa je po tednu dni trdega dela zaključni koncert odigral tudi mednarodni mladinski pihalni orkester, sestavljen iz glasbenikov vseb kontinentov. Slovenijo sta v tem orkestru zastopala dva mlada glasbenika. V tolkalski sekciji je svoje znanje izpopolnjeval in jB y > ^——-.........,.i........................■........—.......—■................'-■—........................................ Po knjižničnih poteh Iz zgodovine knjižničarstva in šolstva v Hotedršici II. Nova knjižnica, kije slovesno odprla svoja vrata na kresno soboto, je sodobno opremljena, saj ima na voljo računalniško opremo z, dostopom do internetne povezave inje vključena v sistem COBISS, kar omogoča tudi avtomatizirano izposojo knjig. Trenutno obsega fond holenjske knjižnice 4.500 enot. Poleg tega velja poudariti, da stoji v zavidanja vrednem vaškem središču, na trgu s cerkvijo, kjer jc možno organizirati različne kulturne prireditve. Pa šc nekaj besed o zgodovini stare šolske zgradbe, v kateri deluje nova knjižnica. Začetki šolskega pouka segajo sicer v obdobje med leti 1X40-1850, vendar jc bila šola zgrajena »šele« 30. septembra 1863 na mestu, kjer je bila prej farna mež.narija. Zaradi slabih razmer, v katerih je delovala šola in zdravju škodljivo vlažno učiteljsko stanovanje, zaradi katerega so se učitelji pogosto menjavali, so se vaščani že 23. decembra 1930 začeli z akcijo za zidavo nove šole. Pouk v tej šoli je potekal vse do 25. septembra 1978, koje bila zgrajena nova šola. Pri prebiranju šolske kronike izvemo za mnogo pomembnih dogodkov in osebnosti, ki so prispevale k razvoju šole ter vasi. Najpomembnejši med njimi je bil prav gotovo učitelj Mihael Kabaj. ki jena šoli služboval celih 17 let: od 1886. do 1903.leta. Šolo je zapustil zaradi zdravstvenih težav, saj jc bival v vlažnem in neprimernem učiteljskem stanovanju. V času svojega bivanja v I lotedršici je učitelj Kabaj razširil enorazrednico v dvorazrednico, uvedel jc redno šolsko obiskovanje, dopolnil je šolsko knjižnico in napravil oziroma nakupil številne učne pripomočke. V knjigi »Popis slavnosti ... v čast 40-letnice vladanja Franca Jožefa I.« iz I. 1888 je opisal proslavo v I lotedršici dne 21 .junija 1888, v knjigi »Logaško okrajno glavarstvo« iz, I. 1889 pa je dodal zgodovinski in geografski oris Holcdršice. V kraju je uredil mlekarno in 5 let delal za izgradnjo vodovoda. Poskrbel je za šolski vrt, uredil jc gredice z zelenjavo, cvetjem in sadnim drevjem, ki ga je zasadil tudi drugod po vasi. Kot vnet sadjarje uvedel nove sadne vrste. Kmetijska družba iz Ljubljane je učitelju Mihaelu Kabaju 15. februarja 1889 poslala častno diplomo za zasluge v kmetijstvu. Kot zanimivost naj navedem, da smo na otvoritev nove knjižnice povabili gospoda Marka Kabaja z Instituta informacijskih znanosti Maribor (IZUM), ki skrbi za knjižničarski sistem COBISS Hudi za I lotedršico). Omenjeni gospodje pravnuk učitelja Mihaela Kabaja in seje otvoritve z veseljem udeležil. Obljubil nam je, da nam bo oskrbel šc bolj natančne biografske podatke in fotografije O svojem pradedu, kije šel iz Hotedršicc služboval v Cerknico, kjer jc napisal knjigo o Cerkniškem jezeru. Gvido Komur Orkester - pred spustom po FIS smukaški progi v Schladmingu. Foto: T. Vučko predstavil tudi član Pihalnega orkestra Logatec Tine Albreht. Na novo pridobljeno znanje in izkušnje bodo zagotovo koristile tudi logaškemu orkestru. Udeležbo logaških godbenikov na tem festivalu so omogočili zvesti sponzorji Pihalnega orkestra Logatec, podprla pa stajo tudi Občina Logatec in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Vsem se logaški godbeniki iskreno zahvaljujejo! Slavko Albreht mm Ob »Kroniki PGD Medvedje Brdo 1906-2006« Dragocena publikacija o gasilstvu in gasilcih skoz stoletje V počastitev 100-letnice gasilstva na Medvedjem Brdu jc mag. Franc Mlinar pripravil dragoceno publikacijo, v kateri je uvodoma zapisal: »Le malokatero društvo je zaznamovalo kraj tako globoko, kot je to storilo Prostovoljno gasilsko društvo Medvedje Brdo. V njem so se in se še vedno zbirajo napredne generacije krajanov, kijih ne zanima samo preprečevanje in gašenje požarov, odpravljanje posledic nesreč, ki sta jih povzročila narava ali človek, temveč vsesplošen razvoj kraja. Gasilski dom je središče kulturnega in družabnega življenja vaščanov. Tuje prenekaterega prvič obiskal dedek Mraz, kasneje je s svojimi nastopi razveseljeval svoje starše, nastopal v številnih igrah, se vključil v gasilske vrste, se veselil s prijatelji in na koncu so sc v gasilskem domu njegovi svojci zbrali na njegovi sedmini. Zaradi tega ta kronika ni samo kronika društva, temveč tudi kronika krajev, v katerih je društvo delovalo.« V »Kroniki« avtor najprej predstavi okolico in kratko zgodovino Medvedjega Brda in Rovtarskih Žibrš. Nadalje namenja svoje zapise ustanovitvi društva (25.4. 1906), nakupom prve ročne brizgalne in gradnji gasilskega doma na Tratah. V nadaljevanju opisuje vzpone in padce društva, delovanje v različnih državah, pod različnimi političnimi sistemi in režimi, ki niso bili vedno najbolj naklonjeni delovanju društva. Kljub težavam, ki so jih spremljale, so gasilci uspešno opravljali svoje poslanstvo in bili so primeri, ko so bili medvejski gasilci hitrejši od domicilnih. »Kronika« nas seznani tudi z ljudmi, ki so na svoj način zaznamovali razvoj gasilstva v naših krajih. Zanimive zapise spremljajo številne fotografije ljudi, listin, opreme in dogodkov. Čestitke in zahvala avtorju, ki je iztrgal pozabi del naše skupne zgodovine. Ana /akcij SO O O rs jO O. O C tU M K/5 rt I I Nomadi niso nori Osem glasbenikov s francoskega podeželja, ki igrajo pod imenom No Mad Band, je Grajski park v Logatcu vzelo za svoj drugi dom - Sredi letošnjega poletja smo jih lahko slišali že tretjič Kulturni razgledi Kaj imajo skupnega francoski učitelj angleščine, glasbeni tehnik, socialni delavec, učitelj zgodovine, dva študenta, poklicni trobentač in kuhar? Na prvi pogled ne prav veliko, jih padruži ljubezen do funka in groova in v zadnjem letu tudi ljubezen do Slovenije, še posebej do Grajskega parka v Logatcu. Osem Francozov je svoje glasbene moči pred petimi leti združilo v No Mad Bandu. Igrajo seveda v Franciji pa v Španiji, Švici in na Nizozemskem; pozna jih tudi slovensko občinstvo. V Logatcu smo jih sredi julija slišali že tretjič. Nastopili so tik po nogometni tekmi, v kateri so se kot predstavniki Francije pomerili z domačini. Še prej si je nekaj minut za pogovor vzel Jano, učitelj angleščine, ki v zasedbi izvablja zvoke iz suzafona. No Mad Band. Foto: Andrej Korene Ima ime skupine No Mad Band za vas kakšen poseben pomen ? Pravzaprav ne, je samo igra besed. Lahko pomeni »ne biti nor«, lahko pa »biti nomad«. Čeprav ... (Jano se nasmehne) ... smo na pol vsi nori. Pa sle res? Ja, smo. Ampak samo takrat, kadar igramo. No, nekateri v skupini so nori ves čas. Jaz nisem. Igrate fanfare funk. Kdo so vaši vzorniki? Funk brass band ima svoje korenine v Ncw Orlcansu. Glasbeniki igrajo bas na suzafon, kitara pa je bendžo. Tako kol v kakšnem nevv orleans bandu, samo da mi ne igramo new orlcans glasbe, pač pa funk. Navdihujejo nas na primer afroameričani The I)irty Dozcn Brass Band pa tudi The Rebirth Brass Band. In ker našo glasbo navdihuje funk, se ne moreš izogniti Jamesu Brownu, I (erbiju I lancocku in podobnim. Logatec vam je na zemljevid narisal prijatelj ... ... Nico, in mislim, daje celo bolj nor od nas. Iz Monastira, kraja v katerem živimo, seje s traktorjem podal v Avstralijo. Njegova prva postojanka je bil Logatec, kjer seje spoprijateljil s Primožem in mu rekel: Primož, moraš povabiti moje glasbene kolege. In nas je res. Prišli smo in bilo nam je všeč in tudi njemu je bilo všeč, in to je vse. Igrali ste že na slovenski obali, v prestolnici, Mariboru. Smo Slovenci dobro občinstvo? Najboljše, zato se pa ves čas vračamo. Je sicer daleč, a smo /a dolgo pot vsakokrat nagrajeni. Ker je slovenska publika najboljša, kar smo jih kdaj imeli. Čisto zares. Tega ne pravim le zato, ker smo O sedaj tukaj. Slovenija ponori, ko igramo, tako da saj veš, postanejo takšni, kot smo mi. Kakšne razlike vidiš med Francijo in Slovenijo? Razlik je, kolikor jih je pač povsod po Evropi. Vsi smo Evropejci. Jemo skoraj enako hrano, poslušamo skoraj enako glasbo ... Samo nekaj malenkosti je, ki naredijo razliko. Zaradi tega nam je tu g všeč. Malenkosti? V Logatcu so nas vedno izjemno