Četrtek, 17. novembra 2005, št. 46, leto X., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK Četrtek, 17. novembra 2005, št. 46, leto X., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK Demokracija Peterle proti Bajuku Dogajanje pred sobotnim kongresom Noue Slovenije v Novi Gorici kaže, da bo sedanji predsednik Andrej Bajuk tudi v prihodnje vodil stranko, saj so se glavni pretendenti Neuradno se govori, da se tožilstvo pripravlja na preiskavo v DZS. Preiskava naj bi se še posebej nanašala na delo predsednika uprave Bojana Petana. DISKURZ Dr. Milan Zver Šola - prenašalka znanj in vrednot SLOVENIJA - Ozadje n sporov na železnicah INTERVJU Dr. Janez Šušteršič Sindikati a priori proti reformam MINISTER PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJ (S) Najdi.si »> Najdi.si podpira fotografski projekt "Grafiti Ljubljane" avtorja Dušana Ježa, kije pred časom z digitalnim fotoaparatom posnel grafite našega glavnega mesta >» Fotografije je likovno nadgradil s pomočjo računalnika, vendar osnovne sporočilnosti grafitov ni spreminjal »> Projekt je v celoti namenjen prizadevanjem za zmanjšanje vseh oblik nestrpnosti med ljudmi »> Izbor fotografij si oglejte na naslovu www.naidi.si/grafiti »> 9 Spomin na pesnika Daneta Zajca smo pokopali konec oktobra pri Sv. Trojici nad Domžalami, blizu njegovega rodnega doma. U primežu starih kadrov Peterle proti Bajuku Dogajanje pred kongresom Nove Slovenije, ki bo 19. novembra v Novi Gorici, kaže, da bo sedanji predsednik Andrej Bajuk zagotovo vodil stranko do naslednjega volilnega kongresa, saj so se drugi glavni pretendenti za to mesto odpovedali kandidaturi. Pobegnil LDS Neuradno smo izvedeli, da se tožilci pripravljajo na preiskavo v družbi DZS. Se posebej naj bi bil pod drobnogledom predsednik uprave Bojan Petan. 18 Ozadje sporov na SZ 22 Slabe ceste - rana Koroške 24 Sporni kohezijski regiji 31 Izigrana dvojezičnost w i. , Reševanje vprašanja dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem se kljub diplomatskim obljubam vse bolj oddaljuje. Odstranitev dvojezičnih napisov v vasi Bela pri Železni Kapli prejšnji teden pa je bila kaplja čez rob. 34 Sindikati a priori proti reformam Pogovor z dr. Janezom Šušteršičem Če pa nekdo pogleda samo eno stran, lahko naredi tudi demonstracije. Vendar po mojem mnenju vodstva sindikatov najbrž tako razumejo začetek socialnega dialoga o teh ukrepih; v začetku se morajo zelo ostro postaviti, da bodo potem lahko popuščali. 44 Šola oblikuje človeka 56 Preglednejše sofinanciranje Ministrstvo za šolstvo in šport na področju športa načrtuje nekatere spremembe Demokracija, p.p. 4315, Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01-434-54-63 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si; faks: 01-434-54-62; Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Mitja Volčanšek, Gregor Drnovšek, Ana Müllner, Peter Avsenik; kolumnisti: dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; fotografija: Gregor Pohleven (urednik fotografije), Reuters; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Andrej Lasbaher; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Fotografija na naslovnici: Irena Herak/Finance Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, St. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. ПШППНВ ШшШШШШшвШ Peterletovi kritiki se čudijo, da se Peterle kot deklarirani krščanski demokrat in kot član predsedstva evropske konvencije o prihodnosti Evrope ni jasno in odločno zavzel za omenjanje krščanskih korenin v preambuli evropske ustavne pogodbe. Predkongresno dogajanje v Novi Sloveniji je prejšnji teden doseglo vrhunec. Po četrtkovi seji sveta NSi sta se kandidaturi za predsednika stranke odpovedala tako Ljudmila Novak kot Lojze Peterle. Kandidaturi se je odpovedal tudi gospodarstvenik Miran Kramberger. Ljudmila Novak je sporočila, da raje kandidira za podpredsedniško mesto, "ker s položaja evropske poslanke ne bo mogla narediti toliko, kot je potrebno in pomembno za vladno stranko". Očitno je presodila, da nima realnih možnosti za uspeh oziroma da se je nekoliko precenila. Drugače je ravnal njen kolega, evropski poslanec Lojze Peterle, ki je jezno zatrdil, da je različnim notranjim in zunanjim vplivom uspelo v precejšnjem delu stranke ustvariti oceno, da bi bila njegova kandidatura nevarna za stranko in koalicijo. Šlo naj bi predvsem za pisanje dr. Boštjana M. Turka o tem, da je Peterle v Centralni aktivni evidenci, to je udbovski evidenci, uvrščen v kategorijo njenih stalnih in občasnih virov znotraj Rimskokatoliške cerkve. Peterle je že v času, ko je evidenca prišla v javnost, svoje sodelovanje z Udbo zanikal. Ker pa se Peterle naTurkovo pisanje v zadnjem času ni odzval, je slednji s svojim pisanjem nadaljeval in obtožil Peterleta, da udbovska evidenca pojasnjuje njegovo ravnanje v času tranzicije oziroma nekatere njegove nespametne politične poteze v preteklosti. Spor med Peterletom in Turkom naj bi se končal na sodišču, saj prvi napoveduje tožbo proti Turku. Potem ko je Peterle oznanil, da ne bo kandidiral za predsednika stranke, je začel na veliko kritizirati stranko in njenega predsednika (nekoliko bolj blago je to počel v prejšnjih mesecih). Po njegovo Nova Slovenija ne deluje dobro, nima jasnega profila, v koaliciji premalo odločno zastopa svoje interese, komunikacija med vodstvom in lokalnimi odbori naj ne bi delovala, predsednik stranke naj ne bi imel izdelanega stališča do reform ... "Govori predsednik vlade, vodil jih bo minister brez listnice, časovnico bo naredil generalni sekretar, javna naročila bo prevzel Virant, naš minister, ki ima politično odgovornost, pa pravi, da še nima komentarja." Po Peterletovem mnenju v Sloveniji ta čas ni prave krščanskodemokratske stranke, zaradi česar si bo on še naprej prizadeval zanjo. To pomeni nezaupnico Novi Sloveniji -krščansko-ljudski stranki, ki je naslala tudi na podlagi Slovenskih krščanskih demokratov, stranke, ki jo je Peterle s svojim hitrim združevanjem s Podobnikovo SLS, kot pravijo Peterletovi kritiki, zapravil. Nenavadno namreč je, da se Peterle kot deklarirani krščanski demokrat in kot član predsedstva evropske konvencije o prihodnosti Evrope ni jasno in odločno zavzel za omenjanje krščanskih korenin v preambuli evropske ustavne pogodbe. Čudijo se tudi, da vevropskem parlamentu ni glasoval proti resoluciji, s katero je evropski parlament podprl začetek pristopnih pogajanj s Turčijo, saj so krščanskodemokratski politiki v Evropi skeptični do vključevanja Turčije v EU. Njegova strankarska kolegica Ljudmila Novak se je v tem primeru vzdržala. Kritiki še opozarjajo, da je imel Peterle vso možnost, da bi se kot predsednik sveta Nove Slovenije aktivneje vključeval v slovensko notranjo politiko in pomagal k prepoznavnosti te stranke, namesto da se zaradi lastnega uveljavljanja ukvarja z nekakšnimi evropski večeri, ki jih vodi, in s številnimi drugimi aktivnostmi. Zato ne preseneča nedavna javnomnenjska anketa, ki naj bi bila narejena za potrebe NSi, da ljudje Peterleta praktično ne povezujejo z NSi. Lojze Peterle je kot predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade nedvomno veliko naredil za Slovenijo. Bil je tudi eden ključnih osamosvojitvenih politikov. Po vstopu SKD v koalicijo z LDS pa je začel delati politične napake, ki so jeseni 1996 privedle do drastičnega padca njegove stranke. SKD je dosegla najslabši volilni izid med vsemi tremi pomladnimi strankami. Za nameček se mu je "zgodil" še Ciril Pucko. V naslednjih letih se je nezadovoljstvo s Peterletom znotraj stranke nadaljevalo. Stalno so se mu dogajale nekakšne alternative, ljudska krila in podobno. To se je ne nazadnje pokazalo na združitvenem kongresu SLS in SKD, ko je imela vsaka stranka po pol poslancev, vendar je kljub temu gladko zmagal Franc Zagožen, saj je zanj glasovalo tudi veliko poslancev SKD, ki niso marali Peterleta. Zato njegove ostre kritke na račun Andreja Baju-ka presenečajo, saj se sam pri vodenju SKD ni kdo ve kako dobro izkazal. Zdi se, da so napadi tranzicijske levice in njenega agitpropa na predsednika NSi Andreja Bajuka v stranki pustili posledice. Peterle jih je poskušal obrniti sebi v prid. Zaradi uspeha na evropskih volitvah se je začel precenjevati. Sedanji zaplet s Turkom dokazuje, da bi se mu, če bi se vrnil v slovensko notranjo politiko, začele dogajti stvari, ki so se mu dogajale že v prejšnjem desetletju. Očitno je, da Andrej Bajuk ni idealen predsednik stranke, kljub temu pa je najboljši ta čas. Skupaj z Janšo je porok političnih sprememb, ki so se zgodile z lanskimi parlamentarnimi volitvami. Bajukov presenetljivi protikandidat na kongresu pa bo Franc Vovk, vsekakor indikator razpoloženja v stranki. Metod Berlec tri pike... Diskriminacija Franci Kek je nedavno vložil zahtevo za presojo ustavnosti novega zakona o RTV, ker naj bi le-ta v predvolilnih nastopih diskrimi-niral zunajparlamentarne stranke. Če zadevo nekoliko ponazorimo, bi to pomenilo, da bodo odslej imeli prednost na televizijskih in radijskih programih le tisti, ki so "noter padli" ali so, kot se po novoslovensko reče, "in". Tisti, ki so zunaj, pa bodo tako še bolj zunaj kot prej. Ali povedano drugače: če bodo v neki vasi kandidirali Janez, Jože, Micka, Pepca in Fran-celj, bodo prvi trije, ker so že člani krajevne skupnosti, imeli na lokalni televiziji na voljo 40 minut od skupaj enourne oddaje, Pepca in Francelj pa se bosta morala zadovoljiti z dvajsetimi minutami predstavitve, ker na prejšnjih volitvah pač nista "noter padla". Zadeva je pravzaprav strašljiva, čeprav se varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek ob tovrstni diskriminaciji še ni oglasil. Tisti, ki so bili doslej zunaj, bodo še bolj izoliram, tisti pa, ki so v parlamentu, bodo imeli še več privilegijev. Sliši se podobno kot komentar sindikatov glede reform, češ, bogati bodo še bogatejši, revni pa še večji reveži kot sedaj. Videti je, da je vse skupaj zelo usklajeno z nedavno nedeljsko božjo besedo (prilika o talentih): "Kdor ima, se mu bo dalo, kdor pa nima, se mu bo vzelo še tisto, kar ima." Nič čudnega, da mediji na ves glas razglašajo, da Cerkev podpira razslojevanje, kapitalizem, diskriminacijo in še kaj, če pa jemlje revežem in daje bogatim. Povrh vsega pa ima še religijski monopol, kot trdita sociolog religije dr. Marjan Smrke in ekonomist dr. Mičo Mrkaič. Da, monopol je očitno res takšen, da lahko celo sloviti Mercator vsak čas propade. A izkušnje kažejo drugače, saj je celo ob nedeljah v "rdečih cerkvah", kot se zadnje čase imenujejo Mercatoijevi trgovski centri, vse več ljudi in tega ne bi mogel preprečiti niti novi zakon o nedeljskem delovnem času trgovin, ki ne more zlomiti čedalje agresivnejšega liberalizma. Morda bo pa imenovanje novega ljubljanskega pomožnega škofa, strokovnjaka za liberalizem, kaj pomagalo. In če se vrnemo k tako popularnim ustavnim presojam: nobeno presenečenje ne bi bilo, če bi recimo Cerkev svete preproščine vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o verski svobodi, potem ko sta IDS in SD vložila zahtevo za ustavno presojo novele zakona o policiji (seveda tisto točko, ki predvideva uvedbo policijskega kurata), češ da diskriminira nekatoličane. Če bi bilo po Potrčevo, bi morali namreč uvesti še duhovno oskrbo za neverne. Za šolanje kura-tov bi lahko poskrbeli kar v "rdečem lemena-tu" na Kardeljevi ploščadi. Diskriminacija bi bila tako odpravljena... Gašper Blažič h-umor diktafon "0 isti stvari ne bom dovolil dveh komisij, kajti to bi bilo v nasprotju z zdravo pravno pametjo." (Predsednik državnega zbora France Cukjati zna tudi "zaropotati".) "Tisti, ki ga večkrat pogledaš in ima določene momente, na katere posebej padeš, določene igralke, določene poze." (Max Modic je razložil definicijo dobrega pornofilma.) "Ob tej glasbi se v človeku porodi močna želja, da se pevske kariere ne bi močneje oprijela še tanajnovejša mišica Sanja Grohar." (Glasbeni ocenjevalec Blaž Tišler je po poslušanju najnovejše zgoščenke Rebeke Dremelj ugotovil, da lepota in glasbena kakovost očitno ne hodita z roko v roki.) "Mogoče je, da je Maribor čisto nor, ampak Ljubljana pa je bolana, kar zadeva posamezna ravnanja v LDS." (Jelko Kacin ni prav zadovoljen z delovanjem svoje stranke niti v slovenski prestolnici niti v štajerski metropoli.) "Če je točno, kar so poročali posamezni mediji, potem je to drastičen primer nedržav-niškega obnašanja in poskus vsiljevanja rešitve na Kosovu." (Svetovalec predsednika SCG Vladeta Jankovič bi slovenskemu predsedniku Janezu Drnovšku zaradi njegovih izjav o Kosovu pošteno navil ušesa.) "Enostavno bi zase lahko rekla, da sem hu-diček z angelskim obrazom." (Natalija Osolnik je živ dokaz, da videz vara.) "Prekratke so in ne zdijo se mi več udobne." (Nekdanja članica skupine Spice Girls Emma Bunton bo punčkaste obleke vrgla v smeti.) "Janez Janša ima trdo kožo. In tudi jajca." (Ekonomist Jože P. Damijan meni, da imamo Slovenci zelo vzdržljivega predsednika vlade.) "Izrael je zelo težavna država. Zato je zanimivo biti novinar v njej." (Zgodovinar in novinar Tom Sagev zna uživati tudi v težavah.) "Na pomembnih mestih po novem niso več 'old boys', ampak 'baby boys"." (Tajnik SD Dušan Kumer ni zadovoljen, ker na površje prihaja "jara gospoda".) "Jaz sem še vedno isti 'drekec', kot sem že celo življenje." (Pevka Neisha se ne počuti nič kaj zvezdniško.) modrosti tedna "Tako evropski kot domači šolski koncepti govorijo o nujnosti celostne vzgoje. Pod tem razumemo telesni, duhovni in duševni razvoj človeka, ki se mora razvijati v vse razsežnosti. Ne moremo pristati ne na kolektivistični ne na individualistični model vzgoje in izobraževanja. Znanje in izobrazbo je treba etično, estetsko in duhovno oplemenititi, saj samo na ta način razvijamo tisto holistično vizijo človeka, ki edina lahko prepreči, da se človeštvo ne bo ujelo v nove pasti skrajnih ideologij in totalitarizmov." (Premier Janez Janša) • •• "... zakaj moramo vsi davkoplačevalci, tudi verni, subvancionirati razne kulturnike te ali druge alternativne usmeritve, ki so si v svojih delih, inštalacijah, performansih in še čem privoščili norčevanje iz zgodovine, kulture in veroizpovedi lastnega naroda? /.../ Vprašanje zagovornikom realsocialističnega modela ločenosti Cerkve od države pa je, v čem mislijo, da so umetniki, kulturniki in alternativci, ki se napajajo iz državnih jasli, bolj koristni za državljane kot pa recimo duhovniki katere koli od treh najbolj prisotnih veroizpovedi v Sloveniji." (Novinar Uroš Kopavnik) 0 predlaganih davčnih spremembah Toš prozi s tožbo Svetniška skupina ljubljanske SDS je na tiskovni konferenci prejšnji teden predstavila vsebino pisma, ki ga je svetnikoma Dimitriju Kovačiču in Petru Sušniku poslal ljubljanski odvetnik in v zgodbo o parkirišču na Trgu republike vpleteni Andrej Toš. Pismo jima je poslal zaradi njune vložitve prijave na organe pregona, s katero sta hotela opozoriti na to, da je Toš v času, ko je bil predsednik nadzornega sveta Holdinga Ljubljana, imel pomoč oblastnih struktur za prenos ozemlja, ki je bilo ocenjeno kot javno dobro, v zasebno last. Kot sta dejala Kovačič in Sušnik, je pismo, v katerem Toš grozi s sodnim postopkom, nekakšen poskus vplivanja na nadaljnje delovanje ljubljanske SDS. Sušnik je dejal, da Toš verjetno niti ne pričakuje odgovorov na vprašanja o stvareh, o katerih nista nikoli govorila, ampak so vsa njegova vprašanja vezana na garažno hišo pod Trgom republike, česar pa Kovačič in Sušnik v podani prijavi nista omenjala. Njiju in ljubljansko SDS zanima le ploščad Trga republike, za katero menijo, da mora ostati prostor javnega dobrega. Sušnik je svoj nastop pomenljivo sklenil: "Slovenija je edinstveni primer v tranziciji, kjer je mogoče trgovati z javnimi površinami, ljubljanska županja pa o tej temi molči, kot da se ne bi dogajalo nič." Dimitrij Kovačič je dejal, da se ne bodo ustrašili Toševe grožnje, temveč bodo še naprej v skladu z zakonom opozarjali na nepravilnosti. S prijavo so želeli le ustrezno preiskavo pristojnih organov, da bi lahko sprožili nadaljnje ustrezne postopke. "Če se je gospod Toš prepoznal v teh zadevah, je to njegov problem," je še dejal Kovačič. Odziv Andreja Toša je precej nepričakovan, kar daje slutiti, da nima pretirano čiste vesti. Vsi skupaj pa čakamo tudi na odziv Danice Simšič, ki o tej temi javno še ni govorila, čeprav smo to pričakovali že tedaj, ko je zadeva prišla v javnost. G. D. Mestna svetnika Peter Sušnik in Dimitrij Kovačič se nista ustrašila groženj Andreja Toša s tožbami. V ljubljanski SDS bodo še naprej opozarjali na nepravilnosti tako v tem primeru kot v vseh drugih. Fides preklical stavko Predstavniki Fidesa so se po preklicu oziroma preložitvi stavke sešli z ministrom za zdravje Andrejem Bručanom. Stavkovni odbor sindikata Fides je pretekli četrtek preklical opozorilno stavko, napovedano za 15. november, oziroma jo je prestavil za nedoločen čas. "Zadovoljni smo, da stavke ne bo, saj bi povzročila veliko težav. I\le zaradi direktorjev, temveč zaradi pacientov," je po seji stavkovnega odbora dejal predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Konrad Kuštrin. Kot je znano, je Fides kot razlog za stavko navajal predvsem to, da zdravstveni zavodi ne spoštujejo kolektivne pogodbe o načinu plačevanja dežurstva. A pogodba po mnenju direktorjev zdravstvenih zavodov presega njihove pristojnosti, saj spreminja način plačevanja dežurnih ur zdravnikom. Prav zato so se pred časom izrekli o pomanjkanju pravih razlogov za stavko. Predstavniki Fidesa so se med drugim odločili, da svoje zahteve spremenijo. Odslej naj bi vztrajali pri lanskem dogovoru z nekdanjim ministrom Dušanom Kebrom. Navzočnost zdravnika na delovnem mestu naj bi se po tem predlogu štela kot delovni čas, dežurstvo pa bi se delilo na tako imenovane aktivne in neaktivne ure, ki bi bile plačane stoodstotno glede na izhodiščni količnik. Na predlog se je odzval tudi zdajšnji minister za zdravje Andrej Bručan in se že srečal s predstavniki Slovenskega zdravniškega društva, Zdravniške zbornice Slovenije in sindikata Fides. Bručan je izrazil upanje, da bi se že v tem mandatu zadeve uredile tako, da bodo zaposleni res plačani po opravljenem delu. P. A. Forum SDS za kmetijstvo in podeželje je na 4. redni seji podprl spremembe davčne zakonodaje za področje kmetijstva in gozdarstva, ki jih je predlagala vlada. Izvršilni odbor foruma se je po obravnavi predlaganih sprememb zavzel še za tri poglavitne spremembe in dopolnitve vladnega zakonskega predloga. Pri opravljanju kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji bi bili priznani normirani stroški v višini 70 odstotkov ustvarjenih prihodkov, prag za poenostavljeno ugotavljanje osnove pa bi se povišal na 10 milijonov tolarjev prihodkov. Zavzeli so se tudi za povečanje zneskov preostalih dohodkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, od katerih se ne bi zaračunavala akontacija dohodnine, na 100.000 SIT. Tretja sprememba oziroma dopolnitev foruma pa zahteva povišanje odstotka za priznavanje investicijske olajšave z 20 odstotkov na 35 odstotkov dejan- skih, z računi dokazanih vlaganj v osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost. Po besedah predsednika Foruma SDS za kmetijstvo in podeželje Marjana Golavška bi predlagane spremembe pomenile poenostavitev postopkov in primernejšo obdavčitev kmetijskih in gozdarskih dejavnosti od veljavne davčne zakonodaje. S predlaganimi spremembami naj bi bil odpravljen tudi problem za zavezance, ki opravljajo omenjeno dejavnost v malem obsegu (npr. vinarji, vrtnarji, oljkarji, dopolnilne dejavnosti na kmetiji...). L. K. Predlagane davčne spremembe Foruma SDS za kmetijstvo in podeželje bi pomenile poenostavitev postopkov in primernejšo obdavčitev. Cerkev in reforme Kaj imajo skupnega nemiri v Franciji in napovedane gospodarske reforme v Sloveniji? Povprečen Slovenec bo najprej pomislil na znano krilatico, da bodo z uvedenimi reformami bogati še bogatejši, revni pa še revnejši, pa čeprav za zdaj še ni raziskano, kakšen vpliv bodo reforme dejansko imele na socialno razslojenost. Lahko je sicer moralizirati, češ da so nemiri v Franciji dovolj jasno opozorilo slovenski vladi, naj se ne igra s socialnimi pravicami, toda problem je prav v tem, da socialnih pravic ni mogoče zagotoviti brez uspešnega gospodarstva, saj se takšen sistem prej ali slej iztroši. Poleg tega je Janša prevelik političen lisjak, da bi si na poceni način zapravil zaupanje volivcev, čeprav se po drugi strani zaveda, da so za dolgoročno korist države potrebne tudi žrtve, kar se bo bržkone poznalo pri javnomnenjski podpori in čez tri leta na volitvah. Pojavlja pa se tudi vprašanje, kakšno vlogo ima pri tem Cerkev, ki je prek komisije Pravičnost in mir reforme načelno, a previdno podprla. Spomnimo se: Katoliška cerkev je v slovenskem prostoru pred kakšnim njem času dobila vrnjenega kar nekaj nacionaliziranega premoženja, kar prinaša veliko odgovornost ne le pri njegovem upravljanju, ampak tudi glede njegove prave namembnosti. Zagotovo ne bi bilo modro, če bi se ves trud Cerkve vrtel le okoli vrnjenega premoženja kot takega, kajti "časne dobrine", kot premoženje imenujejo cerkveni dokumenti, ne morejo biti same sebi namen, ampak morajo a mizi slovenske diplomacije leži še vroča ponudba naše južne sosede o arbitraži glede meje na morju, na katero se naša stran ni takoj odzvala, saj želi zagotovila, da bo drag in dolgotrajen postopek, kakršen je mednarodna arbitraža, obravnaval celotno mejo med državama, torej tudi odprta vprašanja glede kopenske meje. A povsem nepričakovano je te dni prišla v jav- Prazna grožnja nja, drugačno od arbitraže. Hrvaški Novi listje pri poročanju o sprožitvi arbitraže namignil na neuradno možnost ustavitve arbitražnega postopka, če bi obe strani dosegli sprejemljiv dogovor, hrvaški predsednik Sljepan Mesičpa je za isti časnik pojasnil, da je treba vsako vprašanje med državama reševati ločeno, in če obstaja dolg zaradi električne energije, ga je treba poravnati. Z arbitražami daje Zagreb lažen vtis, da mu je do čimprejšnje rešitve sporov. bitisredstvo financiranja verskega, socialnega in izobraževalnega poslanstva Cerkve. In tu se pojavi problem - ali slovenska javnost sploh zaznava to poslanstvo, če nekako ne more logično povezati vrnjenega premoženja na eni strani in financiranja socialnega zavarovanja duhovnikovna drugi? Ta razkorak namreč porazno vpliva na javnomnenjsko podobo Cerkve. Pri vsem tem pa je nenavadno, da ta ali oni slovenski publicist podtakne komisiji Pravičnost in mir, češ da je njena izjava o reformah le "prevod Mrkaičeve prostodušnosti v bolj izviren jezik", po drugi strani pa se je prav dr. Mičo Mrkaič spomnil obračunati s Cerkvijo ter nost novica, da je Hrvaško elektrogospodarstvo že v začetku novembra sprožilo druge vrste arbitražo. Na Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov s sedežem v Washingtonu je proti naši državi sprožilo arbitražni postopek zaradi nedobavljene energije iz Jedrske elektrarne Krško (JEK). Hrvaški partner naj bi bil upravičen do odškodnine za nedobavljeno energijo v času od konca junija 2002 do sredine aprila 2003, ko naj bi bila Hrvaška zaradi odlašanja Slovenije pri ratifikaciji meddržavne pogodbe o skupni elektrarni prisiljena električno energijo uvažati. Šlo naj bi za več deset-milijonov dolarjev vredno tožbo. Podpora reformam ne pomeni, da se je Cerkev odpovedala socialni državi. stoletjem odigrala vlogo pobudnice socialnega gibanja, katerega namen je bil zavarovati slovenskega delavca in kmeta pred izkoriščanjem. Glavno vlogo pri tem socialnem gibanju je odigral duhovnik Janez Evangelist Krek, čeprav se vedno znova pojavljajo stališča, da je Cerkev vedno bila in je še vedno na strani kapitala. Realno gledano podpora reformam ne pomeni, da seje Cerkev odpovedala socialni državi. Res pa je, da je v zad- vlado, ker naj bi slednja z novim zakonom o verski svobodi zagotovila kritje socialnega zavarovanja duhovnikom, s tem pa naj bi dejansko negirala vsa prizadevanja za reforme. Toda zgrešeno bi bilo, če bi področje vere zožili na ekonom-sko-tržno raven, kajti poanta zakona o verski svobodi je prav v tem, naj bi s subsidiarnostjo dolgoročno finančno razbremenil državo. Gašper Blažič Slovenski minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je, začuden nad korakom hrvaške strani, odškodninski zahtevek zavrnil kot neutemeljenega, saj je bila energija iz JEK Hrvaški ves čas na voljo, le da je ta raje uvažala cenejšo energijo od drugod. Vizjakovo začudenost pojasnjuje dejstvo, da sta se le dan prej s hrvaškim ministrskim kolegom dogovorila, da bo slednji hrvaški vladi posredoval pobudo za rešitev vpraša- Ob Mesičevi izjavi se upravičeno sprašujemo, kako lahko Hrvaška hkrati pozablja na svoje dolžnosti do Slovenije prav vprimeru JEK, saj od leta 2001 pa vse do danes še ni ustanovila sklada za razgradnjo nukle-arke, kot od nje terja meddržavna pogodba. A dvoličnost v odnosih s slovensko sosedo očitno ni osamljen pojav. Kot lahko sklepamo, gre prej za usklajeno taktiko hrvaškega političnega vodstva, da v pomanjkanju pravih argumentov s takšnimi in podobnimi eklatantnimi potezami "pokaže mišice". S sprožanjem arbitražnih pobud in predlogov zanje daje Zagreb lažen vtis, da mu je do čimprejšnje rešitve odprtih sporov, hkrati pa na ta način diktira tempo slovenski diplomaciji. Namige o mogočem preklicu arbitražnega postopka je treba gledati prav v tej luči; ne gre za kakšno prijateljsko popuščanje stari sosedi, temveč za diktiranje za Hrvaško ugodne rešitve, ki bi jo sicer le stežka dosegla. Mitja Volčanšek Dr. Janko Kos Daneta Zajca smo pokopali konec oktobra pri Sv. Trojici nad Domžalami, blizu njegovega rodnega doma. Ta dom so med vojno požgali nemški vojaki. Spominjam se ga, kakršen je bil tik pred vojno, ko smo k Zajčevim prišli na družinski obisk - moj oče, kipar Tine Kos, in Danetova mati sta bila brat in sestra. Blizu hiše je stal gozdič, tu smo se otroci nerodno prestopali, tuji drug drugemu, kot so si tuji mestni in kmetiški otroci. Danetu je bilo deset let, meni nekaj manj. Spomin na pesnika Med vojno so nas v Ljubljani dosegle vesti o očetovi smrti in požgani hiši. Lepega dne se je prikazal starejši brat, dali smo mu staro pelerino, v tej je odšel v partizane in kmalu padel pri Trebnjem. Pokopan je v skupnem grobu, njegove ostanke je prepoznala Danetova mati. O tem govori pesem Jalova setev iz leta 1957. "Spoznala bi njegovo lobanjo po njegovih belih zobeh, je dejala mati." Drugi brat je padel pri Železnikih. Takoj po vojni smo jih obiskali na Vrhpoljah pod Sv. Trojico, tja so se preselili med vojno. Danetu je bilo šestnajst let. Pokazali so nam jamo v gozdu, postlano z listjem, pokrito z vejami. Sem seje zatekal in pisal prve pesmi; spominjam se velikega zvezka, popisanega z verzi Prihodnje leto so se preselili k Mariji Snežni v Slovenskih goricah, nakmetijo pregnanih Nemcev. Tja sem dve leti prihajal na počitnice. Daneta naj bi inštruiral matematiko. Ležala sva pred hišo, bolj kot z matematiko sva se ukvarjala s Kosovelom v obsežni Ocvirko-vi izdaji. Večeri so bili vroči, na take večere sva morala spremljati starejšo sestrično na skojevske sestanke. V nedeljo smo se spremljali k maši pri Mariji Snežni. Na mojo ali skupno željo? Toda teh čudnih let je bilo kmalu konec, Danetu so se množile takšne in drugačne težave. V svetu komunističnih laži se ni več znašel, leta 1951 je izbruhnil iz njega prezir, porojen iz besa in ponosa, kot bi rekla Oriana Fallaci. Oboje je ostalo v njem za zmeraj, skrito za blago molčečnostjo in ljubeznijo do vseh, ki jih je imel rad. Pretepu in aretaciji je sledil proces, moj oče mu je poiskal odvetnika v osebi predvojnega katoliškega politika Ivana Stanovnika, očeta poznejšega politika socialistične Jugoslavije. Proces seje iztekel povolj-no, sledila je težka vojaška služba. Leta 1953 je s pomočjo enega od stricev, poštnega uslužbenca, dobil službo pri pošti. Iz tega ga je leta 1955 rešilo knjižničarstvo v Pionirski knjižnici, najbrž po volji blagega direktorja Frančka Bohanca. Bolj kot zasebno sva se z Danetom odslej videvala pri Besedi Na njegove pesmi še nisem bil pozoren. Po koncu Besede je kot čez noč postal osrednji pesnik Revije 57, bil je že v uredniškem odboru. V Perspektivah je postal s Tarasom Kerma-uneijem njihov zadnji urednik. Njegova pesniška veljava je rasla od prve zbirke Požgana trava In v tej je najbolj odmevala Jalova setev, njeni zadnji verzi 'Tvoji beli, mladi zobje so bili jalova setev" so postali prva pesniška obsodba revolucije, še pred Smoletovo Antigono. Z nenavadno ihto ga je za te verze obtožil Tone Seliškar, ki je bil pred vojno tesen prijatelj mojega očeta, po vojni pa ne več. Podobno kot v Jalovi setvi je Dane tudi pozneje ostajal moralno in politično oster. V Perspektivah je bil nepopusdjiv zagovornik popolne kulturne svobode, z drugimi pesniki vred ni hotel sodelovati v jalovih pogovorih s Stanetom Kavčičem. Oblast je odklanjal z "besom in ponosom", ki ju je zdaj napajala velika pesniška samozavest V enem poznejših intervjujev je obžaloval, da se je pri Perspektivah znašel v druščini, ki ni bila prava. Mislil je na ideologe in nase kot na predmet ideološkega polaščanja. Če česa v življenju ni trpel, je bilo to tih sva se znova srečevala v krogih civilne družbe, pri Kulturnem forumu, v Jurčičevem skladu, nazadnje v Zboru za republiko. Povsod je ohranjal mirno zadržanost, toda "bes in ponos" sta ga navdihnila, da je v pravem trenutku izgovoril pravo ostro besedo, nazadnje kot podpisnik pisma Aidanu Whitu, samo-oklicanemu glasniku evropskega demokratičnega novinarstva, se pravi kulturnemu uradniku. In te je kot pesnik in državljan od aretacije v letu 1951 neizmerno preziral. Za božič leta 2004 mi je poslal v dar zbirko Dva s posvetilom - "pesmi za skromno povračilo za Tvoje velike besede o meni". Posvetilo me je presenetilo, vedel sem, da ne ceni literarnih zgodovinarjev in teoretikov, bili so mu posebna vrsta polaš-čevalcev, ki tiačijo pesnike v znanstvene predale. Moral sem ugibati, kaj sem bil izrekel o njem tako zelo vrednega pohvale. Je mislil na poročilo, ki sem ga napisal za SAZU, ko smo ga predlagali švedskim akademikom za Nobelovo nagrado? Toda to je bilo nekaj let pred posvetilom. Je slišal priznanje, ki sem ga mimogrede izrekel o njegovem ciklu "križevega pota", o teh vrhunskih verzih k Bernikovim podobam? Toda te besede so prišle do njega brez mene. In tako sem pomislil, da mu "So kot pesmi svetopisemskega psalmista, vendar takega, ki ne govori več Bogu, ampak le še samemu sebi. Ali pa morda upa, da ga nekje od blizu in daleč sliši skriti Bog?" prav polaščanje, takšno ali drugačno. Za takšno neodvisnost se mu zdaj ni bilo treba posebej truditi, njegovo pesništvo je bilo priznano z leve in desne, leta 1981 je odšel s Fulbrig-htovo štipendijo v New York, tega leta je prejel veliko Prešernovo nagrado, leta 1993 je postal član SAZU. V kulturnopolitičnem življenju je bil odslej navzoč zadržano, vendar opazno. Najdemo ga med podpisniki za Novo revijo. V devetdesetih le- je morda šla do srca kratka razlaga, napisana leta 2000, ponatisnjena v publikaciji, ki so jo konec leta 2004 njemu v čast pripravili njegovi mladi pesniški prijatelji. Končal sem jostole besedo o njegovih pesmih: "So kot pesmi svetopisemskega psalmista, vendar takega, ki ne govori več Bogu, ampak le še samemu sebi. Ali pa morda upa, da ga nekje od blizu in daleč sliši skriti Bog?" Vprašaj je bil moj, odgovor sem prepustil njemu. Temelj slovenskega izobraženstva Letošnja stoletnica Zavoda sv. Stanislava ni pomemben praznik le za Cerkev na Slovenskem, ampak tudi za slovenstvo. Zavod je postal prva popolna slovenska gimnazija. Osrednjemu pomenu te cerkvene ustanove je bila primerna tudi slavnostna akademija, ki je bila v nedeljo zvečer v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Uvodna nagovora sta imela ravnatelj zavoda dr. Anton Jam-nik in ljubljanski nadškof Alojz Uran. Slednji je poudaril vlogo tedanjega knezoškofa Antona Bonaventure Jegliča, ki je v praksi izpeljal zamisel o popolni slovenski gimnaziji, iz katere je izšel marsikateri kasnejši nosilec cerkvenega in javnega življenja. Zavod je v svoji dolgi zgodovini preživel prisvojitev s strani okupatorja in kasneje revolucionarne oblasti. Ta je objekt dodelila vojski, preden je bil leta 1991 končno vrnjen Cerkvi, ki je dve leti pozneje znova obudila dejavnost zavoda. V njegovem sklopu deluje danes Škofijska klasična gimnazija, ki je med najbolj cenjenimi srednješolskimi ustanovami na Sloven- je bilo podlaga za ustanovitev slovenske univerze po prvi svetovni vojni. Janša je omenil nekatere pomembne profesorje, ki so poučevali na tem zavodu, na primer jezikoslovca dr. Antona Breznika in slovenista Jakoba Šolarja, likovnika Staneta Kregarja in glasbenika Matijo Tomca, pozabil pa ni niti navelike osebnosti, ki so iz njega izšle. To so bili prof. Janko Moder, dr. Stane Gabrovec, dr. Joža Mahnič, dr. Kajetan Gantar in upokojeni nadškof dr. Alojzij Šuštar. V delovanje zavoda sta ostro posegla nacionalsocialistični in komunistični totalitarizem, je ugotavljal premier, ki sta šolo spremenila "v kasarno, v koncentracijsko taborišče in v kraj, od koder so bili tudi številni njeni nekdanji dijaki poslani v smrt". Stavbo je Demosova vlada za božič leta 1991 vrnila lastniku v upravljanje z namenom obnove vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Ob priznanju vidnih uspehov, ki jih zavod dosega, je Janša opozoril na pomen šolstva in celovite, z izobraževanjem prepletene vzgoje za našo ambiciozno državo, pri tem pa še posebej na vlogo zasebnega šolstva. M. V. skem. Na težavno preteklost in pomen zavoda je spomnil tudi slavnostni govornik, predsednik vlade Janez Janša. Premier je izpostavil pomen boja za šolstvo v slovenskem jeziku, ki je bilo eno ključnih nacionalnih vprašanj in so se mu nemški nacionalisti tedaj močno upirali. Ustanovitev prve popolne gimnazije s slovenskim učnim jezikom je po več kot pol stoletja pomenila "vsaj delno uresničitev ene izmed zahtev slovenskega nacionalnega programa iz leta 1848", je dejal Janša. Po njegovem mnenju ni bilo naključje, da so zamisel uresničili v okrilju Katoliške cerkve. "Škof Jeglič je s postavitvijo temeljnega kamna za zavod in gimnazijo simbolno in dejansko postavil tudi temelj, na katerem je v naslednjih desetletjih zrasel velik del slovenskega izobraženstva," je dejal premier. V svojem govoru je spomnil na izredno vlogo ravnatelja dr. Janeza Gni-dovca ne le pri razvoju zavoda, ampak celotnega slovenskega šolstva, ki Premier Jaoez Janša in oadškof Alojz Uran sta s svojima nastopoma počastila stoletnico Zavoda sv. Stanislava, prve popolne sloveoske gimnazije. Skupna odločitev za plebiscit Poljče na Gorenjskem so prejšnjo soboto gostile predsednika vlade Janeza Janšo in druge voditelje koalicije Demos, ki so v tem kraju pred 15 leti sprejeli odločitev, da izpeljejo plebiscit o samostojnosti Slovenije. V navzočnosti večine najvidnejših predstavnikov sedanje in tedanje vlade, vojske in veteranov vojne za Slovenijo so pred Centrom za obrambno usposabljanje odkrili spomenik mejnikom slovenske samostojnosti. Poleg odločitve za izpeljavo plebiscita so v Poljčah maja 1990 sprejeli tudi načrt obrambe Slovenije in začeli usposabljati prve častnike Teritorialne obrambe RS. Premier Janša je izrazil upanje, da bodo ti in drugi mejniki ter vsi manj pogosto omenjani dogodki, ki so bili v preteklosti deležni premalo pozornosti, kmalu dobili svoje mesto v muzeju osamosvojitve. Janša je v slavnostnem nagovoru odločitev za plebiscit novembra 1990 v Poljčah označil za najpomembnejšo politično odločitev kakšne stranke ali koalicije v slovenski zgodovini, a to ni bila prva pobuda za plebiscit, "vendar pa je treba ločiti med pobudami, ki jih nekdo da, ne da bi imel realno moč, da jih tudi uresniči, in odločitvijo, ki jo sprejme tisti, ki jo lahko tudi uresniči in zato nosi tudi vso odgovornost", je poudaril predsednik vlade. Sprva je veljalo mnenje, naj se plebiscit izpelje po sprejetju nove ustave, ase je iz več razlogov s slednjo zapletlo. Zato je najprej v krogu intelektualcev blizu Demosu "dozorela odločitev, da je treba spremeniti prvotno strategijo" in čim prej izpeljati referendum. Ob vseh tedanjih pomislekih je odločilni pogum pokazal pokojni dr. Jože Pučnik, ki je bil zato tudi deležen največ napadov v javnosti, je spomnil premier, ki je dr. Pučnika označil za glavni motor osamosvojitve. Demosova koalicija je bila takrat pripravljena marsikje popuščati, na ta način pa je tudi dosegla nacionalno soglasje za izvedbo plebiscita. To je omogočilo, kot je dejal Janša, Premier Janez Janša je odločitev, ki so jo sprejeli v Poljčah, označil za enega najpomembnejših političnih korakov v slovenski zgodovioi. "da smo Slovenci ta temeljni kamen položili enotno", prepričljiva podpora na samem plebiscitu pa je omogočila izpeljavo osamosvojitve. Seveda je bilo nadvse resno vprašanje, ali bo Slovenija svojo odločitev lahko zavarovala. Aprila 1990 so se v Poljčah začeli usposabljati poveljniki enot teritorialne obrambe, s čimer so slovenski javnosti sporočili, da mislijo resno. Sredi maja istega leta je v Poljčah razširjeno predsedstvo Slovenije sprejemalo smernice za pripravo in izvedbo obrambe domovine v primeru napada, ki so bili s pekrskimi dogodki že po enem tednu na preizkušnji. Kot je še poudaril premier, je s časom postala očitna tudi pravilnost usklajenega ukrepanja v času, ko je jugoslovanska federacija razpadala. Če bi Slovenija takrat čakala, "bi bil vlak zamujen. Tudi če bi dosegli isti cilj, bi plačali bistveno višjo ceno", je prepričan Janša. M. V. V primežu starih kadrov Ko se v ZDA zamenja oblast, se hkrati z njo zamenja tudi vseh okoli 30.000 najvišjih državnih uslužbencev. Glavni razlog za to je želja, da se novi oblasti omogoči, da v vodilne organe v državni upravi namesti ljudi, s katerimi bo lahko sodelovala. Slednje seveda ne velja za Slovenijo, kjer skušata LDS in SD kljub zamenjavi oblasti in jasnemu sporočilu ljudi na volitvah, da si ju ne želijo več videti na najodgovornejših položajih, v državnih organih obdržati čim več svojih ljudi in si na ta način zagotoviti svoj vpliv na njihovo vodenje, hkrati pa zagotoviti informacije, ki bi lahko obremenile novo vlado. Tako je vsaka še tako majhna zamenjava v državni upravi ali podjetjih, ki so delno ali večinsko v državni lasti, pospremljena z ostrimi protesti, da gre za politične in nestrokovne menjave, enake obravnave pa so bile deležne tudi spremembe zakona o javnih uslužbencih, s katerimi je vlada želela zakon spremeniti tako, da bi lahko državne funkcionarje zamenjala brez krivdnih razlogov. Oviranje dela vlade Glede na to se seveda ne čudimo, da se je vlada kadrovskih menjav lotila zelo previdno in počasi. Ponavadi menja tam, kjer je to nujno potrebno, ali pa tako, da počaka, da se funkcionarju izteče redni mandat. Slednje dokazujejo podatki, ki pravijo, da je vlada v enem letu zamenjala manj kot 200 državnih uslužbencev (v večini primerov je šlo za redne menjave), medtem ko jih je na primer zadnja Drnovškova vlada v primerljivem obdobju enega leta, po volitvah leta 2000, zamenjala več kot 500. Posledica vsega tega je, da v državnih organih še vedno sedi veliko funkcionarjev, ki so J-DS in.SD poskušata na pomembnih položajih v ..... ........ .. . , ...T • ■■ , -L. i i • i X ■ j i državni upravi ohraniti čim vec svojih ljudi. bodisi člani, bodisi simpatizerji obeh največjih opozicijskih strank in poskušajo delo organov čim bolj ovirati. Tako je denimo z mnogih ministrstev slišati, naj bi t. i. stari kadri na ministrstvih poskušali nekatere občutljive zadeve čim bolj zavlačevati, naj bi vodilni na ministrstvih od njih dobivali napačne informacije s čimer naj bi poskušali čim bolj oteževati delo. Primer za to je šolsko ministrstvo. Ko se je namreč minister Milan Zver, ki je poskušal pred nedavnim ugotoviti, kam so izginili arhivi o imenovanju ravnateljev v osnovnih šolah, ki so nekaj časa razburjali javnost, lotil razčiščevanja zadeve in je od svojih podrejenih, ki so odgovorni za urejanje arhiva, zahteval nekatere podatke, so mu na mizo prinesli tri različice podatkov, iz katerih seveda ni bilo mogoče razbrati, kaj se je dejansko zgodilo. Očitno pa je, da so nekateri na ministrstvu, na katerem je še vedno čutiti vpliv nekdanjega ministra Slavka Gabra, naredili vse, da se nikoli ne bi izvedelo, kam so izginili arhivi. Poharjeva - logistični servis sindikatov IMezavzetost in oviranje dela s strani starih kadrov pa seveda ni edina težava, s katero se srečuje nova oblast. Stari kadri zasledujejo tudi politične cilje svojih nekdanjih delodajalcev. To zgovorno kaže primer glavne inšpektorice za okolje in prostor Bojane Pohar, ki je pred nedavnim svojim podrejenim poslala elektronsko pismo sindikata državnih uslužbencev, v katerem je zaposlene v državni upravi pozivala, naj se udeležijo protestov, ki jih bodo konec novembra v Ljubljani pripravile štiri sindikalne centrale. Ker se nam zdi zadeva nenavadna, smo Poharje-vo povprašali, ali se ji pošiljanje takih sporočil z njene strani ne zdi sporno (slednje se zdi sporno ministru za javno upravo Gregorju Virantu, ki pravi, da visoki državni uslužbenci ne bi smeli delovati kot logistični servis sindikatov, saj imajo sindikati za obveščanje svojega članstva na voljo druge načine), in dobili odgovor, da je to morala storiti, ker je inšpekcijski svet, v katerem sedijo vsi glavni inšpektorji, na eni izmed svojih sej sprejel sklep, da bodo glavni inšpektorji svoje podrejene seznanili z vsemi sporočili, ki jim jih bodo poslali iz sindikata. Zadevo smo hoteli preveriti, zato smo se obrnili na predsednika inšpekcijskega sveta Romana Kladoška. Povprašali smo ga, kdaj in zakaj je svet sprejel takšen sklep, in dobili nadvse zanimiv odgovor: "Svet takšnega sklepa ni nikoli sprejel." Glede na vse se zdi, da je nova vlada do zdaj izvedla še premalo zamenjav, kar bi se ji lahko na koncu maščevalo. Po izteku mandata je namreč nihče ne bo vprašal, zakaj nečesa ni naredila, ampak le, kaj je naredila, in bo za to morala prevzeti tudi vso odgovornost. Aleš Kocjan Zdi se, da je nova vlada do zdaj izvedla še premalo zamenjav, kar bi se ji lahko na koncu maščevalo. Po izteku mandata je namreč nihče ne bo vprašal, zakaj nečesa ni naredila, ampak le, kaj je naredila in bo za to morala prevzeti tudi vso odgovornost. üfSJ iSorertja Dogajanje pred kongresom Nove Slovenije (NSi), ki bo 19. novembra v Novi Gorici, kaže, da bo sedanji predsednik Andrej Bajuk zagotovo vodil stranko do naslednjega volilnega kongresa, saj so se glavni pretendenti za to mesto odpovedali kandidaturi. Čeprav je sprva kazalo, da bo Bajuk na kongresu imel vsaj dva tekmeca, pri čemer je za najverjetnejšega protikandidata veljal Lojze Peterle, se je slednji dokončno odpovedal kandidaturi, enako tudi Ljudmila Novak, ki pa je napovedala boj za podpredsedniško mesto in s tem nehote priznala, da bi se nekoliko precenila, če bi se spustila v boj za predsedniški stolček. Kandidaturi se je odpovedal tudi Miran Kramberger, prav tako pa ni uspela medijska pro-vokacija z Markom Pogorevcem. Tik pred kongresom pa je vložil kandidaturo župan Dolenjskih Toplic Franci Vovk, ki priznava, da proti Ba- ГЈ D juku nima realnih možnosti za zmago, vendar bo na kongresu imel priložnost predstaviti javnosti svoje kritične poglede na vodenje stranke. Bajuk tarča napadov V Demokraciji smo že pisali o tem, da se je v letu dni po parlamen- tarnih volitvah nakopičilo precej negativne energije, ki je sčasoma prerasla v odkrit konflikt, v katerem sta se kot glavna protagonista (vsak na svojem bregu) znašla predsednik stranke Andrej Bajuk in predsednik sveta stranke Lojze Peterle. Na splošno je bilo v vrstah NSi mogoče čutiti ИВ Lojze Peterle je politični potop doživel še Andrej Bajuk bo moral drugače uskladiti vodenje kot predsednik Slovenskih krščanskih demokratov. So ambicije močnejše od izkušenj? Nove Slovenije in finančnega ministrstva. Rešitev naj bi bila v uvedbi funkcije direktorja stranke. nezadovoljstvo, ker stranki ni uspelo ponoviti odličnega izida volitev v evropski parlament (čeprav je NSi v primerjavi s prejšnjimi volitvami pridobila eno poslansko mesto), zaradi česar se je usul plaz kritik na Andreja Bajuka, nekateri pa so celo govorili, da bi NSi zagotovo dobila veliko več glasov, če bi stranko vodil Lojze Peterle. Slednji seveda ni skrival ambicij po vnovičnem vstopu na notranjepolitično prizorišče. Kasneje, ko seje sestavljala vlada, je bilo mogoče slišati nove kritike, češ da Bajuk preveč popušča Janši (to vprašanje se je zelo zaostrilo zlasti pri izbiri predsednika državnega zbora; funkcijo je potem zasedel član SDS France Cukjati) in da je NSi dobila v novi vladi obrobno vlogo, čeprav ima tri ministre (za finance, za delo, družino in so- cialne zadeve ter za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, prišteli pa bi lahko še pravosodje); prvič pa se je zgodilo, da finančni resor pokriva nekdo iz desnosredinskega političnega prostora. Tako se je v nekaj mesecih močno okrepila skupina (domnevnih) članov NSi, ki so videli glavnega nasprotnika predvsem v Janezu Janši, ki naj bi bil zaradi svoje preteklosti (mišljena je politična kariera pred letom 1988) nesprejemljiv politični partner za stranko krščanskodemo-kratskega profila. Omenjena skupina, ki je agitirala zlasti prek spletne strani NSi (predvsem spletnega foruma), je tako uveljavila načelo, da se osebe, ki so se na kakršen koli način kontaminirale s preteklim režimom, od slednjega ne morejo distancirati. Naravnanost proti Janši Jasno je bilo, da je ost proti Ba-juku dejansko naperjena proti Janezu Janši, ki je bil neprijeten že za nekatere posameznike v sedanji SLS in še prej v SKD in SLS. Mnogi namreč v njem vidijo tekmeca, ki krade glasove krščansko-ljudski opciji. Po drugi strani pa so se v času pred lanskimi volitvami pojavljale govorice, naj bi Janša za Bajukovim hrbtom pripravljal novo koalicijo z LDS. Zanimivo je, da so omenjene govorice znova oživele po izvolitvi nove vlade; tedaj je bilo mogoče slišati, da je samo vprašanje časa, kdaj bo vladna koalicija v sedanji sestavi razpuščena. To pa bi bilo v resnici mogoče le ob odhodu katere od strank iz vladne koalicije. Za DeSUS velja, da je bil njen problem rešen z izvolitvijo Karla Erjavca za predsednika stran- med NSi in SDS poskusi razrahljati z obujanjem notranjih sporov v NSi. Zato je veliko vprašanje, kdo v resnici stoji za miniranjem Bajuka. Gre nemara za pretirano ambiciozne nekdanje člane SKD ali pa celo za podtaknjence, katerih glavni interes je narediti iz NSi "žlahtno konservativno stranko" po meri Milana Kučana in tranzicijske levice? Peterletov potop Nič presenetljivega ni, da se v tej zgodbi kot glavni akter pojavlja prav Lojze Peterle, ki je bil, kot je bilo že omenjeno, v zadnjem letu dni zelo kritičen do vodstva stranke, zlasti do Andreja Bajuka. Slednji se je na kritike odzival zelo diplomatsko, čeprav so prav njemu očitali, da v NSi praktično vlada diktatura (po drugi strani pa so mu nekateri očitali premehko držo do Janše). Sodu je izbila dno seja sveta NSi v četrtek, 10. novembra. Isti večer je namreč pala krščanskokonservativno opcijo. Znano je namreč, daje leta 2000 ob združitvi SLS in SKD prav slednja nekako "utonila" v SLS, saj se je stranka z neposrečenim imenom SLS+SKD kasneje preimenovala v SLS, s čimer je pokazala kontinuiteto s SLS pred združitvijo, pri čemer ne moremo prezreti nekaterih podrobnosti, na primer tega, da stranko sedaj vodi Janez Podobnik, brat nekdanjega predsednika SLS Marjana Podobnika. V zgodbi (ra)združevanja ljudsko-krščanske- Franc Zagožen, ki pa si je politični kapital hitro zapravil, ko je podprl zabetoniranje Potrčevega proporcionalnega volilnega sistema v ustavo. Tedanji podpredsednik SLS+SKD Andrej Bajuk je na to potezo reagiral z izstopom in ustanovitvijo NSi, pridružil se mu je Peterle, ki je v času pred združitvijo nastopal kot zaveznik Janševe SDS, saj je že tedaj obstajala koalicija Slovenija kot zaveza med opozicijskima SDS in SKD. Peterle je bil poslanec državnega zbora, kasneje je postal ga tabora je nenavadno vlogo odig- predsednik sveta NSi, nato pa zelo ral prav Peterle, ki je SKD vodil vse uspešno kandidiral kot nosilec liste od njenega začetka (krščansko so- NSi na evropskih volitvah, cialno gibanje in krog revije 2000) in nato postal predsednik prve po- Sumljivi udbovski seznami vojne demokratične vlade. Njegov Kljub njegovemu uspehu na vo- potop se je pravzaprav začel šele po litvah v evropski parlament pa se razpadu Demosa. Po volitvah leta postavlja vprašanje, ali bi bil njegov 1992 je namreč SKD vstopila v koalicijo z LDS, manj kot dve leti po tem je prišlo do afere Depala vas, i Evropska poslanka Ljudmila Novak, ki so jo Poslanska skupina NSi, ki jo vodi Alojz Sok, podpira nagovarjali, naj se spopade z Bajukom, se Bajuka v boju za prihodnji predsedniški mandat. bo potegovala za podpredsedniško mesto. Peterle sporočil, da se dokončno odpoveduje kandidaturi za predsednika NSi, ker je različnim notranjim in zunanjim vplivom uspelo v precejšnjem delu stranke ustvariti oceno, da bi bila kandidatura nevarna za stranko in koalicijo (omenjene ke in obrambnega ministra, čeprav ocene je Bajuk zavrnil kot neuteme- vzpon na vrh NSi res v interesu stranke glede na dogajanje v SKD in spričo dejstva, da je bil kot predsednik sveta NSi doslej praktično neviden. Prav tako se postavlja vprašanje, koliko dejansko zmore v evropskih institucijah, kjer je bil še nedavno član predsedstva konvencije (pri čemer je najbolj slovel po svojih orglicah), sedaj pa deluje kot poslanec. Čeprav je bil na evropskih volitvah zelo prepoznaven, nekateri pogrešajo njegove pobude v evropskem parlamentu; prav tako je Peterle kot evropski poslanec podprl ki je doživela epilog s politično lik- začetek pogajanj Evropske unije s vidacijo Janeza Janše, pri čemer so sodelovali tudi nekateri vidnejši člani SKD. Kot trdijo poznavalci, je bila kolaboracija SKD s Kučanom in LDS predvsem posledica dejstva, da so stranko usmerjali predvsem tajniki s sumljivo preteklostjo (na pri- Turčijo (pri tem se je Ljudmila Novak vzdržala, Miha Brejc pa je bil proti). Drugo vprašanje, ki se postavlja, pa je, ali bi imel Peterle z vodenjem stranke iz evropskega parlamenta več uspeha kot Bajuk, ki mu očitajo, da zaradi svoje funkcije je obstajal poskus, da bi upokojen- ljene). Peterle je hkrati napovedal, mer pokojni Edvard Stanič), Peter- v vladi nima časa za stranko. Tretje sko stranko z morebitno izvolitvijo da bo na kongresu kandidiral le za le pa je v tej zgodbi izpadel kot na- vprašanje se nanaša na Peterletovo Antona Beblerja za predsednika od- člana sveta koalicijske Nove Slove- ivnež. Kljub temu se Peterle tudi po sodelovanje s komunistično tajno peljali iz koalicije (v tem primeru bi nije, a da bo vztrajal pri projektu bolečem porazu SKD leta 1996 ni policijo, kar mu je očital zlasti utegnilo priti celo do izstopa poslan- graditve stranke političnega centra umaknil s položaja, ampak se je le- dr. Boštjan M. Turk, zaradi česar je ske skupine iz stranke). Ker poskus z jasnim krščanskodemokratskim ta 2000 ob združevanju SLS in SKD Peterle proti njemu vložil odškod- razbitja vladne koalicije (kar bi Jan- profilom. Omenjena napoved je pojavil celo kot eden glavnih kan- ninsko tožbo. Po Turkovih naved- šo prisililo v kolaboracijo z levico) precej nenavadna in kaže na to, da didatov za predsednika nove zdru- bah Peterle formalno ne more kan- pri DeSUS ni uspel, se je očitno se- nekateri v NSi ne prepoznavajo več žene stranke, vendar mu ni uspelo, didirati, dokler ne podpiše izjave, da daj pokazala priložnost, da se vez stranke, ki bi lahko dostojno zasto- saj je bil za predsednika izvoljen ni nikoli sodeloval s tajnimi služba- mi. Čeprav naj bi imel dr. Turk za dokaz register sodelavcev SDV, pa je glavna dilema v tem, ali lahko nekoga, ki je bil v omenjeni seznam vpisan kot vir pri Udbi, res lahko imamo za prostovoljnega sodelavca (seznami na udba.net namreč nimajo avtentične razlage in je težko reči, kdo je bil v sodelovanje z Udbo prisiljen in kdo je sodeloval prostovoljno, saj so na seznam vpisani tudi "opuščeni sodelavci"). Trditve, daje Peterle sodeloval z Udbo, je zavrnil tudi Andrej Bajuk, od Turkovih navedb pa se je distanciralo tudi celotno vodstvo NSi. Omenjena poteza je pričakovana, saj bi lahko prišlo do večjega razdora v stranki in tudi do očitkov, da vodstvo NSi Peterleta ni zavarovalo pred obtožbami dr. Turka. Levica izrablja konflikt Kakor koli že, napetosti znotraj NSi, ki postajajo čedalje očitnejše, so postale hvalež na tema za levico in medije, ki so se v konfliktu med Peterletom in Bajukom postavili na Peterletovo stran (slednjega je zno- Dr. Boštjan M. Turk ni dobil podpore vodstva NSi za obtožbe Peterleta v zvezi z njegovim domnevnim sodelovanjem z Udbo. Na sliki Lojze Petrerle in dr. Turk (drugi z desne) na dan parlamentarnih volitev leta 1996, ko sta se še dobro razumela. traj NSi podprl tudi nekdanji generalni državni tožilec Anton Drob-nič), podpora medijev pa je bila opazna že v času, ko je kandidiral za evropskega poslanca, saj v tistem času ni napadal levice. Kot kaže, se v NSi pojavlja repriza dogajanja v SDS leta 2001, ko je na kongresu v Celju tedaj že nekdanji poslanec Ivo Hvalica izrekel nekaj ostrih pripomb na račun vodenja stranke in si hitro pridobil simpatije prej ne- naklonjenih (levičarskih) medijev. Malo po kongresu, na katerem je Janša vezal svojo funkcijo na neiz-volitev Iva Hvalice v izvršilni odbor SDS, je Hvalica izstopil iz SDS. Morda so se prav zato pojavila ugibanja, naj bi tudi Peterle ustanavljal novo stranko. Pomenljiva je njegova izjava o NSi: "Bila je preveč dodatek, premalo sejeprofilirala. Ko je bil čas, da bi gradili z različnostjo naših podob in širino pomladne strani, je bil Porok za trdnost koalicije Čeprav ima Bajuk nov mandat zagotovljen, seveda ne bo smel dopustiti nekaterih dosedanjih slabosti. Tega se zaveda tudi sam. Zanimiva pa bo tekma za podpredsedniška mesta, saj bi močna osebnost (po možnosti iz poslanske skupine NSi) utegnila pomeniti veliko pridobitev NSi za nastopanje v javnosti, s tem pa naj bi Bajukna naslednjem volilnem kongresu dobil dostojnega naslednika. Do tedaj pa Bajuk ostaja porok za trdnost sedanje vladne koalicije. Gašper Blažič naš pristop razlagati enotnost, zato so ljudje raje volili original kot kopijo." Tezo o "originalu" in "kopiji" je pred petimi leti izrekel prav Janez Janša, ko je komentiral izide volitev leta 2000 in poraz tedanje SLS+SKD, ki naj bi delovala kot "kopija LDS". Omenjena izjava daje slutiti, da Peterletu Janševa zmaga na volitvah ni bila posebej všeč, čeprav sta nedavno skupaj odkrila spomenik slovenski samostojnosti. Zaradi spremenjene zakonodaje zavarovancem Vzajemne ni treba skrbeti za preureditev zavarovanja, saj bo Vzajemna uredila samodejno prilagoditev vašega zavarovanja novemu zakonu. m VZAJEMNA • 080 20 60 NE ZAUPAJTE VSAKOMUR! Z novo ponudbo Vzajemne najugodneje! www.vzajemna.si r Kaaaj?! ij Mama ima raje certifikat?!!! Se vedno mu ni jasno. Neuradno smo izvedeli, da se tožilci pripravljajo na preiskavo v družbi DZS. Še posebej naj bi bil pod drobnogledom predsednik uprave Bojan Petan. Da se je Bojan Petan, predsednik uprave DZS, izmaknil nadzoru s strani LDS, ki ga je dejansko dvignila na piedestal, je danes znano tudi vplivnim članom LDS. Po naših podatkih naj bi bil Petan po izgubljenih dr-žavnozborskih volitvah priskrbel službe nekaterim vplivnim članom in politikom, ki so ostali brez nje. Med drugim naj bi jo bil priskrbel Romanu Jakiču, nekdanjemu poslancu in nekajmesečnemu generalnemu sekretarju LDS. Brez službe in na zavodu za zaposlovanje z enoletnim nadomestilom v višini ministrske plače je ostal tudi janež Kopač, nekdanji poslanec, minister za okolje, prostor in energijo in pred tem nekajtedenski minister za finance. Tudi zanj naj bi bil poskrbel Petan, pa tega ni storil. Imen je še nekaj, vendar Petana nenadoma vsakdanje skrbi strankarskih kolegov po izgublje- nih volitvah ne zanimajo več. Zato naj bi bil po naših informacijah padel v nemilost pri vodstvu LDS. Posamezniki iz vrha naj bi mu tudi očitali, da se je v zadnjih mesecih pokazal kot ortodoksni liberalec, ki verjame samo denaiju, sebi in premoženju. Nasploh naj bi ga zanimala samo še družba DZS in njene odvisne družbe, kot so Tehniška založba, časopisna hiša Dnevnik, časnik Direkt, agencija Pristop, Terme Čatež, Marina Portorož in še nekatere. Kako se je začelo? Zgodba se začne v devetdesetih le- tih, ko je Brane Šušterič, ustanovitelj in lastnik finančne družbe Nika, Gregorju Golobiču predstavil Bojana Petana. Nika je bila nekakšna vzporednica družbe Dadas, le da resnici na ljubo ni končala kot Dadas. Po mnenju nekaterih naj bi bilo tako tudi zaradi političnih povezav. Poslovna in politična pot Bojana Petana seje torej začela vzpenjati po seznanitvi z Golo-bičem. Hipotekama banka Brežice, ki je od Braneta Šušteriča odkupila naložbe, je bila med prvimi naložbeni-ki v družbo DZS. Hipotekarno banko Brežice, ki je že dolgo ni več, naj bi bil Andrej Hazabent (takrat pred- sednik uprave NKBM) moral sanirati z davkoplačevalskim denarjem in jo pripojiti NKBM. Pripojitvi Tehniške založbe Slovenije je sledila graditev medijskega imperija vlasti LDS. S kupčkanjem z delnicami naj bi bil Petan po lastnih načrtih k DZS pripojil še časopisno hišo Dnevnik, časnik Direkt, agencijo Pristop, Marino Portorož, Terme Čatež in še nekatere. Nekatere kapitalske povezave naj bi bil Petan v lastnem imenu in imenu DZS spletel s pomočjo Gregorja Golobiča oziroma z lobiranjem znotraj LDS. Med drugim naj bi se želel polastiti tudi Vzajemne, največje )) očitno izmaknil tudi nadzoru s strani LDS. pa naj pozneje ne bi bil uresničil, padel v nemilost pri vodstvu te stranke. V nadzornem svetu DZS so preverjeni ljudje Nadzorni svet DZS sestavljajo Jurij Detiček (Ad-ria Bank Dunaj), Bogdan Pušnik (Nisa d. o. o.), Žiga Jelenec, Aleksander To-polovšek, Nenad Ninkovič, Marjan Ratajec. Jurij Detiček je direktor Adria bank Dunaj, ki je v četrtin-ski v lasti NLB, NKBM, Beograjske banke in BACA Dunaj. Nobena od bank nima operativnega nadzora (nadzor kreditnega portfelja in postopkov odobritve posojil) nad poslovanjem Adrie bank, saj nima več kot 25-odstotnega deleža. Adria bank Dunaj naj bi bila po mnenj u nekaterih tipična obvodna banka, ki zaradi lastniškega deleža, ki je razbit na več bank, omogoča financiranje prek matičnih bank (NLB in NKBM) skozi avstrijski bančni sistem. To je videti tako, da NLB odobri posojilo Ad-rii Bank Dunaj, ta pa denar prek tujine nakazuje podjetjem, ki denar uporabljajo za financiranje nakupa delnic DZS. Podobno naj bi po naših informacijah delovala tudi frankfurtska LHB. Po Petanova pot naj bi se bila začela strmo vzpenjati, potem ko so ga predstavili Gregorju Golobiču. bi bil Petan začasno hranil v Dnevniku, d. d., družbi Nisa, d. d., in Ad-rii bank Dunaj. Poleg tega ima DZS več kapitalskih naložb, in sicer 51-odstotni delež v Dnevniku. V tej časopisni hiši ima 25,7-odstotni delež tudi avstrijska družba Styria. Po prepričanju nekaterih naj bi šlo tudi v tem primeru za povezan posel - Delež Styrie v Dnevniku naj bi bil dejansko v lasti DZS. Problematično naj bi bilo tudi lastništvo družbe Ek-dis, ki se ukvarja z distribucijo Dnevnika. Po naših podatkih Dnevnik poskuša prodati svoje distribucijsko podjetje britanski skupini Midland, v ozadju katere naj bi bil ruski kapital. DZS in Dnevnik naj bi imela večje likvidnostne težave, kar naj bi bil Petan v preteklosti, podobno kot Družba DZS je bila pod Petanovim vodstvom pomembno kapitalsko središče LDS. naj bi to počeli v Termah Čatež, iz- stva naj bi Terme Čatež odtujile tudi Petanova naloga naj bi bila, da po volitvah priskrbi službo Romanu Jakiču in Janezu Kopaču, vendar iz tega ni bilo nič. rabil za financiranje svojih delniških poslov, namesto da bi družbi investirali v svojo temeljno dejavnost DZS odkupila del Pristopa Ob vsem tem je družba DZS lani odkupila 33,3-odstotni delež družbe Pristop. Del svojih deležev naj bi prodali Franci Zavrl, Aleš Razpet, Dejan Verčič in Andrej Drapal. Za nekatere sporno cenitev tretjinske-ga deleža naj bi opravila družba Publikum. Pristop naj bi bil ocenjen na neverjetnih 8 milijonov evrov. DZS solastnica Term Čatež Po naših podatkih naj bi bile Terme Čatež v 20-odstotni lasti DZS. Desetodstotni delež v Termah naj bi imela DZS tudi prek družbe Marina Portorož, 7,1 odstotka prek Turističnega podjetja Portorož in 5,5 odstotka prek Krone Senior. DZS pa naj bi imela v zadnjem času večje težave tudi z bančnim financiranjem. Banke naj bi se teže odločale za sodelovanje in financiranje tako imenovanih povezanih poslov nakupa in prodaje delnic, saj naj to ne bi bilo skladno z zakonom o prevzemih. Tovrstne povezave deležev namreč omogočajo nadzor delnic in prevzem poslovanja v podjetju brez večinskega svežnja delnic. Sporen prevzem Marine Portorož Marina Portorož, d. d., je v 75-odstotni lasti Term Čatež. Ob zamenjavi vod- delež Marine Portorož, saj je pod prejšnjim vodstvom Bojan Petan prek Term Čatež nadzoroval tudi to družbo. Prevzem Marine Portorož oziroma prodajo deleža državnih skladov KAD in SOD naj bi organizirala Bojan Petan in Gregor Golobič s pritiski in prek stikov s starimi upravami državnih skladov SOD in KAD. Marina je tudi 10,5-odstotna lastnica DZS. Sporen nakup družbe Delikatesa Družba Delikatesa, d. d., je po naših informacijah v 85-odstotni lasti Term Čatež. Za posel, ki naj bi ga bil organiziral Bojan Petan, je bila podana ovadba proti Borutu Mokroviču, nekdanjemu direktorju Term. Delnice Delikatese naj bi bil namreč kupil in zbiral prek podjetja svojega sina. V vsega nekaj dneh naj bi jih bil potem po bistveno višji ceni prodal Termam Čatež, kjer je bil direktor. Tudi Borzna hiša Medvešek Pušnik naj bi bila v 4-odstotni lasti družbe DZS. Povezav naj bi bilo še nekaj, naši informatorji pa pravijo, da bi državni organi morali pregledati okoliščine poslovanja, nakupa in financiranja deležev podjetij blizu DZS. To so poleg glavnih delničarjev DZS (ki imajo več kot 2-odstotni delež delnic) še hčerinska podjetja Term Čatež. Za konec Nekatera občila so poročala, da se tožilci pripravljajo na preiskavo vdruž-bi DZS. Predvsem naj bi preiskovali delo predsednika uprave Bojana Petana Ko smo skušali te izjave preveriti, so nam iz urada generalne državne tožilke sporočili, da o preiskavah konkretnih primerov v predkazenskem postopku ne morejo dajati izjav. Matej Kralj zdravstvene zavarovalnice v državi. Pri tem naj bi pred-sodke lomil na podlagi ustrahovanja v imenu LDS. pripovedovanju naših virov naj bi bili v podobne posle vpleteni tudi Gorenjska banka in Probanka Maribor, kar pa ni preverjeno. Skratka, v nadzornem svetu DZS naj bi sedeli preverjeni ljudje in lojalni tistim, ki so jih na to mesto imenovali, imenovan pa je bil (v glavnem s podporo takratnega vodstva SOD in KAD) po volji DZS oziroma Bojana Petana. Kapitalske povezave DZS nekateri očitajo tudi t. i. parkiranje njenih delnic pri drugih družbah, to je pri povezanih osebah in bankah. Delnice DZS naj Obrestni diferencial krepi dolar ka. Kljub nemirom v Franciji se je okrepil tudi glavni indeks francoske borze CAC 40, pridobil je 1,27 odstotka, sledil je indeks evropskih blue chipov Dow Jones Stox 50, ki je zrasel za 1,1 odstotka, angleški FTSE ujela napovedi analitikov glede rezultatov, vendar pa sta za naslednje četrtletje znižala napovedi. Pomembnejša objava je prišla še iz največjega izdelovalca čipov na svetu Intela, ki je dvignil dividendo za 25 da, iz tega pa lahko sklepamo, da bi lahko tudi konec naslednjega tedna pričakali v zelenih številkah. Se naprej pa okreva tudi gospodarstvo Dežele vzhajajočega sonca, ki dosega višje rasti od pričakovanih. povpraševanje po naftnih derivatih. V naslednjem tednu pa lahko pričakujemo vnovično rast cen nafte, če se bo napovedani mrzli val približal severovzhodnemu delu ZDA. V Sloveniji je Gantarjeva družba Optimistično ozračje na svetovnih borzah se nadaljuje. Ameriški dolar je v letošnjem letu pridobil že okrog 15 odstotkov. Cene črnega zlata se znižujejo. Minuli teden seje nadaljevalo optimistično ozračje na svetovnih borzah. Vsi pomembnejši svetovni borzni indeksi so namreč pridobili vrednost. Najbolj je zrasel glavni nemški indeks DAX 30, in to za 1,5 odstot- najvišja vrednost v primerjavi z ev-rom v zadnjih dveh letih. Črno zlato pa seje tudi minuli teden cenilo. Cena za sod severnoameriške nafte se je na newyorški blagovni borzi Nymexu pocenila na 58 ameriških dolarjev. Za sod najbolj prodajane evropske vrste nafte - se-vernomorske nafte brent - pa je bilo treba odšteti okoli 55 ameriških dolarjev. Na padec cen je vplivalo poročilo o povečanju zalog na Japonskem in v ZDA ter novica, da se zmanjšuje Portfelj 10 delnic na dan 11. 11.2005 Vrednostni papir Trg Indeks Valuta Število lotov Tečaj 04.11.2005 Tečaj 11.11.2005 Rast delnic Skupaj v SIT 1 Software AG Nemčija TecDax EUR 109 38.2 39.79 4.16 1,040,646 2 Norilsk Nickel Rusija RTS USD 67 74.8 75.2 0.53 1,027,531 3 Continental Nemčija DAX 30 EUR 61 67.75 68.9 1.70 1,008,444 4 Petrol Slovenija SBI 20 SIT 17 61086.62 62015.48 1.52 1,054,263 5 Leoni Nemčija MDAX EUR 159 26.2 25.9 -1.15 988,097 6 BASF Nemčija DAX 30 EUR 70 59.02 60.93 3.24 1,023,368 7 ETF Japonska Amerika ASQ USD 411 12.26 12.22 -0.33 1,024,272 8 Allianz Nemčija DAX30 EUR 35 119.2 119.5 0.25 1,003,549 9 PifBIG BIH BIFX BAM 811 10.06 9.99 -0.70 993,934 10 Badel Hrvaška CROBEX HRK 103 300.05 301 0.32 1,011,007 Skupaj 10,175,111 Vrednost portfelja04.11.2005-»10,023,326« Vrednost portfelja 11.11.2005*10,175,111» Donosnost portfelja v odstotkih->1.51 • Donos portfelja v SIT* 151,785 100 pa se je zvišal za 0,77 odstotka. Tudi čez lužo so bili indeksi zeleno obarvani, čeprav sta dva giganta v preteklem tednu razočarala z rezultati. Cisco in Dell's sta sicer za las odstotkov in napovedal odkup lastnih delnic. Glede na to, da je trg ob obeh pomembnejših, a negativnih rezultatih ostal pozitiven, kaže na to, da je ta čas bik močnejši od medve- Rast bruto domačega proizvoda je bila v tretjem četrtletju 0,4-odstotna, kar pomeni, daje bila rast gospodarstva od začetka leta 1,7-odstotna. Večje domače povpraševanje, ki ga zadnjih 15 let ni bilo čutiti, je investitorje spodbudilo k večjemu povpraševanju po japonskih delnicah. Omenjeni makroekonomski rezultati so tako pozitivno vplivali na tokijski borzni indeks Nikkei 225, ki je konec tedna dosegel novo rekordno vrednost v zadnjih štirih letih in pol. Potem ko je ameriška osrednja banka na zadnjem sestanku zvišala ključno obrestno mero, je obrestni diferencial med ZDA in Evropo pospešil rast tečaja ameriškega dolarja. Dolar je minuli teden prebil mejo 1,167 dolarja za evro, kar je njegova KD Investments Pivovarni Laško in Infond Holdingu prodala 7,6-od-stotni delež v Mercatorju. SOD in KAD sta se odločila, da prodasta delnice Saturnusa embalaže po 43.000 tolarjev za delnico. Delnica novomeške Krke se je ustalila nad nivojem 100.000 tolarjev. K rasti tečaja so z nakupi največ pripomogli tujci, ki menijo, da so zdajšnji nakupi ugodni glede na ceno, ki bi jo lahko delnica dosegla ob morebitni kotaciji na kateri izmed tujih borz. Zrasel je tudi tečaj delnic Petrola, ki ga imamo tudi v našem portfelju. Rast v višini 1,5 odstotka lahko pripišemo govoricam o morebitnem vstopu Luko-ila v lastniško sestavo Petrola. Boštjan Kramberger, Kapitalska družba, d. d. Zaupa nam že 260 000 Slovencev, Kapitalska družba je največja izvajalka dodatnih pokojninskih zavarovanj v Sloveniji. Poskrbite zase tudi vi in pokličite 080 23 45. www.kapitalska-druzba.si KAPITALSKA DRUŽBA Vodstvo Slovenskih železnic, delavski direktor, nekateri sindikati so na enem in drugi del sindikatov na drugem bregu. Lanski boljši poslovni izidi niso bili posledica dobrega poslovanja, ampak drugih dejanj nekdanjega poslovodstva. Slovenske železnice se nikakor ne morejo izviti iz težav. Če bi jim to že nekako uspelo z boljšim poslovanjem, pa so cokla pri tem nekateri sindikalni vodje. Zadnja opozorilna stavka in napovedi stavk dela železničarjev je treba pač gledati v luči tega, da so predvsem politično motivirane, četudi sindikalni vodje tega ne priznajo. Pri svojih zahtevah in nadaljevanju pogajanj se delajo tudi užaljene, če je to v njihovem intere- Ozadje sporov na SŽ su, čeprav štiriurna opozorilna stavka pretekli teden ni doživela takšnega epiloga, kot si ga je sindikalno vodstvo želelo. To pa je znamenje, da se z vodstvom sindikata ne strinja celotno članstvo. Kaže tudi, da razmere v sistemu še z daleč niso tako alarmantne, da bi se zaposleni na železnicah pridružili domnevnemu sindikalnemu boju nekaterih voditeljev. Sami sebi povzročajo škodo Po besedah vodilnih sindikalistov naj bi bil želel Sindikat železniškega prometa Slovenije, v katerega je včlanjenih 1.265 zaposlenih (od dobrih 9.000 vseh zaposlenih na SŽ), z opozorilno stavko vodstvo železnic opozoriti na nujnost razrešitve poslovne in splošne krize v družbi. Za to opozorilo pa se mu ni zdelo škoda povzročiti izgube v doslej ocenjeni višini 20 milijonov tolarjev. Toliko naj bi Slo- venske železnice izgubile, ker vlaki niso vozili. Dodajmo, da je to približno 16 tisoč tolarjev na vsakega člana sindikata. Ob tem je treba poudariti, daje med stavko vozila večina tovornih vlakov, kar kaže, da zahteve sindikalnih voditeljev le niso zahteve vseh članov sindikata, še manj vseh zaposlenih. Jože Jurkovič, generalni direktor sistema, je ocenil, da stavka ni uspela, Ivan Šenkiš, predsednik sindikata, pa je seveda vztrajal pri svojem stališču, da je opozorilna stavka uspela, da so tovorni vlaki prevažali pretežno pokvarljivo blago, s čimer naj bi sindikat želel čim bolj zmanjšati zastoje. Vodstvo železnic pa meni, da sta od 36 tovornih vlakov, ki naj bi bili med štiriurno stavko preteklo sredo stali, vozili dve tretjini vlakov. Skoraj vsi tovorni vlaki so vozili na Štajerskem in Primorskem, medtem ko jih je nekaj več obstalo na območju Ljubljane in Dolenjske. Od 67 vlakov vnotranjem in maloobmejnem potniškem prometu so stali vsi razen treh. Po oceni vodstva Slovenskih železnic stavka večini potnikov ni povzročila večjih težav. Pri tem se je Jurkovič opravičil vsem potnikom in se zavzel za rešitev problema oziroma za nadaljevanje pogajanj. Med zahtevami tudi status vodje skupine Sindikat železniškega prometa je ob napovedi stavke poslovodstvu predložil 11 stavkovnih zahtev; vpetih krogih pogajanj pred stavko so pogajalci pri nekaterih stavkovnih zahtevah zbližali stališča, dogovora pa niso dosegli. Vodstvo sindikata je napovedalo, da bo stavko ponavljalo vsako sredo, dokler ne bo dogovora. Hkrati so na železnicah napovedali še eno dveurno opozorilno stavko, in sicer za 15. november. To so nato v noči na torek prestavili na 15. december, četudi so sprva napovedovali, da bodo stavko stopnjevali vsak torek do uresničitve vseh zahtev. Samostojni sindikat progovzdrževal-ne dejavnosti Slovenije, Sindikat delavcev SVTK Celje in Sindikat delavcev SVTK Pivka stavko napovedujejo zaradi domnevno nevzdržnih razmer v družbi. Tudi te zahteve so zelo podobne zahtevam sindikata, ki ga vodi Senkiš, le da so vanje vključili še eno: zahtevo po privilegiranem statusu predsednika sindikata progovzdrževalne dejavnosti. Slo naj bi za Romana Jakopiča, ki je tudi vodja sindikalne pogajalske skupine. Na podlagi vsega tega je vodstvo železnic oblikovalo pogajalsko skupino in k pogajanjem pozvalo tudi omenjene tri železniške sindikate. Za zdaj so si premislili Pogajanja s t. i. Jakopičevo skupino bi se morala sicer nadaljevati že konec preteklega tedna, vendar se niso začela. Sindikalna pogajalska skupina namreč ni hotela začeti pogajanj z razlago, da še ni prejela odgovora vlade, na katero je prav tako naslovila enajst stavkovnih zahtev. Pogajalska stran poslovodstva Slovenskih železnic je delojemalski strani pojasnila, da so za pogajanja odgovorne Slovenske železnice in ne vlada, saj gre za reševanje vprašanj, ki se nanašajo izključno na poslovanje holdinga, torej za začetek pogajanj ni nobenih vsebinskih ali pravnih zadržkov. Pogajanj tega dne ni bilo, saj je Jakopič že dan prej zanje postavljal pogoj, da se poslovodstvo SŽ opraviči, in sicer njemu osebno zato, ker je v odgovoru na sindikalne zahteve zapisalo, da Jakopič zase zahteva poseben položaj poklicnega sindikalnega funkcionarja na stroške Slovenskih železnic, čeprav ima tako on kot sindikat, ki ga vodi, že sedaj zagotovljene vse pogoje za sindikalno delovanje v skladu s kolektivno pogodbo. Kljub temu so se pogajanja začela v ponedeljek popoldne in strani sta dosegli dogovor, da se torkova stavka preloži za en mesec. Na dobri poti Ob vsem tem je pomemben po- datek, da se je količina blaga, ki ga prepeljejo SŽ, oktobra začela povečevati. Še več, železniški tovorni promet je bil oktobra celo rekorden. Tovorni vlaki SŽ so oktobra prepeljali 1,6 milijona ton blaga in opravili 330 milijonov netotonskih kilometrov, kar je največ letos. Rast prevozov se nadaljuje tudi novembra. Slovenske železnice so tako v petek, 4. novembra, prepeljale letos največji dnevni obseg tovora, to je več kot 70.000 ton, in opravile 14,3 milijona netotonskih kilometrov. Povprečni dnevni obseg je oktobra znašal 10,6 milijona netotonskih kilometrov. K rekordnemu dosežku so največ pripomogli prevozi iz Kopra in vanj. Na omenjeni petek je bilo v Koper in iz njega s 50 vlaki prepeljanih več kot 1.000 Peter Verlič, predsednik nadzornega sveta SŽ, meni, da je ta čas treba storiti vse, da zaposleni stopijo skupaj in se na ta način stanje ne poslabšuje, stavka pa po njegovem prepričanju ni potrebna. Nadzorniki na strani poslovodstva Ob vsem tem je nadzorni svet Holdinga SŽ, ki ga vodi državni sekretar Peter Verlič, že konec oktobra sprejel predlog kratkoročnih ukrepov za izboljšanje poslovanja v letošnjem in naslednjem letu, ki ga je pripravilo poslovodstvo, in potrdil dopolnjeni poslovni načrt za leto 2005. Izguba železnic naj bi letos dosegla 2,8 milijarde tolarjev, glede na ugodne trende pa je Verlič prepričan, da bo vodstvo v prihodnjem letu storilo vse, da bo poslovni izid izboljšalo. Za nadzorni svet je po Verličevih besedah pomembno, da trendi pri potniškem in tovornem prometu kažejo navzgor. Po podatkih do konca oktobra se je tovorni promet v primerjavi z lanskim letom že povečal za Jože Jurkovič, generalni direktor Slovenskih železnic, pravi, da zahteve sindikata niso uresničljive takoj, reševanje sistema pa je dolgoročen proces. Kot je pojasnil, je to dolgoročen projekt. "Glede na resolucijo razvoja, ki jo bo v naslednjih mesecih sprejel državni zbor, in tudi glede na naše načrte to ne bo jutri niti drugo leto," je dejaL Ob večji podpori pri obnovi infrastrukture bi lahko zatrdil, da jim bo uspelo zmanjšati zastoje in zamude ter povečati promet. "Potem se ne bojim več, da bi rezultat bil tak, kot je danes." In kakšen je ta? V osmih mesecih letos so SŽ poslovale z izgubo v višini 2,1 milijarde tolarjev. Izguba je bila načrtovana tudi za leto 2005. Dodajmo, daje zdajšnje vodstvo svoje delo začelo opravljati 3. junija letos. Lanska izguba in nepravilnosti Holding Slovenske železnice, d. o. o., je začel poslovanje v letu 2005 s preneseno nepokrito bilančno izgubo v višini 9,8 milijarde tolarjev. Tudi lani ustanovljeni družbi SŽ-Infrastruktu-ra, d. o. o., in SŽ-Potniški promet, d. o. o., stakončali poslovno leto 2004 z nepokrito bilančno izgubo, prva v višini 929 milijonov tolarjev, kar pomeni kapitalsko neustreznost, in druga vvišini 1.179 milijonov tolarjev, kar je na meji kapitalske neustreznosti. Ob obravnavi letnega poročila za leto 2004je nadzorni svet posebej poudaril, daje bil računovodsko izkazani čisti dobiček v višini 254 milijonov to-larjevposledica ukrepov vlade na pod-roqu finančne in kadrovske reorganizacije po zakonu o poslovni sanaciji, prihodkov od prodaje premoženja in vlaganj, nižjih od potrebnih, v vzdrževanje voznih sredstev in da bi brez upoštevanja teh učinkov Slovenske železnice končale poslovno leto 2004 s tekočo izgubo v višini 2,8 milijarde tolarjev, nadzorni svet pa je zahteval izredno revizijo poslovnega poročila za leto 2004. Pri tem ni nepomembno, da so se nadzorniki seznanili tudi s poročilom službe za notranji nadzor glede obnove stavbe Agencije RS za železniški promet v Mariboru, ki izkazuje, da so bila sredstva obnove glede na poslovni načrt presežena za 40 milijonov tolarjev. Poleg tega je agencija v poslovnih dogovorih neko zemljišče nezakonito prenesla na holding. Nadzorni svet naj bi bil po naših podatkih že priporočil vladi, da se s tem podrobneje seznani. Vida Kocjan Stavki nasprotuje tudi Albert Pavlič, delavski direktor na SŽ. Prepričan je, da je stavka nepotrebna. vagonov, kar pomeni skoraj polovico vsega na ta dan prepeljanega tovora. Podatek je zanimiv tudi z vidika kadrovskih zamenjav v Luki Koper. Dejstvo je namreč, da je imelo nekdanje poslovodstvo Luke Koper do SŽ nadrejen položaj. 4,5 odstotka, potniški pa za 2,5 odstotka. Glede na ugodne podatke v novembru pa bo to povečanje do konca leta očitno še ugodnejše. Pri vsem tem pa Jože Jurkovič ne more napovedati, kdaj bodo železnice pokrile izgubo in prišle na zeleno vejo. Ivan Šenkiš, predsednik Sindikata železniškega prometa Slovenije, sicer pa vlakovni odpravnik, je bil včasih član nadzornega sveta Slovenskih železnic. Ljiljana Perči - Štefančič, pomočnica generalnega direktorja Elesa Diplomirana inženirka elektrotehnike Ljiljana Perči - Štefančič je večino svoje delovne dobe preživela v Elektru Slovenije (Eies) in dobro pozna vse gospodarske in tudi druge vrste preobrazbe sistema. Potem ko je leta 2000 kot voditeljica oddelka za trženje z električno energijo sodelovala z Vitoslavom Tiirkom, ki ga je prejšnja oblastna elita nezakonito odstavila z mesta direktorja Elesa, novi direktor Vekoslav Korošec s Ste fančičevo ni želel več sodelovati. J J ЗШВ'A L J l Še več, ukinil je celo oddelek trgovanja. Sama pravi, da željo po ne-sodelovanju razume, saj je to avtonomna pravica vsakega direktorja, zato se je iz Elesa raje umaknila. S Tiirkom je sodelovala tudi v naslednjih letih, nazadnje jo je po volitvah povabil v Elektro Ljubljana, od 17. oktobra letos pa je spet v Ele-su, in sicer kot pomočnica generalnega direktorja. Osebno zelo poudarja strokovnost, zato je pogovor tekel predvsem o teh vprašanjih. Zasedate visoko funkcijo v Elesu ... Gospod Türk me je povabil, da bi skupaj nadaljevala prejšnje sodelovanje. Seveda na drugih podlagah, upoštevaje pri tem vse zakonodajne statusne spremembe, ki so se zgodile pri Elesu. Tukaj pravzapravne morem imeti komercialne vloge čisto v klasičnem smislu, ker je sistem reguliran na dejavnost, vendar se lahko marsikje, če zaznamo stroške ali opravljanje neke dejavnosti, to regulira prek za to določene Agencije za energijo. Povsod, kjer vidimo, da lahko opravljamo neke dejavnosti, in če to omogoča zakonodaja, poskušamo delovati v skladu s to zakonodajo. Če pa ne omogoča, menimo, daje upravičeno predlagati spremembe zakonov, sodelovati z agencijo ali ministrstvom, da se nekateri zakonodajni akti spremenijo ali pa ostanejo takšni, kot so, in se določijo nekateri regulirani ceniki. V tem smislu bi poskušala vsa mogoča znanja in aktivnosti, ki se tukaj opravljajo, unovčiti v skladu z zakonodajo, četudi Eles tako strokovno kakor finančno deluje kot sistemski operater, ne kot neka dobičkonosna dejavnost. Tako mo- storitev, ki je večinoma regulirana. Prav zdaj Agencija za energijo za novo obdobje pripravlja nov zakonodajni akt. Mislim, da Eles ta čas ne deluje slabo, ni pa še vse točno opredeljeno in je veliko pripomb in pogovorov z agencijo; pogovore z njo so moji kolegi že prej vodili. Mislim, da bomo konec meseca vedeli, kako bo z omrežnino. Ali bomo imeli manj ali več, kot je bilo v prejšnjem regulativnem obdobju (agencija dela vsaka tri leta neke vrste revizijo), še ne vemo, osebno pa na tem področju ne pričakujem bistvenih sprememb. So Kar nekako presenečena sem, zdaj ko sem se vrnila. Pričakovala sem, da se je raven v tem času, ko me ni bilo, dvignila, a se mi zdi, da se ni. ja funkcija ni več čisto komercialna, ampak iščemo najrazličnejše strokovne, zakonodajne in podobne možnosti, da bi Eles služil s storitvami. Eles je torej sistemski operater, strošek omrežnine pa mu določa Agencija za energijo oziroma ministrstvo za finance... Tako je. To je prva in temeljna pa v teku priprave na spremembe predvsem v elektrodistribucijL Upam, da Eles tukaj ne bo preveč prizadet. To je, kar se tiče notranjega trga. Sicer pa skuša agencija dejansko določiti tudi strukturo omrežnine. Ne glede na to pa mislim, da je dobro, da zelo aktivno delujemo na tem področju in da tudi utemeljujemo nekatere stroške za to regulirano dejavnost. Kakšno pa je sodelovanje Elesa z Agencijo za energijo? Z agencijo bomo poskušali poglobiti sodelovanje predvsem na strokovnem področju. Ugotovili smo, da le-to ni bilo najboljše. Dobila sem namreč informacijo, da so nekatere države povečale delež horizontalnih stroškov omrežja, to pa vedo tudi v agenciji. Sicer zdaj prejemamo neko plačilo, vendar so poti zelo zapletene in jih je težko razrešiti. Kjub temu menim, da mogoče zahtevki na Elesu doslej niso bili dovolj strokovno utemeljeni ali pa je agencija kaj prezrla. Če bi Eles bolj strokovno sodeloval z agencijo in predstavil problem, bi bilo morda bolje. To ni kritika, vendar je moja naloga, da čim bolj strokovno sodelujem s temi telesi in strokovno predstavim probleme z namenom, da bi se stvari premaknile v pravo smer. Kaj je še aktualno, s čim se ukvarjate? Druga zadeva, ki smo jo našli in za katero mislim, da je zelo pomembna, pa je ne bi rada izrazila kot kritiko, so tako imenovani divji tokovi, ki so tudi povezani s stroški CBT (mednarodni mehanizem za poravnavo tranzitnih stroškov). Prepričana sem, da ne pokrivamo vseh stroškov v tem okviru, saj obstaja mednarodno telo, v katerega je vključenih pet sistemskih operaterjev, ki sodelujejo z italijanskim operaterjem. To so vse države, ki mejijo z Italijo in imajo skupne sestanke ter poskušajo zadeve organizirati, urejati in se dogovarjati. Elektrika je pač takšna, da se ne da dogovarjati samo na dvostranski ravni, ampak gre za evropski sistem. Stvari gredo še širše, dejansko je velikokrat potrebno medsebojno sodelovanje sistemskih operaterjev. Ti naj bi bih seveda neodvisni in naj bi spremljali zakonodajne zahteve EU, pri čemer naj bi bili čim bolj enakopravni vsi udeleženci na elektroenergetskem trgu, tudi trgovci. Prav zato, ker je udeležencev veliko, je zadeva zapletena in je včasih potrebna zelo natančna koordinacija. enakovrednejši položaj. Ne bom rekla, da se prej strokovno niso vključevali, nasprotno, nekateri tehnični kadri so zelo opozarjali na to. Vendar pa tisti, ki uporabljajo naše omrežje, ne bi radi plačevali stroškov. Hočem reči, daje bila to dolgo časa globalna igra velikih udeležen - Imate ekipo oziroma ali vam prejšnja še kaj pomaga? Del prejšnje ekipe oziroma ljudje, ki so delali strokovno-tehnično, so zelo aktivni in delajo še naprej. Sicer pa zdaj z gospodom Turkom hodiva na sestanke in poskušava dobiti neposredne informacije, saj meniva, prvi projektni tim ustanovljen in pregleduje vse te zadeve. Pogledati je treba pač tisto, kar imamo, funkcionalno popisati procese in ugotoviti, kje so stične točke, nato pa narediti najbolj smotrno organizacijo skladno z zakonodajo. A to je še daleč. V Elek-tru Ljubljana smo porabili 9 mese- Kar eno leto in več tečejo tokovi, ki jih imenujemo divji tokovi. To pomeni, da se energija ne kupuje tam, kjer so postavljene dejanske visoke prenosne kapacitete, temveč na povsem drugi, vzhodni strani, kjer so naše prenosne kapacitete postavljene zelo nizko. Kaj so to divji tokovi? Ta problem Slovenije traja že dlje časa. Kar eno leto in več tečejo tokovi, ki jih imenujemo divji tokovi. To pomeni, da se energija ne kupuje tam, kjer so postavljene dejanske visoke prenosne kapacitete, temveč na drugi, vzhodni strani, kjer so naše prenosne kapacitete postavljene zelo nizko. Vzrok za to je seveda razlika v ceni energije, s katero trgujejo veliki igralci na zahodni strani, pri tem pa so v težavnem položaju majhni. V Romuniji in Bolgariji je zdaj cena elektrike nižja. Ker tudi EU podpira ta mednarodni prosti pretok na tem področju, se dejansko dogaja, da danes elektrika teče po krajši poti, to je čez našo mejo z Italijo. Od tega ima Slovenija samo stroške. Zdaj se poskušamo dogovoriti oziroma spremeniti zadeve v tem smislu, da bi poleg pokritja stroškov imel Eies in s tem država še nekaj od tega. To je namreč ogromno tveganje. Za zdaj ne plačujejo nič. Plačujejo sicer CBT, kar pa je premalo glede na vse stroške, ki jih imamo. Tudi CBT je zadeva, ki se lahko spreminja. Zelo pomembno je, da si izbojujemo pravni obliki dobili pravico, ne pa da samo čakamo. Težki boji nas čakajo še v tem in naslednjem mesecu. To se mi zdi zadeva, pri kateri bi se lahko do zdaj več naredilo. Situacija je zdaj tako dozorela, da moramo dejansko reagirati. Na drugi strani so korporacije, pri katerih gre za interese, zato je treba vsa stališča dobro utemeljevati. cev in so tudi nekatera mednarodna pravila spreminjali tako, kot jim je ustrezalo. Mi pa si zdaj zelo konkretno prizadevamo, da bi bila pravila tehnično bolj poštena in pravil-nejša in da vsak plača tisto, kar mora. V teh poslih gre namreč za velike dobičke. In če bomo pri tem uspešni, nam ne bo nihče mogel očitati, da s tem, ko tvegamo s prenosom čez mejo, ogrožamo svoj sistem. Ta čas pa ga ogrožamo. Mislim, da bi bilo na tem področju treba igrati aktivnejšo vlogo. Moja kritika velja tehničnemu vodstvu. Strokovnjaki so opozarjali in poskušali predlagati tehnične rešitve, a vedno se je to sprevrglo in zadeva se je ustavila pri vprašanju stroškov. Nihče pa ni poskušal na te zadeve vplivati globalno. Ste pri tem reševanju časovno omejeni? Smo. To je naloga, ki jo moramo rešiti zelo kmalu, ker se neto prenosne zmogljivosti (NTC) delijo v letu 2006. Če bomo spet neaktivni kot doslej, lahko agonijo podaljšamo in spet se ne bo nič zgodilo. Upam, da se nam bo uspelo vsaj začeti pogovarjati in stvari spraviti v tak okvir, da bomo lahko v formalno- da nekateri od tistih, ki so prej hodili na sestanke, teh očitno niso dobili dovolj. Tisti pa, ki delajo na operativnem nivoju, pomagajo z zgodovino, z zakonodajo, ki jo poznajo, in mislim, da nam bo uspelo. To je moja kritika predvsem na prejšnje vodstvo, ki bi moralo globalno stati za tehničnimi ekipami in jih podpirati z odločitvami, po potrebi tudi na višji ravni, če se pojavijo problemi. V nekaterih občilih sem prebrala kritike na reorganizacijo. Kaj načrtujete na tem področju? Reorganizacijo zahteva zakonodaja in jo je treba opraviti. Zastavili smo si, da bomo to opravili prek projektnega tirna oziroma prek projektnega sveta. Prva naloga je, da se pregledajo že obstoječi procesi, poslovne in strokovne osnove, ki so bile že prej narejene. Predvidevamo, da bi veliko stvari moralo biti že narejenih, saj zakonodaja ni od včeraj. Mislim, da je cev, da smo prišli do sistema, ki se nam je zdel najoptimalnejši. Kakšen je vaš prvi vtis, zdaj ko ste se vrnili? Slab. Takrat se mi je zdelo, da Eles deluje na veliko bolj strokovnem nivoju kot zdaj. Odzivnost ljudi je bila veliko večja, obstajala pa so tudi pravila. Kar nekako presenečena sem, zdaj ko sem se vrnila. Pričakovala sem, da se je raven v tem času, ko me ni bilo, dvignila, a se mi zdi, da se ni. Predvsem me je zmotila nepovezanost med vodstvom in zaposlenimi. Ali sploh sodelujete s prejšnjim vodstvom oziroma kje je? Večina je ostala. Zamenjan je bil le eden, pa še ta v dogovoru z direktorjem. Na kolegijih sodelujejo po potrebi. Direktor je postavil nove smernice in bo uveljavljal tudi merila konkretnih učinkov. Vsem je zagotovo dal možnost in priložnost in zdaj je na njih, kako se bodo odločili in kako bodo delovali v prihodnjem obdobju. Kje vidite Eles čez 4 ali 5 let? Kot elektroinženirka menim, da je bila dosedanja reorganizacija narejena bolj iz poslovnih interesov. Mogoče je tu šlo za interes dobička. To je seveda moje mnenje. Gre pa tudi za interes ameriškega kapitala, da skozi razna vrata prodre v Evropo. Elektrika je specifično blago in je tržno-zakonodajne postopke zelo težko implicirati na teh trgih. Mislim, da bodo dejansko zadeve čedalje bolj tehnično naravnane. Eles bo tu imel veliko vlogo zato, ker je steber tehničnih zahtev. Dejansko si mora sam izbojevati svoj prostor in se dokazati. Vida Kocjan Predsednik vlade si je z ministrom Andrejem Vizjakom ogledal proizvodnjo v ravenskem Metalu. Slabe ceste - rana Koroške V okviru obiskov posameznih regij, ki jih že vse od volitev opravlja vlada, se je pretekli teden skoraj celotna vladna ekipa mudila na dvodnevnem obisku na Koroškem. Skupna ugotovitev predsednika vlade in ministrov je bila, da se Koroška razvija, da pa je velika pomanjkljivost pri njenem razvoju slaba cestna infrasktuktura. Kot že velikokrat doslej je vladni obisk v regiji potekal v dveh delih. V torek je predsednik vlade Janez Janša obiskal družinsko podjetje REMF na Prevaljah, pravosodni minister Ix>vro Sturm pa je obiskal vsa tri sodišča v Slovenj Gradcu (okrož- no, okrajno in delovno) in tamkajšnje državno tožilstvo. Kot je ob svojem obisku v podjetju REMF dejal Janša, je Koroška kljub ne prevelikemu številu kilometrov časovno zelo oddaljena od prestolnice. "Projekt tretje razvojne osi se bo zato začel prav v tem delu Slovenije in bo sčasoma povezal Koroško z avtomobilsko cesto Maribor-Koper. Če bodo pogajanja za evropska sredstva uspešna, lahko projekt začnemo prej, kot je bilo načrtovano," je dejal Janša. Svoja razmišljanja o cestni povezavi je premier nadaljeval naslednji dan, ko je vlada na občini Slovenj Gradec pripravila tiskovno konferenco. Kot je dejal, je na že tradicionalnem posvetu vlade (slednja glavni del obiska vedno začne s posvetom, tokrat je potekal v osrednji knjižnici na Ravnah na Koroškem) ministra za promet Janeza Božiča in ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika že zadolžil, da pripravita terminski načrt za uresničitev projekta Ju tre ceste med Holmcem in Arjo vasjo, ki bi Koroško povezala z osrednjim delom Slovenije. "Ko bo ta načrt pripravljen, bo dokončno jasno, kdaj lahko pričakujemo začetek in konec graditve povezave Koroške z avtocestnim križem, vsekakor pa pričakujem, da bi z graditvijo lahko začeli še v tem mandatu, končali pa v naslednjem." Pri tem Janša od lokalnih skupnosti in občanov pričakuje, da bodo zmogli realno pristopiti k tistemu delu projekta, ki pomeni umeščanje v prostor in navadno vzame največ časa, saj po njegovih besedah "izkušnje slovenske graditve avtocestnega križa kažejo, da je to naj- težja faza in je ni mogoče obdelati v realnem času, kolikor vsi dejavniki ne stremijo k skupnemu cilju". Po Janševih besedah bo k razvoju regije pomembno pripomogla tudi uvedba pokrajin. "Uvedba pokrajin pomeni, da bo odločanje o mnogih stvareh bliže ljudem, sredstva pa bodo porabljena bolj racionalno. Na Koroškem je v prihodnjih letih mogoče pričakovati precej hitrejši razvoj kot doslej, resnost naših namenov pa potrjuje tudi struktura državnih proračunov za leti 2006 in 2007, ki sta ta čas v postopku," je še dejal Janša. Metal se bo privatiziral Drugi dan je Janša obiskal Metal Ravne, kjer sta se z ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom najprej pogovorila z vodstvom, nato pa sta si še ogledala proizvodnjo. Kot je po obisku dejal Vizjak, želi družba ostati tretji največji evropski izdelovalec orodnih in hitrorez-nih jekel, slednje pa naj bi dosegli tudi s privatizacijo Slovenske industrije jekla (SIJ), lastnice Metala, ki naj bi jo izvedli v prihodnjem letu. "V ta namen je posebna komisija v podjetju že pripravila program privatizacije, ki predvideva iskanje partnerjev, pri čemer ne bo toliko pomembna kupnina, temveč predvsem želja novega lastnika vlagati v razvoj podjetja," je dejal Vizjak. Sicer pa sta se tako Janša kot Vizjak med obiskom lahko prepričala, da v Metalu delajo dobro. Po besedah direktorja podjetja Darka Mikca je namreč družba ta čas peti največji izdelovalec orodnih in hitroreznih jekel na svetu in tretji v Evropi. Pri tem podjetje večino (85 odstotkov) izdelkov proda na tujih trgih. Po Mikčevih besedah namerava podjetje zdajšnjo proizvodnjo 74.000 ton na leto še povečati, in sicer na 100.000 ton končnih izdelkov na leto. Slednje naj bi v podjetju dosegli tudi z nakupom nove, 10 milijonov vredne kovačnice, ki jo nameravajo kmalu kupiti. "V minulih letih je Metal Ravne zaradi slabših poslovnih izidov razmeroma malo vlagal v posodobitev tehnologije, tako da so obstoječe naprave zastarele in nezanesljive. Dobri poslovni rezultati v zadnjih dveh letih so omogočili podjetju začetek novega investicijskega cikla v posodobitev proizvodnje in tehnologije, pri čemer bo največji zalogaj ravno kovačnica," je dejal direktor ravenskega Metala Darko Mikec. Koroški gospodarstveniki podprli reforme Po Metalu je predsednik vlade obiskal Tovarno ivernih plošč na Otiškem Vrhu in podjetje Grammer Automotive v Slovenj Gradcu. Temu je sledilo srečanje celotnega ministrskega zbora s koroškimi gospodarstveniki, politiki in predstavniki lokalnih ustanov v Kulturnem domu Slovenj Gradec. Po pričakovanjih se je pogovor vrtel okoli gospodarskih in socialnih reform, ki jih namerava izpeljati vlada. Kot je v Vladna ekipa je v dveh dneh, kolikor se je mudila na Koroškem, obiskala pomembna podjetja in ustanove ter se srečala s koroškimi gospodarstveniki in politiki. uvodnem nastopu približno dveur-nega srečanja dejal Janša, je obisk na Koroškem izkoristil za poziv k zavezništvu pri sprejemanju reformnih ukrepov. "Ne pričakujemo, da boste vse po vrsti podprli, da boste kar avtomatsko imeli dobro mnenje o vseh 70 ukrepih. Angažirali smo znaten del slovenskega intelektualnega potenciala, nismo pa vsega in verjamemo, da je mogoče kakšno stvar zastaviti tudi bolje," je dejal Janša. Udeleženci srečanja so se na Janšev poziv odzvali pozitivno, saj so drug za drugim poudarjali, da vladne reforme podpirajo. Opozo- rili pa so na nekatere težave, s katerimi se soočajo. Največje naj bi bile po njihovo kandidiranje za evropska sredstva, prevelika togost trga dela, težko nepremostljive birokratske ovire pri delovanju podjetij, plačilna nedisciplina in neustrezen šolski sistem, v katerem naj bi bilo premalo poudarka na praktičnem znanju. Navzoči ministri so jim lahko odgovorili le na nekatera od postavljenih vprašanj. Tako jim je minister za gospodarstvo Andrej Vizjak obljubil, da bodo razpise za evropska sredstva pripravili veliko prej kot lani, ko so bili zaradi zamenja- ve vlade objavljeni prepozno. Prav tako jim je zagotovil, da se bodo potrudili poenostaviti same razpise. Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič je v zvezi s preveliko togostjo trga dela dejal, da se spremembe na tem področju obetajo predvsem z reformami, ki jih namerava izvesti vlada, do največjih pa naj bi prišlo pri zaposlitvah za določen čas in delu prek študentskih napotnic, s katerimi se delodajalci izogibajo zaposlitvam za nedoločen čas. Predsednik vlade je dodal, da bo ta del reform verjetno najtrši oreh, saj socialni partnerji že napovedujejo, da se bodo spremembam upirali z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Po Janševih besedah se sindikati ne zavedajo, da delajo pravzaprav proti sebi, saj po njegovem prepričanju ščitenje neproduktivnih delovnih mest pomeni sabotažo razvoja. Po obrazih sodeč so bili koroški gospodarstveniki s pojasnili vlade zadovoljni. Zdaj lahko le upajo, da se bo vse, kar so jim ministri v dveh dneh obljubili, čim prej uresničilo. Aleš Kocjan Minister za zdravje Andrej Bručan si je med drugim ogledal proizvodnjo v Lekovi farmacevtski družbi na Prevaljah. Če sodimo po njegovi dobri formi, penicilina, ki ga tam izdelujejo, ni potreboval. Obrambni minister Kari Erjavec si je ogledal zapuščeno vojašnico Bukovje. Ker se ministrstvu njeno vzdrževanje ne izplača, jo bo verjetno odstopilo kateremu drugemu ministrstvu. Namesto ministra za javno upravo Gregorja Viranta je Koroško obiskal njegov državni sekretar Roman Rep. Med drugim se je v sešel z župani vseh 12 koroških občin. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak se je pri ogledu Kovačije Štrue na Muti lahko prepričal, da je obdelava kovin ena izmed pomembnih industrijskih panog na Koroškem. Ali so mu prijazni delavci v roke dali tudi kakšno lopato, ne vemo. Slovenska vlada je pred dobrim tednom dni sprejela sklep o členitvi države na ko-hezijski regiji na ravni NUTS 2. Odzivi na odločitev vlade so različni, a tudi sorazmerni z razmerjem političnih sil. Podlaga za sklep vlade je nov zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, sprejet 5. novembra letos, ki omogoča, da vlada sama določa število ko-hezijskih regij in si tako glede na bližnja pogajanja o prihodnji finančni perspektivi EU zagotovi kar najboljše pogajalsko izhodišče. Kot je v sporočilu za javnost pojasnila vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko z ministrom Ivanom Žagarjem, uvedeni kohezijski regiji pomenita pomemben korak za zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja in decentralizacije v Sloveniji. Razlike v razvitosti regij se glede na poročilo o regionalnem razvoju 2004 povečujejo, vlada pa je ocenila, da bomo lahko le s takojšnjim posredovanjem predloga evropski komisiji v pogajanjih za naslednjo finančno perspektivo bolje predstavili potrebe po finančni pomoči iz evropskih kohezijskih skladov, ki izhajajo iz precejšnjih regionalnih razlik znotraj Slovenije. Decentralizacija Ozemlje Slovenije naj bi bilo po vladnem predlogu, sprejetem pretekli ponedeljek, razdeljeno na vzhodni in zahodni del. Tako imenovana Zahodna Slovenija naj bi obsegala Gorenjsko, Goriško, Obalno-kraško in Osrednjeslo-vensko razvojno regijo, Vzhodna Slovenija pa preostale razvojne regije - Pomursko, Po-dravsko, Koroško, Savinjsko, Jugovzhodno Slovenijo, Zasavsko, Spodnjeposavsko in Not-ranjsko-kraško. S tem bo po prepričanju koalicije država upravičena do izdatnejših sredstev iz evropskega proračuna. Na vladni službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko pojasnjujejo delitev na podlagi tako želene decentralizacije. Država je preveč centralizirana, s tem povezani stroški pa naj takšnega stanja ne bi opravičevali. Po njihovem mnenju bo predlagana teritorialna členitev na NUTS 2 pripomogla k prilivu kohezijskih sredstev EU v proračun. Dodajajo, da bi glede na stopnjo gospodarske razvitosti posamezne regije postopoma lahko izstopale iz ugodnejših režimov v manj ugodne, kar bi izboljšalo skupni rezultat. Poudarjajo pa, da je pri tem treba upoštevati tudi dolgoročnejše finančne perspektive in ne le naslednje. Predlog o treh kohezijskih regijah je Slovenija, kot zatrju- Slovenija bo za evropska sredstva kandidirala z dvema kohezijskima regijama - zahodno in vzhodno. Zahodna Slovenija Vzhodna Slovenija jejo, posredovala in ga dolgo zagovarjala, a je bil žal zavrnjen. Evropski kriteriji Za kaj pravzaprav gre? Bistveni za pridobitev sredstev so kriteriji evropske komisije. Po njih je regija upravičena do izdatnejše pomoči iz evropskega proračuna, če njena razvitost ne presega 75 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) povprečja držav članic EU. Po zdajšnjih kriterijih Slovenija kot celota izpolnjuje ta pogoj in bo, če bodo kriteriji ostali isti oziroma če bo finančna perspektiva EU za obdobje 2007-2013 sprejeta še letos, za evropska sredstva kandidirala kot ena regija. A bliža se evropski vrh v Bruslju, na katerem bo finančna perspektiva glede na zdajšnje ozračje le stežka sprejeta. Med drugim se Britanci nikakor nočejo odpovedati svojemu proračunskemu popustu ali rabatu. Če evropski proračun ne bo sprejet, se bodo zelo verjetno spremenili tudi statistični kriteriji za prido- Regionalni bruto domači proizvod po regijah 2002 Mrak odstopil V mrd SIT V odstotkih Slovenija 5.314,5 100,0 Pomurska 227,5 4,3 Podravska 714,5 13,4 Koroška 157,5 3,0 Savinjska 611,0 11,5 Zasavska 89,3 1,7 Spodnj eposavska 156,6 2.9 Jugovzhodna Slovenija 332,2 6,3 Osrednjeslovenska 1.861,8 35,0 Gorenjska 461,7 8,7 Notranjsko-kraška 105,7 2,0 Goriška 309,1 5,8 Obalno-kraška 287,5 5,4 Vir: Statistični urad RS pa za nas pomeni, da vlada lahko Milan Cvikl meni, da je Sloveni- Mojmir Mrak, dosedanji član ožje pogajalske skupine za prihodnjo finančno perspektivo EU za obdobje 2007-2013, je dan po vladnem sprejetju sklepa o dveh kohezijskih regijah odstopil s položaja. Meni, da odločitev vlade v pogajanjih za prihodnjo finančno perspektivo ni ugodna. Mrak je še dodal, da gre za strateško napačno odločitev, zato kot strokovnjak nima druge možnosti, kot da odstopi. bitev kohezijskih sredstev, po jo evropskih in domačih sred-katerih bi Slovenija kot celota že stev". Anton Kokalj iz NSi je za-presegla 75 odstotkov BDP. V trdil, daje ta čas delitev Slovenije tem primeru se bo Slovenija na kohezijski regiji glede na kri-razdelila na dve kohezijski re- terije NUTS 2 edina mogoča: giji, saj bo njen vzhodni del po- "Če se ne bi razdelili na več ali goje izpolnjeval in bo tako upra- vsaj na dve kohezijski regiji, pa vičen do izdatnejše finančne po- bi se začeli uveljavljati novi sta-moči. Idealno bi seveda bilo, če tistični kriteriji, bi ostali brez bi Slovenija lahko kandidirala vseh sredstev. Teoretično je tež-za tri kohezijske regije, a za to ko pričakovati, da bi lahko do- odloči,kakormisli,dajenajbolje." ja z razdelitvijo na dve regiji iz-obstaja pogoj, da ima ena regija segli delitev na tri regije." Do Na drugi strani opozicija z od- brala najslabšo možnost: "S tem vsaj 800.000 prebivalcev. Evrop- predloga so bili nekoliko zadrža- ločitvijo vlade ne soglaša. Naj- (vlada, op. a.) zagotovo ni okre-ska komisija sicer na tem področ- ni edinole v DeSUS, a so ga kljub ostrejših kritik je bila odločitev pila pogajalskega položaja Slovenije, temveč si ga je še poslabšala. Poleg tega bo imela takšna odločitev dolgoročne negativne posledice za Slovenijo. Vlada bi morala nadaljevati pogajanja o naslednji finančni perspektivi in hkrati dati EU jasno vedeti, da Slovenija ni pripravljena sprejeti slabšega dogovora od luk-semburškega predloga in daje za zavarovanje nacionalnega interesa pripravljena uporabiti tudi veto." Predsednik SD in evropski poslanec Borut Pa- ju dopušča nekatere izjeme, a so temu podprli: "Z zakonom o deležna predvsem v LDS in SNS, horje sicer do predloga zadržan, pogoji težki in za Slovenijo po spodbujanju skladnega regional- medtem ko so Socialni demokra- a meni, da bi bilo soglasje o treh nega razvoja smo dali vladi mož- ti (oziroma njen predsednik) regijah težko doseči: "Treba je nost, da z uredbo določi delitev ubrali nekoliko mirnejši ton. pošteno povedati, da bi bilo za Slovenije na kohezijske regije, to Nekdanji minister in član LDS to odločitev treba poleg soglasja vlad drugih 24 držav članic EU Minister za lokalno samoupravo in regional- Predsednik SD Borut Pahor je do odločitve vlade Član NSi Anton Kokalj meni, da bi bilo sicer idealno, če bi Slovenija ostala ena sama regija, a je odlo- no politiko Ivan Žagar meni, da sta dve re- sicer zadržan, a kljub temu opozarja, da bi bilo mo- čitev vlade glede na kriterije na giji edini realen in verodostojen predlog, rebitno delitev na tri regije dejansko težko doseči, ravni NUTS 2 edina še mogoča. mnenju koalicije nerealni. Koalicija za, opozicija proti Koalicija je predlog podprla. V SDS so prepričani, da se mora Slovenija ravnati po veljavni evropski zakonodaji in da si bo s tem pogajalska izhodišča za črpanje razvojnih sredstev iz evropskega proračuna povečala. Jakob Presečnik, vodja poslanske skupine SLS, pa dodaja, da mora država "v nadaljevanju sprejeti tudi takšna merila, ki bodo omogočala financiranje posameznih razvojnih projektov tudi v manj razvitih območjih razvitejše regije, seveda z ustrezno kombinaci- Iz zanesljivih virov Zakaj LDS podpira tri regije Lani so se še v Ropovi vladi (Anton Rop, Dušan Mramor, Milan Cvikl pa še kdo) dogovorili, da bodo od Bruslja zahtevali tri regije oz. da bodo postavili to zahtevo. Vedeli so, da to ne bo sprejeto, sprejeti pa bosta dve. Dogovorili so se še, da o tem v javnosti ne bodo govorili. Že naslednji dan pa je šel Cvikl v vlogi minstra za evropske zadeve v Šoštanj in tam na ves glas razlagal, kaj so se dogovorili. Naslednji dan so ga klicali, češ, kaj je govoril, če so se dogovorili drugače, a bilo je prepozno. Cvikl je vse izblebetal. LDS ni preostalo drugega, kot da začne javno razglašati, da se bodo zavzemali za tri regije. To je vsa zgodba o regijah. doma doseči soglasje o uvedbi treh pokrajin z vsemi administrativnimi pristojnostmi." Samo v tem primeru bi bilo po njegovem mnenju mogoče doseči izjemo od določil, ki jih določa uredba EU o regijah. Tri regije bi zagotovo prinesle več sredstev in bolj uravnotežen regionalni razvoj, a predpisi so pač taki, kakršni so. Če ne želimo zamuditi vlaka, je torej treba pohiteti in se oprijeti realnih in gospodarsko upravičenih možnosti. Peter Avsenik Gbstrukcija seje mestnega sveta mestne občine Maribor je močno dvignila prah. Kar sedem svetniških skupin županu Soviču očita neupoštevanje zakonodaje, nekateri pričakujejo njegov odstop. Mariborski župan Boris Sovič ima med nekaterimi domačimi političnimi veljaki očitno čedalje manj podpore. Kar 23 mestnih svetnikov (od 40 navzočih) je namreč zadnjo sejo mestnega sveta mestne občine Maribor (MS MOM) prvič v zgodovini protestno zapustiloPrvi (in tudi zadnji) se je do govorniškega odra spre- ввшшш hodil Milan Petek (LDS), ki je napovedal obstrukcijo. "Naš župan ne upošteva zakonodaje, ne upošteva predpisov in ne upošteva sprejetih sklepov MS. Želimo mu dopovedati, da je organ MS enakovreden njemu, zato ga mora spoštovati tudi pri realizaciji tistih obvez, ki mu jih MS nalaga," je uvodoma dejal Petek Da ne gre le za "nagajanje" določene svetniške skupine ali za staro zamero med kandidatoma na zadnjih županskih volitvah, je postalo jasno, ko je obstrukcijo poleg enajstih članov LDS napovedalo še šest drugih političnih strank SNS, SLS, NSi, Mladi Maribora, Glas žensk (GŽ) in tudi SDS. Je razlog v proračunu? Župan Sovič je bil ob odhodu mestnih svetnikov vidno presenečen, razlog zanj pa vidi predvsem v zadnji točki dnevnega reda, saj bi morali svetniki odločati o proračunu MOM. "Danes je očitno obstajala želja, da se prepreči sprejetje proračuna," je menil Sovič. Svetniki se s tem niso strinjali. "To ni res. Svetniška skupina SDS se za obstrukcijo ni odločila zaradi onemogočanja pravočasnega sprejetja proračuna, ampak na podlagi dejanj in odločitev, ki jih sprejema mariborski župan Boris So- vič. Gre za neupoštevanje sprejetih predpisov in sklepov mestnega sveta," trdi Boštjan Viher, vodja svetniške skupine SDS Maribor. Pri SNS so kljub nestrinjanju s predlaganim proračunom prevladali drugi razlo- delu Evrope, je še vedno brez upravitelja, čeprav je MS že konec septembra od župana in mestne uprave zahteval, da problem razreši. Mogočega upravitelja so videli v Narodnem domu, ki deluje pod okriljem mari- gi. Za obstrukcijo so se odločili, ker borske občine, vendar do realizacije so prepričani, da župan s svojim ig- še ni prišlo. Mestni svetnik Petek je norantskim odnosom do mesta in do ljudi ne pripomore k razvoju Maribora, pravi Boštjan Zagorac. Tokrat (po več letih) je bil proračun predlagan pravočasno. V SNS menijo, da je bilo to zato, ker se bližajo županske volitve. Glavni razlogi za obstrukcijo pa naj bi bili težave Unionske dvorane, županovo prizadevanje za zaprtje azila za živali, neurejeno odlagališče komunalnih odpadkov, neobjavljanje sprejetih odlokov, oviranje dela svetniških skupin, težave mariborskih vr-tičkarjev in neimenovanje podžupana Težave Unionske dvorane Unionska dvorana, ena najbolj akustičnih koncertnih dvoran v tem ogorčen nad tem, da župan Sovič upravljanja ne prepusti Narodnemu domu in s tem zavlačuje več kot dve Na županovo neupoštevanje zakonodaje in sklepov mestnega sveta je opozoril Milan Petek (LDS). Boštjan Zagorac (SNS) je obstrukdjo svoje stranke utemeljil z ignorantskim in škodljivim ravnanjem župana Soviča. leti in pol. Dvorana je tako še vedno brez upravitelja, kar je za Petka nesprejemljivo. Sovič je pojasnil, da se postopek pridobivanja ponudb za novega upravljavca pripravlja, saj naj brez spremembe sklepa o investicijskem programu upravljanja nebibi-lo mogoče prepustiti Narodnemu do- mu. "Očitno gre le za zavlačevanje. Zakaj, nam ni jasno," trdi Viher. Azil za živali Čeprav mariborski azil za živali v Zrkovcih (prvi v nekanji Jugoslaviji) uradno to sploh ni, saj deluje brez ustreznedokumentarije,jevsemvMa-riboru in okolici jasno, da lahko najdeno žival odpeljejo le tja. Zakaj je azil, ki deluje v okviru Društva za zaščito in proti mučenju živali, še vedno brez dokumentacije, si razlaga vsak po svoje. Dejstvo je sicer, da tamkajšnji krajani društvu ne dajo soglasja, potrebnega za pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja, vendar po več kot desetletju agonije danes večina mestnih svetnikov s prstom kaže le na župana in mestno upravo. "Mestni svetniki smo med kopico takšnih in drugačnih odlokov na seji, na kateri smo sprejemali pomembne odločitve, po skrajšanem postopku sprejeli odlok o prenehanju veljavnosti odlokov. Šele po več mesecih se je izkazalo, da smo s tem odpravili pravno podlago za financiranje Mnenje mariborskega mestnega svetnika Boštjan Viher (SDS) "V svetniški skupini SDS smo prepričani, da je treba z delom in s političnim kompromisom dokazati, da mestni svet lahko deluje normalno in tako pripomore k razvoju mariborske občine. Menim pa, da mestna uprava in župan posvečata premalo pozornosti sredstvom evropskih kohezijskih skladov in zunanjih investitorjev, kar se seveda izkazuje v preveliki zadolženosti občinskega proračuna." Društva za zaščito živali," razlaga Rok Peče (SNS). "Le pomislite, kakšno agonijo doživlja mariborski azil Z odlašanjem postopkov se mu povzročajo nevzdržne razmere, zato menim, da je skrajni čas, da s tokratno ob-strukcijo pokažemo našemu županu, da se z njegovim načinom dela preprosto ne moremo strinjati," dodaja Petek. Zanimivo je, da so tudi predstavniki mariborskega azila mnenja, da jim njihovo delo najbolj onemogoča župan. Zato so pred nekaj dnevi začeli celo zbirati podpise ljudi, ki se z delom župana ne strinjajo, njega pa pozvali, naj nemudoma odstopi. Odlagališče komunalnih odpadkov Naj spomnimo, da je MS že oktobra 2003 sprejel sklep, naj bi bilo stalno odlagališče komunalnih odpadkov vVihrivobčiniMalečnik-Ruperče.Tja naj bi odpadke vozili čez približno leto in pol, ko se izteče rok za odvoz v začasno odlagališčevDogošah, vse pa kaže, da do takrat odlagališča v Vihri ne bo. Občina namreč tam ni odkupila