sprejeli Primož, Petek, Matjaž Merlak pa Billy in ostali prijatelji. Zdaj imamo namreč tu C prijatelje. Všeč nam je tudi dežela. Prihajamo namreč iz. francoskega podeželja, smo kmečki fantje. To je naš drugi dom. Pa, seveda, miselnost ljudi. Ljudje se pogovarjajo, ni stresa, vsaj vidi se ne. Francozi so zelo stresni ljudje, zelo nervozni. Celo na podeželju. Pa ludi vse, kar jc novo, je boljše. (Pogovoru se pridruži še Matheiu, ki je na vsak način želel povedati, kaj njega najbolj vleče v Slovenijo. Dekleta tu so najlepša na svetu: povsod, kamor grem, v mestih ... povsod.) Jano, povedal si mi, da vaša glasba ne nosi političnih sporočil. Igrate, da bi se ljudje zabavali, lino sporočilo pa le imaš ... Moje sporočilo, naše sporočilo je: glasujte Primoža za predsednika, za predsednika sveta. Ker jc najboljši, ki ga lahko dobite, da bi vodil ta čudni svet. Preden sva pričela s pogovorom, sem slišala, da si govoril slovensko. Povej mi kaj. Ne, ne, prosim, ne prisili me, da bi govoril slovensko! Samo besedico? Ok, hmmmmmm hvala lepa. Hvala tudi tebi. Petra Trček Na Vrhu - v veseli družbi Slovesnost ob sklepu 30-letnega jubileja dramske skupine - Klemenčičeva »Mica la Bionda« - Linhartova in društvena priznanja - Golaž godba -Vse ob žlahtni besedi Pavla Ravnohriba Vrhovci so 20. avgusta veselo in praznično zaključili jubilejno 30-letno neprekinjeno delovanje dramske skupine. Na proslavi pod novim šotorom prek celega igrišča je prisostvovalo veliko domačinov in gostov. Predsednik KS Rafko Krvina jc zanimivo lepo in doživeto povzel zgodovino delovanja ŠKD, Pavle Ravnohrib pa je s svojim znanim, odmevnim glasom povezoval, preden so fantje Golaž godbe iz Logatca poprijeli za svoja pihalna sredstva in glasbeno dopolnili prireditev. Vzrok bučnemu aplavzu pa jcbila»Mica la Bionda«, ki jo jc izvrstno odigral Rok Klemenčič. S svojim pripovedovanjem anekdot na vrhovskem odru in za njim je vzpodbudil salve smeha. S svojim nagovorom nas jc počastil tudi župan Janez Nagode. Skupaj z Nevenko Malavašičsla podelila Linhartove značke nekaterim dolgoletnim igralcem in sodelujočim. Zlati Linhartovi znački sta prejela: Franci Jereb in Rudolf Čamernik; bronaste Linhartove značke pa so prejeli: Aleksander Lniko, Simon Eniko, Janez Krvina, Jože Krvina, Milena Kune, Barbara Oblak, Tadeja Oblak, Franc Treven, JureTreven, Marjan Treven in Matevž Trcven. Slavje pod varnim krovom. Nato je priznanja podelil tudi predsednik ŠKD Vrh Aleksander Eniko. Vse skupaj seje zaključilo v razigrani družbi z ansamblom Ptujskih pet. Ne moremo si kaj, da ne bi pohvalno naglasili, česa vsega je zmožen tako majhen kraj in koliko volje in potrpežljivosti ima človek, ki vse te ljudi povezuje Franci Jereb. Bravo! A. Pelrovčič Duhovni odsevi Blagoslov novih zvonov na Praprotnem Brdu V soboto, 22. julija letos, seje popoldan ob štirih pred farno cerkvijo svetega Mihaela v Rovtah zbrala velika množica ljudi od blizu in daleč, da bi pričakali dva nova bronasta zvonova za podružnično cerkev svetega Nikolaja na Praprotnem Brdu. Med pisano množico seje zbralo veliko narodnih noš, tudi pihalna godba iz Žirov, ki je še posebej pozdravila svečani sprejem zvonov, ki so jih na slovesnost pripeljali na traktorskih prikolicah. Slovesnost je prekinil močan naliv, ki mu niso bili kos niti veliki dežniki Naslednji dan, koje pomožni ljubljanski škofdr. Anton Jamnik blagoslovil nova zvonova in temeljito obnovljeno cerkev, je bilo lepo in toplo vreme, ki je privabilo na Praprotmi Brdo vernike tudi iz, sosednjih župnij. Zvonova sta bila vlita v tovarni Omeo Feniks v Žalcu. Prvi zvon s podobo Kalvarije in sv. Nikolaja je težak 555 kg, drugi s podobo Kalvarije in sv. Jožefa Delavca tehta 324 kg. Pred prvo svetovno vojno so v zvoniku že bili trije zvonovi, ki jih je spomladi 1917 avstroogrska soldateska odvzela za vojne namene. Ko so leta 1922 za župnijsko cerkev v Rovtah nabavili štiri nove zvonove, so najmanjši zvon odstopili cerkvi na Praprotnem Brdu, kjer je še danes. Po blagoslovu zvonov in darovani sveti maši so vsem Zvonove je blagoslovil pomožni škof ljubljanski dr. Anion Jamnik obiskovalcem dekleta postregla s sladkimi dobrotami, ki so jih pripravile domače gospodinje in gospodinje iz drugih krajev rovtarske župnije; možje in fantje pa so vsem obiskovalcem pomagali z vinom in sokovi odganjati žejo. liesedilo in joto: France Brus "- ■........ 1 ""■ * -——• i m Logaški skavti ob Ažurni obali Slovensko-francoski skavtski tabor »Različni, a povezani« od 13. do 23. julija v Grassu Francoski skavti iz župnije (Irasse, ki je pobratena z župnijo Dol. Logatec, so pred dvema letoma obiskali Slovenijo in skupaj z logaškimi skavti preživeli nekaj nepozabnih dni taborskega življenja ob Kolpi. Bilo je le vprašanje časa in poguma, kdaj bodo Logatčani vrnili obisk. In so ga. V letošnjem juliju. Skupina (trop) skavtov, predstavnikov vsake veje, od najmlajših do najstarejših seje nekaj mesecev dogovarjala s francoskimi skavti glede programa, termina, stroškov... In njihova prizadevnost je bila poplačana. V izobilju. Slovenski štruklji na francoskih tleh. I'oto: I). Maluvašič Ponoči 13. julija so se mladi logaški skavti v polnem avtobusu ob spremstvu kombija in dveh osebnih avtomobilov s še nekaterimi starejšimi skavti, t.i. »tehničnimi sodelavci«, odpravili na skoraj 800 km dolgo pot z. nekaj vmesnimi postanki za malico m druge manjše potrebe najprej v Montc Carin, glavnem mestu državice Monako ob Ažurni obali. Po sprehodu, ogledu znamenitosti in po okrepčilu so nadaljevali pot proti 40 km oddaljenemu mestu (Irasse. ki leži v Provansi med obalo in toplimi obmorskimi Alpami. Na tabornem prostoru so že čakali domačini, gostoljubni in nasmejani Francozi, ki so slovenske popotnike pozdravili z nagovori in odličnimi prigrizki, nato pa jih za prvo noč povabili nasvojc tipično provansalske domove, ki jih krasijo bazeni, vrtovi z dišečimi oleandri, dišavnicami, žuborečimi vodometi ob nepogrešljivi glasbi škržatov (les cigales), ter jih presenetili z ognjemetom, kije zvečer v pozdrav državnemu prazniku Francije (14. julij) razsvetlil jasno, zvezdno nebo (irassa. Naslednji dan so postavili šotore in urejali skupni Francosko-slovenski taborski prostor. V prvih dneh tabora spoznavanje okolice z. ogledi mesta (irasse. svetovno znanega po parfumeriji. petičnega mesta Canncs z izletom na bližji otok, znanega po filmskih festivalih, pa ogled strmih skal, prepadov in kanjonov Verdona v Alpah, poljan, poraslih z dišečo sivko, adrenalinskega parka, okoliških jezer in rek. slikovitih vasi in cerkva ter pokušnje različnih kulinaričnih dobrot te pokrajine. V nadaljnjem programskem sklopu taborskega življenja je sledila predstavitev Slovenije. Pri tem so sodelovali prav vsi - od najmlajših do najstarejših skavtov. Kuhale so sc dobrote, značilne za slovenske pokrajine: od matevža, zelja, jote do bograča, žgancev in slastnih štrukljev, ki so šli tudi francoskim prijateljem posebej v slast. Na obisk je prišel celo Martin Krpan z drugimi znanimi Slovenci, ki jih je šc moč srečati na slovenskih bankovcih. Sledile so različne družabne igre s plesi (bansi), skeči, ki so povezali mlade dveh držav in zabrisali jezikovne ter starostne meje. Deset dni sonca, morja, jezer, lepot pokrajine, spoznavanja novih ljudi, običajev, kulinarikc je minilo kot bi trenil. so O O 'S. « tS/j O rt* Duhovni odsevi Športni kaleidoskop t/J' Zadnji dan, sobota, jc bila namenjena pospravljanju prostora, zaključni sv. maši, še zadnji prijazni pogostitvi francoskih gostiteljev, prijateljev... Pa solze in obljube ob slovesu ter odhod proti domu. Po nočni vožnji dopoldansko snidenje s starši in prijatelji ter v domači cerkvi zahvala s sveto mašo za srečno vožnjo in čudovite ter nepozabne dni f rancosko-slovcnskcga tabora v Grasseu. 'tir Skavti po ulicah (irassea v Franciji. Foto: D. Malavašič Hvala zlasti logaški občini in Zavarovalnici Triglav pa tudi vsem, ki so kakorkoli pripomogli finančno ali z nasveti, daje skavtski tabor v Franciji ne samo izpolnil, pač pa presegel vsa pričakovanja in želje, ki so jih na tihem v sebi nosili vsi, ki so tabor pripravljali in vanj verjeli. Dosledna veverica Povej naprej-2006 Z letošnjega oratorija v gornjelogaški župniji Tudi letos so animatorji Sončne ketn'ce iz gornjelogaške župnije organizirali petdnevni oratorij, kije potekal od 26. do 30. junija. Otroci so se zbirali ob devetih. Dan so pričeli s priporočilom Bogu, nato pa so čez dan spoznavali sv. Frančiška Ksavcrija in njegove prijatelje. Frančišek je bil svetnik, ki se ni bal ničesar in ki je z močno vero širil božjo besedo. Svoje talente so otroci utrjevali in razvijali po različnih delavnicah, popoldne pa so preko igre spoznavali nove prijatelje. In tako je teden minil zelo hitro. Animatorji Sončne ketn 'ce m Živahno skoz skavtsko leto V oktobru smo organizirali slovenski skavtski orientacijski dnevno-nočni izziv Jakec; vsako leto pride več skavtov - letos jih je bilo okoli 900 iz vse Slovenije. V božičnem času smo v kapelici na Cankarjevi ulici postavili jaslice. Preko igre smo spoznavali tudi Franceta Prešerna, Martina Krpana in druge slovenske junake. Na Gregorjevem sejmu smo prodajali srečke. Med dobitki so bili izdelki naših skavtov; nekaj jih jc bilo sponzorskih, nekaj pa smo sami dali. Udeležili smo se tudi regijskega srečanja skavtov in skavtinj v Višnji gori z geslom Kje so tiste stezice. Sodelovali smo tudi pri celodnevnem češčenju v župniji, šli smo na koncert, ki gaje organiziral Robi Friškovec. V postnem času smo izdelovali butare in jih prodajali za stroške tabora v Franciji. Organizirali smo tudi celodnevno stražo ob Božjem grobu v cerkvi. Poleg pomoči doma pa smo se odpravili na pomoč tudi brezovškim skavtom ter na Brezje, kjer smo se srečali z bolniki in ostarelimi. Vse leto so se novinci pripravljali na slovesne obljube. S svojim delom smo se predstavili tudi širši javnosti in aktivno razvijali domišljijo. Vse delo pa smo opravili po svojih najboljših močeh. L s. Naš namizni tenis tudi na evropskih preizkušnjah Ekipni regijski finale /.a kadetinje in kadete v namiznem tenisu V Logatcu so 7. junija organizirali finalni ekipni turnir Za kadetinje od 1. 4. mesta in za kadete od 5. 8. mesta. Kadetinje v postavi Nina Zupančič, Katja Gutnik in Kaja so osvojile L mesto, kadeti v postavi Miha žigon, Anže Vrabl, Neje Gutnik in Blaž pa 5. mesto Finalni turnir pokala Slovenije za članice V soboto, 10. junija, so namiznoteniške igralke NTK Logatec v postavi Nina Špruk, Sanja Smiljanič, Tamara Novak in Ana Verdinek nastopile na finalnem turnirju pokala Slovenije v Mariboru in osvojile 4. mesto, kar je za logaško mladinsko ekipo zelo velik uspeh. 6. Pregledni turnir MRNTZ /a učence in učenke od L do 8. razreda V dvorani na Galjevici so 10. junija organizirali zaključni turnir MRNTZ v sezoni 2005/06, ki sc gaje udeležilo 165 igralcev in igralk iz 18 klubov, med njimi je bilo tudi 15 igralk in igralcev iz NTK Logatec. Logaški tekmovalci so na turnirju osvojili naslednja mesta : I. mesto Tom Šfiligoj, 2. mesto Deni Kožul, oba med učenci I. 2. razred; 2. mesto Tjaša Mihevc, učenke I.-2. razred; L mesto Nina Zupančič, učenke 3.-4. razred; 3. mesto Katja Gutnik, učenke 5.-6. razred; 2. mesto Miha Žigon in 3. mesto Anže Vrabl, oba med učenci 5.-6. razred. V skupni razvrstitvi po šestih turnirjih pa so rezultati sledeči : I. mesto Tom Šfiligoj, 2. mesto Deni kožul, oba med učenci 1.-2. razred; 2. mesto Tjaša Mihevc, učenke 1.-2. razred; L mesto Nina Zupančič, učenke 3.-4. razred; 2. mesto Miha Žigon in 3. mesto Anže Vrabl, oba med učenci 5.-6. razred; L mesto Ana Verdinek in 3. mesto Sanja Smiljanič med učenkami 7,-8. razred. Ana Verdinek uspešno branila barve Slovenije na evropskem prvenstvu Naša mlada igralka Ana Verdinek jc od 21. do 30. julija nastopala na evropskem mladinskem prvenstvu v Sarajevu. Tam je nastopala z reprezentanco Slovenije in z njo osvojila 16. mesto. Nina Zupančič - 18. igralka stare celine Od 24. do 27 avgusta jc v francoskem Strasbourgu potekalo evropsko prvenstvo za najmlajše igralke in igralec namiznega tenisa. Na prvenstvu je iz 29 držav nastopilo 352 igralcev in iglak, med njimi tudi mlada igralka NTK Nina Zupančič. V močni evropski konkurenci med kadetinjami letnik 1995 seje uvrstila na odlično 18. mesto. dali Nina - 18. Evropejka Športni kalejdoskop Tekači spet uspešni Tekači TSK Valkarton ponovno uspešno v novo sezono Po pripravljalnem poletnem obdobju so se začele rolkarske tekme za poletni pokal. Naši tekmovalci so po uspešnih pripravah na Pokljuki pa na Vrhu Sv. Treh Kraljev in, seveda, na vsakodnevnih treningih na domačih terenih spet pripravljeni za poseganje po najboljših mestih v tekmovanjih za poletni pokal na rolkah. Tako so se že izkazali v suhem biatlonu na Pokljuki 19, avgusta: med juniorji: 4. Blaž Bešvir; med starejšimi dečki: 1 Mtjaž Gorjanc, 2. Rok Tršan, 6. .luš Oblak; med starejšimi deklicami: 2. Eva Sever Rus, 5. lima Likar; med mlajšimi dečki: 1. Miha .Šimenc, 3. Patrick Rupnik. Uspešni so bili tudi rezultati na rolkarski tekmi v Idriji 19. avgusta: med mlajšimi dečki: 4. Patrick Rupnik, 6. Janez Sajovic. 7. Matjaž Krasna; med mlajšimi deklicami 5. Ana Likar, 6. Eva Mesar, 13. Lara Bogataj; med starejšimi dečki: 2. Matej Brus; med starejšimi deklicami: I. Nadja Debevec. Na zadnji tekmi 27. avgusta na CPL ringu v /.a pol j u kjer so člani TSK Valkarton že drugo leto zapovrstjo pripravili tekmo za Poletni pokal, pa so dali od sebe vse moči in prirolkali klubu nove točke: med mlajšimi dečki: I. Miha Šimenc, 4. Patrick Rupnik. X. I.ovro Malnar; med starejšimi dečki: l.Kok Tršan, 2. Matjaž Gorjanc, 5. Jul < )blak; med starejšimi deklicami: I. Ema Likar, 4. Eva Sever Rus, 7. Nadja Debevec; med mlajšimi mladinci: L Matej Šimenc, 2. Boštjan Klavžar, 3. Kristjan Pcklaj,4. Martin Rupnik; med mlajšimi mladinkami: 3. Katarina Bešvir; med starejšimi mladinkami: 1. Ana Šimenc; med moškimi absolutno: 2. Jure Tršar, 3. Matej Jakša; med ženskami absolutno: 1. Ana Šimenc, 10. Katarina Bešver. Mira Oblak Naporno na Goli vrh nad Jezerskim Logaški planinci smo se IX. junija pod vodstvom Jerneja Rusa podali na Goli vrh nad Jezerskim (17X7 m) na razglednik med Ravensko in Belsko Kočno. Izgozdnatih pobočij štrli goli vrh, s katerega je razkošen razgled na vse strani: na Babe, Rinke, Skuto. (Irintovec, Jezersko Kočno, Storžič, Stegovnik in Triglav nad njim pa na hrbet Košute, Virnikov (irintovec... Pol do vrha razglednika pa ni bila lahka. Po dolgi zimi in hladni pomladi nam je bila nedeljska vročina prav odveč. Polje bila kai strma in 2 I udeležencev pohoda se nas je kar dobro spotilo. S hojo smo pričeli v Ravenski Kočni, kjer so nas kažipoti usmerjali levo proli Babam in na Goli vrh (desno pa poti vodijo na Ledine, k Češki koči in tovorni žičnici). V dobri uri smo prišli do Jenkove planine. Po krajšem počilku pa smo zopet zagrizli v breg in večino vzpona nadaljevali v senci gozda, ki se razredči šele lik pred razglednim vrhom. Na poli domov smo se ustavili šc ob Planšarskem jezeru, vendar pa je bila gneča prevelika, tako da smo si hladno pijačo po dobrih 5 urah hoda lahko privoščili šele niže v naselju. Simona Dernulc Balinarski turnir ob jubileju Društva upokojencev Društvo upokojencev Logatec jc v počastitev svojega 60-letnega jubileja organiziralo balinarski turnir ženskih in moških ekip. Turnirja seje udeležilo 9 ženskih in 11 moških ekip iz društev: Loška dolina, Ljubljana-Mostc. Krim-Rudnik. Preserje, Postojna, Vipava, Dragomer. Vrhnika, Notranje Gorice, Cerknica, Rovte in Logatec Ženske ekipe so bile uvrščene: 1. Logatec I, 2. Loška dolina, 3. Vrhnika. 4. Ljubljana-Mostc, 5. Krim-Rudnik, 6. Preserje, 7. Vipava. X. Postojna in 9. Logatec II; med moškimi ekipami pa so bili: 1. Rovte, 2. Logatec II, 3. Vrhnika. 4. Loška dolina, 5. Notranje Gorice, 6. Logatec I, 7. Logatec III, X. postajna, 9. Cerknica, 10. Krim-Rudnik in 11. Dragomer. Iz obojih skupin so prve tri uvrščene ekipe prejele pokale. Prav tako sta pokal prejela tudi najboljša v preizkusu bližanja: med ženskami Anka Klcvišar. med moškimi pa Jože Jerina. m.\. Tekmovalni duh z Vrha Komaj so mladi pospravili smetišče, ki jc ostalo po proslavi z veselico, so že prispela po pošti vabila za tradicionalno športno popoldne. Dan prej se jc začelo tekanje naokoli, na kavo k sosedom, kjer seje že od trenutka, koje zazvonilo na vratih, vedelo, da bodo zadnje besede prišleka: »A. ja; pa prijavil sem te v ekipo, se vidimo!