njvrej „.Sobot, ,et02/537-19M Slave Klavora 1 9000 Murska Sobota Slovenija tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 (35M: Ш [/34 51 51 Http://www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com niti enega zemljišča. Še več, mestne svetnike je pred časom zmotila izjava predstavnika MOM Danila Salamona, da sklep MS še ne pomeni, da bi tam odlagališče dejansko moralo biti. Odziv svetnikov je bil buren, še posebej zato, ker naj bi bil prav župan lokacijo v Vihri predstavil kot najprimernejšo. "MS je najvišji organ odločanja v tem mestu in sklepi, ki jih sprejmemo, so za mestno upravo zavezujoči To je nesporno. In kar je še pomembnejše, ne vem, zakaj smo potem celo leto 2003 namenili iskanju lokacije za odlagališče in zakaj nas je celo leto 2003 mestna uprava na čelu z županom prepričevala, kako je lokacija Vihra edina mogoča, če sedaj prihaja do izjav, da sklep ni zavezujoč," pravi Peče. "Stališče mestnih svetnikov je znano vsem, in kar MS sprejme, se ne da spreminjati," dodaja Monika Piberl (GŽ). Pred več kot dvema mesecema je na seji MS vprašanje v zvezi z odlagališčem izpostavil tudi Petek in župan mu je obljubil pisni odgovor. Do danes ga menda še ni dobil. Sovič razlaga, da mestna uprava pripravlja gradivo, ki bo poleg odgovorov ponudilo tudi celovit vpogled v področje ravnanja z odpadki in da bo gradivo v kratkem predstavljeno mestnim svetnikom. Problem torej ostaja. Najverjetnejši sad večletnega "truda" bodo predvidoma za 250 odstotkov višje cene ravnanja z odpadki, saj jih bo treba prej ali slej odvažati drugam. Naj-veijetneje v Celje. Začasno odlagališče v Dogošah, ki so ga sprejeli za obdobje treh let, bo namreč kmalu polno. Večina svetnikov je ogorčena, ker meni, da so Dogoše žrtvovali zaman. Neobjavljanje sprejetih odlokov "Zupan zavlačuje s podpisi pogodb spodročja javnih razpisov, sporna pa je tudi objava odloka o oglaše- vanju," pravi Boštjan Viher, vodja svetniške skupine SDS. Gre za odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o rabi javnih površin in komunalnih taksah za njihovo uporabo, ki so ga svetniki sprejeli že na eni prejšnjih sej. Županu so očitali, da sprejetega odloka ni objavil niti ni sprožil postopka pri Ustavnem sodišču RS, kolikor meni, daje odlok sporen. "V skladu z veljavno zakonodajo in predpisi MOM bi moral župan spoštovati in upoštevati sprejete sklepe MS. Župan sprejetih odlokov ne objavlja. Ima sicer legitimno Unionska , ... i. tem delu pravico, da vloži zahtevo za presojo skladnosti sprejetega splošnega akta z ustavo na ustavnem sodišču, ni pa v vlogi, da o sprejetih aktih odloča sam," razlaga Viher. Ponovitev obstrukcije? Svetniki so od župana zahtevali odgovore na postavljena vprašanja Ve- činoso jih nakoordinacijah prejeli, zato menijo, da bistvenih razlogov za nadaljevanje obstrukcije ni več. Županje po Viherjevih besedah tudi obljubil, da bo sporni odlok o oglaševanju objavil vmedobčinskemvestniku. Očitno raz- dvorana, ki je pravi akustični biser v Evrope, še vedno nima upravitelja. logi za obstrukcijo niso bili iz trte izviti, kar si svetniki razlagajo s hitro reakcijo in odgovori uprave in župana. Nekoliko manj zadovoljni so z reševanjem težav Unionske dvorane, vendar so izrazili upanje, da jim bo tudi ta problem v kratkem uspelo rešiti. Mojca Hanžič rjP'" mm ^Regionalna Televizija posebnega pomena ] inega pomena МеЦЛг cesta 14, 2000 Mb Informacije za katerimi stojimo! Mmfcrttag: B2/ 234 M »1 J www.rts-tv.com Začetek beatifikacije Posebno sodišče v Krakovu na jugu Poljske je začelo postopek za razglasitev pokojnega papeža Janeza Pavla II. za blaženega. Člani sodišča so že zaprisegli pred relikvijami zavetnika Poljske sv. Stanislava v katedrali starejši ljudje, ki bi težko odšli pričat v Vatikan. Sodišče bo zasedalo za zaprtimi vrati, skrivnost pa ostajajo tudi datuma začetka in konca zaslišanj ter število prič. Vatikan je proces beatifikacije začel že 28. junija. Postopek beatifikacije in kasneje tudi kanoni-zacije se navadno vleče nekaj let. Trpeči in bolni Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sporočila, da je nekaj sto preživelih po katastrofalnem potresu, ki je 8. oktobra prizadel južno Wawel, slovesnost pa je vodil nekdanji glavni pomočnik preminulega papeža in sedanji krakovski nadškof Stanislaw Dziwisz. Proces v Krakovu naj bi bil v pomoč glavnemu procesu za beatifikacijo, ki poteka v Vatikana Sodišče bo zaslišalo več prič, ki bodo govorile o življenju Karola Wojtyle, preden je ta leta 1978 postal papež. Sodišče v Krakovu so med drugim ustanovili zato, ker na Poljskem živi večina prič, med njimi pa prevladujejo Azijo, zbolelo za akutno diarejo, zdravstvene službe pa so že sprejele vse potrebne ukrepe za preprečitev Nad alge Potapljači soy morju pri Budvi prek nevarne alge, ki uničuje ves podvodni rastlinski svet in druge organizme, položilfveč kot 300 kvadratnih met rov črne PVG-folije. Pre'dtem so alge postili z apnom in modrogalico, prek tega pa so položili črno folijo, ki ipreprečujeprodor svetlobe in povzroča tuni-. ninje nevaniealge. Po-* kriti nameravajo še okoli 150 kvadratnih metrov mor- ' skega dna, kjer se je pojavila alga. Javno podjetje je hkrati vse potapljače in ribiče pozvalo, da v pri- tf meru, če opazijo nove površine te tropske alge, takoj obvestijo pristojne T državne službe. njenega širjenja. V potresu, ki je z močjo 7,6 stopnje po Richteijevi lestvici oktobra stresel južno Azijo, je v Pakistanu umrlo več kot 73.000 ljudi, trije milijoni pa so ostali brez strehe nad glavo. Medtem naj bi Pakistan in Indija, državi, ki sta se zaradi Kašmirja zapletli v več vojn, na nadzorni črti odprli pet prehodov. Dragocena slika V švedski prestolnici so na dražbi prodali sliko Kitara in partitura na podstavku iz zgodnjega kubistične-ga obdobja španskega slikarja Pabla Picassa. Izhodiščna cena za delo v velikosti 21 krat 27 centimetrov, ki ga je Picasso leta 1920 naslikal v južnofran-coskem Juan-le-Pinsu, je bila 184 tisoč dolarjev. Zanimanje za sliko je bilo precejšnje, v dražbeni hiši pa niso bili pripravljeni govoriti o njenem kupcu. Na Švedskem je kljub izjemno plodni Picassovi karieri zelo malo njegovih del. Omenjeno sliko je prodala neimenovana švedska družina, ki je umetnino kupila leta 1960 pri galeriji Beyeler, trgovcu z umetninami, v Baslu v Švici. Več za vojsko Ruski predsednik Vladimir Putin je na letnem zasedanju vojaškega vodstva v Moskvi napovedal obsežno posodobitev vojske. Izdatki za oborožitev naj bi se tako prihodnje leto povišali za 50 odstotkov. Zavzel se je še, da bi do konca leta 2015 dosegli razmerje 70 proti 30 med izdatki za razvoj oboroženih sil in za vzdrževanje. Dejal je še, daje Rusija uspešno preizkusila orožje, ki je sposobno tin je poudaril, daje mednarodni terorizem grožnja ozemeljski celovitosti Rusije. Ptičja gripa Azijska razvojna banka je sporočila, da bi lahko pandemija ptičje gripe v Aziji povzročila gospodarsko izgubo v vrednosti skoraj 300 milijard dolarjev, kar bi lahko bil povod za svetovno gospodarsko krizo. Izbruh pandemije, ki bi lahko povzročila smrt treh milijonov Azijcev, bi najverjetneje najhuje prizadel Kitajsko, Hongkong, Singapur, Malezijo in Tajsko. Pandemija naj bi po napovedih trajala eno leto, okuženih pa bi bilo okoli 20 odstotkov lokalnega prebivalstva, od tega bi jih 0,5 odstotka umrlo za posledicami ptičje gripe. Ob hudem izbruhu bi lahko prišlo do 14-odstotnega zmanjšanja svetovne trgovine in storitev. Po drugi različici bi lahko človeška pandemija, sodeč po podatkih o učinkih izbruha virusa sars pred dvema letoma, v svetovnem gospodarstvu povzročila celo za 800 milijard dolarjev škode. љшмшј^Жтг^Ш^^вР^^ Četrti turist '*ШШ18В§5§ЈЖ Japonec, 34-letni Daisu-^gjMglj, J 1 Г еЛ^Е ^е Enomoto> ki je obogatel * kot vodja spletnega portala IHH^BSBHh^SSHH^^^I Livedoor, izjavil, da bo predreti vse obstoječe sisteme proti- konec leta 2006 s plovilom Sojuz raketne obrambe, napredek pa je bil poletel v vesolje in tako postal če-dosežen tudi pri izboljšanju sposob- trti vesoljski turist. Na svoji spletni nosti protijedrskega bojevanja. Pu- strani je sporočil, da se bo v začet- ku prihodnjega leta začel intenzivno pripravljati na desetdnevno potovanje, opravil pa je že zdravniške teste in začel osnovni trening v Centru za uvajanje astronavtov v bližini Moskve, kar je potrdila tudi ruska vesoljska agencija. Potrdil je tudi, da bo v vesolje odpotoval preob- lečen v lik Chara Aznableja iz znanstvenofantastičnega stripa Gundam. Če mu bo uspelo, bo Enomoto četrti turist v vesolju in prvi Japonec. Tretji turist, ameriški poslovnež Greg Olsen, se je vrnil na Zemljo v začetku oktobra, za svoje zadovoljstvo pa je plačal 20 milijonov dolarjev, kolikor naj bi odštel tudi Japonec. Slabo kaže Nadškof Giovanni Lajolo, vatikanski zunanji minister, je po nedavnem obisku v Moskvi za Radio Vati- Nekdanji češki predsednik Vaclav Havel je zaskrbljen zaradi moči mafije v nekaterih državah nekdanjega komunističnega bloka. Prepričan je, da v nekaterih državah družbo obvladuje mafija, zaradi česar ljudje izgubljajo potrpljenje. Na zasedanju Madridskega kluba v Pragi, je spomnil, da je po padcu komunizma tudi nekdanji romunski premier Petre Roman opozarjal na ta pojav izrojenosti v tranzicijskih državah. Nekdanji češki predsednik je še dejal, da imajo od Hberalnega gospodarstva največji dobiček člani stare nomenklature, v njegovi državi pa so to člani nekdanje tajne policije. Demokratska tranzicija je po njegovem mnenju dala velike rezultate, vendar so ljudje, kot kažejo raziskave javnega mnenja, razočarani, prav tako pa so postali izredno občutljivi za vse negativne pojave, ki jih je prinesla tranzicija. Schröder se vrača med odvetnike Nemški kanclervodhajanju Gerhard Schröder je izjavil, da bo znova odvetnik z lastno pisarno v Berlinu in da bo pisal spomine. 61-letni politik konec novembra odhaja s položaja kanclerja, za časnik Die Zeit pa je napovedal, da bo njegova knjiga o sedemletnem kanclerskem manda- kršno je vodil Đinđič, in jo je zdajšnja vlada opustila, vodja stranke pa je postal 34-letni Čedomir Jovano-vič, ki je bil v Dindičevem kabinetu podpredsednik srbske vlade. Leta 2001 je med drugim sodeloval pri aretaciji in izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Sloboda-na Miloševiča mednarodnemu sodišču v Haagu. Jovanovič in več drugih Dindičevih privržencev je izstopilo iz vladajoče Demokratske stranke, vzrok za to pa je bil spor z novim vodstvom stranke po Dindičevem uboju. Nova stranka ima v parlamentu enega poslanca, nekdanjega člana Demokratske stranke, med 400 člani Liberalne demokratske stran- Izstrelitev sonde Evropska sonda Venus Express, ki so jo uspešno izstrelili iz ruskega vesoljskega centra Bajkonur vKazah-stanu, nadaljuje pot proti Veneri. Sonda Venus Express naj bi se v Venerino orbito utirila predvidoma 11. aprila prihodnje leto, v začetku junija pa naj bi že začela zbirati podatke o planem. Misija sonde, vredne 220 milijonov evrov, naj bi trajala predvidoma 500 dni, v tem času pa narave, pri čemer ima Rusija v Vatikanu veleposlaništvo, Vatikan pa v Moskvi papeškega nuncija. Havlova skrb Preložen nakup Pakistanski predsednik Pervez Mušarafje med obiskom v potresu prizadetih območij sporočil, da bo Pakistan zaradi popotresne obnove preložil dolgo pričakovani nakup 77 ameriških vojaških letal F-16. Država bo vsa razpoložljiva sredstva namenila obnovi po rušilnem potresu, kije po doslej znanih podatkih zahteval več kot 73.000 smrtnih žrtev. Pakistan je na nakup letal čakal že vrsto let, saj je Washington ustavil prodajo kot ukrep proti Pakistanu zaradi njegovega jedrskega programa. ZDA so marca letos spremenile svoje stališče in odobrile nakup, s tem pa Pakistan po mnenju opazovalcev nagradile za pomoč v boju proti terorizmu. kan dejal, da vzpostavitev celovitih diplomatskih odnosov med Vatika- nom in Rusijo za zdaj še ni mogoča. Lajolo je še dejal, da Vatikan upa na vzpostavitev celovitih diplomatskih odnosov med državama, pri tem pa za ruske medije izjavil, da zdajšnji odnosi ne ustrezajo pomembnosti obeh držav v mednarodni areni, in nakazal, da v stikih med državama še vedno obstajajo zadržki. Sveti sedež in Rusija imata namreč stike posebne tu izšla prihodnjo jesen. Preden je začel politično kariero, je ScJrröder de- ke pa so predvsem intelektualci, lal kot odvetnik v rodnem Hannov-ru, zdaj pa se vrača k pravu. Schröder poudarja, da njegova odvetniška pisarna ne bo velika, in zanika namigovanja, naj bi postal član upravnega odbora kakšne nemške družbe. Po vzornikovi poti Privrženci pred dvema letoma umorjenega srbskega premierja Zorana Dindiča so v Beogradu ustanovili novo politično stranko. Liberalna demokratska stranka si bo prizadevala za uresničevanje politike, ka- naj bi se gibala od 250 do 66.000 kilometrov nad Venerinim površjem in tako opravila eno najdoslednejših raziskav tega planeta. Sonda naj bi preučila Venerino atmosfero in oblake, s čimer bo poskušala pripomoči k boljšemu poznavanju tega planeta. Venera ima namreč zelo gosto ozračje z debelimi oblaki, ki popolnoma zastrejo vsakršen pogled na njeno površje skozi optične teleskope. BBC THE INDEPENDENT LE FIGARO THE TIMES Različen smeh Moški in ženske razumejo humor različno. Raziskovalci s standfordske univerze v Kaliforniji trdijo, da vedo zakaj. Naredili so poskus, v katerem so desetim moškim in desetim ženskam dali gledati smešne risanke. Pokazali so jim 70 risank, medtem pa so njihove možgane pozorno spremljale zapletene naprave. Pokazalo se je, da so odzivi na humor v marsičem podobni pri obeh spolih, čeprav se je pri ženskah bolj aktivirala leva čelna polovica možganov, kjer so sicer centri za pomnjenje in oblikovanje govora, ter mezolimbski center, v katerem se formirajo pozitivna čustva, povezana s pozitivnimi stimulacijami. Izkazalo seje, da ženske pri humorju veliko bolj cenijo jezik, njihov pristop h humorju je bolj analitičen, poleg tega so se zaradi nepričakovanih smešnih prizorov smejale veliko bolj kot moški. Kaže, da so ženske pričakovale manjšo emocionalno nagrado kot moški, moški pa so se že prej pripravili na to, da bo smešno. Prav s tem bi lahko pojasnili, zakaj so ženske bolj podvržene depresijam kot moški. Vnuk o dedu Spomini 75-letnega Bernharda Einsteina so bih objavljeni v belgijski reviji Le Soir. V njih je zapisano marsikaj zanimivega. Vnuk pripoveduje, da ded ni odobraval športnega ribolova, ker je menil, da se ribe lahko lovijo samo za hrano. "Ded mi je dovolil iti na ribolov samo v primeru, če sem ves svoj ulov tudi pojedel. Zato sem ponavadi zgodaj zjutraj ujel eno ribo in jo pojedel za zajtrk," je zapisal vnuk slavnega deda. Ko so zdravniki od Einsteina zahtevali, da neha kaditi, je pogosto pobiral ogorke po tleh, da bi si napolnil pipo, tako močna je bila njegova odvisnost od nikotina. Bernhard Einstein pripoveduje tudi o jadranju z znamenitim fizikom. "Med takšno ekspedicijo se je ded z menoj ponavadi le malo pogovarjal. Rad je imel tišino in pogosto je rekel, da je tišina največji izziv za mornarja." Proti teoriji Izobraževalni svet ameriške zvezne države Kansas je potrdil nove šolske programe, po katerih bodo pri biologiji predavali tudi kre-acionizem, nauk, ld nasprotuje Dar-winovi teoriji o evoluciji. Za nekatere je to žalosten dan, saj so prepričani, da bodo nazadovali in da bodo v posmeh ne le vsej Ameriki, ampak vsemu svetu. Ni namreč izključeno, da bodo otrokom nekatere pojave pojasnjevali z nadnaravnim. Kreacionisti namreč menijo, da se raznolikosti življenja ne da razložiti drugače kot z vmešavanjem višje sile. V Kansasu so že pred šestimi leti iz učnih programov izbrisali vse trditve o evoluciji, leta 2001 pa je manj konservativnim članom sveta za izobraževanje le uspelo spet vpeljati Darwina v šole. Kansas je edina od 50 ameriških držav, kjer še vedno postavljajo pod vprašaj teorijo o evoluciji. Se v štirih državah, Minnesoti, New Mexicu, Ohiu in Pensilvanii, bi učence v šolah radi seznanili s kritiko teorije o evoluciji, vendar ne zahtevajo, da bi ji bil kreacionizem enakovreden. Osamljenost Nizozemski znanstveniki so odkrili, da občutek osamljenosti ni odvisen samo od sramežljivosti ali slabe socialne prilagoditve, ampak se deloma prenaša tudi iz roda v rod. Raziskava, ki jo je naredila Svobodna univerza v Amsterdamu, je bila izvedena pri več kot štiri tisoč parih dvojčkov na Nizozemskem, ki so jih opazovali od leta 1991. Pri enojajčnih dvojčkih so se občutki osamljenosti kazali ponavadi pri obeh dvojčkih, pri raznojajčnih pa je ponavadi zaradi osamljenosti trpel samo eden. To priča o genetski pogojenosti te poteze. Pri tem so ugotovili, da osamljenost v srednji do hudi obliki občuti tretjina moških in polovica žensk. Ta občutek pa naj bi bil povezan z mehanizmom preživetja -v parih in skupinah smo uspešnejši, zato se iščemo. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija: • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. 1Г Лф - ШЈ М0ЕШЈ - fJ/i/J JJJ333B .ОШјЈШЈШ Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana Demokracija ime in priimek: pošiljati začnite dne: datum roistva: datum: ulica: podpis naročnika: kraj. poštna št.: Davčni zavezanec: □ da □ ne Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosimo, d a označite status, ki ga imate: □upokojenec □invalid □brezposeln □študent ali i cena: 559 SIT dijak Reševanje vprašanja dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem se kljub diplomatskim obljubam vse bolj oddaljuje. Odstranitev dvojezičnih napisov v vasi Bela pri Železni Kapli prejšnji teden pa je bila kaplja čez rob. Le teden potem, ko sta bili ob ustreznem odloku okrajnega glavarstva Velikovec postavljeni dvojezični tabli na začetku in koncu vasi, je koroški deželni glavar Jörg Haider sporočil, da bo odlok o njuni postavitvi razveljavil. Ha- letnico pogodbe in s tem obnovitve avstrijske državnosti, so potekali intenzivni pogovori med različnimi akterji na Koroškem, ki jih je usklajeval sam kancler Wolfgang Schüssel. Poleg tega je tudi Fischer pred meseci izrazil razočaranje nad razvojem dogodkov glede dvojezične topografije. Kljub načelnim premikom avstrijskega političnega vrha pa so rezultati do danes bolj klavrni, srečanje predsednikov pa se je izkazalo za sterilno sajenje rožic. Odnosi med Slovenijo in Avstrijo so odlični, sta Izigrana duojezičnost ider se je obesil na formalizem, saj naj Bela ne bi izpolnjevala pogojev za samostojno naselje. Deželni svetnik Gerhard Dörfler, član Haiderje-vega Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ), je nato tudi izdal uredbo za odstranitev obeh tabel. Skrajna oblika protesta Slovenska skupnost na Koroškem ni držala križem rok. Najdlje je šel član občinskega predstojništ-va Železna Kapla - Bela iz vrst edine politične stranke koroških Slovencev Enotne liste (EL) Franc Jožef Smrtnik. Po odstranitvi prve table 10. novembra je odstranitev druge preprečil tako, da se je z verigo priklenil nanjo. Podpore pogumnemu dejanju ni manjkalo. Smrtnika je še isti dan obiskalo več kot sto posameznikov (do konca protesta jih je bilo okoli tristo), prejel pa je tudi približno 50 telefonskih klicev podpore. Poleg tega so domačini izrazili svojo pripravljenost, da pomagajo stražiti napis. Na Smrtnikovo stran so med drugimi stopili Narodni svet koroških Slovencev in vodja Zelenih na avstrijskem Koroškem Rolf Holub, Center avstrijskih narodnosti z Dunaja pa je Haiderja obtožil namerne kršitve ustave. Odločitev o postavitvi dvojezičnih krajevnih tabel je bila sprejeta po strokovnem premisleku, so v sporočilu navedli pri EL. "Postavitev je postala nujna, ker je na prizadetem območju zazidanost vedno večja in ker seje promet v okolici zdravilišča v zadnj ih letih močno povečal," so zapisali, poleg tega pa pomeni napis "dodaten indic za dobro ozračje" med slovensko in nemško jezikovno skupnostjo. Postavitev prometne table ne nazadnje uresničuje uredbo o dvojezični topografiji iz davnega leta 1977. Do njenega uresničevanja se je še letos obvezal tudi Haider, zato je po Smrtnikovih besedah "skrajno smešno in nerazumljivo, da namerava ko- Protest se je v noči na petek še okrepil, končali pa so ga, šele ko so na izredni seji občinskega sveta sklenili, da bo občina od okrajnega glavarstva zahtevala pojasnilo o razlogih za odstranitev dvojezične table. V soboto, le dan potem, ko se je zdela težava rešena, pa je prišlo do neprijetnega presenečenja Delavci cestne uprave so na Haiderjevo zahtevo odstranili še drugo tablo. Pogovori ne zaležejo V ozadju burnega dogajanja v Beli je v dvojezičnem Bilčovšu tako sredi roški deželni glavar popolnoma zakonito in smiselno postavitev dvojezične table sedaj razveljaviti". Odstrani-tevtable "ni samo izrazito protimanj-šinsko dejanje, temveč ogroža tudi varnost ljudi, ker z odstranitvijo krajevnih tabel odpade tudi omejitev hitrosti," še utemeljujejo pri Enotni listi. prejšnjega tedna potekalo srečanje slovenskega in avstrijskega predsednika Janeza Drnovška in Heinza Fischer-ja Predsednika kljub raznovrstni paleti tem nista mogla zaobiti nerešene obveze avstrijske države, ki izhaja iz znamenite državne pogodbe. Se pred meseci, ko je Dunaj proslavljal 50. ob- bila složna predsednika, Drnovšek pa je pozitivno ocenil razvoj dogodkov in reševanje odprtih vprašanj v zvezi s slovensko manjšino. Predsednika sta govorila tudi o internacionalizaciji vprašanja dvojezične topografije, ki so jo napovedali v slovenski skupnosti na Koroškem, če vprašanje ne bo rešeno "vdoglednem času". Drnovšek je manjšini priznal pravico, da se obrne na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgs pri tem pa je mnenil, da lahko le manjšina odloči, kaj pomeni "do-gledenčas". Pri tem je Drnovšek izrazil zaupanje v avstrijske ustanove - ustavno sodišče, vlado in predsednika. Fischer je pomirjujoče zagotavljal, da lahko Avstrija sama reši odprta vprašanja (srečanje je potekalo dan pred Smrtnikovim protestom), hkrati pa je izrazil koristnost reševanja problemov na podlagi čim širšega soglasja. "Dogleden čas" je Fischer zakoličil s koncem svojega predsedniškega mandata leta 2009. Ob načelnem soglasju državnega vrha je tem bolj nerazumljivo ravnanje oblasti na koroški lokalni ravni, še posebej zdaj, ko so deželne volitve že mimo. Očitno ostaja med Dunajem in Celovcem kratek stik; botrujejo mu skrajni nemški nacionalisti, ki so tudi onemogočili dosego končnega soglasja pri pogovorih o dvojezični topografiji. Mitja Volčanšek Francija v plamenih Razmere v Franciji se še niso umirile; izgred zaradi smrti dveh fantov se je razvil v množično nasilje po vsej državi. Množično nasilje, ki je v Povod, ki naj bi povzročil množič- zadnjih dveh tednih iz- ne izbruhe nasilja, naj bi bila po urad- bruhnilo v francoskih nih poročilih smrt dveh mladoletni- predmestjih, pomeni velik kov> 15-letnega Banouja iz Malija in udarec tako za Francijo 17-letnegaZiada iz Tunizije. V begu kot tudi za celotno Evrop- Pre? Pollcl,°' n^etneje zato, ker . ... ....... s sebo) nista imela potrebnih oseb- sko unijo. Izgredi, ki jih , , , ., . .. nih dokumentov, sta se skrila v elek-povzrocajo večinoma mladi, . .. .. ( . ,. . . r ' tricrn transformator, kjer ju je ubila potomci priseljencev iz elektrika. Xretji udeleženec je preži- afriških in azijskih držav, vel s hudimi telesnimi poškodbami, so bili za mnoge le vprašanje časa, saj je Francija Vstaja predmestij predolgo zanemarjala to Prvi nemiri, ki so se 27. oktobra občutljivo področje, ponoči začeli v pariškem predmestju Clichy-Sous-Bois, naj bi nato izbruhnili zaradi maščevanja policistom, ki naj bi bih odgovorni za smrt obeh fantov. Ob izbruhu nemirov pa nihče ni pričakoval, da bodo dobili tolikšne razsežnosti. Kar se je sprva dogajalo v pariških predmestjih, se je kmalu razširilo tudi v druga večja mesta po državi, sodelujočih pa je bilo čedalje več. Izgredniki so sprva zažigali avtomobile, nato pa je zagorelo tudi več šol, vrtcev in nakupovalnih središč. Škodo bodo francoske oblasti ocenjevale še kar nekaj časa, končna številka pa bo več milijonov evrov. V Franciji so že dalj časa opozarjali na možnost množičnega nasilja, povezanega predvsem z nezadovoljstvom priseljencev iz Afrike in Azije ter njihovih potomcev, rojenih v Franciji. V tej državi so namreč ob začetku množičnega priseljevanja predvsem iz Afrike pripravili naselja, namenjena priseljencem, ki so se sčasoma spremenila v geta. Zaradi visokega odstotka brezposelnosti čedalje več mladih pre-kupčuje z mamili in opravlja druga ilegalna dela. Zaradi rasne diskriminacije je prebivalcem revnih predmestij močno otežena redna zaposhtev. Nezadovoljstvo so še bolj podžgale besede francoskega notranjega ministra Nicholasa Sarkozyja, ki je dejal, "da bo predmestja očistil izmečkov". Izgredniki po vsej Franciji so zato za svoje slabe življenjske razmere začeli kriviti predvsem njega in množično zahtevajo njegov odstop. Slednji je malo verjeten, saj Sarkozy uživa močno podporo celotne vlade, prav tako pa ga še vedno podpira večina Francozov. dolgo časa ni želel stopiti pred javnost, po mnenju analitikov francoskega tednika Le Nouvel Observateur predvsem zato ne, ker naj bi se predobro zavedal, da sam še Na potezi politika Čeprav je povsem nesmiselno za dolgoletne slabe življenjske razmere kriviti enega samega politika, je dežurni krivec kljub temu postal Sarkozy. Dejstvo je, da francoska vlada dolgo časa problemom predmestij ni posvečala večje pozornosti. Mnogi zato s prstom kažejo na francoskega predsednika Jacqu-esa Chiraca, ki po izbruhu nemirov < in povzročili največ gmotne škode, je do njih zaradi nezadovoljstva priseljencev že prihajalo. A pri tem Francija ni osamljen primer. Do njih prihaja tudi v drugih evropskih državah, predvsem na Nizozemskem, v Veliki Britaniji in Belgiji, kjer večino priseljencev sestav- konflikte. Najboljši primer za to je umor nizozemskega režiserja Thea Van Gogha, ki ga je pred letom dni zaradi njegovih protimusliman-skih načel ubil neki brezposelni Maročan z nizozemskim državljanstvom. Policija je z ubojem po- žavi, kjer živi več kot 150 različnih narodnosti in kjer je vsak deseti državljan rojen v tujini, se oblasti bojijo, da so kljub nasprotnim prizadevanjem izbruhi množičnih nemirov le še vprašanje časa. Stara celina je v Združenih dr- kim deležem priseljencev začeli posvečati več pozornosti tako njihovim problemom kot tudi čedalje večji nestrpnosti. V nasprotnem primeru bi se francoski scenarij lahko začel hitro širiti po Evropi. Ana Müllner RADIO U IM I VOX RUMENE STRANI SLRVENIJA-TEL N T E R MARKETING 107.5 MHz www.rumenestrani.com nikoli doslej ni poskušal rešiti problema brezposelnosti in kriminala med revnimi priseljenci. Francoski premier Dominique De Villepin pa je skupaj z notranjim ministrom Sarkozyjem že predstavil načrt, po katerem naj bi zmanjšali brezposelnost v predmestjih večjih francoskih mest. Ob izbruhu nemirov je bila ena glavnih tem v francoskih časopisih prav spor med Vfflepinom in Sarkozyjem. Oba naj bi namreč veljala za najresnejša predsedniška kandidata na volitvah leta 2007, med njima pa naj bi prihajalo do sporov zaradi različnih pogledov in predlogov za umiritev razmer. Črna prihodnost za Evropo? Čeprav so nemiri v Franciji prvi, ki so dobili tolikšne razsežnosti ljajo prebivalci nekdanjih kolonij, Na tej točki lahko potegnemo vzporednico z Veliko Britanijo, kjer so v revnem predmestju Birming-hama pred slabim mesecem dni izbruhnili množični spopadi med različnimi rasnimi skupinami. Dogodek sicer ni imel večjih razsežnosti, zaskrbljivo pa je, da do tovrstnih izbruhov nasilja prihaja čedalje pogosteje. V mestu, kjer tretjino prebivalstva predstavljajo ljudje, rojeni zunaj Velike Britanije, in kjer naj bi naslednje desedetje belci postali manjšina, vlada močan strah pred izbruhom nasilja, do kakršnega je prišlo v Franciji. Tudi Nizozemska, ki je tradicionalno najbolj odprta evropska država za ljudi različnih narodnosti in veroizpovedi, ni več imuna na tovrstne Francoski predsednik Jacques Chirac dolgo časa ni želel dajati izjav glede nemirov; mnogi menijo, da se dobro zaveda svoje krivde, ker problemom revnih predmestij ni posvečal dovolj pozornosti. vezala okoli 120 primerov maščevanja tako s strani skrajnih nizozemskih desničarjev kot pripadnikov muslimanske skupnosti. Vprašanje pa je, ali je bil to osamljen primer ali pa se bo na Nizozemskem ponovila Francija. V dr- žavah Amerike zaradi števila priseljencev že dobila naziv Eurabia, zato ne preseneča dejstvo, da se v Evropski uniji predvsem med mladimi krepijo skrajna nacionalistična čustva. Še posebej v državah z velikim številom priseljencev se čedalje več mladih zavzema za skrajna desničarska načela, ki podžigajo sovraštvo do različnih narodnosti. Po raziskavi Univerze v Edinbo-urgu naj bi se v Veliki Britaniji, Franciji in Belgiji le 95 odstotkov belcev družilo z ljudmi druge narodnosti in veroizpovedi. Po teh raziskavah naj bi se vrzeli med različnimi skupinami prebivalstva večale iz dneva v dan. Pri tem se poraja vprašanje, ali se bo Francija ponovila tudi v drugih državah EU ali pa bodo politiki v državah z viso- Francoski model priseljevanja, ki je dolga leta veljal za zgled preostali Evropi, je doživel žalosten konec. Skoda, ki jo je povzročil val nasilja, bo najverjetneje ocenjena na več milijonov evrov Zaradi priseljencev iz Afrike in Azije se čedalje več mladih Evropejcev zateka k skrajnim nacionalističnim metodam. Leta 199Q je diplomiral na ljubljanski ekonomski fakulteti. V času podiplomskega študija je bil dva semestra gostujoči študent na Univerzi v Ziirichu, kjer je preučeval sodobno politično in institucionalno ekonomijo. S tega področja je tudi opravil magisterij in leta 1999 pridobil doktorat znanosti s področja institucionalne analize tranzicije. Danes je docent na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer kot zunanji sodelavec predava teorije družbene izbire, ob raziskovalni dejavnosti je tudi publicistično aktiven. Je eden od pobudnikov in organizatorjev mednarodne konference Institutions in Transition in eden ustanovnih članov Slovenskega makroekonomskega foruma (SMF). Leta 1997 se je zaposlil kot namestnik direktorja na Uradu za makroekonomske analize in razvoj, junija 2001 pa je bil imenovan za direktorja. Je tudi član strateškega sveta za gospodarski razvoj pri predsedniku vlade, podpredsednik odbora za reforme in nacionalni koordinator iz Slovenije za izvajanje lizbonske strategije. Ob eni od ljubljanskih vpadnic sem videla jumbo plakat, ki kaže, kaj bodo prinesle vladne reforme; njegov naročnik je očitno največji slovenski sindikat. Kaj menite o tem? Mislim, da gre z njihove strani za precej enostransko prikazovanje reform. Ko govorimo o reformah, vedno povemo celotno zgodbo. Na nekaterih področjih bo res treba spremeniti kakšno zadevo, za katero se zdi, da ščiti socialno državo, pa morda nima te funkcije, ampak ima funkcijo omejevanja trga. Na drugi strani pa imamo celo vrsto ukrepov, ki bodo olajšali zaposlovanje in pomagali brezposelnim najti delo. Če pa nekdo pogleda samo eno stran, lahko naredi tudi demonstracije. Vendar po mojem mnenju vodstva sindikatov najbrž tako razumejo začetek socialnega dialoga o teh ukrepih; v začetku se morajo ostro postaviti zato, da bodo potem lahko popuščali. Predlog reform j e vlada že sprejela, pozdravil jih je tudi guverner Banke Slovenije, ki enostavitve. Dalje, večina predlaganih uvedb bi pomenila tudi veliko razbremenitev gospodarstva in spodbudo za zaposlovanje, zlasti bolj izobraženih ljudi, kar je za Slovenijo izjemno pomembno. Kot tretje, izhajamo iz prepričanja, da pravzaprav z davčnim sistemom ni mogoče voditi učinkovite socialne politike. Zato predlagamo sistem, ki je nevtralen in bi pomenil resničen znak za spremembe v delovanju države. Predlog sprememb je zelo obširen in bi bilo težko vse pojasniti, pa vendar, ali je enotna davčna stopnja povezana z drugimi ukrepi? Nekateri nam očitajo, da smo izsilili zadevo tudi s tem, ko smo rekli, da gre za sveženj ukrepov. Vendar to ni bil naš namen. Že v prvem predlogu, ki smo ga predložili vladi, smo napisali, da so v njem ukrepi, za katere mislimo, da jih vlada lahko začne izvajati takoj in bodo dali sami po sebi pozitivne rezultate. Teh je zelo veliko. Smo pa tudi zelo jasno povedali, da so v predlogu nekateri ukrepi, ki so med seboj tesno povezani To pa so povezani davčna reforma, reforma socialnih tranfeijev in nekateri ukrepi na trgu dela. Ker z vsemi temi ukrepi spreminjamo v bistvu položaj posameznika, jih je treba pripraviti hkrati in hkrati preračunati, da vemo, kakšni bodo učinki v celoti. V tem smislu so bila naša opozorila. Če bi kdo mislil, da en ukrep lahko malo popravimo tako, drugega malo drugače in podobno, bi lahko zelo hitro dobili nekonsistentno kombinacijo. Temu smo se želeli izogniti. Če bi prišlo do tega, da bi se na koncu odločili za sistem, ki ne bi imel enotne davčne stopnje, bi bilo treba temu prilagoditi tudi ukrepe na drugih področjih Vlada je predlog reform potrdila, sami ste dejali, da ste že naredili nekatere spremembe, kar pomeni, da je predlog "precej živa stvar". Spremembe so že narejene. To lahko vsak preveri s primerjavo gradiva, ki ga je sprejela vlada, in gradiva, kismo ga predstavili 6. oktobra letos. Spremembe so recimo na področju, kako določati plačo ob prehodu na nov davčni sistem. Zidaj govorimo o socialnem dialogu, kolektivnem pogajanju in podobno. Pri zdravstvu smo nekatere stvari pre-cej izboljšali, podobnih izboljšav je še nekaj. To je bil avtonomen odziv odbora na pripombe in mnenja iz javne razprave. Vendar je dokument še vedno takšen, da lahko v celoti stojimo za njim Seveda pa je treba na programu delati naprej. V dveh mesecih in pol namreč nismo mogli narediti vseh potrebnih izračunov. Za nekatera področja še nimamo niti vseh potrebnih podatkov in vseh orodij za to. To se bo delalo vzporedno. Kjer bo mogoče ukrepe pripraviti razmeroma hitro in kjer niso potrebna dodatna preračunavanja, bodo šle stvari hitreje naprej. Predvsem pa tam, kjer ne gre za zadeve, ki bi bile stvar socialnega dialoga. Za te stvari upam, da se bodo uredile že v začetku Sindikati enostransko reforme Pogovor z dr. Janezom Šušteršičem pa ima manjše pomisleke glede enotne davčne stopnje. Kako to komentirate? Mogoče je veliko besed okrog tega zato, ker so pri vsaki reformi davki ena od osrednjih zadev. V predlogu reform pa gre še dodamo za stvari, ki pomenijo res korenito spremembo sistema. V odboru zatrjujemo, da je to sistem, ki omogoča s celotno logiko pristopa velike po- so ukrepi predvsem pri davkih, pri socialnih trans-ferjih in na trgu dela. Zapisali smo, da je treba predlagane ukrepe podrobneje pripraviti in preračunati. Podprli smo tudi sklep vlade, da mora biti predlog tudi predmet socialnega dialoga. Tako smo v minulem mesecu razprav nekatere ukrepe že modificirali tudi glede na pripombe, ki so bile podane s strani sindikatov. Vsekakor prihodnjega leta ali med letom samim. Pri ključnih zadevah, kot so davki in podobno, pa je treba napraviti dodatne izračune, vendar je to mogoče tudi medtem, ko se bo pripravljala zakonodaja in ko bodo tekli pogovori s socialnimi partnerji Na koncu bodo preračuni namenjeni temu, da bi vsi bolje razumeli in videli, kaj neka sprememba pomeni. Tako gre po moje za zelo normalen )) 18271578 proces. Nekatere stvari so že v vladnem postopku ali v parlamenta Recimo zakon o hipotekami obveznici, ki je lahko zelo pomemben za lažji dostop do stanovanj, stanovanjskih posojil in za ureditev razmer na stanovanjskem trgu. Prejšnji teden smo sprejemali tudi program za odpravo administrativnih ovir, ki zajema približno 20 konkretnih ukrepov, ki že zdaj lahko kakšno stvar poenostavijo. Kar nekaj stvari je torej, ki se že dogajajo. Nekateri vam očitajo, da imate le makroekonomske izračune, ne pa izračunov na mikroravni. Kako je s tem? Lahko rečem, da bo ta davčna reforma od vseh dosedanjih zagotovo najbolj preračunana. Ne samo zaradi očitkov, ampak tudi zaradi naše odgovornosti. Mislim, da pri nobeni davčni reformi doslej niso bile narejene mikrosimula-cije, kaj to pomeni za konkretnega posameznika in podobno. Simulacije so bile narejene pri pokojninski reformi, to je v beli knjigi. Zelo korektno je bila ta stvar potem uporabljena tudi pri pogovorih s socialnimi partnerji. Pri davčnih reformah pa doslej tega ni bilo. In mislim, da je prav, da to naredimo. Zato težko sprejemamo tovrstne očitke. Res je, da še ni preračunano vse, obstaja pa obveznost, da to naredimo. To, kaj bo prinesla enotna davčna stopnja, ste že velikokrat razložili, pa vendar sindikati nameravane proteste gradijo predvsem na njej ... Gre za to, da sindikati s tem, ko ji nasprotujejo, delajo v našo korist in ne v svojo, ker podatki in izračuni kažejo, da imajo od nižje davčne stopnje pri davku na dodano vrednost (DDV) veliko večjo korist ljudje z višjimi dohodki kot ljudje z nižjimi. Hkrati ko z nižjo stopnjo DDV za 1 tolar zmanjšamo življenjske stroške v gospodinjstvu z nizkimi dohodki, gospodinjstvu z visokimi dohodki te stroške zmanjšamo za več kot 2 tolarja. To pomeni, da za to, da damo 1 tolar tistemu, ki ga res potrebuje, damo hkrati 2 tolarja ali še več nekomu, ki tega sploh ne potrebuje. Gre za neučinkovit sistem pri prerazdeljevanju, kar v resnici koristi ljudem, ki te pomoči sploh ne potrebujejo. Na tem temelji naš argument za enotno stopnjo DDV. Je pa res, da se bodo ob prehodu najbrž nekatere stvari podražile. A zaradi delovanja konkurence najbrž ne za 10 odstotkov. Je pa zelo pomembno, da bo šlo za celovito spremembo davčnega sistema. Sindikati nočejo slišati našega opozorila, da se bodo podjetjem, ki se jim bo stopnja DDV povečala, hkrati znižali stroški dela. Nobene potrebe ni, da bi 10 odstotkov DDV v celoti prenesli v cene. Ali naj se v cene prenese 5 ali 10 odstotkov, bi se dalo s kakšnim modelskim izračunom tudi natančneje odgovoriti, ampak to A Ce pa nekdo pogleda samo eno Stran, lahko naredi tudi demonstracije. Vendar po mojem mnenju vodstva sindikatov najbrž tako razumejo začetek socialnega dialoga o teh ukrepih; da se morajo v začetku zelo ostro postaviti, da bodo potem lahko popuščali. ni bistveno. Tudi če bi šlo za 10-odstotno povečanje cen, bi se s tem celotni življenjski stroški pri gospodinjstvih z nizkimi dohodki povečali največ za 4 odstotke. Že v svoj predlog ukrepov, ki jih je vlada sprejela, smo napisali mehanizme, s katerimi to korigiramo. Predlagamo višjo splošno olajšavo, in sicer za 5 odstotkov, kar višje življenjske stroške že korigira Potem smo še rekli, da se lahko pri plačah dogovorimo in nižje plače, ševale sproti. V naslednjem letu. Zdaj skupaj z ministrstvi pripravljamo časovnico, kdaj bi bilo mogoče pripraviti posamezne zakone. Davčna reforma pa bi seveda začela veljati z letom 2007. To pomeni, da bi morali v letu 2006 pripraviti zakonodajo, izračune, se dokončno odločiti o tem, kakšne bodo olajšave, kakšne bodo stopnje pri različnih davkih in podobno. To je vse še odprto. Če bodo izračuni pokazali, da je kakšna druga stopnja primernejša kot 20 odstotkov, lahko pride do tega, da bo mogoče nižja. Zakaj pa ne? Za to smo zelo odprti. Pripraviti je treba tudi vse podzakonske akte. Ne bi radi ponavljali prakse, da ob koncu leta nihče ne bo vedel, kako izvajati davčni sistem. Kako pa ste usklajeni s finančnim ministrstvom? Veliko je ukrepov, za katere je finančno ministrstvo predvideno kot nosilec. Usklajevali smo se tako, kot je to običajno. V okviru vladne procedure. Na koncu, na seji vlade, ministrstvo ni imelo nobenih pripomb, kar razumem, da podpira program ukrepov, seveda z vsem, kar smo ob tem še napisali. To pa je, da se zadeve še preračunajo in da se opravi tudi socialni dialog. Takšen je tudi sklep vlade. Kaj želi vaša skupina oziroma vlada doseči z reformami? Glavna cilja sta dva; višja gospodarska rast in višja zaposlenost Višja gospodarska rast hkrati pomeni večjo blaginjo ljudi. Vem, da to ni avtomatično. Obstajajo seveda tudi države, ki imajo hitro gospodarsko rast, pa velik del ljudi zaradi tega ne živi nič bolje. Zato pa so ukrepi narejeni tako, kot Lahko rečem, da bo ta davčna reforma zagotovo od vseh dosedanjih v tej državi najbolj preračunana. če pride do visokih podražitev, pozneje enkratno uskladimo. Podoben dogovor, ki se mu je reklo draginjski dodatek, je veljal recimo tudi ob uvedbi DDV. Vendar so se sindikati zdaj odločili, da bodo stvari predstavili tako, kot da mi tega nismo predlagali, in na primer v gradivu, ki so ga pripravili za demonstracije, zatrjujejo, da se bodo cene povečale za 10 odstotkov, da bomo to reševali s transfeiji, kar ni res, in podobno. Skratka, kot da bi še vedno nasprotovali nekaterim zadevam, ki so bile mogoče še 6. oktobra v dokumentu in jih zdaj ni več. S tega stališča se mi zdi, da gre verjetno res za to, da sindikati na začetku utrdijo neko pozicijo, potem pa se pogajajo. Do kdaj naj bi bile reforme sprejete, če bo šlo po načrtu, in kdaj naj bi začele veljati? Tiste stvari, ki se dajo narediti liitro, bi se re- so. Prvič, plače naj sledijo gospodarski rasti. Če bo višja gospodarska rast, bo tudi rast plač višja. Cel kup ukrepov je za povečanje zaposlovanja. Evropske analize kažejo, da če je trg bolj fleksibilen, ljudje laže najdejo delo. Laže ga tudi izgubijo, vendar je netorezultat praviloma v večji zaposlenosti. Davčna razbremenitev pomeni, da bodo podjetja laže zaposlovala: zaposlenih bo več ljudi, plače bodo hitreje rasle. Seveda obstajajo tudi ljudje, ki nimajo te sreče, ampak tudi pri tem smo pripravili pregleden sistem transferjev, ki bo zagotovo pravičnejši od zdajšnjega in bo zagotovil, da nihče ne bo ostal brez dohodkov za preživljanje. Reforme so zasnovane tako, da ni samo vse usmerjeno v večjo rast in konkurenčnost, kot se včasih prikazuje, ampak so v njih tudi elementi, po katerih se višja rast preliva v višjo zaposlenost in višje plače, tudi prek udeležbe zaposlenih pri dobičku. Ali ste se pri pripravi predlogov zgledovali po drugih državah, mogoče po Estoniji in Latviji? Zgledovali smo se praktično po številnih evropskih državah članicah EU. V različnih državah imajo različne rešitve. Na trgu dela smo se zelo zgledovali po danski reformi, na področju vprašanja javno-zasebnega partnerstva in učinkovitosti delovanja države pa po Veliki Britaniji, ki ima že 20 let prioriteto na izboljšavi regulacije, na boljših predpisih, na manjših obremenitvah gospodarstva in podobno. To sta dva zgleda. Pri davčni reformi smo se zgledovali po Estoniji, ki ima enotno davčno stopnjo že zelo dolgo. Poleg tega smo k vsakemu ukrepu dodali tisto, kar je specifično slovensko. Ves čas priprave predlogov smo se spraševali, kaj bo z netoplačami, kaj bo z razmerji med dohodki, in skušali najti neko rešitev za to. Pozorni smo bili tudi na socialne učinke, česar mogoče druge države ob uvajanju enotne davčne stopnje niso naredile. Davčni sistem želimo uvesti na način, ki bo tudi socialno sprejemljiv. To pa je posebnost slovenskega pristopa k reformam. To se pravi, da ste za vsako področje izbrali najboljše, pri tem pa upoštevali še slovensko stvarnost... Seveda. Že nekaj časa (pogovarjala sva se v petek, 11. nov., op. av.) se pripravlja ustanovitevmi-nistrstva za razvoj in imenovanje ministra brez listnice. Po nekaterih podatkih naj bi bil to dr. Jože P. Damijan, v javnosti se pojavlja tudi več drugih imen. Kaj menite o tem? Pripravlja se ustrezen sklep vlade, ki bo ustanovil to ministrstvo in opredelil njegove naloge, prav tako naloge ministra. Hkrati potekajo dogovori o tem, kdo bi bil minister. Predsednik vlade je zelo jasno povedal, da bo prvo ponudbo dobil dr. Jože P. Damijan. Ali se je slednji že odločil, da to mesto sprejme, ne vem, vendar je normalno, da se pri vsaki taki stvari v javnosti pojavijo še druga imena. To je normalno in težko komentiram. Upam, da se bo dr. Damijan odločil za to. Že večkrat sem rekel, da je to najboljša rešitev. Počakajmo morda še kakšen dan. Mogoče bomo to vedeli, še preden bo intervju objavljen. Ali bo odbor za reforme delal še naprej? Predsednik vlade je na seji vlade dejal, da je, s tem ko so bili predlogi sprejeti, odboru potekel mandat Svoje delo smo naredili prej, kot je bilo sprva predvideno. S tem ko je vlada predlog reform sprejela, je odbor svoje delo končal Dal je predloge in nekatere usmeritve reform, vlada jih je sprejela. Zdaj se bodo dani odbora individual- no vključili v delo ministrstev, ki bodo pripravljala zakonodajo, in pomagali pri tem. Strokovnjaki iz odbora bodo sodelovali tudi pri izračunih. Skupaj z ministrstvom za finance bomo naredili javni razpis za model, ki bo omogočal vse mikroizračune. V tem smislu bo delo teklo naprej. Ne bo pa to več potekalo v okviru odbora, ampak bodo to delali posamezniki, ki imajo znanje in bodo ministrstvom pomagali pisati zakonodajo. Ne predstavljam si, da bi bil obstoječi davčni del ministrstva za finance sposoben napisati zakon o enotni davčni stopnji, kar pomeni, da je nujno, da to pripravijo zunanji strokovnjaki. In še kakšno področje je takšno, daje pomoč dobro- došla. Mislim, da so ministri pomoči tudi veseli. Verjetno bo minister za razvoj koordiniral, kako se bomo zdaj člani odbora vključevali v delo. V skupini je bilo okrog 200 ljudi različnega političnega prepričanja... Nekaj takšnega. Eni so se bolj, drugi manj vključevali, vsak od njih pa je dal svoj prispevek. Če ne drugače, s kakšno diskusijo in tako, da smo se prepričali, da 200 ljudi razmišlja v isto smer. To je zelo pomembno. To so ljudje z različnimi pogledi in različnimi svetovnimi nazori. Tudi to kaže, da se da pogovarjati in da smo že znotraj odbora znali preseči razlike, se pogovoriti ter priti do dobrih rešitev. To je dober znak za pogovarjanje v prihodnje. Kakšna bi morala biti gospodarska rast, da bi se čimprej približali povprečju držav EU? Ta čas je rast, ki jo Slovenija dosega glede na obstoječo strukturo gospodarstva in v normalnih razmerah, okrog 4 odstotke. Morda malenkost manj. Ocenili smo, da bi z izvedbo reform in strategijo razvoja to lahko povečali na 5,5 do 6 odstotkov, in to že v kakšnem letu dni. Če bi nam to uspelo, potem bi povprečje EU ujeli približno v desetih letih. Kaj se bi zgodilo, če reform ne bi sprejeli in izpeljali? Če tega ne bi bilo, bi bilo vse skupaj vprašljivo. Glede na podatke iz naših analiz obstajajo v našem gospodarstvu strukturni problemi, ki bi se skozi leta odrazili v nižji gospodarski rasti. Razmišljati o tem, da lahko naslednjih 10 let rastemo vsako leto za 4 odstotke, ne da bi kar koli spremenili v gospodarstvu, ni mogoče. Tako smo pred vprašanjem: ali uvedemo reforme in gremo više ali pa reform ne uvedemo in se soočimo s čedalje nižjo stopnjo rasti. Ob istihpogojih torej naslednjih deset let 4-od-stotne gospodarske rasti ni mogoče dosegati? Ne. Ali je prejšnja vlada načrtovala kakšne reforme, saj ste bili že prej direktor urada in s tem posredno član vlade? Prejšnja vlada je začela pripravljati strategijo razvoja Slovenije. V njej smo izhajali iz podobnih izhodišč Temelj so bile analize, ki smo jih v našem uradu pripravljali o tem, da se je model gradualiz-ma na neki način izpel. Na začetku tranzicije je bil namreč zelo dober, v drugi polovici 90. let je še nekako šlo, s tem da je nekatere odločitve vendarle zaviral ali odlagal. Zlasti na področjih, ki so politično problematična. To pa so privatizacija, morda korenitejše reforme na trgu dela in podobno. Nekako smo prišli do spoznanja, da potrebujemo bolj dinamično in bolj prilagodljivo gospodarstvo. Razlike so bile vtem, kako daleč iti na primer pri davčni reformi. Ker je vlada prav takrat, ko smo na uradu pripravljali strategijo, pripravljala davčno zakonodajo, v takratnem prvem osnutku strategije ni bilo mogoče zapisati drugega kot to, da se bodo preverili učinki predvidene reforme, potem pa bi po potrebi ukrepali. Čeprav smo kot Umar že takrat znotraj vlade s čisto operativnega vidika opozarjali na celo paleto problemov v tej zakonodaji, je bilo to nekako prezrto. Vendar je šla, globalno gledano, strategija v isto smer. Tudi zato je bilo zdaj mogoče doseči soglasje o tem. Vendar je ta vlada to zelo konkretizirala in predlagala take rešitve, kijih na davčnem področju druge vlade zagotovo ne bi. Poznate delo prejšnje in zdajšnje vlade; če ne bi jeseni prišlo do preobrata na volitvah, ali bi se danes soočali s predlogi takšne reforme, kakršno imamo pred seboj? Na takšen način, mislim, da ne. Mislim, da bi izvajali strategijo in poskušali nekatere stvari popraviti. Mogoče tudi na teh področjih. Tudi na davčnem, kjer mislim, da je bilo kritik s strani gospodarstva toliko, da bi vlada morala nekaj narediti. Vprašanje pa je, kako daleč bi to šlo. Bi se po vaše odločila za deset let po 4 odstotke ali manj gospodarske rasti? Morda. Gotovo bi bile nekatere stvari narejene, saj je bila strategija resno mišljena v smislu, daje nekaj treba spremeniti. Najbrž pa ne bi govorili o reformah, ne bi imeli svežnja ukrepov, jasne medijske pozicioniranosti vlade za temi reformami. Verjetno bi šlo bolj za prilagajanje, izboljšave sistema in podobne reči. Vida Kocjan Glavna cilja sta dva: višja gospodarska rast in višja zaposlenost. Višja gospodarska rast hkrati pomeni večjo blaginjo ljudi. Letošnji Frankfurt po Frankfurtu je bil dobro obiskan. Knjižni sejem Frankfurt po Frankfurt^ na katerem se slovenska, predvsem strokovna javnost vsako leto seznanja s knjižnimi novostmi, je zaprl svoja vrata. Organizatorji pravijo, da ga je letos obiskalo več ljudi kot lani, enako pa velja tudi za prodajo. Že v kratkem se bomo ljubitelji knjig vrnili v Cankarjev dom na Slovenski knjižni sejem, na katerem se bodo s svojimi novostmi predstavile slovenske založbe. Organizatorji 19. Frankfurta po Frankfurtu so torej zadovoljni, da za knjižni sejem vlada še večje zanima- Г nje kot lani. Tudi knjig so prodali več kakor lani, ko so prodali okoli devet tisoč izvodov, letos so prodali v povprečju vsakemu obiskovalcu malo več kot eno knjigo. Sicer pa je ciljna skupina tega sejma, ki je letos predstavil enajst tisoč knjižnih novosti, predvsem slovenska strokovna javnost z različnih področij znanosti. V času sejma so potekale tudi tri spremljevalne prireditve, njihova rdeča nit pa je bila slovenska knjiga, ki izide v tujini. Ponavadi se organizatorji zgledujejo po frankfortskem sejmu, na katerem vsako leto nastopa dežela v gosteh; letos je bila to Ko- reja. Predvsem zaradi velike jezikovne ovire in prevelikih stroškov so se letos odločili za predstavitev popularne znanosti. Ker mineva sto let, ko je Einstein svetovno javnost vznemiril s svojimi znanstvenimi članki, je bil sejem v znamenju fizike. Spremljevalne prireditve Na prvem spremljevalnem večeru, okrogli mizi na temo Kako izdati knjigo v tujini, so govorili predvsem avtorji, ki so jih tuje založbe poiskale same. Takšnih pri nas ni veliko, saj večino prevodov iz slovenščine omogočijo institucije za kulturno menja- K S: Naš čas. d o o.. Kidričeva 2a. teL 03/ 897 50 03. fax 03/ 5869 263 vo. Gostje okrogle mize so si bili edini v tem, da če je avtor prepričan v svoje delo in za njim stoji ter vzdržuje stike z ljudmi iz svoje stroke, lahko svojo knjigo izda tudi v tujini ne glede na slovensko majhnost Drugi večerzna-slovom Ali je fizika lahko zabavna je Stroški niso ovira Priprava tako celovitega izbora knjig in sejem sam, posebno najem Cankarjevega doma, v katerem se najemnina plačuje tudi za dan, ko se razstava postavlja oziroma podira, je seveda velik finančni zalogaj. Iz tega Alenka Klemene je prepričana, da Frankfurt pn Frankfurtu in Slovenski knjižni sejem nista združljiva. bil posvečen fiziki in vprašanju, kako za naravoslovne znanosti navdušiti otroke in mladino. Na predzadnji dan sejma pa so bile na obisku tri velike svetovne založbe: Oxford University Press, Pearson Education in John Wiley & Sons, ki so se nam predstavile s svojimi večjimi knjižnimi projekti, zanimivimi zlasti za knjižnice. razloga so organizatorji prireditev z osmih dni skrajšali na šest. Ker pa organizatorji sejma vsako leto dobijo sredstva tudi od ministrstva za kulturo, se sejem še vedno izplača. Letos so pripravili tudi novo celostno podobo sejma Frankfurt po Frankfurtu. "Pri oblikovanju nove celostne podobe sejma nam je po- magal oblikovalec Radovan Jenko. Pripravljen je bil novplakat, nove zastavice, nove vstopnice in majice, potiskane z novim motivom. V naslednjih letih bomo podobo sejma še nadgrajevali," je dejala Alenka Klemene iz Knjigarne Konzorcij. Priprave vse leto Priprave na Frankfurt po Frankfurtu potekajo praktično nenehno, zanimivi knjižni naslovi in katalogi se zbirajo vse leto, zato so se priprave na 20. knjižni sejem začele že med zadnjim sejmom. "Marsikdo misli, da se knjige, ki bodo predstavljene pri nas, izbirajo samo na frankfurtskem sejmu, ki je vsako leto malo kasneje in po membna, pripeljali tudi v Slovenijo," zagotavlja Alenka Klemene. Koncepta sta različna Kmalu se bomo ljubitelji knjig spet vrnili v Cankarjev dom, kjer se bodo na Slovenskem knjižnem sejmu z različnimi novostmi predstavile slovenske založbe. Letos otroški junak Maček Muri praznuje trideset let, zato bo njegov rojstni dan na Slovenskem knjižnem sejmu posebej zaznamovan. Odrasli pa lahko med novostmi pričakujemo največ romanov in priročnikov. Ker sta si oba knjižna sejma časovno zelo blizu, marsikdo sprašuje, ali ne bi bilo ugodneje, če bi obe prire- datumu čedalje bliže našemu sejmu, vendar je treba reči, da se na frankfurtskem sejmu zbirajo naslovi knjig, ki bodo šele izšle," je dejala Klemenčeva. Med pomembnimi sejmi, na katerih organizatorji Frankfurta po Frankfurtu dobijo informacije o knjigah, ki jih nato "pripeljejo" v Ljubljano, so poleg frankfurtskega še londonski, zagrebški in beograjski sejem, pomagajo pa jim še zunanji strokovni sodelavci. Nekatere tuje založbe imajo že zelo dobre spletne strani, na katerih je mogoče priti do svežih knjižnih katalogov. "Drugo leto bo jubilejni Frankfurt po Frankfurtu, zato bomo zagotovo pripravili nekaj posebnega, s čimer bomo označili obletnico. Ker je drugo leto država gostiteljica v Frankfurtu Indija, razmišljamo tudi o tem, kako bi kljub vsemu del te kulture, ki je za azijski svet zelo po- ditvi združili. Organizatorji sejma Frankfurt po Frankfurtu nad takšno zamislijo niso navdušeni, ker sta koncepta obeh sejmov zelo različna in bi ju bilo izjemno težko povezati. Sejem Frankfurt po Frankfurtu namreč pripravlja izbor enajst tisoč knjig iz celotne svetovne knjižne produkcije, knjige pa se ne izbirajo po založnikih, ampak po tematikah. "Ciljna publika, ki jo na sejmu pričakujemo, so predvsem knjižnice in slovenska strokovna javnost," še pravi Alenka Klemene. Nasprotno pa je Slovenski knjižni sejem prerez celoletne slovenske produkcije in tudi nekaterih prejšnjih izdaj. Poleg tega se vsaka slovenska založba predstavlja posebej, prodaja knjig pa poteka neposredno. Sejma se tako tematsko kot konceptualno ne pokrivata in drug drugemu nista konkurenčna. "Praviztehraztagovprireditvinis-ta združljivi," zatrjuje Klemenčeva. Lucija Horvat Kakšno bo vreme 6 dni? Vremenska napoved za 6 dni vnaprej! Prva slovenska televizija s šestdnevno vremensko napovedjo. © © .«fcU ponedeljek torek sreda J§> četrtek petek sobota Info TV je slovenska televizija, ki celodnevno predvaja poročila vsakih 15 minut. V naših informativnih oddajah lahko spremljate tako dogajanje doma kot po svetu. Info TV lahko sprejemate samo preko kabelskih sistemov. Program je popolnoma brezplačen. Za več informacij pokličite vašega kabelskega operaterja. Vremenska napoved za 6 dni je na sporedu v novicah, ki so 15 minut do in 15 minut čez vsako polno uro. Vremensko napoved "6 dni" najdete tudi na Mobitelovem mobilnem portalu Planet (Info/Vreme). Naročnik oglasa Info TV, d.o.o.. Novo mesto the busines' lobbying in c Alfi Allein Paiiii« Baknlle AioJmkI t V.' Д. Iloot Janez Prašnik SLOVENSKI AVTOR Na sejmu so bili posebej označeni prevodi slovenskih avtorjev. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Drago Jančar KATARINA, PAV IN JEZUIT Avtorja dramatizacije Drago Jančar in Janez Pipan Režiser Janez Pipan Krstna uprizoritev ice "•" ■■ '>- Ч4 VsX- > 4 VCv ////// s''//// ЈГ' f шттшшштштттшшшт ■ јш ^^шшШшшшшиш- <* PREDPREMIERA: petek, 1 8.110 vembra, ob 19.00 t PREMIERA: sobota, 19. novembra, ob 19.00 PONOVITVE: 21., 25. in 30. novembra Igrajo NATAŠA BARBARA GRAČNER, JERNEJ ŠUGMAN, BBANK0 ŠTUBBEJ, JANEZ ŠKOF, BORIS MIHALJ, BINE MAT0H, IVO BAN, ALOJZ SVETE, DARE VALIČ, DANILO BENEDIČIČ, BRANE GRUBAR, METODA ZORČIČ, KLEMEN MAUHLER, ANA RUTER, ZVEZDANA MLAKAR, MATIJA ROZMAN, TOM BAN, ZVONE HRIBAR, ANDREJ NAHTIGAL, META VRANIČ, MARIJANA BRECELJ in drugi Prodaja in rezervacija vstopnic pri blagajni gledališča: (od 14.00 do 17.00 ter od 18.00 do 20.00) tel. 01/2521511, informacije: www.drama.si Pokrovitelj uprizoritve Miti Založba Mladinska knjiga Miti so univerzalne in brezčasne zgodbe, ki odsevajo življenje in ga hkrati oblikujejo - raziskujejo naše želje, strahove in hrepenenja. Opominjajo nas, kaj pomeni biti človek. V novi zbirki Miti, s katero se je založba pridružila okoli tridesetim svetovnim založbam, ki bodo to zbirko izdajale, so se združili glasovi nekaterih največjih svetovnih mojstrov peresa. Vsak je oz. bo na poseben način znova napisal enega od znanih mitov. Izšle so prve tri knjige. V uvodni, Kratka zgodovina mita, nas t KRATKA ZGODOVINA MITA kulturnih ustanovah v Benečiji. Enako pesnik Aldo Clodig, ki se je rodil leta 1945 v Hlodiču in tam živi. Upokojeni profesor Viljem Černo (r. 1937 v Bardu) živi v Gorici, kjer poučuje slovenščino na različnih tečajih. Piše pesmi v terskem narečju. Bruna Dor-bolo se je rodila leta 1947 v Bjarču pri Špetru. Poleg poezije piše tudi igre. Loredana Drecogna se je rodila leta 1965 v Čedadu. Piše tudi igre. Pesnica Andreina Trusgnach se je rodila leta 1961 v Čedadu. Knjiga je opremljena s fotografijami Graziana Podrecce. Paralipomena poetica Založba Literatura Izraz paralipomena poetica pomeni "tisto, kar se pušča ob strani in je tako ali drugače povezano s poezijo", recimo pesniški ostanki. Tako je Brane Senegačnik naslovil svojo knjigo, ki je v celoti namenjena vprašanjem poezije. Prvo poglavje je posvetil tistim, brez katerih poezije ne bi - POBITIM £ рицј V SPOMIN ^ џ & j ђ KAREN ^ ARMSTRONG '.E © Karen Armstrong na zgoščen in poučen način popelje v zgodovino mita. Razkriva nam izvir, razvoj in pomen mitov, ki so preživeli vse do današnjih dni. Avtorica nas popelje od starejše kamene dobe in mitov lovskih ljudstev do "velikega zahodnega preporoda" zadnjih pet stoletij in znanstvnega razvrednotenja mita. V knjigi Penelopina preja je pisateljica Margaret Atwood obdelala mit o Penelopi in Odiseju, pod naslovom Teža pa pisateljica Jeanette Winterson mit o Atlasu in Heraklu. Besiede tele zemlje ZTT EST, Trst V zbirki Besiede tele zemlje je objavljena kratka proza in poezija sedmih avtorjev v beneškem narečju. Luisa Battistig (r. 1959) živi v vasi Mašera pod Matajurjem. Objavlja v raznih publikacijah v Benečiji. Marina Cernetig (r. 1960) živi v Petjagu v občini Speter. Sodeluje v raznih I :gAK/M|K)MLNA POETICA bilo, pesnikom (Zvezde padajo: nepozabno neminljivo, Globinsko življenje, Spomin, slutja, sanje, smisel, "Vse se rima " ali Prešernova zastarelost, Merljiva evfonija-znamenje zvestobe "človeški meri"...). Naslednja poglavja so namenjena poetiki in avtopoetiki, religiozni poeziji, kritiki kritike - in seveda "pesniškim ostankom: hrepenenju, notranjim solzam drugega, neštetim potem proti odprtemu morju... Pobitim v spomin Jožko Kragelj, Gorica V knjigi Pobitim vspominje pub- licistično zelo plodovit duhovnik Jožko Kragelj, ki živi v Gorici, predstavil življenje in nasilno smrt nekaterih primorskih rojakov, ki so bili žrtve komunistične revolucije. Pet so jih partizani umorili leta 1943 (Antona Rojca, Sebrelje, Iva Brica, Dorn-berk, Vero Lestan, Miren, in Olgo Je-ricijo ter Klavdijo Madon, Avče). Leta 1944 so umorili Alojzija Obita, Podsabotin, Marijo Čuk, Katarino Čuk in Frančiško Ozbič, Črni Vrh, Lada Piščanca in Ludvika Slugo, Cerkno, Brecljevo družino, Žapuže, Franca Sovdata, Ladra, Družino Lav-renčič, Logje, in Antona Piska, Kanal. Trije so iz leta 1945: Ciril Lisjak, Velike Žablje, ter Franček Zlatoper in Alojz Simnovčič, Modrej, Idrija. Dva sta iz leta 1946: Filip Terčelj, Davča, in Izidor Zavadlav, Gorenje Polje, iz leta 1947 pa je novinar Demokracije Slavko Uršič, Kobarid. Razprave in gradivo INV Znanstvena revija Razprave in gradivo, ki jo izdaja Inštitut za narodnostna vprašanja, v 46. številki prinaša enajst prispevkov; med njimi: Kakšna naj bi bila integracijska politika?; Koncepti, modeli in mehanizmi političnega predstavljanja narodnih manjšin in politike integracije; Percepcija kulturne in jezikovne raznolikosti v dveh obmejnih mestih (Nova Gorica in Gorica); Dejavniki ohranjanja ali opuščanja elementov etnične identitete v medgeneracijski kontinuiteti na narodno mešanih območjih ob slovenski meji; Etnična sestava prebivalstva in medetnični odnosi v Velenju; Slovenci v Hrvaški Istri od Unije Slovencev za Županijo Istrs- ko do prvega organiziranega društva Slovencev v Hrvaški Istri; Srbi v Temišvaru; Uskoško prebivalstvo vbelokrajnskih vaseh Bojanci, Ma-rindol, Miliči in Paunoviči. Debatne tehnike Videoton, Blejska Dobrava V izobraževalnem videoprogra-mu (DVD) so predstavljene različne debatne tehnike, uporabne pri pouku zgodovine v osnovni (prva zgoščenka) in srednji šoli (druga zgoščenka). Videoprogram je namenjen učiteljem zgodovine, ki spoznavajo učinkovito uporabo igre vlog ter možnosti uporabe pri nas še manj uveljavljenih debatnih tehnik, kot tudi učencem, ki pri ogledu obeh dramatizacij lahko rešujejo delovne liste. Logatec - Longaticum Turistično društvo Logatec V knjižici Logatec - Longaticum je Marko Frelih šel po sledovih Rim-Ijanovmed Logatcem in Vipavsko dolino. Najprej je prikazal Longaticum s pomočjo antičnih virov. Že naslov poglavja Izgubljena sled za antično naselbinopove, da je vnjem iskal sledi Longaticuma. Prikazal je rimsko pokopališče v Dolenjem Logatcu, rimsko naselje v Gorenjem Logatcu, odkritje in raziskave cestne postaje Mansio Longatico, rimski obrambni sistem Claustra Alpium Iuliarum, primer vojaške organizacije v Logatcu oz. Longaticumu, rimsko utrdbo na Lanišču in se lotil vojnega žarišča na pragu Italije oziroma znamenite bitke pri reki Frigidus leta 394. IN RIMSKI OBRAMBNI SISTEM CLAUSTRA ALPIUM IULIARUM S nvlsrtVKOM O ШТК! rat HI KI FtUGIDUS tSOCAl LITA VH Sandra Botticelli, Sv. Avguštin, 1480 (Firence) V Narodni in univerzitetni knjižnici je na ogled razstava Patres - cerkveni očetje, ki jo je pripravil velik poznavalec te teme dr. Gorazd Kocijančič. Na njej je predstavljeno dvojno bogastvo, najprej lepo okrašene stare knjige, potem pa še bogastvo krščanskih mislecev iz prvih stoletij krščanstva. "Očetje", latinsko patres, je poimenovanje, s katerim označujemo najpomembnejše cerkvene pisce prvih stoletij. Očetje so bili za zgodnje kristjane duhovni voditelji in učitelji, ki niso želeli uvajati v nič svojega, ampak v to, kar je bilo razkrito vsem, v smisel novozavezne zgod- m lepši kodeks, Avguštinov De Civitate Dei- v srednjeveških samostanih na Slovenskem, ki predstavljajo izvor njenega najdragocenejšega gradiva, očetov niso le marljivo brali, ampak tudi prepisovali in z vsem spoštovanjem krasili-, nekaj zbornikov v najdragocenejši rokopisni zbirki, Kopitarjevi zbirki cirilskih kodeksov, več imenitnih inkunabul, eden prvih po-reformatorskih tiskov v Ljubljani, Boetijeva Uteha filozofije itd. Izbrana tematska predstavitev teh dragocenosti se je ponujala kar sama po sebi, je v katalogu zapisal avtor razstave dr. Gorazd Kocijančič, in v evropskih državah je bilo podobnih razstav že več. Cerkveni očetje po njegovo pomenijo začetek evropske kulture, ki je na novo ocenila svobodo, dala novo vrednost vsaki človeški osebi, ne da bi se v tem vrednotenju izčrpala - očetje so pač bili dediči in razlagalci apostola Pavla, ki je zapisal, da ni ne Ju- •v ■ ■ /til \ f) rJ rJ Г fel I be o Bogu - zgodbe o učlovečenju, lu začeli uporabljati obrazec "sledeč sprijaznilo s časovno mejo izvorne življenju in oznanjevanju, smrti in svetim očetom določamo ...". vstajenju Božjega Sinu Jezusa Kris- Kdo vse sodi v skupino očetov, tuša - in tako spočenjati, omogočiti je ostalo dolgo odprto, čeprav so si rojstvo "novih ljudi", se pravi ljudi, teologi prizadevali opredeliti čim jaški z vero v resnico te zgodbe želijo na nejše kriterije o tem, kdo si zasluži novo utemeljiti svoje življenje. takšno ime: očete naj bi označevali pravoverni nauk, svetost življenja, Nasledniki apostolov cerkvena odobritev in starodavnost. V 3. in 4. stoletju, v času sporov Na Zahodu se je uveljavilo poime-o prvem cerkvenem nauku, so za čeli "očete" imenovati zlasti učite- 636) kot "zadnjega očeta", na krš-lje, ki so s svojimi spisi in nastopi čanskem Vzhodu pa je pojmovanje na cerkvenih zborih oblikovali te- "očetov" postalo drugačno in se ni meljne dogme. Tudi ko ti učitelji sami niso prišli na shode, so njihove spise upoštevali in spoštovali kot pričevanje izvornega evangeljskega nauka. Vero je Cerkev tako začela razumeti kot izročilo, ki prihaja "od očetov". Apostoli so ga posredovali "očetom", ti pa so ga izpričali poznejšim rodovom. Veliki koncili so pri izrekanju slovesnih definicij kma- starodavnosti. Zaradi večjega poudarka na kontinuiteti izročila so ime pater podeljevali tudi izjemno vplivnim piscem poznejših stoletij. Bogastvo kodeksov Med kodeksi in zgodnjimi redkimi tiski, ki jih hrani ljubljanska Narodna in univerzitetna knjižnica, so novanje Izidorja Seviljskega (570— besedila očetov zaznamovana s samimi superlativi. Mednje sodi naš najstarejši kodeks, Lathenova Ecloga iz Gregorjevih Moralia in lob, naš naj- 6it6 urtem-плчЛш fiianft) Ге amcnoaffl; f| aflutcbimr O rnmvtnifcmtittč emnem -1§ fn not fimrnfcnr nrniK&qecmmUa !?tum пи- ПшстГфг auitađ» fuu>- I aimftmtrt? tpfhto.qiuto i cr фМма i taeW Icoet omtrenr.qm fmrtlć miom n [ tftbanr.£Uu Bij tpi'Altbi tvureermjilurtiti Sv. Avguštin, miniatura v rokopisu De civitate Dei iz kartuzije Bistra, 1347 da ne Grka, ne sužnja ne svobodnega, ne moškega ne ženske, ampak smo vsi "eden v Jezusu Kristusu". Vrnitev k očetom Razstavo spremlja vsebinsko bogat katalog, ki ga uvaja besedilo dr. Gorazda Kocijančiča, ki je tudi avtor besedila Cerkveni očetje in filozofija, v katerem opozarja na trajno filozofsko plodnost in izzivalnost patristike. Besedilo dr. Vida Snoja nas uvaja v literarno dimenzijo očetovskih spisov. Cerkveni očetje so seveda za kristjane normativni še na povsem drug način, kot nam lepo ponazori tekst še enega velikega poznavalca cerkvenih očetov br. dr. Mirana Speliča: obnova teologije in prenova krščanskega življenja je bila vedno povezana z vrnitvijo k očetom. Prispevek dr. Tineta Germa nam kaže, kakšen je bil odnos cerkvenih očetov do likovne umetnosti in kakšen vpliv njihovega pisanja na razvoj umetniške ustvarjalnosti. Besedilo dr. Marijana Smolika oriše usodo patrističnih spisov na Slovenskem. Franc Ksaver Lukman K slednjemu naj dodamo, da je pred drugo svetovno vojno in med njo cerkvene očete prevajal in izdajal ljubljanski patrolog (na teološki fakulteti) dr. Franc Ksaver Lukman (1889—1968). Družbasv. Mohorjav Celju je leta 1938 začela izdajati zbirko Cerkvenih očetov izbrana dela. Prva knjiga so bili Izbrani spisi svetega Po "svobodi" še svoboda Šele leta 1978 je izšel ponatis Av-guštinovih Izpovedi, sicer v skromni žepni izdaji, a vendarle. Cerkveni očetje so se spet pojavili v "svobodni" Sloveniji. Leta 1980 je izšla Lukmanova knjiga življenjepis Gre-gorij Veliki in njegova doba. Ker sta knjigi naleteli na ugoden sprejem, se je Mohorjeva družba odločila, da bo obudila zbirko Cerkveni očetje. Kot prva knjiga v zbirki je leta 1983 izšla posodobljena knjiga poročil o mu- vod celotnega Platona, ki je izšel pred enim letom. Cerkveni učitelji V drugem delu katalog sledi vitrinam razstave in predstavlja portrete nekaterih najpomembnejših očetov, katerih dela hrani NUK. Najprej so predstavljeni štirje zahodni cerkveni očetje, ki jih je zaradi njihovega posebnega ugleda papež Bonifacij Vin. leta 1298 razglasil za "cerkvene učitelje": Ambrozij, Hieronim, Avguštin in skega izročila, ki se je dotaknilo naših krajev, so predstavljeni z najpomembnejšima predstavnikoma dveh temeljnih tradicij grške krščanske misli: Origenom kot poglavitnim predstavnikom aleksandrijske teološke šole in Janezom Krizostomom, najpomembnejšim govornikom in eksege-tom antiohijske tradicije. Na kratko so predstavljeni še veliki Kapadočani, nekateri misleci palestinske tradicije in Efrem Sirski, največji pesnik krščanske antike. Katalog sklene izčrp- Amtarozij, Pismo škofu Florijanu, kartuzija Bistra, sredina 14. st. Cecilija Cipriana (1938), druga Spisi apostolskih očetov, tretja (1941) Svetega Hijeronima Izbrana pisma, prvi del. Z zaplembo Mohorjeve tiskarne v Celju s strani nemškega okupatorja bi se izhajanje nehalo, če urednik zbirke ne bi živel v Ljubljani. Četrta knjiga, ki je izšla v Ljubljani še leta 1941, so bili Sv. Hijeronima Izbrana pisma, drugi del. Peta knjiga (1942) je bila Svetega Janeza Krizostoma Izbrani spisi, prvi zvezek. Šesta knjiga vsebuje Svetega Avguština Izbrane spise, sedma (obe leta 1943) vsebuje Svetega Cecilija Ciprijana Izbrane spise, drugi del, Med vojno sta izšli še dve knjigi: leta 1943 še osma, ki vsebuje nadaljevanje Avguštinovih govorov, leta 1944 pa še deveta, ponatis Svetega Cecilija Ciprijana Izbrani spisi. Pripravljene so bile še naslednje knjige, najprej Izbrani spisi sv. Janeza Krizostoma, kije bila že v tiskarni v obliki krtačnih odtisov in jih je nemška cenzura dovolila natisniti. A prišla je "svoboda", ki ni imela posluha ne za svobodo, ne za življenje in ne za cerkvene očete. Г i ti i! F L ^ШрЈШЈпишз fnop'tfrfWdB fitbj-ђ-^ог! feieAi Ш 1« wftlliOm AW) r жијсак!»- pcne mpti&rM>'Jf M d 1 I, i ptuiir cetvliiit-os men fin ( w IMtetđiiosimit i'nitDlWitmft^e fits: «i fnffir Ös fnt tgim % , fhtr- ф coi incü аЉгмт e; i 1 Wlawmt tiufobrcrtwCs—Jsi lite m?9 7t«pite швфи Л, mwä vT- üvitm шшЛчГ Ш renk muire eqrtm'»o& • ] -gteetptf mcffl'dudtaetffe № |C uifr- фпветф liüv«e mcü _ cottiimmu (htnu ütootwiü II /"pittus ft ШO Hieronim, Predgovor k Svetemu pismu, 1480 čencih prve Cerkve z naslovom Kristusovi pričevalci. Druga knjiga, Gre-gorija Velikega Pastoralno vodilo, je izđa leta 1984. Kot tretjo so leta 1984 ponatisnili Avguštinove Izpovedi in jo leta 1991 znova ponatisnili kot četrto knjigo zbirke. Peto knjigo Grški očetje o molitvi je leta 1993 pripravil Gorazd Kocijančič. V šesti knjigi (1996) sta natisnjena spisa Gregorja izNise Življenje sv. Makrine in Razgovor o duši in vstajenju. Sedma knjiga Spisi apostolskih očetov je izšla še v istem letu. Za osmo knjigo Logos v obrambo resnice (1998) je Kocijančič zbral različne spise zgodnjih krščanskih apologetov. Deveta knjiga (1999) prinaša prevod Razlage razodetja in druge spise Viktorina Ptujskega, škofa v nekdanji Po-etovioni (na Ptuju). Deseta knjiga (2000) so izbrani spisi Maksima Spoznavalca. Enajsti zvezek Izreki svetih starcev je za zdaj zadnja in je izšla že "daljnega" leta 2002. Verjetno je tekoče nadaljevanje preprečilo veliko Kocijančičevo delo, pre- Gregor Veliki. Sledi jim skupina manjših latinskih cerkvenih piscev: Kasijan, Kasiodor, Izidor Seviljski in Boetij. Vzhodni očetje, ki jih je v NUK manj in so bili temelj cirilmetodov- /f—^ Iq-uitt fifuopdi- t dum trfK bem*slin r tneon itatmnopolnanAtiftbecogpos cens. cumrtlhc ftdls^pEctpr fpoiijj confrnuefil u cpTT lUuc miuncopauBsfi^ wfiynltjp inUi, otKliynlTcr- uniCimm ui nt'nd niieiii dr mcdlfpliccbjr Gregor Veliki, moralije, okras v kodeksu, nastalem v cistercijanskem samostanu v Stični ok. 1180 na bibliografija, ki jo je pripravila Jasna Hrovat. Razstava bo gotovo povečala zanimanje za bogastvo krščanskega izročila in, upajmo, pospešila izdajanje del cerkvenih očetov. V. M. 11. (?ala koncert Radia Ognjišče v nedeljo, 27. novembra, ob 15K in 19h. Vstopnice gredo za med, zato pohitite z rezervacijo! 