« Športne igre brez meja. £ Tako seje 27. avusta ob drugi uri popoldne pred vrhovsko šolo zbralo veliko navijačev in X skupin pogumnih tekmovalcev, od tega dve otroški. Predstavniki svoje vasi so odlično skakali, metali, tekli, hodili, podajali in nosili različne predmete, padali, se spel pobirali in krohotali skupaj z gledalci. Kljub temu da ni bilo tako pomembno, katera vas bo zmagala, so se igre odvijale v tekmovalnem duhu. Na Vrhu je tako poskrbljeno, da krepimo zdravje ne le s smehom, ampak tudi z vsakoletnim tekom prek vrhovskih klančin. V dir se jc pognalo veliko tekačev mladih in mladih po srcu. Najboljšim med njimi so podelili medalje in nagrade. A. PetroviU o D- 1/5 H ■o 3 cr CD -1 K> O O Sredi julija, ko so nas meteorologi strašili z visokimi temperaturami, nas je večja skupina planincev preživela nedeljo na senčnati poti od Ljubelja prek Zelenice do Žirovnice Do Ljubelja, izhodišča ture, smo se pripeljali z avtobusom. Nadaljnja pot nas je vodila pod severnim pobočjem Begunjščice. Speljana je po smeri žičnice, ki pozimi popelje smučarje na Zelenico. No, do tuje bil za nami težji del poti, saj smo premagali večino višinske razlike. Na Zelenici je pred leti stal mogočen planinski dom, žal, pa je pogorel in so ga samo delno obnovili. Vseeno smo si lahko »privezali dušo«, medtem ko smo občudovali venec Karavank od Stola preko Vrtače do Ljubelja. Za nekaj oddiha. Po travnati in cvetlični gorski preprogi nas je pot vodila do izvira Završnice. Pri Domu ob izviru, bivša Iskrina koča, urejena iz stare karavle, smo se le ustavili. Pot se je od tu spuščala mimo Smokuške planine do Tinčkove koče. Nekateri ta kraj imenujejo »pr' jagerskih bajtah« pod Srednjim vrhom. Tu stoji tudi plemcnilna postaja kranjske sivke, zato so lahko tu prišli na svoj račun čebelarji. Na tem mestu je pravcato križišče poti, saj vodijo proti Poljski planini, Smokuški planini, v dolino in še na Stol ter k Valvazorjevem domu, kamor smo bili namenjeni tudi mi. Pot smo ubirali po pobočju Stola in si ogledovali gorenjsko ravan. Doslovška planina je opustela, a na Zabreški je bilo sila živahno, saj se tam pasejo konji in tudi krave, pa še prijazen pastir Mirko poskrbi, da obiskovalci ne odidejo s planine žejni. S te planine je na vsej poti najlepši razgled na Prešernov «kinč nebeški« Bled z jezerom, otočkom in z gradom. Žirovniška planina je tudi oskrbovana. Pri znanem izhodišču za pohod na Stol (Valvazorjev dom) smo se še ohladili in pošteno potešili želodčke. Ker nas ura še ni preveč priganjala, smo si ogledali Ajdno, arheološko najdišče, ki je na težko dostopnem skalnem pomolu nad Potoki. Marsikomu med pohodniki je ta del poti povzročil največ bolečim vnogah. A dobra volja je bila bolj nalezljiva, na srečo. V dolino smo se spustili po rudni poti (v daljni preteklosti so po njej tovorili rudo). Na naporno, dolgo turo, boleče noge, kakšen žulj in še kakšno nevšečnost smo hitro pozabili ob Lovskem domu v dolini Završnice, kjer imajo, na srečo, dobro ograjeno medvedjo družino. Ko smo si v avtobusu razvezah težke hribovske čevlje in začeli počasi zbirati vtise o pravkar prehojeni poti, smo si lahko želeli le še, da bi velikokrat v tako dobri družbi in pod skrbnim vodništvom Janeza Slabela ubirali poti po naših lepih hribih in planinah. Pa ne le tistih z zvenečimi imeni. Z.v.p. Športni kalejdoskop Invalidi pod Grossglocknerjem V soboto, 19. avgusta, je Društvo invalidov Logatec prek GlobtOUTB iz Ljubljane pripravilo za svoje člane nepozaben izlet v naravni park v Visokih Turah, kjer kraljuje 3797 m nad morjem (irossglockner, po slovensko Veliki Klck. Popotovanja seje udeležilo 42 članov društva. Kot bi naročili vreme za obisk gora! Koder smo se vozili, nas je vodnica seznanjala s kraji, gradovi ter z zgodovino slovenstva, katerega zibelje bila Karantanija. Vse nas je močno očaralo: vožnja po gorski cesti, pogled na gorske vršace, pokrite z ledom in snegom, zdaj bleščečih se v poletnem soncu, zdaj zastrtih z meglo, gorski travniki in pašniki, posejani s pisanimi cvetlicami, slapovi ob poti in sploh vsa narava. Na parkirnem prostoru pod (irossglocknerjem pod ploščadjo Iranca Jožefa (2362 m) smo naleteli na množico obiskovalcev, ki je govorila vse mogoče jezike. Tod so turistom na voljo številne restavracije in trgovine s spominki. Na obronku ledenika pod cesto na gorskem travniku smo opazovali vragolije svizcev, ki si v tem času še nabirajo tolščo za dolgo zimsko spanje. Okrog dveh popoldne smo se zapeljali le po ostalem delu nacionalnega parka in se ustavili na prelazu FuscherTorl (2404 m). Na poti proti domu smo se ustavili še v lleiligenblutu, kjer smo si ogledali znamenito gotsko cerkev in svojstveno pokopališče s samimi litoželeznimi križi in z železno knjigo z imeni Ob takem vremenu so Visoke ture rajsko lepe. smrtno ponesrečenih v tem delu Alp. Nato smo se domov vračali preko Koroške in skoz karavanški predor. Zaradi odlične turistične vodnice Orcšnikovc, sodobnega in udobnega avtobusa in voznika, ki je zanesljivo vrtel volan po ovinkastih gorskih cestah, bo vsem udeležencem ostal izlet še dolgo v lepem spominu. Besedilo in Joto: Franc Brus ^■Med Zahodnimi Julijci Prvo nedeljo v avgustu smo se logaški planinci udeležili vzpona na Jerebico. Pod vodstvom Janeza smo se z nekaj avtomobili peljali skozi Ilotcdr.šico, kjer se nam je pridružila Anka, ter nadaljevali vožnjo skozi Idrijo in dolino Soče do Kluž in še dobra 2 km do parkirišča Možnica. Spremljalo nas jc zatnegleno jutro z. občasnim rahlim rosenjem. Markirana pot seje pričela na koncu ceste v dolini Možnice približno S00 m visoko. Prišli smo do nekdanje stražnice, kjer je urejen počitniški dom. Pot smo nadaljevali skozi zložen bukov gozd proti zahodu, se vzpenjali mestoma po zavarovani stezi. Nato smo se dvignili čez skale znova v gozd. Skozenj smo prišli na strmo travnato pobočje pod vrhom Mesnovke. Na meliščih pod steno smo se vzpeli na Jezersko sedlo v mejnem grebenu, kjer sc pridruži markirana pol z italijanske strani. Po krajšem počitku smo z. malico pridobili novih moči za nadaljevanje nekaj manj kot le pol poti do vrha (Zahtevne poti ni nadaljevala planinka zaradi krčev v nogi. V nesreči ni ostala sama, ampak jc za varni povratek poskrbel vodnik). Po petih urah in premaganih 1350 m višinske razlike smo prišli na vrh po širokem travnatem hrbtu. Med redkim cvetjem smo ugledali tudi planike. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj seje pokazalo sonce, da nas jc lepo ogrelo. Privoščili smo si daljši počitek in na vrhu smo bili poplačani z izjemnim razgledom na Loško steno. Mangart. Jalovec, gore nad Belim potokom in stene nad dolino Možnice. Jerebica (2125 m)jc mogočna osamljena gora na severnem robu kaninske skupine. Zaradi izpostavljene lege je lepo vidna z vseh strani, iz doline Koritnicc na naši in iz Jezerske doline na italijanski strani. Spada že v Zahodne Julijce, saj jc geografska meja na prelazu Predel. Sestop, ki je trajal kake tri ure, jc bil zahteven, ker jc nekajkrat rahlo rosilo. Zraven nekdanje stražnice je urejeno zavetišče, in prijazen oskrbnik nam jc ob našem počitku skuhal dober čaj in kavo. Po uživanju v lepi naravi smo se vrnili do parkirišča in od tam srečno domov. Marinka Petkovšek Košarka v Logatcu? -Da! KK 2003 Logatec se že od začetka avgusta pripravlja na novo tekmovalno sezono 2006/07, ki sc prične zadnjo septembrsko soboto. Tako kot v lanski sezoni, bomo tudi v novi nastopali v treh starostnih kategorijah v okviru Košarkarske zveze Slovenije. Pionirji letnik 1992 in mlajši bodo pod vodstvom trenerja Bojana Vaupotiča igrali v I. pionirski ligi. Med temi igralci je nekaj perspektivnih in so na širšem seznamu slovenske selekcije, kar govori o dobrem delu našega trenerja. Ekipa kadetov bo igrala v drugi slovenski ligi. V kvalifikacijah niso imeli športne sreče, saj so izgubili z najtesnejšim izidom (za en samcat koš). Kadeti trenirajo in igrajo pod vodstvom trenerja Tadeja de (ileria. Kakšen centimeter višinskega primanjkljaja nadomestijo na vsaki tekmi z borbenostjo, zato so njihove tekme zmeraj razburljive. Tudi mladinska ekipa bo tekmovala v drugi slovenski ligi in bo sestavljena iz jedra kadetske ekipe in igralcev, ki še niso dopolnili 19 let. Seveda, ves čas razmišljamo tudi o članski ekipi, ki naj bi prihodnjo jesen zaigrala v tretji košarkarski ligi. Upamo, da bodo logaški gospodarstveniki finančno podprli naša prizadevanja za igranje košarke na najvišjem nivoju, saj izpolnujemo tri glavne pogoje: lasten kader, strokovno delo in dobre pogoje za delo -odlična dvorana. Z navijaškimi rekviziti se torej vidimo v športni dvorani v Logatcu. Tekme kadetov bodo potekale ob sobotah ob 10. uri. pionirjev ob nedeljah ob 10. uri in mladincev ob