01/512-11-2 6. Z nami bodo: Orkester Simfonika Vrhnika pod vodstvom Marka Fabianija, Alenka Crodec, Irena Vrčkovnik, Nuša Derenda, Tomaž Domicelj, Elda Viler, Nuša Derenda, Andrej Šifrer, Ana Dežman, Nuška Drašček, Ivan Hudnik, Peter januš, Petra Stopar, Trinitas, Pia Brodnik, Nina Kompare, Branko Robinšak, in voditelji Radia Ognjišče. >IO OGNJIŠČE Šola (mišljen je formalni šolski sistem v celoti) je medij oz. prenašalka znanj, veščin in vrednot. Toda v današnjem svetu, v katerem prevladujeta teh-nicistični in ekonomistični pogled na njeno vlogo, se postavlja temeljno vprašanje, ali je kot sistem dovolj odzivna na dano kulturno okolje in ali je dovolj odzivna in pripravljena na bližajoče se spremembe, ki jih narekujeta hiter razvoj in globalizacija. Sodobno družbo zaradi zapletenosti in krhkosti družbenih odnosov in procesov nekateri poime- Šola oblikuje človeka nujejo kar družba tveganja (Beck). O tem želim razmišljati skozi prizmo kulture in vrednot ter iskati odgovore na nekatera postavljena vprašanja. Začnimo z jedrnim, ki je na prvi pogled zelo splošno. Ali so družbeni sistemi neodvisni od kulturne podlage? Zagotovo je prenos kulture na mlajše eno temeljnih poslanstev vsake generacije. Čeprav se zavedamo različnosti generacij - govorimo celo o generacijskem prepadu večletne analize vrednotkažejo, da imajo nekatere trajnejši značaj. So jedro kulture vsakršne civilizacije, tudi naše, ki temelji na judovsko-krščan-ski religiji, grški filozofiji, rimskem pravu, humanizmu in renesansi, in-dustrijsko-tehnološki revoluciji itd. Ni odveč poudariti, daje otrok vseh temeljnih razlik in podobnosti med civilizacijskimi krogi religija (npr. Weber, Huntington, Inglehart). Kulturo, katere jedro so vrednote, mnogi imenujejo kar "Software of Mind", ki usmerja aktivnost oz. dejavnost posameznika in družbe na makroravni. Ker le delovanje (aktiv- nost akterjev) konstituira vsakokratno vselej razreši v prid vrednot. Tudi pri (družbeno) strukturo, vrednotenje pa propadu totalitarizmov 20. stoletja usmerja to delovanje, se krog sklene, lahko razloge za to iščemo v nas- Kultura je kompleksno sestavlje- protju med novimi in nenaravno na, mnogi jo slikovito primerjajo s postavljenimi normami (normativ- čebulico (Hofstede, Trompenars). no-institucionalnim sistemom) in V samem jedru so vrednote, ki do- danimi vrednotami. Novi, totalitar- ločajo temeljno dobro! Norme, v ni sistemi so popustili pod "eman- naslednji plasti, določajo temeljni cipatoričnim" pritiskom vrednot! Minister za šolstvo in šport Milan Zver je članek napisal na povabilo našega uredništva. prav, prav tako učinkujejo na naše vedenje (delovanje). Nove norme celo laže sprejemamo in spreminjamo, so bolj minljive kakor vrednote, ki so trajnejša vsebina naše kulture. Vrednote učinkujejo na naše mišljenje in vedenje bolj dolgoročno, a temeljiteje! Značilen primer je učinek norm strožjega prometnega zakona pred leti na vedenje udeležencev v prometu. A to je zdržalo samo nekaj mesecev. Za daljši učinek bi bila pri ljudeh potrebna še vrednotna evalvacija. Kadar norme in vrednote niso uglašene, pride do nasprotij med njimi. Konflikt se dolgoročno Družbene strukture (norme, institucije, organizacije) torej funkcionirajo, če pridobijo pozitivno vrednotno verfikacijo. Zato je iz- jemno pomembno, ali se družbene strukture "polagajo" v sprejemljiva kulturna okolja in s tem zagotavljajo dolgoročno perspektivo! Temeljni vrednotni obrazec, ki konstituira naš kulturno-civilizacij-ski krog, je bolj ali manj znan, saj je kodificiran v pravne sisteme. Med prvimi vrednotami sta zagotovo svoboda in enakost. Vse nadaljnje, ki konstituirajo človekovo dostojanstvo, so v bistvu izpeljanke, vključno z demokracijo, nediskriminaci-jo, strpnostjo, pravičnostjo, solidarnostjo, miroljubnostjo, varnostjo, blaginjo, prijateljstvom itd. Pomembno je, da šola privzgaja del t. i. apolon-skih vrednot (Musek) in na neki način vzdržuje ravnovesje do drugih tipov vrednot (t. i. dionizičnih). Šola mora torej biti izraz širšega kulturnega okolja, sicer - dolgoročno - ne funkcionira uspešno. Družbeni eksperimenti, ko sta bila komunizem in nacizem, ki niso Potrebujemo šolo, ki bo razvijala narodno istovetnost, ljubezen do domovine in pripomogla k demokratični kulturi. Ker so starši prezaposleni in je tveganje v vrstniških skupinah čedalje večje, dobiva šola na tem polju še večjo odgovornost. upoštevali tega dejstva, so prej ali slej pristali na smetišču zgodovine. Tudi relativno nasilne oblike sekurali-zacije v demokratičnih industrijskih družbah niso uspele. V sodobni družbi govorimo o pojavu deseku-larizacije in o nujnosti prijaznejšega odnosa do religije. Zato niti šola ne more prezreti tega vidika. Tudi šola je kot vsaka družbena struktura položena v vsakokratno kulturo! Ali je slovenska šola vrednotno nevtralna? Ko govorimo o ideološki, nazorski in vrednotni nevtralnosti (šole), lahko hitro zaidemo v labirint različnega umevanja teh temeljnih kategorij in nastane bojazen, da bi govorih drug mimo drugega. Tudi v javnosti se ti pojmi mešajo. Zato večkrat slišimo, da mora biti sodobna šola vrednotno nevtralna, čeprav se pri tem misli ideološko nevtralna, pri čemer se pojem ideološko razume v smislu "izkrivljene" zavesti. Jasno je, da nobena šola ne more biti vrednotno nevtralna Tudi sodobna slovenska šola temelji na nekaterih vrednotah, ki se inkulturirajo s pomočjo uradnega ali/in skritega kurikula. Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS in temeljni sistemski zakoni povzemajo, selektivno sicer, nekatere obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije. Pri tem poudarjajo tudi pomen razvijanja zavesti in vedenja o lastni kulturni tradiciji in narodne identitete. V praksi je še marsikaj drugače. Dejstvo pa je, da šola ne more biti vrednotno nevtralna. Nasprotno, vzpostaviti mora dejaven odnos do osrednjih vrednot! Vsaka družba za svoj obstoj potrebuje vrednotni konsenz, ki ga vzpostavlja tudi šola! Ali je mogoča jasna delitev dela: vzgoja doma, izobraževanje v šoli? Že od nekdaj, še posebej pa v sodobni družbi, se postavlja vprašanje, kakšen naj bo in kdo naj bo osrednji "medij", temeljni prenašalec norm in vrednot oz. vzgojitelj: družina, vrstniki, morda Cerkev, do kod zmore šo-lavprimami socializaciji. Ob spreminjanju vloge družine v družbi se zdi, da ni (več) centralnega socializatorja. Meje in delitev nalog v socializacij-skem procesu se brišejo, odgovornost vseh dejavnikov na vseh poljih edukacije se povečuje. Tudi šole! Šoli daje posebno odgovornost tudi dejstvo, da je v sodobni družbi praktično edina institucija, ki je obvezna (čedalje daljši čas) vnašem življenju. Prav poseben status, ki ga šola ima, ji nalaga tudi mnogo večjo odgovornost kot kateri koli drugi družbeni instituciji. Zato se zdi, da je eno od osrednjih vprašanj razvoja sodobne družbe prav vprašanje, kakšna naj bo vloga sodobne šole, kako naj jo uresničuje. Morda je to vprašanje res bolj zaostreno danes, toda velja ugotoviti, da je prav vprašanje vloge šole eno večnih vprašanj, eno tistih torej, ki dajejo občutek trajnosti. Tako je Aristotel v Politiki, str. 244, zapisal: "Mnenja o predmetu vzgoje in izobraževanja so močno deljena. Niso vsi istega mnenja o tem, kaj naj bi učili mlade, tako kar zadeva dobro, kot tudi, kaj je pomembno za življenje. Mnenja so deljena tudi o tem, ali naj bo edukacija usmerjena predvsem k znanju/razumevanju ali v razvijanje moralnih veščin posameznika. Če pogledamo obstoječo prakso, je zmedena. Na podlagi obstoječe prakse ni mogoče soditi, ali je bolje posredovati znanja, ki so koristna za življenje, ali tista, ki so pomembna za dobro, ali tista, ki so povezana z znanjem." Če ne bi vedel, da gre za citat Aristotelove Politike, bi lahko ob branju mirno ugotavljal, da gre za izvleček poročila našega inšpektorata. Aristotel v svojem delu poudarja ključna in hkrati večna vprašanja prenosa znanja, kulture. Gre za vprašanja, ali naj šola vzgaja ali izobražuje, katera znanja naj posreduje in na kakšen način. Najprej najbrž velja ugotoviti, da se šola vzgojni vlogi preprosto ne more odreči. Vzgojna razsežnost je neločljiv in inherenten del šolskega procesa. Gre za vprašanje, kakšna vloga je dana eni ah drugi komponenti (vzgoji/izobraževanju), kako sta med seboj prepleteni, predvsem pa, ali je vzgojna vloga šole jasno opredeljena, ji je šola jasno zavezana in zanjo tudi odgovorna. Če ni ustrezne vzgoje, če govorimo o vrednotnem primanjkljaju ali celo o anomiji, ki se pojavi v nekaterih družbenih situacijah, se pri posameznikih in v družbi pojavi negotovost, ki jo rešujejo na različne načine. Če je vrednotni imunski sistem dovolj stabilen, potem ni bojazni za stranpoti! Posameznik danes ni vpet v trajne, trdne družbene strukture, zato pogosto tudi nima trdnih sre-dišč/oprijemališč, ki dajejo občutek vpetosti in varnosti, zato je po drugi strani čedalje bolj ranljiv. Posamezniku je priznana avtonomnost in odgovornost, vendar postaja v (pre)kompleksnem svetu uresničitev enega in drugega nemogoča brez ustreznega znanja, brez zmožnosti za osmišljanje svojega bivanja, brez ustrezne opremljenosti za etično presojo svojega bivanja in delovanja Jasne meje med izobraževanjem (usposabljanjem) in vzgojo v sodobni družbi torej ni mogoče postavljati. Ni osrednjega socializatorja niti vzgojitelja. Odgovornost za izobraževanje, usposabljanje in vzgojo je v sodobni, razsrediščeni družbi razpršena. Ker družina izgublja klasični pomen, ker je tveganje v vrstniških skupinah čedalje večje, dobiva šola na tem polju še večjo odgovornost! Ali lahko še govorimo o slovenski šoli v globalizirajočem se svetu? Nacionalni šolski sistemi so iz dneva v dan pod vse večjim pritiskom standardizacijevmednarodnem merilu. Besede in besedne zveze, kot so Timms, Pisa, standardi kakovosti OECD, Education and Traning 2010, procesi Bologna-Kopenhagen-Brug-ges, Evropski kvalifikacijski standardi, Europass, kreditni sistemi itd, so le najznačilnejši del tega Neoliberalni, Šola naj bi izobraževala, usposabljala in vzgajala otroke v zrele posameznike, da bodo lahko optimalno razvili svoje talente in bili za to nagrajeni na trgu dela. to je ekonometrični pogled na funkcijo izobraževanja prevzemajo celo le-vosredinske vlade. V ospredju je funkcionalnost, to so nova delovna mesta in gospodarska rast Vse te zahteve pred sodobno šolo postavlja globalno gospodarsko rivalstvo. Ali s tem nastaja tudi globalna šola, kakor nastaja globalna družba (globalne strukture) in globalna kultura (skupne vrednote, okusi, slogi, norme) ? Kaj je s kulturno raznolikostjo kot "želenim ciljem"? Katero kolektivno identiteto naj šola še gradi: lokalno, regionalno, nacionalno, globalno? Nacionalne države si še dolgo ne bodo pustile odvzeti celovite suverenosti na tem področju. So nekateri znaki, ki kažejo na reafirmacijo nacionalnih kulturnih identitet (npr. pri predmetu zgodovina je vse več poudarka na nacionalnih zgodovinah). Tu imamo Slovenci ogromno rezerve. Dejstvo pa je, da slovenska šola ni (več) parohialna, zaprta v lastne okvire. A ne sme postati neprepoznaven del enovite globalne šole, ki deloma nastaja. Mora najti mehanizme, da se upre latentni "edukacijski kokakolizaciji", ki jo zahteva globalni trg. Iskati mora kompromis med globalnimi in lokalnimi (nacionali-mi in regionalnimi) kulturnimi iden-titetami-naj jo imenujemo glokalna šola? Morda! Šola tudi ne more postati čista ekonomistična ustanova, saj ne usposablja le za (delovni) trg. Ali lahko govorimo o zatonu klasične šole? Temeljni koncept organizacije današnje šole je bil postavljen ob vzponu množičnega šolanja, torej na prelomu 19. in 20. stoletja. Ta podatek zagotovo pove veliko. Gre za koncept, ki je po mnenju številnih kritikov sodobne šole (Ball, Mueller, Ringer) povzemal koncept tayloristične ali fordistične organizacije dela. Vsak košček procesa je razdeljen na točno jasne sekvence, vse je razdeljeno v predalčke, skratka, gre za koncept tekočega traku. Tak organizacijski model je imel vrsto prednosti še posebej zato, ker je lahko vključil izjemno veliko populacijo. Vendar pa je z razvojem sodobne družbe, drugačnim položajem posameznika vnjej postal tak organizacijski model preprosto pretesen. Prav zato nekateri (Young, Whitty) krizo sodobne družbe povezujejo z zastarelim organizacijskim modelom in ne dovolj jasno struk-turiranimi pristopi za načrtovanje kurikula. V okviru take organizacije naj bi bilo prav opravljanje tistega dela šole, ki se nanaša na vzgojno dimenzijo, težko, če že ne nemogoče. Za potrebe evropske komisije je bila 2003 (What Schools for the Future?) izdelana študija o mogočih nadaljnjih poteh razvoja sodobne šole. Eksperti so oblikovali šest mogočih scenarijev, pri čemer so poudarili, da sta le dva od njih razvojno naravnana. V predlaganem scenariju so dopuščene številne organizacijske oblike, dana je večja avtonomija šoli, šole in "tradicionalni centri znanja" (fakultete, inštituti) se povezujejo v mreže ne samo za posredovanje, temveč tudi za ustvarjanje novega znanja. Pri tem je posebej poudarjena odgovornost šole, da pripravi učence na odgovorno sprejemanje odločitev, na presojo svojega delovanja in na to, da morajo šole učence usposobiti za osmišljanje usvojenega znanja in njihovega bivanja. K izvajanju vzgojnega poslanstva šole - prevzemanju vloge pri oblikovanju socialne kohezije. Na sodobno edukacijsko politiko torej vpliva čedalje več dejavnikov, npr. razvoj IKT in novih medijev, akumuliranega znanja in razumevanja, novih, dostopnih baz podatkov, novih pristopov k poučevanju, globalizacija in poenotenje standardov, nastajanje globalnih struktur, družbe in kulturnih standardov. Ideološko-politične paradigme igrajo čedalje manjšo vlogo. Formalni šolski sistemi oz. formalno izobraževanje izgubljajo do- sedanjo prevlado. Pomen pridobivata neformalno in formalno učenje. V ospredje se preriva učenje, ki nima pravega začetka ne pravega konca. Vseživljenjsko učenje (Life-Long-Learning) postaja močna konkurenca formalni šoli. Čedalje večje posrednikov znanja, veščin in vrednot. Človeka v tem procesu zmeraj bolj zamenjuje mehanični prenosnik, knjigo zamenjuje računalnik. Odmikamo se od obdobja kulture knjige ("book culture") in vse bolj pristajamo v dobi kulture računalnika ("computer culture"). Razredne skupnosti izginjajo! Šolski prostor vse bolj zamenjuje individualizirano učenje na daljavo, e-učenje, učenje brez živega stika med ljudmi. Nastajajo brezosebni razredi, t. i. the classroom without walls. Pretirana individualizacija v sodobni šoli lahko onemogoči pridobivanje in razvijanje societalnih vrednot, ki jih posameznik lahko pridobi le v skupim. Kakšne bodo posledice? Bo zrelo osebnost zamenjal "kompjuterizirani" cyberman? Razvoj prinaša ogromne spremembe v strukturi in vsebini šolstva in pouka. Nekatere novosti lahko usmerimo v dobro in koristno. Sodobna tehnologija nam na primer lahko pomaga pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami. Kakšno šolo v novih družbenih razmerah torej želimo? Če povzamemo, kakšno šolo bi si želeli, bi se osredinil na naslednje: 1. takšno, ki bo izobraževala, usposabljala in vzgajala v zrele posameznike, da bodo lahko optimalno razvili svoje talente in bili za to nagrajeni na trgu dela; 2. takšno, ki bo omogočila čim večjo vključenost vseh v čim bolj raznoliko - javno in zasebno - ponudbo programov in pristopov, 3. takšno,kiboupravljavskoavtonom-na ob hkratnih zunanjih oblikah preverjanja kakovosti njenega dela; 4. takšno, ki se bo odzivala na potrebe svojega okolja in bo omogočala demokratično soudeležbo v sistemu odločanja; 5. takšno, ki bo razvijala narodno istovetnost, ljubezen do domovine in pripomogla k demokratični kulturi! Dr. Milan Zver шшш. rad i od ur.fi nismo največji. nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 01 / 520 5000 -____ NOVA NADALJEVANJA KOMEDIJE Z MATJAŽEM JAVŠNIKOM WWW.RADIOCENTER.SI si етујддд д »■ ■ ■'' иННВННН[ Obala ■ S23 • kabelski sistem v Kopru PRIMORSKI ŽUPANI: MIROSLAV KLUN župan Občine Sežana torek, 22. november 2005 ob 20.30 Kurilno olje je lahko cenejše! HADNO RAVNO PRAV Skupaj s podjetji Viessmann, Seitron in Klima Petek vam ponujamo udobje toplote in prijetnega hladu skozi vse leto. Z nakupom njihovih izdelkov si zagotovite popuste ob nakupu kurilnega olja. Več informacij na www.petrol.si. KURILNO OLJE EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66 Po nasilni smrti matere se in spoštovanje. Leta kasneje se bratje Štirje posvojeni sinovi zaoblju- sPet srecai° - na materinem pogre- ...... ..... , bu. Življenje je izgubila kot žrtev rabijo, da bodo raziskali in maš- ... . . „ ... pa v manjši trgovim. Fantje, ki so čevali njen kruti umor. Nena- zdaj že odrasli moški _ vročekrvni vadna četverica, vročekrvni Bobby (Mark Wahlberg), osvajalec Bobby, odrezavi Angel, poslov- ženskih src Angel (Tyrese Gib- než Jeremiah in brezkompro- s°n),družinskiočeposlovnežjeremi- ah (Andre Benjamin) in tretjerazred- misni Jack, kmalu odkrijejo ni roker Jack (Garrett Hedlund) _ številne neprijetne skrivnosti, kmalu ugotovijo, da materina smrt Dobrosrčna Evelyn Mercer je ni bila le tragično naključje, ampak pred leti posvojila štiri fantiče, ki so načrtovan umor in posledica napak, bolj ah manj odraščali na ulici in se ki so jih v življenju zagrešili oni. pri tem naučili vse veščine nezako- Umor povežejo tudi z Jeremiahovi- nitih poslov. Dala jim je dom in lju- mi sumljivimi posli, nedolžna pa nis- bezen ter tako osvojila njihova srca ta niti policista, ki morata razjasniti ■ Four Brothers Režija: John Singleton Scenarij: David Elliot, Paul Lovett Produkcija: Lorenzo Di Bonaventura, Richard Kidney, Ric Kidney Igrajo: Mark Wahlberg, Tyrese Gibson, Andre Benjamin, Garrett Hedlund, Terrence Howard, Josh Charles Premiera: 17. 11.2005 Distribucija: Karantanija Cinemas umor. Zato združijo moči in tako, ne bi posvojila dobrosrčna Evelyn kot znajo, pridejo do storilca zloči- Mercer, bi bih v najboljšem primeru na. Pri tem pa še enkrat dokažejo, da veijetno v ječi, v najslabšem pa mrtvi, so nekatere vezi trdnejše od krvi. In tega se seveda zavedajo. Hvaležni so ji za vso ljubezen in pomoč, zato se Maščevanje čutijo dolžne, da maščujejo njeno Merceijevifantjesotrdoživisamo- smrt. Ena od vodilnih misli filma je rastniki, ki jih je izučila ulica Če jih torej, da tudi v družbi, kjer sicer vlada Idorobadoiroba bivake kraškega mesteca. Pero je namreč poklicni pogrebni govorec v majhnem slovenskem mestu. Njegova posebnost je, da naredi vsak pogreb drugačen. Nikakor si ne more Strah je temeljno gonilo človeškega bivanja, saj iz strahu Tojefflozofijapi^pogrebnihgo- pomagati da ne bi iwebnegago- ........ . ... . . ..... vorov Pera, igra ga Gregor Bakovič, vora naredil nekakšne osebne lzpove- pred smrtjo izhaja želja po večnosti, iz strahu pred življe- .. . . r ..,..,... ....... ' 1 1 r r ki skusa svoja spoznanja o življenju di, ki navzoam izvabi solze iz povsem njem pa želja po varnosti, toplini in ljubezni. in smrti prenesti tudi na druge pre. napačnih razlogov Na svojem domu zakon močnejšega, obstajajo pravila, kodeksi, in teh se držijo tudi tisti, ki sicer nasprotujejo črki zakona. In da je dobro kljub vsemu močnejše od zla. Vsi sodelujoči pri filmu se strinjajo, daje ena najbolj privlačnih lastnosti scenarija, daje izjemno večplasten. Ni izrazito žanrski, čeprav je v njem veliko akcije. Z močnimi liki, izrazito definiranimi odnosi med njimi in dogajanjem, ki jih povezuje, je na- stal film, kije hkrati poglobljena čustvena in socialna drama ter akcija Ko so ustvarjalci filma iskali prave igralce za glavne vloge, se niso lotih iskanja posameznikov, ampak štirih oseb, ki lahko delujejo kot sklenjena celota. Posledično je iz igre izpadlo nekaj igralcev, ki so samostojno sicer delovali izvrstno, vendar niso sodili v film kot sestavni del četverice. Monika Maljevič se Pero trudi preprečiti očeteve ponavljajoče se, a vedno neuspešne poskuse samomora. V vmesnem času si skuša pridobiti srce lokalnega dekleta Renate, ki pod svojimi nedolžnimi svetlimi kodri skriva mnoge skrivnosti. V vseh svojih dnevnih srečah in nesrečah mu zvesto stoji ob strani njegov prijatelj in občudovalec Suki. Čeprav zna Suki uživati življenje, pogosto razglablja o smrti in svojem pogrebu. Ida, neobičajno dekle, je Šukiju zelo naklonjena in se trudi, da bi mu čim pogosteje prekrižala pot. Preostane nam samo, da vidimo, ali bo Peru in njegovim prijateljemvtem absurdnem kaosu, ki ga ponuja življenje, uspelo najti intimnost in ljubeznen. шшш Odgrobadogroba Režija: Jan Cvitkovič Scenarij: Jan Cvitkovič Igrajo: Gregor Bakovič, Drago Milinovič, Sonja Savič, Mojca Fatur, Nataša Matjašec, Zoran Dževerdanovič, Domen Remškar, Brane Grubar, Nada Žnidaršič, Vlado Novak, Drago Širok, Primož Petkovšek, Ludvik Bagari, Pepi Radonjič, Emil Cerar, Pavle Ravnohrib, Demeter Bitenc, Nataša Burger Premiera: 17.11.2005 Distribucija: Cinemania group na kratko Odgrobadogroba, v angleški različici Gravehopping, drugi celovečerni film dobitnika beneškega leva Jana Cvitkoviča, je v ne-tekmovalni sekciji Naši/Novi slovenski film pretekli četrtek v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma začel 16. ljubljanski mednarodni filmski festival (LIFFe). Na njem bodo prikazali prek sto filmov in najboljšemu po oceni mednarodne žirije podelili vodomca, poleg tega pa še nagrado občinstva - zlati kolut, nagrado kritike (FIPRESCI) in nagrado Amnesty International Tudi konec festivala bo zaznamoval domači film. To bo svetovna premiera največje letošnje filmske produkcije v Sloveniji z naslovom Ljubljana je ljubljena, celovečerec veterana Matjaža Klop-čiča. Rdeča nit celotne selekcije 16. festivala LIFFe, ki bo od 10. do 24. novembra potekal v Kosovelovi in Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, v Kinoklubu Vič, Kinodvoru in kinu Komuna, je položaj očeta v sodobni družbi, tej tematiki se filmsko posvečajo na vseh celinah. Na filmskem festivalu v Sevilli je Evropska filmska akademija (EFA) razglasila nominirance za letošnje evropske "oskarje" (European Film Awards 2005). Zmagovalce bo zdaj izbralo 1.600 članov EFA, nagrade bodo izročili dobitnikom na slovesnosti 3. decembra v Berlinu. Med nominiranci, po šest v kategoriji, ni slovenskih predstavnikov. Za naslov najboljšega evropskega filma se potegujejo: Broedre (Bratje) v režiji Susanne Bier; Cache (Skrito) v režiji Michaela Hanekeja; nemški Don't Come Knocking (Ne pridi mi trkat) Wima Wendersa; belgijsko-francoski L'enfant (Otrok) bratov Jean-Pierra in Luca Dardenna; britanski My Summer of Love (Moje poletje ljubezni) v režiji Pawla Paw-likowskega in nemški Sophie Scholl - die letzten tage (Zadnji dnevi Sophie Scholl) v režiji Marca Rothemunda. Za Fassbinderjevo nagrado, ki jo podeljujejo filmskim "odkritjem", se potegujejo ruski film 4 (Štiri) Ilije Hržanovskega, portugalski Alice Marca Martinsa, danski Anklaget (Obtožen) Jakoba Thuesna, nemško-poljski Ono (Tujec) Malgorzate Szumowske, francosko-belgijski Quand la mer monte (Ko pride plima), ki ga podpisujeta Yolande Moreau in Gilles Porte, italijanski Saimir Francesca Munzija in norveški Uno Aksla Hennieja. Ameriška igralca Nicholas Cage in Julianne Moore bosta igrala v akcijskem filmu po knjižni predlogi Zlati mož (The Golden Man) mojstra znanstvene fantastike Philipa K. Dicka (1928-1982). Cage bo v filmu z naslovom Next igral človeka, ki vidi v prihodnost in lahko spreminja potek dogodkov, Moorova pa se bo znašla v vlogi agentke FBI, na katero pripravljajo atentat. Film bo po poročanju revije Variety na ogled leta 2007, režiral ga bo Lee Tamahori, ki je režiral film o agentu Jamesu Bondu Umri kdaj drugič in film XXX2: v pripravljenosti. (Ж ELEKTROPROM EVj ELEKTROPROM d.o.o. Loke 22 1412 KISOVEC tel.: 03 !6 57 ISO fax: 03 56 71 488 www.elektroprom.si ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje PETEK, 18AL2005 Slovenija 1 J3 6.20 6.20 6.30 7.00 7.05 8.00 8.05 9.00 9.05 9.05 9.20 9.35 10.10 10.40 11.30 12.15 13.00 13.15 13.15 13.45 14.00 15.00 15.05 15.40 16.05 16J5 17.35 18.25 18.40 18.45 18J5 19.00 19.35 20.00 20 JO 22.00 22.50 0.05 0.25 1.20 1.45 110 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI POROČILA {VPS 07.00) DOBRO IUTRO POROČILA DOBRO IUTRO POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR SREČA ZA SREČKA, KRATKI IGRANI FILM EBU ODDAIA ZA OTROKE ENAiSTA SOLA, ODDAIA ZA RADOVEDNEŽE PRISLUHNIMO TIŠINI Z VAMI KRALJEVSKI KOALA, AVSTRALSKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA OSMI DAN POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR OBZORIA DUHA DUHOVNI UTRIP IŠČEMO POVPREČNEGA SLOVENCA, DOKUMENTAREC MESECA POROČILA, PROMET (VPS 15.00) MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.05) PALČEK DAVID, RISANA NANIZANKA, 7/25 (VPS 15.40) IZ POPOTNE TORBE: SLADKORČEK (VPS 16.05) SLOVENSKI VODNI KROG: SAVA BOHINJKA (VPS 16.25) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA. ŠPORT, VREME (VPS 17.00) HOROVO OKO, BRAZILSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1/3, PONOVITEV (VPS 17.40) ŽREBANJE DETELJICE (VPS 18.30) LUKA IN LUČKA, RISANKA (VPS 18.40) CELESTIN, RISANKA VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ (VPS 20.00) PRAKSA AMERIŠKA NADALJEVANKA, 1/22 (VPS 20.55) ODMEVI, KULTURA. ŠPORT, VREME (VPS 22.00) POLNOČNI KLUB (VPS 22.50) TURISTIKA PONOVITEV DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. ZDA]!, ODDAIA ZA RAZGIBANO ŽIVL|EN|E, PON. DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.45) INFOKANAL Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 8.30 TV PRODAJA 9.00 ZABAVNI INFOKANAL 11.00 TV PRODAIA 11.30 OTROŠKI INFOKANAL 12.35 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 12.35) 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 SKUPINSKA TERAPIJA ITALIJAN. FILM (VPS 13.05) 14.30 ŠTAfETA MLADOSTI 15.15 ŠPORT SPAS, ODDAIA O ŠPORTU, ZDRAV|U IN OKOLJU 15.50 NIKOU OB DESETIH: DOMEN KUMER, PONOVITEV 16.50 ZDAJ!, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE 17.20 MOSTOVI HIDAK, PONOVITEV 17 JO DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA (VPS 17.50) 18.55 V ŠTIRIDESETIH, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA 5/6. PONOVITEV (VPS 19.00) 20.00 STOPNIŠČE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA 5/8 (VPS 20.00) 20JO ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE (VPS 20.55) 21.20 cm FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: STOCKHOLM (VPS 21.25) 21 JO NORCI NA UNIJI, AMERIŠKA RISANA HUMOR. NANIZANKA 3/20 (VPS 22.00) ^ 22.15 TRUPLO, POLJSKI FILM (VPS 2125) 23.50 LABIRINT, SRBSKO-ČRNOGORSKI FILM, PONOVITEV (VPS 00.00) 1J0 INFOKANAL 925 VIP, 3. sezona, pon. 10. dela ameriške nanizanke 10.15 E+, ponovitev 12.05 TV prodaja 12.35 Midve z mamo, 3. sezona, 16. del ameriške nanizanke 13.25 Mladi in nemimi, 5. sezona, 19. del am. nad. 14.15 Vsi moji otroci, 1 sezona, 174. del am. nad. 15.05 TV prodaja 15.35 VIP, 3. sezona, 11. del ameriške nanizanke 16.30 Da, draga?, 3. sezona, 5. del ameriške humoristične nanizanke 17.00 Raymonde imajo vsi radi, 6. sezona, 8. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Dva moža in pol, 1. sezona, 17. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ BAR 18.50 E+ Z Adijem po Sloveniji 19.10 E+ Prepovedan položaj 19.45 E+ Metalurgija 20.00 Komedija: Brivnica, ameriški film 21.50 Žene nogometašev, 4. sezona, 7. del angl. nad. 22.45 MoSke zadeve, 5. sezona, 12. del am. nanizanke 23.40 Ženske zadeve, 4. del ameriške nanizanke 0.40 E+, ponovitev 09.30 V harmoniji z naravo, pon 10.00 ŠKL pon 11.00 Aruna, dr. alternativne medicine, 5 det., pon 11.30 DrompoLpon 12.00 Avto Sok, pon 12.30 Glasbeni mozaik 15.30 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 16.30 Živeti zdravo, kronična obstruktivna pljučna bolezen, pon 17.00 Sijaj, pon 17.30 Do zdravja tudi tako, gost Studio Ank, pon 17.55 Dežela zakladov, kviz 18.00 Do zdravja malo drugače, Biosinhron, prviC 18J5 Dežela zakladov, kviz 19.00 ČinCove ideje, pon 19.55 Dežela zakladov, kviz 20.00 Aktualno, prvič 20.55 Dežela zakladov, kviz 21.00 štiri tacke, oddaja o hišnih ljubljencih, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 NaS vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, pon 23.00 Trenja 00.30 Tv prodaja 01.00 Glasbeni mozaik Pop TV pop 6.50 24UR, ponovitev 7.50 Materina pot, ponovitev 67. dela mehiške nad. 8.45 Proti vetru, ponovitev 64. dela mehiške nad. 9.35 TV prodaja 10.05 Vila Marija, ponovitev 58. dela hrvaške nad. 11.00 Prerojena ljubezen, ponovitev 46. dela venezuelske nadaljevanke 11.55 Trenja, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Prerojena ljubezen, 47. del venezuelske nad. 16.00 Vila Marija, 59. del hrvaške nadaljevanke 17.00 Proti vetru, 65. del mehiške nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Materina pot, 68. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Vzemi ali pusti 20.40 BAR 21.10 Akcija: Gvilna žrtev, ameriški film 23.05 Teksaški mož postave, 7. sezona, 11. del am. naniz. 0.05 Živi, ameriški film 2.20 24UR, ponovitev 3.20 Nočna panorama Prva TV SOBOTA, Slovenija 1 BdQQ 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Mali mečevalci, risana serija 07.25 Mala Sola 07.40 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Mati mečevalci, risana serija 09.25 TV prodaja 10.00 Prva prebere prva 10.05 TV prodaja 10.25 Čarovnije, 111/24. del italijanske serije 11.25 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.20 TV prodaja 12.35 Mala Sola 12.55 TV prodaja 13.25 Alo, alo, 35. del angleške serije 13J5 Črni gad, 24. del angleške serije 14.25 Vikarka iz Dibleya, 6. del angleške serije 14J5 Gospod Bean, 35. del angleške serije 15.25 Skozi ključavnico, ponovitev 16.25 TV prodaja 17.00 Mali mečevalci, risana serija 17.25 Sto izložb, sto strast', 562. del italijanske telenovele 17J5 Čarovnije, 111/25. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19J5 Plemeniti komentar 20.00 Ali C, 6. del angleške serije 20.30 Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja 21.00 Diagnoza: neznana 22.00 Okrožje Columbia, III/7. del ameriške nanizanke 23.00 Marlenna, pogovorna oddaja 00.00 Ali G, 6. del angleške serije 00.30 Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja 01.00 Diagnoza: neznana 02.00 Okrožje Columbia, III/7. del ameriške nanizanke 03.00 Marlenna, pogovorna oddaja 6.20 6.20 6.30 7.00 7.40 8.00 8.35 9J5 9.55 10.45 12.00 13.00 13.20 13 JO 13.45 14.05 15.25 17.00 17.15 17.25 18.40 18.55 19.00 19.25 19.40 19.45 20.00 20.30 21.30 22.00 22.30 23.30 0J0 1.30 1.55 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI ZGODBE IZ ŠKOLIKE IZ POPOTNE TORBE: SLADKORČEK POD KLOBUKOM: NEKATERI SO ZA VROČE KINO KEKEC: ALBERT, DANSKI OLM, PONOVITEV (VPS 08.35) TEDENSKI IZBOR NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ POLNOČNI KLUB TEDNIK, PONOVITEV POROČILA ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR SLOVENSKI VODNI KROG: SAVA BOHINJKA TURISTIKA POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 14.05) DOKTOR MARTIN, ANGLEŠKA NADALJEVANKA 6., ZADNII DEL, PONOVITEV TOTALNA ZMEŠNIAVA NIZOZEMSKI FILM (VPS 15.30) POROČILA ŠPORT, VREME (VPS 17.00) OZARE (VPS 17.15) SOŽITJA, SVETOVALNA ODDAJA TV MARIBOR (VPS 17.25) PRIHAJA NODI, RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK UTRIP VREME ŠPORT VEDRANA GRISOGONO NEMEŠ: BLISK, TV NAD. • 9. DEL: VZPON, 9/15 (VPS 20.00) HRI BAR (VPS 20.35) PRVI IN DRUGI (VPS 21.35) POROČILA ŠPORT, VREME (VPS 22.00) IZBRANEC, AM. NAD., 5/12 (VPS 22.30) ANGEL MAŠČEVANJA AMERIŠKI FILM (VPS 23.25) ^ DNEVNIK, VREME, ŠPORT, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.20) INFOKANAL 20.00 21.30 2125 23.25 KDOR gUBI, IMA PRAV, NEM. FILM (VPS 20.00) V ŠTIRIDESETIH, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA 6., ZADNJI DEL (VPS 21.30) NIKOU OB DESETIH: HALO (VPS 22.25) PLANET ROCK: MASSIVE ATTACK, GLASBENI DOKUMENTAREC (VPS 23.25) PLANET ROCK: MICHELLE BRANCH, GLASBENI DOKUMENTAREC (VPS 23.50) INFOKANAL Kanal A 19.11.2005 a 8.50 TV prodaja 9.20 Vsi moji otroci, Z sezona, ponovitev 170. dela ameriške nadaljevanke 10.05 Vsi moji otroci, Z sezona, ponovitev 171. dela ameriške nadaljevanke 10.55 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 172. dela ameriške nadaljevanke 11.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 173. dela ameriške nadaljevanke 12.35 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 174. dela ameriške nadaljevanke 13.25 Goodyear liga, oddaja 13.50 Dannyjeve zvezde 14.50 Sreča, 2. sezona, 7. del angleške humoristične nanizanke 15.30 Čarovnice, 4. sezona, 1. del ameriške nanizanke 16.25 Ti nemogoči policisti, 14. del ameriške humoristične nanizanke 16.55 Goodyear liga, Široki: Union Olimpija, prenos košarke 18.50 E+ Podalpska videolestvica 20.00 Družinski film: Kokoške na begu, animirani film 21.30 Las Vegas, Z sezona, 8. del ameriške nanizanke 22.25 Šola življenja, ameriški film 0.05 Ekstra magazin, ponovitev ^ Pop TV 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Naš mali svet, sinhronizirana risana serija 8.10 Brata Koalček, sinhronizirana risana serija 8.30 Drobižki, sinhronizirana risana serija 8.40 Lepotica in zver, sinhronizirani risani film 9.30 Bučke, sinhronizirana risana serija 9.50 Harold in vijolična voščenka, sinhronizirana risana serija 10.20 Art Attack, otroška zabavno-izobraževalna serija 10.50 Čarobna angleščina, otroška zabavno- izobraževalna serija 11.00 Slonček Benjamin, sinhronizirana risana serija 11.30 Šolska košarkarska liga 12.30 Diagnoza: umor, 8. sezona, 10. del am. naniz. 13.25 Naša sodnica, 3. sezona, 18. del am. nanizanke 14.20 Finske razglednice, dokumentarna serija 14.50 Ta čudežni svet, dokumentarna oddaja 15.20 Animalia, dokumentarna serija 15.50 Pustolovščine v divjini, dokumentarna serija 16.50 Kaj se punce naučijo, ameriški film 19.00 24UR 20.00 Vzemi ali pusti 20.40 BAR, v živo 21.50 Sobotni filmski hit: Fenomen, ameriški film 0.00 Alias, 3. sezona, 9. del ameriške nanizanke 0.55 Naš sin, ameriški film 2.30 24UR, ponovitev 3.30 Nočna panorama Prva TV S^OH Slovenija 2 Kanal A TevePika ESE 8.30 TV prodaja 8.35 Midve z mamo, 3. sezona, pon. 15. dela am. naniz. 08.00 Tv prodaja 08.30 Nonina kuhinja za otroke in odrasle, pon 9.00 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 6.30 INFOKANAL 9.00 TV PRODAJA 9.30 INFOKANAL 10.55 TV PRODAIA 11.30 SKOZI ČAS 11.40 TEDENSKI IZBOR 11.40 CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: STOCKHOLM 12.10 ZDAJ!, ODDAIA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE 1140 IGRE BREZ MEJA: ŽELEZNIKI, PON.(VPS 1140) 14.15 PIHALNI ORKESTER GLASBENE ŠOLE GROSUPL|E V SLOVENSKI FILHARMONIJI (VPS 14.15) 15.25 JESENICE: CEUNSKI POKAL V HOKEJU NA LEDU, POLFINALNI TURNIR, PRENOS (VPS 15.25) 17.45 SVETOVNO PRVENSTVO V RITMIČNI GIMNASTIKI - REVIJA POSNETEK IZ BAKUJA (VPS 17.45) 18.45 MAGAZIN UGE PRVAKOV V NOGOMETU (VPS 18.45) 19.15 GALAPAGOS - VRNITEV V PRETEKLOST, DOKU-MENT. ODDAJA TV MARIBOR, PON. (VPS 19.15) 07.30 Mali mečevalci, risana serija 08.20 TV prodaja 09.00 Digimoni, risana serija 09,25 TV prodaja 09J5 Digimoni, risana serija 10.20 TV prodaja 10J0 Sto izložb, sto strasti, 559. del italijan. telenovele 11.15 Sto izložb, sto strasti, 560. del italijan. telenovele 11.40 Sto izložb, sto strasti, 561. del italijan. telenovele 12.05 Sto izložb, sto strasti, 562. del italijan telenovele 1130 Sto izložb, sto strasti, 563. del italijan. telenovele 12J5 TV prodaja 13.15 Ena na ena, ponovitev 14.05 Prestižno, ekskluzivno, ponovitev 14.40 Prvaki med silaki, reportaža 15.05 Adijo pamet, kontaktna oddaja 16.10 Lisice, 14. del srbske serije 17.05 Kraljevska družina, dokumentarna oddaja 17J0 Znani in zanimivi, razvedrilna oddaja 18.35 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Ivana Blazna, Španska drama (2001) 2100 Wendigo, ameriška grozljivka (2001) ^ 23.40 Reporter X 00.10 Ivana Blazna, Španska drama (2001) 02.10 Wendigo, ameriška grozljivka (2001) ^ 03.50 Reporter X_ TevePika EE 07.55 Glasbena tehtnica 08.00 Spoznajte jo rastlino, pon 08.15 Vodič po podjetniitvu, pon 08.30 Vidiš kar hočeš, pon 09.00 Glasbena tehtnica 09.10 Tv Prodaja 09.25 Četrtkove zgodbice, 1. nadstropje, prvič 09.30 Do zdravja malo drugače, Biosinhron, pon 10.15 Glasbena tehtnica 10.30 Drom pot, pon 11.00 Ljudje odprtih rok, podelitev letnih priznanj - Naša žena, pon 12.00 Tv Prodaja 12.15 Glasbeni mozaik 13.30 Avto šok, pon 14.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Drago Smiljanič, pon 14.30 ABCD, oddaja o avtomobilizmu, pon 15 00 V harmoniji z naravo, pon 15.30 Prava stvar, kuharska oddaja RTS, prvič 16.00 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva, pon 16.30 Do zdravja tudi tako, do boljšega vida, pon 17.00 Kulturne drobtinice, primorski jubilej, pon 17.25 Dežela zakladov, kviz 17.30 Zdravje malo drugače, prvič 18.30 Aruna, dr. alternativne medicine, 3 del. 18.55 Dežela zakladov, kviz 19.00 To morate vedeti, temelji - oddaja o nepremičninah, pon 19.30 Jana, diabetes in koronarna bolezen, pon 19.55 Dežela zakladov, kviz 20.00 A to je to, poučno - zabavna oddaja z Rezo, prvič 20.30 Jana, Algea, vpliv na našo prebavo in dobro počutje, prvič 20.55 Dežela zakladov, kviz 21.00 Nonina kuhinja za otroke in odrasle, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Sprehod po Ljubljani, 3 del, prvič 23.00 Živeti zdravo, kronična obstruktivna pljučna bolezen, pon 23.30 Ekstra Magazin 00.30 Sijaj, pon 01.00 Tv Prodaja 01.15 Glasbeni mozaik NEDELJA, Slovenija 1 10 živžav: palček david, risana nanizanka, 7/25; žametek, risana nanizanka, 7/13; pika nogavička, risana nanizanka, 7/16 (vps 07.30) 9.55 Sport Spas, oddaia o Športu, zdraviu in okoliu (vps 09.55) 10.25 sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi tv maribor (vps 10.25) 10.55 prvaki divjine, francoska poljudnoznanst. serija, 3/13 (vps 10.55) 11.20 ozare, ponovitev 11.25 obzorja duha (vps 11.25) 12.00 ljudje in zemlja, oddaja tv maribor (vps izoo) 13.00 poročila, Sport, vreme (vps 13.00) 13.10 pri iožovcu z natalijo (vps 13.10) 14.15 tistega lepega popoldneva (vps 14.15) 14.20 poldnevnik 14.25 človeški faktor 14.30 nedeljsko oko 14.40 pet minut slave 14.45 triki derrena browna 15.15 predmet poželenja 15.35 odprto 15.40 žive legende 15.50 Sport & angleSka nogometna liga 16.00 Sport na današnji dan 16.10 osmi potnik 16.20 lorella 16.40 coounarika 17.00 poročila, sport, vreme (vps 17.00) 17.15 tistega lepega popoldneva (vps 17.20) 17.20 glasbeni dvoboj 17.35 panika 17.45 vabilo za dva 18.05 vroče 18.10 družabna kronika 18.30 žrebanje lota (vps 18.30) 18.40 hopla, risanka (vps 18.40) 18.45 čarli in mimo, risanka 18.55 vreme (vps 18.55) 19.00 dnevnik 19.25 zrcalo tedna 19.40 vreme 19.45 SPORT 20.00 SPET DOMA (VPS 20.00) 21.35 S-ŠPORTNA ODDAJA (VPS 21.35) 22.00 DRUŽINSKE ZGODBE (VPS 22.00) 22.55 POROČILA, SPORT, VREME (VPS 22.55) 23.15 ZADNJI VAL, AVSTRALSKI FILM (VPS 23.15) 0.55 DNEVNIK, VREME, SPORT, PONOVITEV I.