nedeljah ob IS. uri. Sicer pa si lahko vse aktivnosti kot tudi razporede tekem ogledate na naši spletni strani http://www.kk20031ogatec.si, ki jo skrbno ureja naš igralec Jernej Markclj. Miran l.ukman O 1) -O 5 ar n •-i to O o o Iz sveta mladih Skoz vrata novega šolskega leta Tudi letos seje 1. septembra začelo novo šolsko leto. V spodnji preglednici navajamo število vpisanih prvošolcev, število vseh učencev na posameznih šolah in končno skupno število vseh prvošolcev oziroma število vseh učencev v naši občini. Šola vpisanih v skupaj vseh 1.razred učencev Osem talcev 76 680 Laze 4 14 Tabor 29 367 Hotedršica 13 41 Rovt. Žibrše 2 18 Rovte 19 185 Vrh Sv.T.K. 2 18 Skupaj: 145 1314 Od prvega šolskega dne naprej. Na novo v šolo V Rovtarskih Žibršah je dvoje njih zakoračilo v prvi razred S ponosnimi in odločnimi koraki sta stopila v šolo. Njune očke so se svetile in švigale sem in tja od zvedavosti. Dva prvošolčka na POS Rovtarske Žibrše sta zakorakala v prvi šolski dan. Stopila sta v novo življenje. Ne čisto novo, pa vendar. Obveznosti, skrbi, veselje, nova doživetja ... Žihrške šolarje je obiskal Šviga zajec. Da bi bil sprejem prijeten in svečan, doživetje, ki sc ga bosta rada spominjala, so drugošolci pripravili prijeten kulturni program. Sledil je topel pozdrav gospe ravnateljice, ki je v vseh vzbudil občutek, da so sprejeti in zaželeni. V učilnico je pokukal tudi velik radoveden Švigazajcc, ki gaje strašno zanimalo, zakaj uboge človeške mladiče zapiramo v šolo. Ko pa jc videl vesele obrazke in slišal poskočne pesmice, seje pomiril in zaplesal skupaj z. nami. Najbolj pa je bilo slovesno, ko so se sprejema udeležili še učenci devetega razreda, ki so nekoč tudi obiskovali podružnico v Žibršah. Prvošolcema so čestitali in jima ponudili svojo zaščito in pomoč pri prvih šolskih korakih. Pa tudi drugošolce so vzeli pod svoje okrilje. Ob koncu so svojim malim prijateljem podarili žoge, lizike in knjige kot simbol igrivosti, veselja in dela v šoli in skupaj upihnili svečke na skromni torti. Prvi šolski dan seje končal. Pa vso srečo. Ana Ž. ki »Če vztrajaš, zmoreš vse!« To so besede Mateja Lazarja, učenca 9. razreda OŠ Tabor v minulem šolskem letu. Z Matejem sem se pogovarjala na začetku julija, ko je že užival zaslužene počitnice. In zakaj vam želim predstaviti ravno Mateja'/ Predvsem v upanju, da bodo njegovo razmišljanje, volja in neustavljiva želja po življenju vzpodbudili čim več mladih, ki mogoče ne najdejo pravih vzgibov, se počutijo izigrane in razočarane, s strahom čakajo na začetek novega šolskega leta in se bojijo prihodnosti, da bodo začeli razmišljati pozitivno in se vsaj malo nalezli Matejevega optimizma. Matej, ki s svojimi starši in sestro živi v Rovtarskih Žibršah, je bil povsem običajen otrok, kise mu je življenje pred devetimi leti zaradi prometne nesreče povsem obrnilo na glavo. Kaj ti je v z vezi s to hudo nesrečo ostalo najbolj v spominu'/ O življenju pred nesrečo in o sami nesreči se ne spominjam ničesar. Spomnim pa se dolgega okrevanja v bolnišnici in rehabilitacije v Soči. Pri postopnem vstopanju v normalno življenje so trii najbolj pomagali družina, terapevti in sovrstniki, ki so mi stali ob strani in me sprejeli medse. S tem so mi največ pomagali. Kako si se počutil, ko si spoznal, da ne zmoreš vsega, kar so zmogli tvoji vrstniki, da jih težko dohajaš, in kje si našel moč, da si kljub vsem oviram uspešno končal redno osnovno šolo/ Najprej sem se počutil nemočnega. Ker pa sem po naravi zelo trmast, sem moč našel v sebi. Ves čas meje naprej gnalo prepričanje, da bo tudi meni uspelo samostojno živeli brez pomoči drugih ljudi. Rekel sem si, da bom zmogel osnovno šolo. In res mi jc s pomočjo družine, specialne pedagoginje in mojih učiteljev uspelo. Kaj misliš, da je tvoj največji uspeh do zdaj in zakaj/ Moja največja uspeha sta dva. Prvi je ta, da sem sc postavil na lastne noge in lahko živim brez invalidskega vozička in bolnišnic. Drugi uspeh pa jc, da sem uspešno Iz sveta mladih končal deveti razred in se z lepim uspehom vpisal na srednjo šolo. Kako si doživljal osnovno šolo, sošolec, učitelje'! Ti je kak dogodek ostal še posebej v spominu? V šoli sem se dobro počutil. Spoznal sem veliko novih in dobrih sošolcev in prijateljev, ki so mi vedno stali ob strani in mi pomagali. Najteže mije bilo včasih razumeti zelo težko snov in se jc poleni še naučiti. Najbolj sta me zanimala računalništvo in likovno ustvarjanje, kar mi je tudi pomagalo pri odločitvi za nadaljnje šolanje. Z veseljem sem hodil v šolo tudi zalo, ker sem imel prijatelje in sem se dobro razumel z. učitelji. Do njih sem imel vedno spoštljiv odnos. Med mojim šolanjem je bilo več zanimivih dogodkov, tudi zaradi moje nerodnosti. Najbolj mije ostala v spominu ura športne vzgoje na podružnični šoli v Rovtarskih Žibršah, saj sem pokazal veliko sposobnost obvladovanja žoge v prostoru. Uspelo mi je zadeti luč v učilnici. Vedno sc bom tudi spominjal zadnjega šolskega dne. Uspelo mi je osvojiti 1. nagrado na fotografskem natečaju naše šole, in vsi so se veselili z, mano. Matej Lazar. In kakšne so tvoje želje za prihodnost, na katero šolo si se vpisal in v kakšnem poklicu se vidiš? Vpisal sem se na Srednjo gralično šolo v Ljubljani. Želim postali grafični operater. Ta poklic bi mi omogočil samostojno življenje, neodvisnost od drugih. Kaj pa najraje počneš v prostem času? Najraje kolesarim; ukvarjam pa se tudi z drugimi športnimi dejavnostmi, ki mi jih zdravje dopušča. Športne aktivnosti pripomorejo k moji boljši telesni kondiciji, ki jo moram imeti zaradi svoje invalidnosti. Zelo rad plavam. V pretekli zimi pa mi je uspelo narediti tudi nekaj zavojev s smučmi, na kar sem zaradi težav z ravnotežjem še posebej ponosen. lii želel bralcem Logaških novic povedati še kaj? Še enkrat bi se rad za vso pomoč zahvalil svoji družini, vsem učiteljicam in učiteljem, ki so mc tako dobro sprejeli, me vzpodbujali vse do devetega razreda, in vsem sošolcem in prijateljem. - Rad pa bi še dodal, da se z vztrajnostjo zmore vse. Da, res je tako. Če človek nekaj zares hoče in če je dovolj vztrajen, uspe. Tudi mi, ki smo devet let spremljali Matejev napredek, smo se ogromno naučili od njega. Z največjim veseljem in ponosni, da mu je uspelo, smo mu na valeti vsi- učenci, starši in učitelji z županom na čelu - s solzami v očeh izrekli tudi posebno priznanje Bojana Levinger Ne nazadnje Gassho - pozdrav dobremu in plemenitemu Kip, podobo ženske gracioznosti, je za predavanje zen mojstra Hallerja v Cankarjevem domu izdelal Franc Godina Slovensko društvo I lospic je M), avgusta v Štihovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani organiziralo javno predavanje Modrost bivanja s svetovno znanim zen mojstrom Rvushin Pand Hallerjem, predsednikom ameriškega Zen Hospic projekta in predstojnikom zen centra v San branciseu, največjega zen centra zunaj Azije. Zen mojster posveča svoje delo približevanju duha /.ena v delu z umirajočimi, z zaporniki, v mirovništvo in v poslanstvo hospica. Godinov Gassho v Cankarjevem domu. V do zadnjega kotička napoljnjeni Štihovi dvorani je zen mojster spregovoril o zenu in njegovih temeljnih vrednotah, ki pomagajo človeku pri umirjenem in zadovoljnem življenju. Pri tem so pomembne Iri lastnosti, ki pa so v današnjem svetu, polnem konfliktov, redke: I. dobrohotnost, ki vključuje prijaznost, hvaležnost in sočutje, 2. potrpežljivost, 3. pogum, da vedno znova vstopamo v neznano, kar življenje, ki nam je ostalo do konca, vsekakor jc. Zen je povsem praktična in vsakomur razumljiva metoda, ki ljudem lahko pomaga pri umirajnju uma. neposredni izkušnji notranjega miru ter odpravi tesnobo in skrbi. Predavanje zen mojstra, ki ga je povezovala Manca Košir, pa je bilo zaznamovano tudi z umetnostjo. ()srcdnje mesto v dvorani je zavzemal skoraj dva metra visok kip Gassho, ki ga je izdelal logaški rezbar Franc Godina; ob koncu predavanja pa sta v preddverju Cankarjevega doma igrali na citre učenki Glasbene šole Logatec. Veličasten kip iz lipovega lesa, ki gaje Godina izdelal prav za to priložnost, predstavlja ženski lik v položaju (lassho. To je zenovski pozdrav, ki pomeni, da spoštuješ vse dobro in plemenito v človeku. Kip bo stal v prostorih društva Hospic. ki je humanitarna, versko nevtralna, nevladna in nepridobitna organizacija. Poslanstvo društva je prisluhnili duhovnim, psihosocialnim in fizičnim potrebam umirajočih bolnikov in njihovih svojcev. Z izkušenimi sodelavci si v ustvarjenem zaupanju in odprtem odnosu prizadeva za čim bolj kakovostno življenje umirajočega do njegovega zadnjega trenutka. Po izgubi bližnjega daje oporo žalujočim. Društvo z različnimi pristopi spreminja odnos do umiranja, smrti in žalovanja v slovenski družbi. V ta namen izdaja strokovno literaturo in na številnih učnih delavnicah in predavanjih usposablja strokovne delavce, laike prostovoljec. T. F. C L. V) ej C bij Ne nazadnje Bralci pišejo Odprto pismo županu Občine Logatec Lani jeseni smo v Logatcu dobili novo in lepo Športno igrišče. Mladi so se tc pridobitve /elo razveselili. Dobili so prostor, kjer sc lahko družijo, pomerijo med seboj v raznih športnih igrah in tako na zdrav način preživijo del svojega prostega časa. Z novim igriščem je bil dober namen zagotovo dosežen. Novo igrišče se od starega ne razlikuje le po tem, da je večje, lepše in uporabnejše, razlikuje sc tudi po tem, da jc postavljeno daleč znotraj naše soseske. In če pred leti skorajda nismo vedeli za igrišče in ves živ žav na njem, sedaj Ic-to vsakodnevno vstopa v naša življenja s hrupom, ki ga prinaša. Udarjanje žoge in kričanje lahko poslušamo na vrtu, na dvorišču in celo v stanovanju, hkrati pa že dolga leta prenašamo neznosno zaudarjanjc in brnenje bližnje čistilne naprave. Kdo si želi živeti v takih razmerah?! Kdo si želi dan za dnem na svojem domu poslušati neprestano udarjanje žoge?! Na vrtu smo na novo posadili na desetine smrečic, ki bodo čez kakšnih dvajset let le skromna ovira za širjenje hrupa. Zamenjali smo ducat oken, novo vgrajena so dodatno zvočno izolirana. Novo igrišče ni edino v Logatcu, ki jc postavljeno blizu stanovanjskih objektov, jc pa največje, najbolj množično obiskano in najbolj hrupno. Do stanovalcev v naši soseski bi bilo korektno, da postavite hrupu kakšno oviro v obliki ograde. Na kilometre ograd jc moč videti ob cestah in v naseljih, tako v tujini kot tudi pri nas. V sosednji Avstriji so pravi mojstri pri postavljanju zvočnih ovir, ki seveda niso nikakršni strašljivi »berlinski zidovi«, ampak lične ograde, izdelane iz raznovrstnih naravnih in umetnih materialov, tudi prozornih. Gospod župan, možno jc poiskati sto in en »razlog«, da sc problema ne reši, lahko sc tudi enostavno reče, da problema pravzaprav sploh ni, lahko pa se ga tudi reši. Ln sam samcat razlog jc, da problem rešite. Kvaliteta našega bivanja. Boste ta razlog upoštevali ali pa boste za ceno enc same ograde žrtvovali naš mir v naslednjih tridesetih letih? Jože Herblan, Logatec Kako iz agonije Pihalnega orkestra Predvideno 2006. Odobrena sredstva za celo leto -cca. 2 milijona SIT (Opomba: oprema notna stojala, kopirni stroj, ozvočenje, računalnik ,..). To so samo tisti stroški, mimo katerih ni mogoče in jih ni možno zmanjševali. Kaj pa strošek vaj, različni prevozi samo z avtobusi, prehrana po koncertih itd.? Tc stroške lahko brez. težav zmanjšamo, in sicer tako, da imamo v celem lelu samo še novoletni koncert, po katerem pa gremo vsi lepo takoj domov. Bog nc daj, da bi želeli sproti le obnavljati inštrumente ... Vlaganje godbenikov. Zelja občinskih oblasti jc, da bi morali sami več vlagati. Ali in kako vlagamo? Najprej je treba opravili najmanj štiri leta glasbenega šolanja. Več ali manj vse stroške krijejo starši: šolnina, nakup ali najetje inštrumenta, prevoz učenca v šolo itd. Ko učenec opravi avdicijo in poslane po pripravništvu redni član, mora plačevati članarino, tako kot pri ostalih društvih. Sledi nakup inštrumentov, katerih cene sc gibljejo od nekaj slo tisoč pa do nekaj milijonov SIT. Nekatere inštrumente uspe kupili orkester v glavnem s sponzorskimi sredstvi. Nekateri godbeniki pa si inštrumente kupijo celo sami. Vsekakor je treba omeniti ludi nešteto prostovoljnih in neplačanih ur trdega dela pri organizaciji koncertov, pri vajah... Pri gostovanjih v tujini krije del stroškov tudi vsak posameznik ... Ali vlagamo premalo? Nadomestila dirigentom. Nesporno dejstvo jc, da jc kvalitetna raven društev v veliki meri odvisna od slrokovncga vodstva od dirigenta. Ta se mora angažirati precej več kot posamezni godbenik, zalo se spodobi in jc pravično, da si za svoje naporno delo zasluži nadomestilo. Sicer pa jc tudi pri drugih pihalnih orkestrih po Sloveniji popolnoma samoumevno, da so dirigenti za svoje delo spodobno plačani (sploh nc z nizkimi honorarji v primerjavi z našim dirigentom). Naj poudarimo, da so vse oslalc funkcije v društvu (predsednik, podpredsednik, tajnik...) prostovoljne in niso plačane. (Nc)enakost med društvi. Pred nekaj Icli smo občinske oblasti komaj uspeli prepričati, da godbcnišlvo ni dircklno primerljivo z ostalimi kulturnimi društvi (npr. s pevskimi). I.nak izhodiščni položaj bi imeli, če se nam ne hi bilo Ireba izobraževali v glasbeni šoli, čc nam nc bi bilo Ireba kupovali instrumentov, čc bi lahko imeli vaje v manjšem prostoru (brez najemnine, brc/ plačevanja ogrevanja) ... To jc razlika, za katero jc bila predvidena proračunska postavka. Kaj zdaj, ko jc postavka ukinjena? Naj ustanovimo pevski zbor?! Uniforme smo, npr., dobili s pomočjo občinskih sredstev še v prejšnjem režimu v listih časih smo si celo lahko privoščili nakup štirih inštrumentov na leto. Zdaj, ko jc članov orkestra šc enkrat več in ko smo žc nekaj let v najkakovostnejši in najvišji zahlcvnoslni koncertni umetniški skupini amaterskih pihalnih orkestrov Slovenije in, razumljivo, potrebujemo tudi več inštrumentov, si še enega ali dva zelo ležko privoščimo. 1'cicr (erne r- o era & S" D O < o' P Vi rt> "O ar rs •n K) O O Ali: Kako so se občinska sredstva za Pihalni orkester Logatec v zadnjih petih letih povečala z Pq t (is lili O dveh na pet milijonov tolarjev - in spet znižala na dva milijona ? Problematika prostorov. Pihalni orkester Logatec, ki nikoli ni imel prostorov v svoji lasti, so že v preteklosti stalno premeščali iz različnih razlogov. Nazadnje smo bili premeščeni iz Doma na Griču v prostore nad Mavrico, ki ustrezajo potrebam za vaje. Za godbeni dom pri občinskih oblasteh, žal, ni bilo interesa, zato smo spet najemniki in menda edino društvo v občini, če ne celo v državi, ki mora najemnino plačali. A glej ga, zlomka povečali so nam sredstva za "del" najemnine. Stroški 2003 - v Domu na Griču. Ogrevanje 0 SIT (sponzorska drva KIJ), elektrika 71.000 SIT, najemnina prostora 0 SIT, telefon 98.000 SIT; skupaj cca 169.000 SIT, proračunska sredstva ■ 3 milijone SIT, investicije v inštrumente in opremo cca 1,5 milijona SIT. Stroški 2004 - v novih prostorih. Ogrevanje v najemnini, elektrika 128.068 SIT, najemnina 1.542.381 SIT, telefon, internet 149.511 SIT; skupaj cca 1.800.000 SIT, proračunska sredstva: 4 milijone SIT, investicije v glasbila in opremo cca. 1.4 milijona SIT (Kako zvito - povečanje sredstev zaradi najemninc-dejansko zmanjšanje javnost tega, seveda, ne ve). Vsem, ki mi želijo pripisali kar koli v zvezi z, drugo svetovno vojno, sporočam, da sem bil rojen šele 3. julija 1948 v Ljubljani, kar jc zapisano tudi v dokumentih upravne enote v Logatcu. Zato nisem mogel med drugo svetovno vojno in nc leta 1945 ubili v Logatcu prav nikogar, ker sc tedaj šc sploh nisem rodil. Neznani anonimnež mi jc namreč pisal, da naj bi jaz po drugi svetovni vojni v Logatcu »umoril največ slovenskih fantov in otrok«, kot pravi delavec Oznc Franc Junc, rojen 25. 6. 1916, Mandrgc 2, Logatec. t*'c kdo v Logatcu res misli kaj takega ali temu verjame, naj najprej na občini vpraša, koliko sem star, in mu bodo povedali, da leta 1945 nc bi mogel ubili nikogar, ludi čc bi hotel, ker mc še sploh ni bilo na svetu. Nekaj čisto resnih ljudi iz Dolnjega Logatca pa me jc vprašalo, ali sem res jaz tisti, ki jc v Gornjem Logatcu zabodel svojega soseda, lastnika popravljalnicc televizorjev Lkran. Da bi sc tc govorice nehale, sporočam, da tudi s tem nisem imel čislo nič, in ludi nisem mogel imeti. To sc je /godilo v začetku januarja 1996 in pred mojim prihodom v Logatec. Naša družina sc jc v Logatec priselila šele avgusta 1996, kar sc jc dogajalo med našima dvema sosedoma pa sc jc torej zgodilo žc pred tem. Janez ./. Hvajncer TrtaSka 81 a, 1371 Logatec Ne nazadnje ZAHVALA Kot metulj, sijoča in polna energije, nas je zapustila Urša Antičevič 22.4.1981 - 2.9.2006 Zahvaljujemo se vsem najbližjim, prijateljem, sosedom in znancem za vso podporo, cvetje in nesebično pomoč. »Mi vsi smo kol metulji Z enim samim krilom in lahko letimo le objeti!« Urša, pogrešali te bomo. Nevenka, Peter in Gašper ZAHVALA Janez Brenčič ()b slovesu moža, očeta in dedka se iskreno zahvaljujemo vsem. ki sle se v teh trenutkih spomnili nanj in ga pospremili na njegovi zadnji poti, ter vsem, ki ste nam v dneh slovesa pomagali in stali ob sirani. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame. sestre, tete, tašče in prababice se iskreno zahvaljujemo Bogu. da ji je naklonil dolgo življenjsko pot, ki jo je delila z nami. Marija Bi/j ari s Petkovca * 19.1 1.191 I +5.8.2006 Hvala lepa g. župniku Janezu Pelriču za zadnje slovo in popotnico za novo pot v večnost. Posebno zahvalo smo dolžni za požrtvovalnost in nesebično pomoč sosedi Meliti. Zinki in družini Pečkaj. I.epa hvala vsem znancem, prijateljem, sosedom in sorodnikom za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Naj jo spremljajo angeli! Hvala vsem vsi njeni ZAHVALA Prazen dam je in dvorišče, zaman oko te naše išče: solza, žalost, bolečina M zbudila ni. ostala je praznina, kt hudo boli Zapustila nas je draga mama.stara mama in prababica ■ Marija Černe, roj. Šenčur ♦13.8.1923 + 9.7.2006 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Logatec, dr. Darji Likar in dr. Blagici Djajić, patronažni službi, posebej sestri Branki in sestri Indiri ter osebju Lekarne Logatec. Toplo se zahvaljujemo pogrebnemu zavodu Menart, pevcem za lepo zapete pesmi, gospodu župniku Janezu Komparetu za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste izkazali spoštovanje naši mami in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vit njeni ZAHVALA Ni bistvo dodajali dnevov življenju, temveč življenje dnevom. Med /ve/.dami je našel svoj prostor naš ljubljeni dcdo Ludvik Gene Hvala vsem, ki ste ga radi srečevali, nam ob njegovi smrti stali ob strani ter ga pospremili k večnemu počitku. Znal je dodajati življenje dnevom. Pogrešamo ga. Žalujoče družine (ienc, Rus in Dodič ZAHVALA Mar prav zares odšel je tja. v neznano? Kako je mogel, ko smo mt Se tu...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru. (Svetlunu Makarovle) Tomaž Reven Ob nenadni in prerani izgubi,sina, brata in strica Tomaža Revna, mizarja iz Rovt 54, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tenkočutne besede sožalja, za cvetje, sveče, še posebej pa za trdno čustveno in duhovno oporo in podporo. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala cerkvenim pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred ter njegovemu prijatelju Marku za poslovilne besede. Hvala pogrebnima službama Vrhovec in Pečkaj. Še posebej pa se zahvaljujemo dr. Djajiecvi, sestrama Mihaeli in Barbari, reševalcu Marku za vztrajno in neutrudno pomoč ter prijatelju Marku Trčku. Vsi njegovi ZAHVALA Ni smrt listo, kar nas loči, zato ne jokajte oh mojem grobu; le večni mir mi zaželite. Ciril Krasna *25.6.1929 +25.7.2006 Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, krajanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja Domu starejših občanov Grapovčnik, še posebej pa zdravnikom dr. Skvarči, dr. Mijanoviccvi, dr. Mrkajiću, medicinskima bratoma Seadu in Miru, sestrama Barbari in Maji, osebju Zdravstvenega doma Logatec, pevcem za zapete pesmi, trobentarju, gospodu Mlinarju za poslovilne besede ter pogrebnemu zavodu Menard za organizacijo pogreba. Žalujoči: žena Amalija, sin Dušan, hčeri Zdenka in Mojca z družinami ZAHVALA Dragi Matevž! Hvala /i, da si med nami preživel 17 le/. I/vola ti, da si z nami delil svoje radosti, strahove in hrepenenja; nekatera tudi spretno prekril. Hvala ti za trepljanja, objeme, nasmehe in poglede prek očal. Hvala ti, da si nas imel rad in nam dovolil, da smo te imeli radi tudi mi. Naj te naše solze ne zadržujejo na poli, na kateri si, inje našemu dojemanju neznanka iti uganka. Pomagaj nam, da homo razumeli zakaj, in daj nam moči, tla homo znali in zmogli živeti naprej. Matevž Rupnik 23.7.1989-25.7.2006 I [vala vsem, ki ste Matevžu posuli pot s cvetjem, jo tlakovali z biseri solz, žalostni, ker ga ni več med nami, in veseli, da ste ga poznali. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri pripravi in izvedbi pogrebne svečanosti, še posebej njegovim prijateljem, Lidiji in Matiji. Odšel si na krilih ljubezni... iMe nazadnje Mladi zopet združili moči Na stotine mladih organizatorjev, aktivnih udeležencev in obiskovalcev se je v desetih dneh zvrstilo na prizoriščih dogajanja festivala Adijo poletje 2006 V logaški občini je med 25. avgustom in 3. septembrom potekal drugi festival Adijo poletje 2006, kije zopet ponudil pester program športnih, kulturnih in zabavnih prireditev z ustaljenimi in svežimi vsebinami. Našteli smo vsaj 300 mladih, ki so aktivno sodelovali kot organizatorji ali udeleženci mladinskega festivala. Mladinski svet Logatec pod svojim okriljem združuje društva: Klub logaških študentov. Klub Grajski park, K. O. M. A., ŠD Kovk Kovic, DruŠtVO tabornikov rod Srnjak Logatec, Luna bar, Klub borilnih veščin Logatec, Literarno društvo Zeleni oblaki. Klub zabave, glasbe in plesa G&D Navigator pub. Mladinski center sv. Nikolaj in SI) Optimist. Dogodkov so torej natresli »mladi za mlade«, kol bi lahko povzeli Boruta Marolta, predsednika Mladinskega sveta Logatec in glavnega koordinatorja projekta. Nočni teki, kolesarski sprint in francoski boks festival seje začel pelek, 25. avgusta. V večernih urah smo navijali za tekače na Nočnih tekih, ki jih je Klub organiziranih mladinskih aktivnosti (K. O. M. A.) po več letih zopet obudil, letos pa jih je pripravil logaški Taborniški rod Srnjak, kije že naslednji dan pripravil priljubljeno obliko rekreacije tudi za netaborntke orientacijo. Sredo in petek so se pod grajskimi koši pomerile košarkarske trojke: petek je na Cankarjevi ulici potekal izredno zanimiv kolesarski sprint, sredo, četrtek in pelek pa je v grajskem parku potekal tabor borilnih veščin, ki ga je organiziral Klub borilnih veščin in se je zaključil s prvenstvom v francoskem boksu Logatec 2006. Pevec skupine Pollux iz Spodnje Idrije. Foto: Andrej Korene Adijo poletje tudi naslednje leto V nedeljo, 3. septembra, smo na Vrhu Svetih Treh Kraljev spremljali še tradicionalno Kolesarsko dirko Kovic, kije prekaljenim mačkom Športnega društva Kovk Rovte prav za konec festivala zopet odlično uspela. Po mnenju Boruta Marolta bo Adijo poletje naslednje leto zagotovo še boljše. An ju Sede j Sobotni grajski vrhunec Soboto, 2, septembra, sta vse od 10. ure naprej v Grajskem parku polekala (umirja v tenisu in odbojki na mivki; delavnice za najmlajše so sledile v popoldanskih urah, celodnevnemu dogajanju pa je sledil sklepni del s podelitvijo pokalov in medalj najboljšim. Po sončnem zahodu je grajski park obiskalo več slo mladih in mladih po srcu. ki so najprej prisluhnili funk-rock zasedbi Polhu iz Spodnje Idrije. Ko so fantje dodobra razgreli vse številnejšo publiko pa so vajeti noči prevzeli njihovi starejši sosedje in profesionalni zabavljači. Slani pop-skupine Kingslon, ki so svoje »delo« opravili več kot dobro, z nehlapljlVO mero energije in raznovrstnih rilmov. Bogata kulturna ponudba Letošnji fesi i val je ponudil tudi pestro izbiro kulturnih dogodkov, ki so zadovoljili različne okuse. Začelo se je v soboto, 26. avgusta, zvečer, ko so v Navigator puhu nastopili akustični rockerji Lady's lirst, ki so pred kratkim napovedali prvenec 911. Naslednji dan pa je v središču Logatca popoldne potekalo izjemno številno obiskano srečanje harmonikarjev, na katerem so se predstavili razlegovalci meha z vseh koncev Slovenije. Nov delovni leden so v ponedeljek zvečer v Grajskem parku "krstili" muzikanlje (iolažgodbe, žur-zasedbe Pihalnega orkestra Logatec. Dodobra so razvneli zbrano občinstvo, ki se je navdušeno mastilo tudi s čisto pravim golažem, kar seje v (irajskem parku verjetno zgodilo prvič. Po dveh dneh premora (koncert Big banda je. žal. odpadel) seje v četrtek zvečer v organizaciji Literarnega dmštva Zeleni oblaki odvil drugi I ileroadijo, na katerem seje predstavilo šest mladih avtorjev, ki z izvirnimi idejami in preskušanjem novih literarnih stilov in praks odkrivajo sodobnost v literarni umetnosti. Literoadijo seje končal z odličnim koncertom skupine Aiilodalč, ki jo vodi pesnik, pisatelj in glasbenik Matjaž Pikalo; isti večer pa je v Navigator puhu nastopila še elno-balkan-pop zasedba Slrizzy. Upajmo, da se lahko vsaj lako dobre kullurne ponudbe, kol smo je bili deležni letos, nadejamo tudi ob lelu osorej. Vpis novih članov v Klub borilnih veščin Klub borilnih veščin Logatec septembra spet odpira vrata novim članom. Tisti, ki vas zanimajo treningi francoskega boksa, tajskega boksa, K1 ali kickboksa in ste do sedaj odlašali, pohitite. Vpis novih članov bo od 11. septembra do 15. oktobra. Celoten trening jc prirejen tako, da sc uporabne tehnike začetniki naučijo v najkrajšem možnem času. Za začetni tečaj zadostuje le športno oblačilo.Treningi potekajo v telovadnici v OŠ X Talcev ob ponedeljkih in sredah od 18.30 do 20. ure. Naši tekmovalci tekmujemo na regionalnih, državnih in mednarodnih tekmovanjih. Med 13. in 15. julijem je naš član in trener Simon Merlak v Parizu na evropskem prvenstvu v francoskem boksu v polnem kontaktu osvojil za Slovenijo 4. mesto. To je v njegovi kategoriji do sedaj najvišji dosežek. Poleg tega pa naši borci in borke dosegajo veliko visokih rezultatov na državni ravni. V logaškem Grajskem parku smo 2. septembra izvedli tekmo v francoskem boksu v polnem kontaktu. Logaški klub je dosegel visoke uvrstitve. Simon Merlak je dosegel I. mesto v kategoriji do 70 kg. Luka Božič 2. mesto v kategoriji do 80 kg, Anžc Šemrl 2. mesto v kategoriji nad 80 kg in Tomaž Rozmane 3. mesto v kategoriji nad 80 kg. Vsi, ki vas zanima ta šport, lahko pridete na kateregakoli izmed treningov, si ogledate spletno stran kluba: http://www.savak'-lonatec.si ali pa pokličete na tel.: 041 /373/ 240. Janez Obrežu, mag.pharm Ne nazadnje S težjimi invalidi v Logarsko dolino Društvo invalidov Logatec je 6. julija letos pripravilo za težje invalide i/lcl v Logarsko dolino in na turistično kmetijo Klemenšek. Izleta se je udeležilo44invalidov in njihovih spremljevalcev. Ob lepem, toplem in sončnem vremenu je bil s Klemenškovc domačije, ki stoji na preko 1200 metrov nadmorske višine, čudovit pogled na Kamniške in Savinjske Alpe, na Raduho in na Olševo. Zaradi prelepega ra/.gleda ter zaradi odlične domače hrane, s katero so jim postregli prijazni domačini, pa tudi zaradi nadvse prijetnega prijateljskega druženja bo ta izlet vsem težjim invalidom ostal še dolgo v lepem spominu. Za lep spomin. Mmm FotOl A. Vinko hrane lirus Hm Po Koroškem cro 3 p VI T3 Po majskem srečanju smo se upokojenci iz Rovt odločili za obisk Koroške. Proti koncu junija smo se z domačo prevozniško firmo odpeljali na lep in zanimiv izlet v Celovec. Obiskali smo Vetrinj z okolico in se spomnili svojih rojakov, ki so jih od tam odpeljali v smrt. Obiskali smo tudi Minimundus ali po naše Mali svet ob Vrbskem jezeru. Popeljali smo se tudi okoli jezera ter se povzpeli na 851 m visok hrib, na katerem stoji 54 m visok razgledni stolp Piramidcnkogel, ki velja za najlepše koroško razgledišče. Od tod smo se odpeljali na Gosposvetsko polje, kjer smo si ogledali vojvodski prestol in staro Marijino božjepotno cerkev. Da bi si ogledali čim več zamejskih lepot, smo se proti domu vračali po drugi strani prek prelaza nad Jezerskim. Spotoma smo se zaradi kosila in žeje ustavili v gostišču ob Planšarskem jezeru. Zadovoljni in okrepčani smo zapustili Jezersko in v poznih večernih urah prispeli v Rovte. Rovlarski upokojenci blizu dospe Svete. Ivan KttVČlč rs »t KJ O O Logaške novice, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; grafična zasnova Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; naklada 3800 izvodov. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon 041 915 705, ob sredah od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail; logaske@logatec.si Ne nazadnje Meddruštveno srečanje gasilk V soboto, 15. julija letos, je bilo v Lazah 9. meddruštveno srečanje gasilk, ki so se ga udeležile gasilke iz devetnajstih prostovoljnih gasilskih društev oziroma šestih občinskih zvez, in sicer iz Cerknice, Loške doline, Postojne, Ilirske Bistrice, Brezovice in Logatca. Spretno z vozli. (iasilke, razdeljene v tri starostne skupine, so se pomerile v gasilskem mnogoboju, kije obsegal praktični preizkus v trojnem napadu ter teoretično znanje s testi. Po končanem tekmovanju je bila pred gasilskim domom v Lazah svečana podelitev pokalov in diplom. (iasilke so po skupinah dosegle naslednje razvrstitve: v A skupini: I. Laze, 2. Unec, 3. Iloledršiea; v B skupini: l.Laze, 2. [vanje selo, 3. Iga vas; med veterankami: 1. Ilirska Bistrica. Slovesnosti ob razglasitvi rezultatov so se udeležili logaški župan Janez Nagode, predsednica GZ Logatec Marinka Ccmpre 1'urk in predstavnik zavarovalnice Triglav iz Postojne. Po razglasitveni slovesnosti je bila veselica. Domači gasilci so za vse obiskovalce poskrbeli z odličnimi jedrni na žaru, /.golažem in dobro pijačo. Za plesno glasbo je poskrbel ansambel Notranjci. Besedilo in joto: /'rance lirus Misel Poklanja jo študijski krožek Žarek »Nobena pot ni dolga, če po njej hodimo s prijateljem.« (Japonski pregovor) Čuvajnica številka 438 Potem ko so daljnega leta 1857 v stari Avstro-ogrski odprli Južno železnico Dunaj - Trst, so za nemoten promet in varen prehod proge skrbeli čuvaji, ki so odpirali in zapirali signale in zapornice, kjer so ceste prečkale železniško progo. Vse od Ljubljane do Sežane je ob majhni železničarski hiši v Raskovcu ob progi ohranjena le še ena edina lesena čuvajnica s številko 438 in z. oznako delovnega mesta 12. Za ohranitev čuvajnice so si prizadevali Jcrinovi in Gabrovškovi, katerih predniki so opravljali čuvajsko službo. >«■-# M Srečanje starožitnosti z novodohnostjo. Sedanji lastnik Frane Rupnik je zamenjal že kako desko in strešno opeko, ker bi se sicer čuvajnica pri kilometrskem kamnu 605,4 že podrla (po pripovedi naj bi ta kamen označeval razdaljo do Beograda). Sodobne elektronske naprave so zamenjale čuvaje in lesene hišice-čuvajniec, ki smo jim domačini rekli »vahl nec«, kjer so uniformirani možjezželezničarsko kapo na glavi in rdečo zastavico ob sebi skrbeli za varnost železniškega prometa. Mordit bi bilo prav, ko bi železnica v dogovoru z občino ohranila to muzejsko »valit nco« številka 438 tudi za spomin na čase Franca Jožefa. Besedilo in joto: France Brus Devetdeset let Antona Bizjaka V soboto, 27. maja letos, je član Društva invalidov Anton Bizjak iz Rovt, ki sedaj biva v Domu starejših v Grapovčniku, praznoval svoj devetdeseti rojstni dan. Poleg domačih sta ga ob visokem življenjskem jubileju obiskali tudi predstavnici Dl Logatec, mu čestitali za osebni praznik, mu izročili šopek in se z. njim zadržali v daljšem pogovoru. Anton jc za svojih devet križev dokaj «MK Zelo Bhj^^jjŽ"*'*" pogovarja, zato ga je obisk predstavnic Dl zelo razveselil. J Anton Bizjak - , devetdeselletnik. 1'oto: O. Mihevc Franc Brus I SD O O CM 1» CL> CICU cfl CU so o I—I Računovodski servis s tradicijo! 15 /ef fj Računovodstvo, • davki, bilante k svetovanje... Voljčeva testa 1, Vrhnika 01/750-28-40, E-mail: info@a-enter.si P METREL Mehanika sestavni deli in naprave METREL Mehanika d.o.o. Ljubljanska cesta 80, 1354 HORJUL SLOVENIJA Tel.: +386(1)7558-200 Fax:+386 (1) 7558-226 http://www.metrel-mehanika.si E-mail: mehanika@metrel.si Smo uspešno podjetje z več kot 40-letnimi izkušnjami pri izdelavi kovinskih polizdelkov. Proizvodnja poteka v novozgrajenih prostorih s sodobno opremo. Zaradi rasti in tehnološkega razvoja podjetja vas vabimo, da se nam pridružite. Zaposliti želimo nove sodelavce: Operaterja za CNC krivljenje IV. ali V. stopnja izobrazbe strojne smeri delovne izkušnje na podobnih delih Operaterja za CNC struženje, rezkanje IV. ali V. stopnja izobrazbe strojne smeri delovne izkušnje na podobnih delih Delavce za razna kovinarska dela z znanjem obdelave pločevinastih izdelkov Delavce za priučitev za razna dela v proizvodnji Ponujamo ustvarjalno delovno okolje, stimulativno nagrajevanje in dobre možnosti za strokovni razvoj. Prijave z opisom delovnih izkušenj ter dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naš naslov METREL MEHANIKA sestavni deli in naprave d.o.o., Ljubljanska cesta 80,1354 Horjul. Informacije na telefon 7558 302 ali 7558 - 357. Rok prijave velja od 22. septembra 2006 naprej. VODENA REKREACIJA Dl GRCZAPOLJE □ UBDOESBB URNIK BAZENA M*., sre., pet.: od 15. do 22. Pon., čet.: od 20. do 22. Sob., ned., prazniki: od 9. do 22. URNIK SAVN Pon., tor., čet.: od 16. do 22. Sre., pet.: od 12. do 22. Sob., ned., prazniki: od 9. do 22. R€ROBIKR pilates, HI-LO, step, TNZ... VODNR R6ROBIKR PL6SNI T6ČRJI JUTRRNJR T€lOVRDBR VRJ