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.35) 2.05 INFOKANAL Slovenija 2_ 6.30 INFOKANAL 8.00 TV PRODAJA 8.30 INFOKANAL 10.00 TV PRODAJA 10.35 SKOZI ČAS 10.45 MED VALOVI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 10.45) II.15 TEDENSKI IZBOR 11.15 HRIBAR 12.15 MLADI VIRTUOZI: ORGLAVKA VERONIKA ROSER IN GODALNI ORKESTER GS FRAN KORUN KOŽELJSKI VELENJE 12.40 MLADI VIRTUOZI: TOLKALEC GREGA GORENSEK 13.00 PO SLEDEH INKOV, DOKUMENTARNA ODDAJA TV MARIBOR (VPS 13.00) 13.30 BUGSY MALONE, ANGLEŠKI FILM (VPS 13.30) 15.00 JUBILEJNI KONCERT ŠTAJERSKIH 7 (VPS 15.00) 17.00 LJUBLJANA; FINALE SVETOVNEGA POKALA V BOWLINGU, PRENOS (VPS 17.00) 18.30 NOGOMET ■ MAGAZIN LIGE SIMOBIL VODAFONE (VPS 18.30) 18.55 JESENICE: CELINSKI POKAL V HOKEJU NA LEDU, POLFINALNI TURNIR, PRENOS (VPS 18.55) 21.20 DEŽELE SVETA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 8/13 (VPS 21.20) 22.15 POKVARJENA DEKLETA, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 5/16 (VPS 22.15) 23.10 IMPROMPTU, ODDAJA O UMETNOSTI GLASBE IN PLESA 23.10 M. ŠPAREMBLEK: ENIGMA GALLUS (VPS 23.10) 0.10 J. HAYDN: SIMFONIJA ST. 49 "LA PASSIONE", UROS LAJOVIC IN KOMORNI ANSAMBEL SLOVENICUM (VPS 00.10) 0.35 INFOKANAL Prva TV siota Kanal A 20.11.2005 a 9.15 9.45 11.25 13.05 13.55 14.55 15.50 17.30 18.00 20.00 21.35 2130 23.00 0.40 TV prodaja Mladi in nemimi, 5. sezona, ponovitev 15. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 5. sezona, ponovitev 16. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemimi, 5. sezona, ponovitev 17. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemimi, 5. sezona, ponovitev 18. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemimi, 5. sezona, ponovitev 19. dela ameriške nadaljevanke Dannyjeve zvezde Čarovnice, 4. sezona, 2. del ameriške nanizanke johnny Cunami, ameriški film Ti nemogoči policisti, 15. del ameriške humoristične nanizanke E+ TV kriminalka: Napad morskih psov, ameriški film Tihi zloän, 3. sezona, 8. del ameriške nanizanke Navigator Murphyjev zakon, angleška nadaljevanka, 3/5 Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Ogijeva druščina, sinhronizirana risana serija 8.10 Ameriška pravljica, sinhronizirani risani film 9.30 Vodovnikova vesina, risana serija 9,55 Pet junakinj, risana serija 10.20 Art Attack, otroška zabavno-izobraževalna serija 10.50 Čarobna angleščina, otroška zabavno- izobraževalna serija 11.00 Dogodivščine jackiea Chana, risana serija 11.25 Power Rangers, mladinska nanizanka 11.50 Šolska košarkarska liga 12.50 Diagnoza: umor, 8. sezona, 11. del am. naniz. 13.45 Naša sodnica, 3. sezona, 19. del am. nanizanke 14.40 Pogumna nova punca, ameriški film 16.25 Mary Higgins Clark: Razdrta zibelka, am. film 18.15 24UR-vreme 18.20 Italijanske dobrote, kuharska serija 19.00 24UR 20.00 Nedeljski filmski hit: Ljubezen je slepa, ameriški film 22.00 Športna scena 22.45 Boter 3, ameriški film 1.35 24UR, ponovitev 2.35 Nočna panorama 07.15 Mali mečevalci, risana serija 08.30 TV prodaja 09.30 Otroško nedeljsko dopoldne, kontaktna oddaja 11.05 TV prodaja 11.20 Skozi ključavnico, ponovitev 1215 Alo, alo, 35. del angleške serije 1245 Čmi gad, 24. del angleške serije 13.15 Vikarka iz Dibleya, 6. del angleške serije 13.45 Gospod Bean, 35. del angleške serije 14.10 Zakon Ljubezni, 2 del italijanske serije 14.55 Italijanska nogometna liga - Treviso: Palermo, 9Hi prenos 17.00 Ivana Blazna, španska drama (2001) 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Za polno pest dolarjev, italijanski vesteren (1964) 21.40 Znani in zanimivi, razvedrilna oddaja 22.30 Dobro je biti, razvedrilna oddaja 23.00 Marlenna, ponovitev 00.00 Kraljevske družine, dokumentarna oddaja 00.50 Italijanska nogometna liga - Treviso: Palermo, ponovitev 0240 Za polno pest dolarjev, italijanski vesteren (1964) 04.20 Znani in zanimivi, razvedrilna oddaja 05.10 Dobro je biti, razvedrilna oddaja 05.40 Marlenna, ponovitev TevePika 8.00 Zdravje malo drugače, pon 8.55 Četrtkove zgodbice, 1. nadstropje, pon 9.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 10.00 Prava stvar, kuharska oddaja RTS, pon 10.30 Jana, diabetes in koronarna bolezen, pon 11.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu 12.00 Sprehod po Ljubljani, 3 del, pon 12.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 13.00 V harmoniji z naravo, pon 13.30 A to je to, poučno - zabavna oddaja z Rezo, pon 14.00 Vita fit, prvič 14.30 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva, pon 15.00 Ljudje odprtih rok, podelitev letnih priznanj - Naša žena, pon 16.00 Ko gre za zdravje, prvič 17.00 Jana, Algea, vpliv na našo prebavo in dobro počutje, pon 17.30 Nonina kuhinja za otroke in odrasle, pon 17.55 Dežela zakladov, kviz 18.00 Z glavo na zabavo, 2 del, prvič 18.30 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 18.55 Dežela zakladov, kviz 19.00 Rokomet Slovan, pon 19.30 Vodič po podjetništvu, pon 19.45 Glasbena tehtnica 19.55 Dežela zakladov, kviz 20.00 Slovenska glasbena lestvica 20.55 Dežela zakladov, kviz 21.00 ABCD, oddaja o avtomobilizmu, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 2230 Činčove ideje, pon 23.30 Aruna, dr. alternativne medicine, 5 del., pon 0.00 Do zdravja malo drugače, Biosinhron, pon 0.45 Tv Prodaja 01.00 Glasbeni mozaik PONEDELJEK, 16.20 16.25 17.00 17.35 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.15 21.35 22.00 22.55 0.20 1.15 1.35 2.05 RISANKA AFNA FRIKI, OTROŠKA SERIJA, 1/10 (VPS 16.25) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) JAVANSKI MAKAKI, FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDA|A (VPS 17.40) ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.30) LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRI|ATEL|I, RISANKA (VPS 18.40) PINGU, RISANKA VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT HUJŠAJMO, ANGLEŠKA NADALIEVANKA, 1/6 (VPS 20.00) IZZIVI (VPS 21.15) PISAVE (VPS 21.35) ODMEVI, KULTURA, SPORT, VREME (VPS 22.05) DEDIŠČINA EVROPE: ARTHUR RIMBAUD, FRANCOSKA BIOGRAFSKA NADALJEVANKA, Z, ZADNJI DEL (VPS 22.55) DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. PISAVE, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.35) INFOKANAL Slovenija 2 Д EE 6.30 9.00 11.00 11.30 1Z00 12.35 12.35 12J5 13.25 13.25 14.25 14.50 14.50 15.45 16.10 1835 20.00 20.30 21.00 22.00 22.30 23.00 0.30 INFOKANAL ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA TEDENSKI IZBOR Š-ŠPORTNA ODDAIA ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE IMPROMPTU, ODDAIA O UMETNOSTI GLASBE IN PLESA, PONOVITEV M. ŠPAREMBLEK: ENIGMA GALLUS J. HAYDN: SIMFONIJA ŠT. 49 "LA PASSIONE", UROŠ LAJOVIC IN KOMORNI ANSAMBEL SLOVENICUM TEDENSKI IZBOR DEŽELE SVETA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERI|A, 8/13 TURISTIKA DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA (VPS 16.15) DEDIŠČINA EVROPE: PERLASCA, ITALIJANSKA NAD., 2., ZADNJI DEL, PON. (VPS 17.20) NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA NADALIEVANKA, 6/22, PONOVITEV (VPS 19.05) OSEBNO (VPS 20.00) ZENIT: MEJE ČLOVEŠKEGA TELESA (VPS 20.30) STUDIO CITY (VPS 21.00) ARITMIJA, GLASBENA ODDAJA (VPS 22.00) ŠTUDENTSKA (VPS 22.30) BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) INFOKANAL Kanal A 21.11.2005 Slovenija 1 a 6.25 TEDENSKI IZBOR 6.25 UTRIP 6.40 ZRCALO TEDNA 7.00 POROČILA (VPS 07.00) 7.05 DOBRO IUTRO 8.00 POROČILA 8.05 DOBRO IUTRO 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 IZ POPOTNE TORBE: SLADKORČEK 9.25 RISANKA 9.35 SLOVENSKI VODNI KROG: SAVA BOHINJKA 10.05 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, PONOVITEV 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.15 TEDENSKI IZBOR 13.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA 14.30 PRVI IN DRUGI 15.00 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.05) 15.40 TRNOVO ROBIDOVJE: ZIMSKA ZGODBA, LUTKOVNA NANIZANKA, 4/8 (VPS 15.40) 16.05 RADOVEDNI TAČEK: ZAVESA (VPS 16.05) 8.30 TV prodaja 8.35 Midve z mamo, 3. sezona, pon. 16. dela am. naniz. 9.25 VIP, 3. sezona, ponovitev 11. dela am. naniz. 10.15 E+, ponovitev 12.05 TV prodaja 12.35 Midve z mamo, 3. sezona, 17. del am. nanizanke 13.25 Mladi in nemimi, 5. sezona, 20. del am. nad. 14.15 Vsi moji otroci, Z sezona, 175. del am. nad. 15.05 TV prodaja 15.35 VIP, 3. sezona, 11 del ameriške nanizanke 16.30 Da, draga?, 3. sezona, 6. del ameriške humoristične nanizanke 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 6. sezona, 9. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Dva moža in pol, 1. sezona, 18. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ BAR 19.10 E+ (St)resno 19.45 E+ Manipulacija 20.00 Filmski ciklus - Morgan Freeman: V pajkovi mreži, ameriški film 21 JO Zvezdna vrata, 6. sezona, 12. del am. nanizanke 2Z45 Mladi zdravniki, 4. sezona, 15. del ameriške humoristične nanizanke 23.15 Seinfeld, 7. sezona, 24. del am. humor, naniz. 23.45 Samo bedaki in konji, 7. sezona, 5. del angleške humoristične nanizanke 0.45 E+, ponovitev Pop TV PCP 6.50 24UR, ponovitev 7.50 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.40 Materina pot, pon. 68. dela mehiške nad. 9.35 Proti vetru, ponovitev 65. dela mehiške nad. 10.25 TV prodaja_ » 10.55 Vila Marija, ponovitev 59. dela hrvaške nad. 11.50 Prerojena ljubezen, pon. 47. dela venez. nad. 12.45 Športna scena, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Prerojena ljubezen, 48. del venezuelske nad. 16.00 Vila Marija, 60. del hrvaške nadaljevanke 17.00 Proti vetru, 66. del mehiške nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Materina po, 69. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Naša mala klinika, 3. sezona, 11. del sloven, naniz. 20.55 Razočarane gospodinje, 1. sezona, 11. del am. naniz. 21.45 BAR 2215 Skrivnostni otok, 1. sezona, 11. del am. naniz. 23.10 Na kraju zločina, 3. sezona, 10. del am. naniz. 0.05 Peklenska misija, ameriški film ^ 2.00 24UR, ponovitev 3.00 Nočna panorama Prva TV 0i00 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Mali mečevalci, risana serija 07.25 Mala šola 07.40 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Mali mečevalci, risana serija 09.25 TV prodaja 10.00 Prva prebere prva 10.05 TV prodaja 10.25 Čarovnije, 111/25. del italijanske serije 11.25 Adijo pamet, kontaktna oddaja 1120 TV prodaja 12.35 Tri v vrsto 12.45 Mala šola 13.20 TV prodaja 13.50 Za polno pest dolarjev, italijan. vesteren (1964) 15.30 Okrožje Columbia, III/7. del ameriške nanizanke 16.25 TV prodaja 17.00 Mali mečevalci, risana serija 17.25 Sto izložb, sto strasti, 563. del italijan. telenovele 17.55 Čarovnije, 111/26. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Ring, pogovorna oddaja 21.00 Zakon Ljubezni, 3. del italijanske serije 22.00 Vame stvari, ameriška drama(2001) 22.15 Ring, pogovorna oddaja 23.15 Zakon ljubezni, 3. del italijanske serije 00.15 Vame stvari, ameriška drama(2001) TevePika TOREK, 17.35 18.05 18.40 18.45 1835 19.00 19.35 20.00 2Ш 22.00 2250 0.15 1.10 ZOO 225 ODMEVI POROČILA (VPS 07.00) DOBRO IUTRO POROČILA DOBRO JUTRO POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR afna friki, otroška serija, 1/10 čedrik, risana nanizanka, 43/52 Sport špas, oddaja o Športu, zdravju in okolju zgodbe iz školjke SOŽITJA, SVETOVALNA ODDAJA TV MARIBOR PRI JOŽOVČU Z NATALIJO POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR HRI BAR, PON. VEDRANA GRISOCONO NEMEŠ: BUSK, TV NADALJEVANKA - 9. DEL: VZPON, 9/15 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLjSOK (VPS 15.05) ZOBNA VILA, KJE SI?, RISANKA (VPS 15.40) ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM JABLANA SPOMLADI (VPS 16.05) ZLATKO ZAKLADKO (VPS 16.15) KNJIGA MENE BRIGA - ZMAGO ŠMITTK: MITOLOŠKO IZROČILO SLOVENCEV, PONOVITEV (VPS 16.30) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) UTRINKI IZ TEKSTILNE DEDIŠČINE, DOKUMENTARNA ODDAJA, PON. (VPS 17.40) MODRO (VPS 18.05) SIMON V DEŽELI RISB S KREDO, RISANKA (VPS 18.40) VIDA IN LUKA, RISANKA VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT POD ŽAROMETOM (VPS 20.00) BEBA, JANKICA, ANGELCA, SPOMINSKA SKICA IGRALKE ANGELCE JANKO IENČIČEVE, DOKUMENTARNI PORTRET (VPS 21.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 2Z00) LETEČI VOHUNI, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAIA (VPS 22.50) UTRINKI IZ TEKSTILNE DEDIŠČINE, DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. POD ŽAROMETOM, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.00) INFOKANAL DE Slovenija 2 08.30 Vita fit, pon 09.00 Poslovni studio, dnevno informat oddaja, pon 09.30 ABCD, oddaja o avtomobilizmu, pon 10.00 Zdravje malo drugače, pon 11.00 Jana, Algea, vpliv na naio prebavo in dobro počutje, pon 11.30 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva, pon 12.00 Slovenska glasbena lestvica, pon 13.00 Trenja, POP TV 14.30 Do zdravja malo drugače, Biosinhron, pon 15.30 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 16.30 Klepet z jasnovidko Maručo, živo 17.30 Vodič po podjetništvu 17.45 Četrtkove zgodbice, 1. nadstropje, pon 17.55 Dežela zakladov, kviz 18.00 Hiron, svetovanje dr. Emila Kuica, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informat oddaja, živo 18.55 Dežela zakladov, kviz 19.00 Do zdravja tudi tako, gost dr. Drago Smiljanič, pon 19.30 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 19.55 Dežela zakladov, kviz 20.00 Zadnja beseda, kontak. oddaja o dogodku dneva 2030 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, prvič 21.27 Dežela zakladov, kviz 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 23.00 TV dražba, dražba umetnin, živo 00.00 Et 01.30 Tv Prodaja 02.00 Glasbeni mozaik 6.30 INFOKANAL 9.00 ZABAVNI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 OTROŠKI INFOKANAL 12.35 TV PRODAjA 13.10 TEDENSKI IZBOR 13.10 OSEBNO 13.40 POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA 14.10 SLOVENCI V ITALIJI (VPS 14.10) 14.40 TEDENSKI IZBOR 14.40 ZENIT: MEJE ČLOVEŠKEGA TELESA 15.10 ARITMIJA GLASBENA ODDAJA 15.50 ŠTUDENTSKA 16.20 STUDIO CITY 17.20 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLiSOK, PONOVITEV 17.50 DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA (VPS 17.50) 18.45 BOŽO ŠPRAJC: PRIPOVEDKE IZ MEDENEGA CVETUČNJAKA, IZVIRNA TV NADALJEVANKA, 4/5, PONOVITEV (VPS 18.45) HB 22AL2005 Slovenija 1 a 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 20.00 20.35 22.35 FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 12/24 (VPS 20.00) BARCELONA: LIGA PRVAKOV V NOGOMETU, BARCELONA - WERDER, PRENOS (VPS 20.35) BOMO VIDELI, FRANCOSKI FILM (VPS 22.40) 1.10 INFOKANAL Kanal A A 8.30 TV prodaja 8.35 Midve z mamo, 3. sezona, ponovitev 17. dela ameriške nanizanke 9.25 VIP, 3. sezona, ponovitev 12 dela am. nanizanke 10.15 E+, ponovitev 12.05 12.35 13.25 TV prodaja Midve z mamo, 3. sezona, 18. del am. nanizanke Mladi in nemimi, 5. sezona, 21. del am. nad. 14.15 Vsi moji otroci, 2 sezona, 176. del am. nad. 15.05 15.35 TV prodaja VIP, 3. sezona, 13. del ameriške nanizanke 16.30 17.00 Da, draga?, 3. sezona, 7. del ameriške humoristične nanizanke Raymonda imajo vsi radi, 6. sezona, 10. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Dva moža in pol, 1. sezona, 19. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ BAR 18.50 E+ Prepovedan položaj 19.45 E+ Nekoč in danes 20.00 Akcija: Za sovražnikovo črto, ameriški film ^ 21.35 Zvezdna vrata, 6. sezona, 13. del ameriške nanizanke 22.30 Mladi zdravniki, 4. sezona, 16. del ameriške humoristične nanizanke 23.00 Seinfeld, 8. sezona, 1. del ameriške humoristične nanizanke 23.30 Samo bedaki in konji, 7. sezona, zadnji del angleške humoristične nanizanke 0.30 E+, ponovitev Pop TV 650 7.50 8.40 1015 10.55 1245 13.40 14.10 15.00 16.00 17.00 17.55 18.00 19.00 20.00 20.55 21.45 2215 23.10 0.05 1.50 250 24UR, ponovitev Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Materina pot, ponovitev 69. dela mehiške nadaljevanke Proti vetru, ponovitev 66. dela mehiške nadaljevanke TV prodaja Vila Marija, ponovitev 60. dela hrvaške nadaljevanke Prerojena ljubezen, ponovitev 48. dela venezuelske nadaljevanke Naša sodnica, 3. sezona, ponovitev 19. dela ameriške nanizanke TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Prerojena ljubezen, 49. del venezuelske nadaljevanke Vila Marija, 61. del hrvaške nadaljevanke Proti vetru, 67. del mehiške nadaljevanke 24UR - vreme Materina pot, 70. del mehiške nadaljevanke 24UR Preverjeno Kevin Hill, 9. del ameriške nanizanke BAR Newyorška policija, 10. sezona, 9. del ameriške nanizanke Na kraju zločina, 3. sezona, 11. del ameriške nanizanke Duh se maščuje, ameriški film ^ 24UR, ponovitev Nočna panorama 1230 Z glavo na zabavo, 2 del, pon 13.00 Do zdravja tudi tako, gost dr. Drago Smiljanič, pon 13.30 Glasbeni mozaik 14.30 Do zdravja malo drugače, Biosinhron, pon 15.30 Nonina kuhinja za otroke in odrasle, pon 16.00 Slovenska glasbena lestvica, pon 17.00 Jana, Algea, vpliv na našo prebavo in dobro počutje, pon 17.30 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 17.55 Dežela zakladov, kviz 18.00 Do zdravja tudi tako, Pavlin Cita, kang-da-jia, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informat oddaja, živo 18.55 Dežela zakladov, kviz 19.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 19.55 Dežela zakladov, kviz 20.00 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o dogodku дРШ dneva 20.30 5. podelitev Mojstrskih diplom OZS, prvič 20.55 Dežela zakladov, kviz 21.00 |ana, periferna žilna bolezen, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 2230 Poslovni studio, dnevno informat oddaja, pon 23.00 Naša mala klinika 00.00 Tv Prodaja 00.15 Glasbeni mozaik Prva TV 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Mali mečevalci, risana serija 07.25 Mala šola 07.40 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Mali mečevalci, risana serija 0925 TV prodaja 10.00 Prva prebere prva 10.05 TV prodaja 10.25 Čarovnije, 111/26. del italijanske serije 11.25 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.20 TV prodaja 1235 Mala šola 1245 TV prodaja 13.15 Vame stvari, ameriška drama(2001) 15.25 Ring, ponovitev 16.25 TV prodaja 17.00 Mali mečevalci, risana serija 1725 Sto izložb, sto strasti, 564. del italijanske lIHfl telenovele 17.55 Čarovnije, III/27. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Sanje sveta, 3. del italjanske nanizanke 21.00 Lisice, 15. del srbske serije 22.00 Simpatico, ameriška kriminalna drama (1999) 23.45 Sanje sveta, 3. del italjanske nanizanke 00.45 Lisice, 15. del srbske serije 01.45 Simpatico, ameriška kriminalna drama (1999) TevePika 8.00 9.00 10.00 10.30 11.00 11.30 Ko gre za zdravje, pon Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Zadnja beseda, kontaktna oddaja o dogodku dneva, pon Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvič Rokomet Slovan, pon Sprehod po Ljubljani, 3 del, pon ŠKL, prvič SREDA, 23JL2005 Slovenija 1 S НИ 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 POROČILA (VPS 07.00) 7.05 DOBRO JUTRO 8.00 POROČILA 8.05 DOBRO JUTRO 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 ODDAIA ZA OTROKE 9.40 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM JABLANA SPOMLADI 9.45 ZLATKO ZAKLADKO 10.00 KNJIGA MENE BRIGA- ZMAGO ŠMITEK: MITOLOŠKO IZROČILO SLOVENCEV 10.25 ONKRAJ NOVE DOBE, BRAZILSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1/3 11.15 SPET DOMA 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.15 NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO 13.35 TEDENSKI IZBOR 13.35 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDA|A TV MARIBOR 14.25 PRVAKI DIVJINE, FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 3/13 15.00 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 15.05 MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.05) 15.40 FRAČJI DOL, LUTKOVNA NANIZANKA, 8/23 (VPS 15.40) 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ (VPS 16.05) 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) 17.30 ZVAMI (VPS 17.30) 18.20 TURISTIKA (VPS 18.20) 18.40 ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.40) 18.45 BINKO, RISANKA (VPS 18.45) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 KLIC DOBROTE, PRENOS IZ DVORANE GOLOVEC V CELJU (VPS 20.00) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.55 OMIZJE (VPS 2255) 0.10 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. 1.05 ZVAMI, PONOVITEV 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.55) 2.20 INFOKANAL Slovenija 2 EE 6.30 9.00 INFOKANAL ZABAVNI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 OTROŠKI INFOKANAL 1230 ZABAVNI INFOKANAL 14.05 14.40 TV PRODAJA EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA IV MARIBOR (VPS 14.35) 15.20 TEDENSKI IZBOR 15.20 FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 12/24 15.45 NIKOLI OB DESETIH: HALO 16.45 17.20 17.50 DOBER DAN, KOROŠKA MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA (VPS 17.50) 00 24, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 23/24, PONOVITEV (VPS 19.00) ^ 20.00 LIGA PRVAKOV V NOGOMETU, FENERBAHČE - MILAN, PRENOS (VPS 20.00) O SLOVENSKA |AZZ SCENA: ELVIS STANIČ GROUP, 2/2 (VPS 00.00) 0 TLEČA CIGARETA, MADŽARSKI FILM, PONOVITEV (VPS 00.40) O INFOKANAL Kanal A 8.30 TV prodaja 8.35 Midve z mamo, 3. sezona, ponovitev 18. dela ameriške nanizanke 9.25 VIP VIP, 3. sezona, ponovitev 13. dela ameriške nanizanke 10.15 E+, ponovitev 12.05 TV prodaja 12,35 Midve z mamo, 3. sezona, 19. del am. nanizanke 13.25 Mladi in nemimi, 5. sezona, 22. del am. nad. 14.15 Vsi moji otroci, 2. sezona, 177. del am. nad. 15.05 TV prodaja 15.35 VIP, 3. sezona, 14. del ameriške nanizanke 16.30 Da, draga?, 3. sezona, 8. del ameriške humoristićne nanizanke 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 6. sezona, 11. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Dva moža in pol, 1. sezona, 20. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ BAR 18.45 E+ Najemi me 19.10 E+ Graforobot 19.45 E+ Na fronti 20.00 Ekstra magazin ^ 20.50 Pod nožem lepote, Z sezona, 1. del ameriške nanizanke 21.40 Zvezdna vrata, 6. sezona, 14. del ameriške nanizanke 22.35 Mladi zdravniki, 4. sezona, 17. del ameriške humoristične nanizanke 23.05 Seinfeld, 8. sezona, 2. del ameriške humoristične Egp nanizanke 23.35 Naravnost fantastično, 1. sezona, 1. del angleške humoristične nanizanke 0.15 E+, ponovitev Pop TV 6.50 7.50 8.40 10.25 10.55 11.50 1145 13.40 14.10 15.00 16.00 17.00 17.55 18.00 19.00 20.00 21.45 22.15 23.10 0.05 1.45 2.45 Prva TV 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Mall mečevalci, risana serija 07.25 Mala Sola 07.40 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Mali mečevalci, risana serija 09.25 TV prodaja 10.00 Prva prebere prva 10.05 TV prodaja 10.25 Čarovnije, 111/27. del italijanske serije 11.25 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.20 TV prodaja 12.35 Tri v vrsto 12.50 Mala Sola 13.10 TV prodaja_ 13.40 Simpatico, ameriška kriminalna drama (1999) 15.25 Sanje sveta, 3. del italjanske nanizanke 16.25 TV prodaja 17.00 Mali mečevalci, risana serija 17.25 Sto izložb, sto strasti, 565. del italijanske telenovele 17.55 Čarovnije, 111/28. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Ena na ena, pogovorna oddaja 21.00 Kako preživeti, 12. del ameriške serije 22.00 Prikrita Grožnja, ameriška drama, 2002 ^ 23.40 Ena na ena, pogovorna oddaja 00.40 Kako preživeti, 12. del ameriške serije 01.40 Prikrita Grožnja, ameriška drama, 2002 ^ TevePika EE 08.00 Klepet z jasnovidko Maničo, pon 9.00 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 9.30 Zdravje malo drugače, pon 10.30 Do zdravja tudi tako, Pavlin Cita, kang-da-jia, pon 11.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 12.00 jana, periferna žilna bolezen, pon 12.30 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 13.30 NaSa mala klinika 14.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič 15.00 Ljudje odprtih rok, podelitev letnih priznanj - NaSa žena, pon 16.00 Nonina kuhinja za otroke in odrasle, pon 16.30 V družbi z Ö in Pavle Gregore, prvič 17.00 Aruna, dr. alternativne medicine, pon 1730 Kulturne drobtinice, arhitekturni bianale v Tobačni, prvič 17.55 Dežela zakladov, kviz 18.00 Do zdravja tudi tako, gost Josip Pemar, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informat oddaja, živo 18.55 Dežela zakladov, kviz 19.00 5. podelitev Mojstrskih diplom OZS, pon 19.30 ABCD, oddaja o avtomobilizmu, pon 19.55 Dežela zakladov, kviz 20.00 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva 20.30 Sijaj 20.55 Dežela zakladov, kviz 21.00 Živeti zdravo, kašelj in nadloge prehlada, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 23.00 Preverjeno POP TV 00.00 Tv Prodaja 00.30 Glasbeni mozaik 24UR, ponovitev Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Materina pot, ponovitev 70. deia mehiške nadaljevanke Proti vetru, ponovitev 67. dela mehiške nadaljevanke TV prodaja Vila Marija, ponovitev 61. dela hrvaške nadaljevanke Prerojena ljubezen, ponovitev 49. dela venezuelske nadaljevanke Preverjeno, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Prerojena ljubezen, 50. del venezuelske nadaljevanke Viia Marija, 62. del hrvaške nadaljevanke Proti vetru, 68. del mehiške nadaljevanke 24UR - vreme Materina pot, 71. del mehiške nadaljevanke 24UR TV kriminalka: Nadarjena vohunka, ameriški film BAR Monk, 2. sezona, 13. del ameriške nanizanke Na kraju zločina, 3. sezona, IZ del ameriške nanizanke Brez opozorila, ameriški film 24UR, ponovitev Nočna panorama 2150 GLASBENI VEČER 2150 G. MAHLER: PESMI IZ DEČKOVEGA ČUDEŽNEGA ROGA -BERNARDA FINK, MARKO FINK, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE IN LEOPOLD HAGER (VPS 22.50) 23.50 SIMFONIKI RTV SLOVENI|A IN UORSHAMBADAL-ALOIS BR+DER: SREDI NOČI (VPS 23.50) 0.20 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. I.15 TEDNIK, PONOVITEV 210 DNEVNIK ZAMEJSKE IV (VPS 02.05) 2.35 INFOKANAL Slovenija 2_2 6.30 INFOKANAL 9.00 ZABAVNI INFOKANAL II.00 TV PRODAJA 11.30 OTROŠKI INFOKANAL 12.30 ZABAVNI INFOKANAL 13.25 TVPRODAIA 14.00 TEDENSKI IZBOR 14.00 POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA 14.30 SLEDI, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI TV MARIBOR 15.00 MED VALOVI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA 15.30 NORCI NA LINIJI, AMERIŠKA RISANA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 3/20 ^ 15.50 CIRCOM REGIONAL, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 15.50) 1625 STOPNIŠČE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 5/8, PONOVITEV 17JO MOSTOVI • HIDAK: MOJ GOST, MOJA GOSTJA... - VEND...GEM..., PONOVITEV 17.50 DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA (VPS 17.50) 19.00 POD RUŠO, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 1/12, PONOVTTO/ (VPS 19.00) ф 20.00 SMUČARSKI MAGAZIN (VPS 20.00) 20.25 STRASBOURG: EVROLIGA V KOŠARKI, STRASBOURG ■ UNION OLIMPIJA, PRENOS (VPS 20.25) 2115 PRIMER DOMINICI, FRANCOSKA DRAMA, 2., ZADNJI DEL (VPS 22.20) 23.50 JASNO IN GLASNO, KONTAKTNA ODDAJA, PONOVITEV 0.40 EPIDEMIJA, DANSKI ČB FILM, PONOVITEV (VPS 00.45) 2.30 INFOKANAL 24.11.2005 Kanal A Slovenija 1 J3 Bins 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 POROČILA (VPS 07.00) 7.05 DOBRO JUTRO 8.00 POROČILA 8.05 DOBRO JUTRO 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 MALE SIVE CEUCE, KVIZ 9.50 ODDAJA ZA OTROKE 10.15 POD ŽAROMETOM 11.10 IZZIVI 11.35 OMIZJE 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.25 TEDENSKI IZBOR 13.25 DRUŽINSKE ZGODBE 14.15 PISAVE 14.35 ODPETI PESNIKI 15.00 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 15.05 MOSTOVI ■ HIDAK: MOJ COST, MOJA GOSTJA... ■VEND...GEM... (VPS 15.10) 15.40 CEDRIK, RISANA NANIZANKA, 46/52 (VPS 15.45) 15.55 PIANO PIANISSIMO, KRATKI IGRANI FILM EBU, PONOVITEV (VPS 16.00) 16.10 NA LINIJI, ODDAJA ZA MLADE (VPS 16.10) 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) 17.30 JASNO IN GLASNO, KONTAKTNA ODDAJA (VPS 17.30) 18.20 DUHOVNI UTRIP (VPS 18.20) 18.40 BINE, ČUVAJ PARKA, RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 TEDNIK (VPS 20.00) 21.00 OSMI DAN (VPS 21.00) 21.30 KNJIGA MENE BRIGA - HENNING MANKEL UMREM, TODA SPOMIN ŽIVI NAPREJ (VPS 21.30) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 2100) 8.30 TV prodaja 8.35 Midve z mamo, 3. sezona, ponovitev 19. dela ameriške nanizanke 9.25 VIP, 2. sezona, ponovitev 14. dela ameriške nanizanke 10.15 E+, ponovitev 1205 TV prodaja 1235 Midve z mamo, 3. sezona, 20. del ameriške nanizanke 1325 Mladi in nemirni, 5. sezona, 23. del ameriške nadaljevanke 14,15 Vsi moji otroci, 2. sezona, 178. del ameriške nadaljevanke 15.05 TV prodaja 15.35 VIP, 3. sezona, 15. del ameriške nanizanke 16.30 Da, draga?, 3. sezona, 9. del ameriške humoristične nanizanke 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 6. sezona, 12 del > Ј5и ameriške humoristične nanizanke 17.30 Dva moža in pol, 1. sezona, 21. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ BAR 19.00 E+ Parada plesa 19.45 E+Na ranču 20.00 Britanski trojček: Frost Vdove in sirote, angleški film 2105 Zvijače, 1. sezona, 1. del angleške nanizanke 23.05 Zdravniki in sestre, 3. del angleške humoristične nanizanke Navigator, ponovitev Ženske zadeve, 5. del ameriške nanizanke ^ E+, ponovitev Pop TV 6JO 24UR, ponovitev 750 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.40: Materina pot, ponovitev 71. dela mehiške Slllll nadaljevanke 9.35 Proti vetru, ponovitev 68. dela mehiške nad. 10.25 TV prodaja 10.55 Vila Marija, ponovitev 62. dela hrvaške nad. 11.50 Prerojena ljubezen, ponovitev 50. dela venezuelske nadaljevanke 12.45 Monk, 2. sezona, ponovitev 13. dela ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Prerojena ljubezen, 51. del venezuelske nadaljevanke 16.00 Vila Marija, 63. del hrvaške nadaljevanke 17.00 Proti vetru, 69. del mehiške nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Materina pot, 72. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Trenja 21.45 BAR 22.15 Na kraju zločina: New York, 1. sezona, 13. del ':Wl&Ji ameriške nanizanke 23.10 Zahodno krilo, 6. sezona, 10. del am. nanizanke 0.05 Smrt v družini, ameriški film 1.45 24UR, ponovitev 2.45 Nočna panorama Prva TV 0ÜÖ0 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Mati mečevalci, risana serija 07.25 Mala Sola 07.40 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Mali mečevalci, risana serija 09.25 TV prodaja 10.00 Prva prebere prva 10.05 TV prodaja 1015 Čarovnije, 111/28. del italijanske serije 1125 Adijo pamet, konta ktna oddaja 1120 TV prodaja 1235 Tri v vrsto 1150 Mala Sola 13.15 TV prodaja 13.45 Prikrita Grožnja, ameriška drama, 2002 15.25 Ena na ena, ponovitev 1625 TV prodaja 17.00 Mali mečevalci, risana serija 17.25 Sto izložb, sto strasti, 566. del italijanske telenovele 17.55 Čarovnije, III/29. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Skozi ključavnico, pogovorna oddaja 21.00 Alo, alo, 36. del angleške serije 21.30 Črni gad, 1. del angleške serije 2100 Vikarka iz Dibleya, 7. del angleške serije 2130 Gospod Bean, 36. del angleške serije 23.00 Skozi ključavnico, pogovorna oddaja 00.00 Alo, alo, 36. del angleške serije 00.30 Črni gad, 1. del angleške serije 01.00 Vikarka iz Dibleya, 7. del angleške serije 01.30 Gospod Bean, 36. del angleške serije TevePika шa 8.45 Tv prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informat oddaja, pon 930 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 10.00 Kulturne drobtinice, arhitekturni bianale v Tobačni, pon 1030 Sijaj 11.00 Proti soncu 1130 ABCD, oddaja o avtomobilizmu, pon Do zdravja tudi tako, gost: josip Pemar, pon 1230 Samozdravilna energetska metoda Rudija \ Klariča, pon Ш-.. Preverjeno POP TV Т4Ш Glasbeni mozaik Ш V družbi z Ö in Pavle Gregore, pon 15.25 Četrtkove zgodbice, 2. nadstropje, prvič 1531 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 1630 Navigator, prvič 17.00 jana, periferna žilna bolezen, pon 1730 V harmoniji z naravo, prvič 1735 Dežela zakladov, kviz 18.00 Zrela leta z Melanijo Šter, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informat oddaja, živo 18:55 Dežela zakladov, kviz 19.00 Do zdravja tudi tako, Pavlin Cita, kang-da-jia, pon 19.30 Živeti zdravo, kašelj in nadloge prehlada, pon 19.55 Dežela zakladov, kviz 20.00 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva 20.30 Činčove ideje, prvič 21.27 Dežela zakladov, kviz 2130 24 UR, informativna oddaja 222S Dežela zakladov, kviz 2230 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon ШШШ Aruna, dr. alternativne medicine, 3 del., pon 2330 Ekstra Magazin 0030 Tv prodaja 00.45 Glasbeni Mozaik PETEK 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Porodila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo ПЗ 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Turistične novice 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 1100 Zvonjenje 1105 Besede Matere Terezije 12.15 Voičilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVvetru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15,45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Spoznanje več - predsodek manj (dr. Drago Ocvirk) 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na D.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitve: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 00.45 Spoznanje več- predsodek manj 04.40 Radio Vatikan 1150 Iz Žitnice slovenstva 13.00 Glasbena voičila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovene1 Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaia pesem 18.15 NaS gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov nagovor pred nedeljo 21.15 Svetniiki kandidati - ikof Vovk Ponovitve: 2100 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovene' Slovenca vabi 04.40 Radio Vatikan NEDELJA 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.15 07.30 08.00 0830 08.45 09.00 10.00 10.15 11.00 11.15 12.00 12.05 12.15 1130 15.00 1530 15.45 15 JO 16.00 17.00 1830 1930 19.45 20.00 20.20 20.30 2130 2100 23.00 23.45 00.30 04.40 Z molitvijo v nov dan Vreme, ceste, zamude vlakov Poročila Napovednik programa Pričevalci vere Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Iz žitnice slovenstva Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila Iz življenja vesoljne Cerkve Koledar prireditev Spominjamo se Prenos sv. MaSe Oznanila Graditelji slovenskega doma Poročila, osmrtnice, obvestila Kmetijska oddaja Zvonjenje Besede Matere Terezije VoSčilo PRO-jevcem Glasbena voičila INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Pričevald vere Glasbena voičila Slovencem po svetu in domovini Sakralna glasba Poročila Škofov nagovor za nedeljo Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Obala neznanega - izzivi vere Radijski roman Ponovitve: Nas gost Graditelji Svetniiki kandidati Iz življenja vesoljne Cerkve Radio Vatikan SOBOTA 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.20 0630 06.35 06.45 07.00 07.30 08.00 08.30 08.45 09.00 10.30 11.00 1100 1105 1115 1130 Z molitvijo v nov dan Vreme, ceste, zamude vlakov Poročila Napovednik programa Pričevalci vere Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila Naravoslovne zanimivosti Koledar prireditev Spominjamo se Sobotna iskrica Poročila, VaSa pesem Za življenje, danes in jutri: 1. Oddaja z Bogdanom Žoržem 1 Zakonska oddaja 3. Svet oblikuje mlade 4. Oddaja z Karlom Gržanom Zvonjenje Besede Matere Terezije VoSčilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 13.30 14.00 14.05 14.15 14.30 15.00 15.30 15.45 15.50 17.00 18.00 18.15 19.00 19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.30 2100 23.00 24.00 04.40 Mali oglasi Stare, ma lepe Kratke novice Napovednik GVvetru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Pričevalci vere 1. Zdravstvena 2. Svetloba in sence 3. Pravne zagate 4. Aktualno Poročila, Vaia pesem Glasovanje za Vaio pesem Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Prijatelji radia Ognjišče Mozaik dneva Zanimivosti nočnega neba (1.), Prijatelji radia Ognjišče II. (1-5.) Ponovitve: Sakralna glasba Slovencem po svetu in domovini Radio Vatikan TOREK PONEDELJEK 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZ5, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Kratka kateheza one 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.15 07.30 08.00 08.10 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 11.00 1100 1105 T115 1130 1150 13.00 13.30 14.00 14.05 14.15 14.30 15.00 15.30 15.45 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.00 19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.30 2100 23.00 24.00 04.40 Z molitvijo v nov dan Vreme, ceste, zamude vlakov Poročila Napovednik programa Pričevalci vere Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Bim-bam-bom Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila Kmetijski nasvet Predstavljamo vam Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Kratke novice, Vaia pesem Zvonjenje Besede Matere Terezije Voičilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila iz žitnice slovenstva Mali oglasi Skriti zaklad (1., 3.), Gradimo odprto družbo (2., 4.) Kratke novice Napovednik GVvetru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Pričevalci vere Glasbena voičila Šport na Radiju Ognjišče I. Poročila, VaSa pesem Šport na Radiju Ognjišče II. Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Luč v temi (1.), Juretov večer (2., 4., 5.), Vstani in hodi (3.) Mozaik dneva Sončna pesem Ponovitve: Ponedeljekova 17. Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan SREDA 08.45 Spominjamo se 05.00 Z molitvijo v nov dan 09.00 Poročila 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 09.15 Napovednik 05.30 Poročila 10.00 Poročila 05.45 Napovednik programa 11.00 Kratke novice, Vaia pesem 06.00 Pričevalci vere 1100 Zvonjenje 06.20 Prognostik 1105 Besede Matere Terezije 06.30 Kratke novice 1115 Voičilo PRO-jevcem 06.35 Kličemo 113 1230 Poročila, osmrtnice, obvestila 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 1150 Iz žitnice slovenstva besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poroäla, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Sredin trn 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poroäla 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 1100 Zvonjenje 1105 Besede Matere Terezije 1115 Voščilo PRO-jevcem 1130 Poročila, osmrtnice, obvestila 1150 Iz žitnice slovenstva 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVvetru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Sredin pogled v svet 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 2030 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 2100 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Luč v temi (1.), Skriti zaklad (Z, 4.), Vstani in hodi (3.) 24.00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan ČETRTEK 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Pod lipo domačo 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVvetru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevala vere 16.00 Glasbena voščila 17.00 Oddaja KP študija 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Dijaška oddaja 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 2030 Karavana prijateljstva I. 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o športna kolumna Esad Babačič Sobota je bila v znamenju izključitev selektorjev, saj sta kar dva stratega svojih reprezentanc končala zunaj ograjenega dela igrišča. Najbolj komična je bila izključitev Aljoše Asanoviča, ki je na klopi mlade hrvaške reprezentance nadomestil bolnega Biliča. "Vatreni lakat" je bil tako besen po nedosojenem prekršku nad svojim igralcem, da je moral posredovati pri četrtem sodniku, ta ga je prijavil prvemu, sledil pa je rdeči karton. Sodniška samovolja Ne glede na to, ali je prekršek obstajal ali ne, se ne moremo znebiti občutka, da je bil to ključni trenutek tekme, ki se je po zadetku, doseženem iz iste akcije, obrnila v prid domačinov. Takšni primeri nikakor niso dober obet pred bližajočim se svetovnim prvenstvom, ki bo obremenjeno s hipoteko azijskih sodniških igric. Samo spomnimo se, koliko ranjenih in razžaljenih se je vrnilo iz Japonske in Koreje, kjer so sodniki uprizorili pravcati pokol favoritov iz Evrope. Med žrtvami so bili tudi Španci, ki pa imajo tudi precej "sreče", kadar gre za te kvalifikacije, saj so jim sodniki že pogledali skozi prste. Še zdaj namreč ni jasno, kako je lahko tekma med Španijo in Bosno trajala polnih sedem minut več, kot je predpisano. So sodniki morda čakali na izenačenje furij, ki so zadele prav v 97. minuti? Tega ne bomo nikdar izvedeli. Še toliko pozornej-ši sem bil, ko sem videl, da je bil izključen tudi selektor Slovakov, ki so bili proti Špancem resnično v podrejenem položaju. Ga-lis je videl nedovoljeni položaj, ki ga več kot očitno ni bilo, in zaradi tega končal pod tribunami. Je pa res, da je bila kasnejša enajstmetrovka dosojena nekoliko prehitro; slovaški obrambni igralec se zaradi mokre površine ni mogel izogniti dotiku žoge z roko, kar je bil tudi povod za penal. Španci so nazadnje zasluženo zmagali, tako da bodo zanesljivi potniki v Nemčijo. Sicer pa je odgovor na vprašanje, koga bi FIFA raje videla na prvenstvu, kristalno jasen. Španci so del železnega repertoarja, brez katerega skorajda ne more biti velikega tekmovanja. Še posebej tokrat, ko bo SP v Evropi, ki bo gotovo pazila, da ne bo toliko eksotičnih presenečenj, kot jih je bilo na minulem mundialu. Nemčija se zdi skoraj idealna za povrnitev ugleda tej veliki športni prireditvi na planetu. Zato bi bilo še toliko bolj nerodno, če bi bilo prvenstvo znova v znamenju čudaških sodnikov, ki bi s svojimi neumnostmi krojili potek tekmovanja. Kako resne reči se bodo prihodnje poletje dogajale v Nemčiji, smo lahko videli na nekak- logov, da gre za eno največjih klasik svetovnih prvenstev, je prav v zgodovinskih nesoglasjih in dolgovih iz preteklosti. Vsaka tekma je zato prava mala vojna, v kateri je pač treba zmagati; tu se igra za narod in državni grb, ne pa za visoke pogodbe in osebno uveljavitev. Takšnega naboja ni mogoče začutiti na klubski ravni, čeprav so tudi klubi predstavniki svojih nacionalnih zvez. Za nameček sta oba velika leva daleč od svojega pravega sijaja in takšne zmage so lahko prelomne pri obnavljanju samozavesti. Dokaz, da se zgodovina ponavlja, sta tudi zadetka Owna, ki je še enkrat potopil "gauče". Slednji so sicer nadzorovali srečanje, a so imeli Angleži več inspiracije v odločilnih trenutkih. Nemčija se zdi skoraj idealna za povrnitev ugleda te velike športne prireditve na planetu. Zato bi bilo še toliko bolj nerodno, če bi bilo prvenstvo znova v znamenju čudaških sodnikov, ki bi s svojimi neumnostmi krojili potek tekmovanja. šni neuradni "generalki" med Anglijo in Argentino, ki sta se morali pomeriti na nevtralnem igrišču v Ženevi, ker nihče drug ni hotel prevzeti tveganja, ki ga s seboj prinašajo srečanja teh dveh reprezentanc. Prijateljska tekma je minila v nič kaj prijateljskem ozračju, čeprav je do prvenstva še kar nekaj časa. Med obema je toliko neporavnanih računov, da je vsak poskus sprave že na začetku obsojen na neuspeh. Eden od raz- Obe reprezentanci sodita v krog petih favoritov prihajajočega prvenstva skupaj s Francijo, Brazilijo in Nemčijo. Edina zanesljiva stava so v bistvu Brazilci, ki so premočni za vse. Iz zasede bodo prežale mnoge reprezentance, med katerimi bodo Španija, Mehika, Češka, Nizozemska in še kdo. Preglednejše sofinancii i ф javnosti, prav tako pa tudi sprememba pravilnika o sofinanciranju delovanja športnih organizacij," je v predstavitvi dejal Karpljuk. Zacementirane ovire Nekateri so dejali, da je teoretikov že tako ali tako preveč v našem športu, ki bi moral biti predvsem praksa in akcija. A temelji praktičnega izvajanja so vendarle skriti nekje na papirju, v teoriji, ki posledično izvrže ustrezen sistem. Damir Karpljuk se je zato lotil preureditve obstoječega sistema, ki ga obremenjujejo številne zacementirane ovire: zakon o športu je v zdajšnji obliki odvečen; njegov namen ne sme biti ščitenje elit; država je preveč vpeta v delovanje športa, poleg tega pa tudi lokalne skupnosti dajejo nesorazmerno prednost tekmovalnemu športu; vrhunski šport, v katerem ni opaziti natančno postavljenih prednostnih nalog, se mora spopasti na trgu; treba bo prevetriti sofinanciranje športnih programov, ki se v poplavi društev pogostokrat ne izvajajo; športna infrastruktura je na psu; najbolj bosa je športna dejavnost najmlajših; po standardih smo daleč za Evropo; neusposobljeni kadri so Junija je minister za šolstvo in šport Milan Zver predstavil novega direktorja direktorata za šport Damirja Karpljuka. Dotedanji docent na fakulteti za šport in znanstveni raziskovalec je že tedaj izpostavil troje: preglednost, usposobljenost, dostopnost "Na različnih ravneh bomo spodbujali civilno športno sfero, da bi bila le-ta bolje organizirana, hkrati pa želimo krepko zmanjšati tudi posege države v to dejavnost. Pomembna bo sprememba zakona o športu, ki je bil deležen številnih kritik strokovne in druge športne športu sta že od sprejetja deležna številnih kritik pa tudi pozitivnih odmevov. Želimo, da bi negativne stvari odpravili, veliko pa pričakujemo tudi od novega strokovnega sveta za šport, ki je bil sprejet julija," je dejal Karpljuk in ocenil, da se nacionalni program na področju vrhunskega športa izpolnjuje že skoraj v celoti, precejšen pa je zaostanek na področju športa otrok in mladine ter rekreacije. Izpostavil je tudi pomembno vlogo društev in dodal, da bodo poskušali okrepiti vlogo in pomen prostovoljnega dela v športu. Civilnodružbeni kanali V Sloveniji je bilo leta 2004 kar 5.313 športnih društev, v katerih je bilo 333.935 članov. Glede na urad- 2У.8 375.0 Uresničevanje nacionalnega programa športa (vir: Špic) rakrana slovenske športne sfere, ki v mnogih primerih že v temelju izgublja proti usposobljenim in zgledno organiziranim (badminton kot šport z dolgoletno tradicijo je npr. še vedno v pričakovanju prvega diplomiranega strokovnjaka); slovenski športni trg je kot magnet, ki privlači številne trenerje in menedžerje brez izobrazbe in usposobljenosti; vzpostaviti je treba drugačno razmerje z OKS kot krovno panožno organizacijo; nacionalne panožne zveze pa naj narekujejo, kaj naj počne OKS. Preglednost, usposobljenost, dostopnost Športno realnost na Slovenskem naj uokvirijo mejni kamni. Ureditev sofinanciranja športnih programov in infrastrukture je eno poglavitnih znamenj. Direktorat za šport je pred tednom dni predstavil program sofinanciranja v letu 2006 in pri tem izpostavil preglednost poslovanja, ustrezno usposobljenost zaposlenih in večjo dostopnost do športnih vsebin in infrastrukture. "Nacionalni program in zakon o ne podatke so ta društva nekakšne zlate jame, v katerih med drugim prihodki (od dejavnosti) vsako leto naraščajo, hkrati pa se povečujejo tudi stroški, in to tako zaradi povečevanja produkcijskih stroškov kot čedalje večjega števila poklicnih športnikov in zasebnih športnih delavcev, ki za športne organizacije opravljajo storitve. Športna društva so imela 38.634.673.000 SIT prihodkov. Skozi te civilnodružbene kanale gre iz takšnih in drugačnih razlogov nepregledna množica Damir Karpljuk, direktor direktorata za šport: "Program za sofinanciranje športnih programov in infrastrukture v letu 2006 izpostavlja večjo preglednost poslovanja, ustrezno usposobljenost zaposlenih in večjo dostopnost do športnih vsebin in infrastrukture." 400 300 ž* > 250 n o n 200 m o IUU 50 гнтп iport etre», rtaöneh vrhunski jvein (ne)usposobljenih, (ne)prostovolj-cev, (ne)rekreativnih, (ne)vrhun-skih ljudi z dobrimi in slabimi nameni. Denar se nalaga, pretaka, pere, pošilja v zrak in neznano kam ... Vsaka oblast bi si želela imeti nadzor nad tolikšnimi gmotami. "V preteklosti se je dogajalo, da je bila velika razlika med prijavljenim in dejanskim članstvom v društvih. Prav tako so nekatera društva in zlasti panožne zveze, ki dobijo več kot 80 odstotkov vseh sredstev za delovanje iz javnih virov. Čeprav športniki dosegajo vrhunske mednarodne rezultate, pa je očitno trženje v teh zvezah vprašljivo, saj je zelo majhen delež denarja pridobljen z marketingom. V letih 2006 in 2007 nameravamo zagotoviti več sredstev za športno založništvo, tudi iz strukturnih skladov Evropske unije (EU), iz katerih bi se lahko črpala tudi sredstva za ciljne raziskovalne projekte. Prav tako se je treba zavedati, da temeljna izobrazba diplomantov fakultete za šport še ne pomeni avtomatično zaposlitve v športu, saj so nekatere regije zasičene s temi kadri, druge pa imajo še prosta mesta. Tudi tu se bo počasi vzpostavil trg in menim, da po končani FŠ ne bodo zaposlitve na voljo le v šolstvu, ampak tudi na drugih področjih, ki bodo zahtevala strokovno izobrazbo," je prepričan Karpljuk. Novi pravilnik o sofinanciranju športa naj bi prine- na kratka Slika slovenskega športa Celotni izdatki za šport se gibljejo okoli 2 odstotkov BDP. Padanje izdatkov za šport se počasi umirja. Gospodinjstva namenjajo čedalje več denarja za šport. Javni izdatki prvič po letu 2000 kažejo navzdol. Izdatki za šport otrok in mladine ter športno rekreacijo so premajhni. nogomet 134 košarka 8% strel s t/o 24 plavanje 2% odbojka tenis 2% 2% gomištvo 6% kolesarstvo 3% Deset športnih panog ustvari 57 % vseh prihodkov športnih društev (vir: Špic). sel poleg dosedanjih tudi nove prioritete, kar naj bi bilo razvidno iz meril za podeljevanje sredstev. Nove prioritete so: skrb za športno rekreacijo državljanov in večja podpora izvajalcem teh programov, povečevanje števila sofinanciranih zaposlitev strokovnih kadrov v šport-no-rekreativnih zvezah in društvih ter povečevanje števila sofinanciranih zaposlitev strokovnih kadrov, ki delujejo v športu mladih, usmerjenih v vrhunski šport. Doslednejši nadzor in evidence članov v društvih in zvezah pa naj bi prinesli večjo demokratičnost v živ- ljenje društev in zvez ter doslednejše izkoriščanje vira članarin v njih. Sofinanciranje športnih objektov Višina sofinanciranja športne infrastrukture je odvisna od števila točk, ki jih vloga prejme pri ocenjevanju. Najvišji mogoči delež sofinanciranja je 20 odstotkov vrednosti investicije, povprečje zadnjih let pa je okrog 13. Vnaslednjih treh letih bo šlo tako največ sredstev za graditev študentske športne dvorane na Gerbičevi v Ljubljani (139 milijonov tolarjev), dograditev in ureditev nogometnega stadiona v Celju, graditev novega bazen- Kličko sklenil kariero Ukrajinski boksar Vitalij Kličko se je odločil, da bo sklenil svojo športno pot. Štiriintridesetletni boksar, ki je v svoji karieri postal tudi svetovni prvak v težki kategoriji po različici WBC, se je za ta korak odločil zaradi poškodbe desnega kolena. "Žal je poškodba tako huda, da mi preprečuje nadaljevanje športne poti. Odločil sem se, da končam kariero sedaj, ko sem na vrhu, ker ne želim toniti v povprečje," je v izjavi za javnost pojasnil Kličko, ki je imel pred kratkim v stabilno," je pojasnil dr. Neal Elat-ZDA operacijo meniskusa. "Po- trache, ki je boksarja operiral, škodba je tako huda, da Kličko ne Kličkova odločitev je bila logjč-more boksati. Koleno je preveč ne- na, saj zaradi poškodbe pol leta ne skega kompleksa v Zagorju ob Savi (za 1. fazo) in za športno dvorano ob OŠ A. Globočnika v Postojni. Država je v desetih letih za 571 investicij prispevala 5,35 milijarde tolarjev. To ni prav veliko in je tudi zelo razpršeno... Pa vendarle, dejansko stanje športne organiziranosti v neki regiji je mogoče ugotoviti tudi iz višine državnega sofinanciranja športnih objektov v preteklem desetletju. Država je pri tem največjo pomoč ponudila denimo Mariboru (586 milijonov tolarjev za 20 investicij) in Celju (549 milijonov tolarjev za 13 investicij); Ljubljana, kjer športni klubi ponika-jo, športna infrastruktura pa propada, je od države iztržila le 450 milijonov tolarjev (za 29 manjših investicij). Ali gre pri tem za nesposobno ljubljansko mestno politiko, umik športa iz prestolnice (!?) ali pa drugačno oblastniško vizijo? Celjska in mariborska regija sta očitno privlačnejši in aktivnejši. Res je tudi, da je bila ljubljanska že od prej bolje opremljena, vendar sta mestni občini s 155.000 prebivalci potegnili 685 milijonov tolarjev več kot pa reprezentativna prestolnica s 300.000 prebivalci Primerjalni eksperiment lahko obravnavamo sicer različno, a eno je jasno: provinca je gladko ugnala v športnem smislu spečo metropolo. Prav zanimivo bo spremljati, koliko časa bo še odzvanjala navijaška: "Ljubljana je metropola, metropola, vi ste k...!!!" Lovro Kastelic bi mogel trenirati in tekmovati, okrevanje za zdaj uspešno. "Bergel WBC pa mu je dal na voljo le tri me- ne uporabljam več. Zdaj bom šla naj-sece premora. Če se po tem času ne bi prej na pregled na kliniko v Schrun-vrnil v ring, bi mu avtomatično od- su, nato pa bom počasi začela s pr-vzeli naslov prvaka. Kličko je v svoji vimi lažjimi treningi," je za STA poklicni karieri nanizal mmt i '§" dejala Čeplakova. 35 zmag in dva poraza. лКп^Ншј Sicer pa name-f^r - :>f rava Čeplakova, ki Čeplakova . ^ ^Jm* je še vedno v Mon- Najboljša slovenska мш, j јГ vembra za kratek atletinja Jolanda Čeplak иР^ čas priti v Sloveni- po operaciji pete (zdrav- јШШ^Ж . jA jo, že v začetku de- niki so ji odstranili del јр®^ M / 10 cembra pa bo za kosti, ki je pritiskala na jr Љј^К mesec dni odpoto- Ahilovo tetivo) 24. ok- _ "вшНјНЈЈ vala v ZDA, kjer naj tobra počasi okreva. So- ДЦ /■ffiSfffrj bi dokončno okre- deč po njenih izjavah je Stišfe*« 1ЛН&1 vala po operaciji. Velika vrnitev Eden najboljših vokalnih kvartetov v Sloveniji Big Ben kvartet je z nastopom v Unionski dvorani v Ljubljani vstopil v novo obdobje. Kvartet se je na koncertne odre vrnil v izvirni postavi: Gianni Rija-vec, Vladimir Cadež, Radovan Kokošar in Matej Voje. To je zasedba, ki je domala obkrožila svet in ponesla slovensko pesem in s tem slovensko kulturo skoraj na vse celine. Upravičeno si fantje zaslužijo naziv "kulturni ambasadorji države Slovenije". Big Ben kvartet je veliko gostoval tako doma kot po svetu; omenimo dvakratni nastop v Vatikanu na sprejemu pri papežu Janezu Pavlu II., nastop pri sprejetju Slovenije v Svet Evrope, dvomesečno koncertno turnejo v Avstraliji, turnejo po Kanadi, nastope po vsej Evropi. Kvartet se je vrnil zmagoslavno s še zrelejšim zvokom in suverenim nastopom. Verjamemo, da bodo številne laskave kritike iz preteklega obdobja še boljše. Znova bodo zaživele številne unikatne izvedbe slovenskih narodnih, črnskih duhovnih in drugih umetnih skladb domačih in tujih avtorjev. Zvoki džeza v podzemlju V edinstveni koncertni dvorani, ki je ustvarjena v podzem- lju Pece, je bil pretekli teden še en dogodek, in sicer Jazz koncert New qu-arteta Sama Salamona. Gre za izvrstno skupino, ki jo poleg kitarista in komponista Sama Salamona sestavljajo eni najboljših džezovskih glasbenikov iz New Yorka in saksofonist iz Italije. Samo Salamon je kitarist, ki se je kot eden redkih učil pri velikanu džeza, kitaristu Johnu Scofiel-du. Igral je s številnimi izjemnimi glasbeniki, kot so John Scofield, Paul McCandless, Drew Gress, Tony Malaby, Mark Helias, Tom Rainey, Dave Binney in drugi. Basist benda Carlo DeRosa je eden najbolj iskanih basistov v New Yorku. Prav tako uspešen je Tyshawn Sorey, član zasedb Dave Douglas' Ensemble, NOMAD in Steve Coleman & Five Elements. Odlični zasedbi se pridružuje Achille Succi, ki velja za enega najbolj nadarjenih saksofonistov v Evropi. Glasbeniki so pripravili odličen program in verjemite, da imajo zvoki džeza v čarobnem podzemlju resnično svojevrsten odmev. Larin Mindhacker Lara B. se je z novim projektom dokončno in popolnoma otresla primerjav z drugimi slovenskimi izvajalkami. Na tokratni plošči je več kot jasno, da noče biti uokvirjena, da ne potrebuje geografske determiniranosti in da se v bistvu sama še najmanj ozira po lastni glasbeni preteklosti in trenutni podalpski produkciji. Po domišljijsko-pravljičnem uvodu nas Lara hitro postavi pred dejstvo, da bo šlo tokrat za brezkompromisen glasbeni napad z izbruše-no produkcijo, vrhunsko glasbeno spremljavo in premišljeno napisanimi besedili. Naključij ni, vsakkošček tokratnega mozaika ima svoje smiselno mesto, vse je postavljeno na pravo stran. Primerjave s slovenskim glasbenim dogajanjem vtem primeru ne bodo na mestu, ker je Mindhacker projekt, kakršnega Alfi in njegovi muzikanti Glasbenika, kakršen je Alfi Nipič, ne najdemo povsod. Je človek, ki je že v svoji mladosti želel postati pevec, a se je od samega začetka zavedal, da brez trdega dela in popolne predanosti glasbi ne bo šlo. Od petja v gostilnah prek festivalov in čedalje večjih uspešnic se je rojevala prava zvezda. Taka, ki se ne le utrne, ampak tudi sveti in sveti. Njegove pesmi so domala ponarodele ali pa sodijo med slovenske zimzelene melo- dije, na primer Silvestrski poljub, Stara domačija in druge. Svojo izredno glasbeno širino je dokazoval skozi ustvarjanje svoje glasbe, pisanje besedil in hikratno sodelovanje v rokov-skih, pop in narodnozabavnih vižah. Skoraj 20 let je bil član svetovno znanega ansambla Slavka Avsenika, z njim posnel več kot 250 skladb in prejel 15 zlatih plošč ter tudi platinasto. Čeprav mu je bil že v zibelko položen poseben, žameten glas in ustvarjalni eros, se je prav pri Avse-nikih priučil tistega, kar mora osvojiti sleherni glasbenik - glasbenih in estradnih zakonitosti. V razmeroma kratkem času po razpadu ansambla se je na samostojni poti s svojimi muzikanti razvil v pravega 'kantavtoija' domače zabavne glasbe. Sedaj pa je izšla zbirka največjih narodnozabavnih uspešnic; vključuje kar 20 nepozabnih pesmi, ki jih je izdal v zadnjih 4 albumih. pri nas še ne poznamo, v širšem prostoru pa bi La-rino energično čutnost lahko primerjali z ekspresivnostjo Tori Amos in bojevitostjo Skin, njene glasbenike pa z brüjantao-grotesknim voaje-rizmom in varietizmom Marilyn Mansona. Suveren izdelek s kar osem- desetminutnim popotovanjem, ki nam z vsakim poslušanjem drugače odzvanja v glavi. Mogoče pa prav zato tudi naslov albuma: Mindhacker. RADIO JE UHO,S KATERIM SLIŠIMO SVET! m 12 * тшш _____t 1 ŠTAJERSKI VAL VEČ KOT 50 LET PRIJATELJSKE BLIŽINE Ogledalo! horosko Zadnji Tednik je v našo hišo vnesel nemir. Sestra je iz pogovora kmalu izpadla, z očetom in mamo pa nismo našli skupnega imenovalca. Objavljena sta bila namreč dva prispevka, ki sta bila po moji oceni sporna. Prvi je govoril o naši najbolj zloglasni osumljenki Milici Makoter, ki ji zaradi umora moža Janka grozi največja zaporna kazen, in če bo pravnomočno obsojena, bo torej naša najbolj zloglasna morilka. O njej je bil namreč prispevek tako pohvalen in promotiven, da sva se z očetom še lep čas spraševala o novinarjih in njihovi vlogi. Drugi prispevek pa je presunil predvsem mamo, opisoval je zgodbo o mladi mamici, ki so jo časopisi z velikim naslovom obtožili, daje svojo štiri dni staro deklico poležala in tako dejansko zadušila, obdukcija pa je pokazala, da je šlo za smrt v zibelki. In tudi to je bila predvsem zgodba o novinarstvu in novinarjih. Kako je bilo? Kdo je Milica Makoter in kakšnih postopkovnih trikov se lotevajo njeni odvetniki, da bi jo spravili izza zapahov, lahko prebiramo in slišimo že vse od umora njenega moža. Novinar Bojan Peček pa se je odločil, da jo bo prikazal kot uspešno direktorico in podjetnico. Tako se jeprispevek začel s tem, kako Milica poje. Potem se je sprehajala med stroji in pripovedovala, koliko se še znajde v proizvodnji in Ige jo je tehnologija že prehitela. Mimogrede je pobožala še rože. Potem se je spominjala, kako sta z možem začela ustanavljati podjetje. Kar nenadoma se je v prispevku znašel njihov kooperant iz Avstrije in dejal, kako so Makoterjevi zanesljiva firma. Potem se oglasijo zaposleni Normalno. Nikoli niso izgubili zaupanja vanjo. Direktorica jih je učila pakirati vrečke. Sodni proces so zaposleni "zmogli", je bilo slišati. Stali so ji ob strani. Novinar je dejal, da so najuspešnejše podjetje v regiji Da izdelujejo vrečke, tudi za Tuš in Mercator. Priznam, bolj naklonjenega in prefinje-nega prispevka, kot je bil ta o družinskem podjetju Makoter, že dolgo nisem videla. Niti na kakšni manjši ko- mercialni postaji v resno oddajo s tehtnimi temami ne znajo tako prefinjeno zapakirati zgodbe. Če bi bil to plačan prispevek in objavljen med reklamami na nacionalki, bi sicer razumela, da denar nima barve, če pa se to zgodi v novinarskem prispevku, je to druga zgodba Mami seje zdel prispevek čisto "objektiven" in je pripomnila, da tako "krhka in sposobna" ženska že ni naročila umora svojega moža Z očetom pa sva ji poskušala dopovedati prav to napako v prispevku. Zakaj je bil prispevek o tej osumljenki sploh narejen? Za popravo imidža v njenem lokalnem okolju? Za pritisk na sodišča? Kot reklama za njeno podjetje? Ali vse troje skupaj? Oče je razmišljal, da so morda celo podkupili lokalnega novinarja, saj denarja imajo dovolj. Osebno v tovrstna silna "ozadja" in v podkupovanje ne morem verjeti, dvomi o pravilnosti objave takšnih prispevkov v Tedniku pa ostajajo. Tudi zato, ker je bil za tem na vrsti prispevek o smrti komaj rojene deklice. V tej zgodbi Mojce Blažej Cirej je Mo vse na svojem mesta Izjave zdravnikov, varuhinje bolnikovih pravic, prizadete matere in nesrečne babice. Le eno je manjkalo! Če je bila poanta zgodbe v tem, da so časopisi, s tem ko so objavili novico, da je mati pravzaprav sama zakrivila smrt svoje deklice, "ker jo je zadušila", napravili tej materi neizmerno škodo in še dodatno povečali njeno bolečino ter ji na vasi,kjer živi, vzeli dostojanstvo, potem seveda glavni sogovornik ni zdravnik v bolnišnici, marveč novi-nar(l), ki je ta škodljivi in senzationa-listični tekst napisaL In posledično verjetno kriminalisti, ki so zgodbo prenesli novinarju. Tako smo slišali vse — le omenjenega novinarja ne. Niti za njegovo ime nismo slišali Le to, da je članek najprej izšel v Večeru, potem pa v Slovenskih novicah Tudi na novinarsko društvo se Blažejeva ni potrudila in povprašala, kako je z novinarjevo odgovornostjo v takih primerih Skratka, nič o tistih, ki so zgodbo spravili v javnost! V obeh omenjenih prispevkih v Tedniku gre torej za refleksijo do lastnega novinarskega poklica in ta je opazno manjkala. Magična gledalka A Škorpijon (23. oktober - 21. november) Neko srečanje bo močno vplivalo na vas in pozabili boste na nekatere stare zamere. Kmalu se boste zelo potrudili za določen cilj, ki pa ga kljub naporom ne boste dosegli. Vaše delo bodo nekateri hoteli vzeti pod drobnogled. Ne razburjajte se preveč. Strelec (22. november - 20. december) Vi in vaš najboljši prijatelj sta na telefonski zvezi. Komunikacija je ključ do uspeha. Zagotovo vam bo uspelo, če boste redno in vztrajno nadaljevali z delom, ki ste si ga zastavili. Finančno ne boste prav na zeleni veji. Kozorog (21. december - 19. januar) Sanjarili boste o vsem mogočem, medtem pa se vam bodo karte podirale. Nekdo je pač premočan za vas, da bi ga lahko kar tako "ukrotili". Raje se spustite na realna tla in naredite kaj več zase. Nekdo vam utegne zameriti nedolžno izjavo. Vodnar (20. januar - 18. februar) Če boste imeli srečo, se vam ta teden ne bo treba preveč truditi, da bo vse postorjeno, kakor je treba. V življenju je pač tako, kot ste že zdavnaj spoznali: velike ribe jedo manjše. Tako vsaj veste, koga se morate za vsako ceno izogibati. Ribi (19. februar - 20. marec) Ljubezen in lepota na začetku tedna! Prav to dvoje je pri vas vedno v središču pozornosti. Toda čaka vas še en dolgočasen konec tedna - neka nerodna izjava vam bo pokvarila načrte, ki jih že nekaj časa pestujete. Oven (21. marec - 20. april) Ta teden ne boste dobili nobene tekme. Hitite počasi - to se vam ta čas najbolj splača. Vaša tiha moč bo opravila svoje, ne da bi pri tem koga vznemirili. V četrtek pričakujte nekaj več utrujenosti, sicer pa se posvetite obveznostim. Bik (21. april - 21. maj) V sredo boste imeli največ energije in boste, če boste le mogli, skupaj s prijatelji. Sicer pa ste nekateri od vas v zadnjem času imeli razburljivo romanco, ki se utegne končati. Oddahnili se boste, saj že veste, da ta oseba ni za vas. Dvojčka (22. maj - 21. junij) Pretrese vas lahko kakšna drobna ovira, ki pa jo boste z lahkoto premagali V petek boste obkroženi z mnogimi ustvarjalnimi ljudmi, ki vam bodo pomagali iz zagate - seveda nevede. Konec tedna se boste počutili kot nalašč za kakšno zabavo v nočnem lokalu. Rak (22. junij - 21. julij) Skupno poslovno kosilo bo prineslo širok nasmešek na vaša usta. Te dni boste neizmerno veseli, ker vam bo uspela naložba, za katero ste že nehali upati. Vztrajno delo se kljub temu izplača, strahopetnost pa je škodljiva zadeva. Lev (22. julij - 21. avgust) Vse se bo vrtelo okoli vašega dela in kariere. Kmalu se vam bo zdelo, da sploh ne živite več in da vam kronično primanjkuje počitka. Vaši najbližji se bodo zagotovo strinjali z vami in odpravili se boste na zaslužen počitek. Prepustite se užitkom lenarjenja. Devica (22. avgust - 21. september) Razmišljali boste o vsem mogočem, tudi o tem, kako bi se izvlekli iz kaše. Žal ste v preteklosti veliko prehitro sprejemali odločitve in vam ne bo zdaj nič laže. Delo, ki ste ga začeli, vam bo najprej všeč, potem pa vas bo začelo dolgočasiti. Tehtnica (22. september - 22.oktober) Zdelo se vam bo, da doživljate same lepe stvari. Prav gotovo vam bo nekdo nevoščljiv. Kmalu se vam bodo odprle nove možnosti za delo v vaši firmi. Odločili se boste za novo strategijo, ki ne bo tako transparentna kot zdajšnja. o— - o al«/«. - — e •• . л • a Ä- o— o a a л . • e e-a з-пјил- o- —«.— Demokracija Samo za po-kušino: nova podoba inter-netne strani Demokracija t ' >ГГ - i«-»: sta« w .« * e Po novem bo poenostavljeno tudi naročanje knjig iz naše založbe. Za naročilo bo treba izpolniti le kratek elektronski obrazec. Nova spletna podoba V času, ko svetovni splet postaja eden najpomembnejših in največjih virov informacij, skoraj ni več medija, ki ne bi svoje vsebine bralcem ponudil tudi na internetu. Med slednjimi je že nekaj časa naša revija, ki bo kmalu dobila popolnoma prenovljene spletne strani. Demokracija je svojo vsebino na internetu v zadnjih letih ponudila že nekajkrat, vendar še nikoli do zdaj v takšnem obsegu in obliki, kot se je zgodilo junija letos. Takrat smo na spletnem naslovu www.demokraci-jasi poleg internetne strani, ki danes vsebuje večino člankov iz revije, ponudili še spletno knjigarno, forum, možnosti naročanja revij in knjig prek spleta in drugo. Strani so med bralci naletele na dober odziv, o čemer poleg številnih pohval, ki smo jih dobili v uredništvo, priča tudi podatek o obiskanosti strani. Na njih namreč beležimo tudi več kot 300.000 klikov mesečno, kar pomeni, da so ene bolje obiskanih strani v Sloveniji. Ker se v uredništvu zavedamo, da je treba stvari vseskozi izpopolnjevati, smo se odločili, da bomo to storili tudi z našimi spletnimi stranmi. Prenova bo sočasna s prenovo revije, na spletno stran pa bo prinesla več no- vosti. Tako si bi mogoče odslej namesto le nekaj zanimivejših člankov na spletni strani ogledati prav vse članke, ki bodo izšli v reviji Demokracija. Pri tem bo ogled nekaterih člankov še naprej brezplačen, drugi del pa bo treba plačati. Za takšen način smo se odločili zato, ker vsaka internetna stran nekaj stane, poleg tega pa stran ne more biti neposredna konkurenca reviji. Navsezadnje je spletna stran nastala zaradi revije in ne obratno. Naslednja novost prenovljenih spletnih strani bo arhiv, ki bo obsegal vse članke, ki so in bodo nastali od Kako kupovali z Moneto 10.11.2005 dalje. Iskanje po arhivu bo mogoče s spletnim iskalnikom, ki bo nastavljen tako, da boste z njim iskali tiste članke, za katere veste, kdaj so nastali, in tudi tiste, za katere tega ne veste. Če boste vedeli, kdaj je izšel članek, boste v iskalniku preprosto izbrali mesec in leto, računalnik pa vam bo avtomatično prikazal vse članke, ki so nastali v tistem mesecu. Če pa ne boste vedeli, kdaj je članek izšel, ali pa boste iskali točno določeno temo, boste v splošni iskalnik vpisali besedo, za katero predvidevate, da je v članku, in na zaslonu boste videli vse Kot že rečeno, bodo nekateri članki na novi spletni strani plačljivi. Nakup bo mogoče opraviti prek sistema Moneta, ki deluje dokaj preprosto. Nakup poteka v treh stopnjah. Ko se odpre stran z zahtevo po identifikaciji, vpišete svojo številko GSM/UMTS. Čez čas (po nekaj sekundah) dobite na mobilno številko, ki ste jo zapisali, SMS z geslom. Geslo vnesete v zahtevano polje, dokončno potrdite nakup in želena stran se vam odpre. En vpogled v članek bo stal 300 tolarjev, njegova veljavnost pa bo 24 ur. Glavni oblikovalec novih strani Goran Cule pravi, da ga je pri oblikovanju vodila predvsem želja po čim večji preglednosti in funkcionalnosti strani. članke, ki vsebujejo to besedo. Omogočeno bo tudi iskanje člankov po avtorju, in sicer tako, da boste v iskalnik vpisali avtorja, računalnik pa vam bo nato prikazal vse njegove članke. Kot pravi glavni oblikovalec novih strani Goran Čule, predstavnik podjetja Doma, d. o. o., ga je pri oblikovanju strani vodila predvsem želja, da bo stran čim preglednejša in funkcionalna. "Temeljni koncept je bil, da izdelamo spletno stran z vsemi članki, ki so objavljeni v tedniku, da je na njej arhiv vseh člankov in da je stran čim bolj pregledna in preprosta za uporabo. Stran bomo sčasoma dopolnili še s sprejemanjem novic, kjer bodo uporabniki lahko dobivali napovednik dogodkov in tem v naslednji številki." No, ena izmed novosti prenovljenih strani bo tudi zelo poenostavljeno komuniciranje z novinarji in sodelavci naše revije. Če boste želeli novinarja za članek pohvaliti, ga pograjati ali mu sporočiti dodatne informacije k članku, boste z miško kliknili na njegovo ime, zapisano pod člankom, in mu s posebnim obrazcem sporočili, kaj želite. Seveda pa boste na novih straneh tako kot do zdaj naročali revijo, listali po katalogu knjig iz naše založbe, klepetali na spletnem forumu in podobno. Upamo, da vam bodo nove spletne strani všeč in da jih boste obiskovali še raje, kot ste obiskovali dozdajšnje. Uredništvo nagradna križanka 28 založb in skoraj 400 knjižnih naslovov §amoro£] Velike misli, dogodki in osebnosti preteklosti, Žive teme sedanjosti, literarni junaki in nji ho ve ^odhe, pesniške širine duha in pravljična obzorja sveta. Kot član kluba nimate nobenih obveznosti v klubu Knjižni klub Samorog. Dalmatinova 1, 1000 Ljubljana, telefon, 01 433 45 06, e-pošta: knjizni.klube'samorog.com. splet- www.samorog.com SESTAVIL; MIRAN ERCEG DESNI PRITOK SAVE ŽENSKO IME MAKEDONSKO MOŠKO IME DEL TENIŠKEGA DVOBOJA ORAČ {ZASTARELO) POKRAJINA V ŠPANIJI IZRAŽANJE NASPROT. STALIŠČA PRODAJALEC SLADOLEDA HOKEJSKA PLOŠČICA, PUCK ZNAK ZA STRONCIJ MORSKA RIBA MESTO V TENNESEJU VZDA RAJMOND DEBEVEC PRIRODA, NATURA i RISTO SAVIN VEK VEČNOST AMERIŠKA DENARNA ENOTA TOKA) KOVAČ (EKSPRE-SIVNO) ALFI NIPIČ VRSTA GLASBILA GESLO SLOVENSKI SOCIOLOG (ZDENKO) ZIMZELENO DREVO DRŽAVNA BLAGAJNA PODROČJE POD IMAMOM REKA NA SEVERU TAJSKE NIKOLA TESLA ZNAK ZA TITAN ANTON FÖRSTER NORVEŠKA GLASBENA SKUPINA SUŠILEC ZA LASE VELIKA POSODA ZA KUHANJE ROBERT TAYLOR SPREMLJ. EROSA SLADEK TROPSKI SADEŽ ZBIRKA POSUŠENIH RASTLIN RASEINA Z RAZNOBARVNIMI CVETI AMERIŠKI DIRIGENT DORATI OTILIJA (LJUBKOVALNO) BOLEZEN Z VISOKO VROČINO KOKOŠ BREZ REPA REKAV RUSIJI LMPORT UREJENOST ATLCT BOLDON CERKVENO PETJE ŽUPAN POD FRANCOZI NIŽJE RAZVITA VODNA RASTLINA KDOR UMIRA ELVIRA KRALJ KEMIJSKI ZNAK ZA NATRIJ NEMŠKO MOŠKO LME SRBSKI KOŠARKAR (GORAN) ANTON NOVACAN OLGA KACJAN 1 KAREL OŠTIR BRŠLJANU SORODNA RASTLINA rešitev preišnie križanke II naqraienci 44. številke DLAKA, RADOST, ANATOL, GT, OATES, MNAČKO, SLAVKO KOLAR, LR, PARAMECIJ, MOEN, AMATER, D AN AJDA, BG, IT, IVO, AT, ARO, ERJAVEC, VENTURA, SABENA, AHRA, JT, TOLAR, LIJA, ANATOLIJA, ANAM, KATARINA 1. nagrada: RIHARD INGLIČ, Samostanska 4,1240 Kamnik 2. nagrada: TONE BRODARIÜ, Skrilje 1, 8332 Gradac SAŠA CERAR, 3. nagrada: Linhartova 66, 1000 Ljubljana Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. naqrade J. nagrada: bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog Z nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog 3. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog i Nagradno križanko izrežite in najpozneje do i 1 24. 11. 2005 pošljite na naš naslov: i 1 Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, 1 spripisom "Nagradna križanka"._ včeraj, danes, iutri... 14.11.1863 se je v Kobaridu rodil slovenski skladatelj HrabroslavVolarič. 15.11.1857 se je v Stari Loki v Škofji Loki rodil tržaško-koprski škof Andrej Karlin. Bil je zadnji slovenski škof v Trstu. 15.11.2001 so v SAZU predstavili nov Slovenski pravopis. 16.11.1717 se je rodil francoski filozof Jean d'Alembert. ki je skupaj z Diderotom izdajal znamenito Enciklopedijo. Ko je bil majhen, mu je družinska guvernanta razložila filozofijo z besedami: "Filozof je človek, ki se vse življenje muči, da bi o njem govorili po smrti." 16.11.1874 se je rodil ruski arktični raziskovalec in pomorski častnik Aleksander Vasilje-vič Kolčak, ki ga je protirevolucionarna bela garda leta 1918 priznavala za voditelja Rusije. 16.11.1918 je Izidor Cankar na zborovanju postavil vprašanje: Ali smo Slovenci pleme (rod) ali smo narod? S tem so začeli javno razpravljati o asimilaciji, samobitnosti in kulturni samostojnosti Slovencev. 17.11.42 pr. Kr. se je rodil rimski cesar Tiberij. Zelo nerad je menjal državne uradnike. Ko so ga vprašali zakaj, je odgovoril: "Opazil sem, da site muhe manj pikajo." 17.11.1476 je bil v bitki s Turki ubit romunski knez Vlad Tepeš, znan kot Drakula. 17.11.1869 so odprli Sueški prekop in tako povezali Sredozemsko morje s Tihim oceanom. 17.11.1923 je goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej izdal odlok o ustanovitvi Goriške Mohorjeve družbe. 18.11.1860 seje rodil poljski skladatelj, pianist in politik Jan Paderewski. Ko je želel, da njegova učenka zaigra Schubertovo sonato, ji je najprej razložil, da je skladatelj sonato posvetU svoji nedosegljivi ljubici. Med igranjem jo je ustavil in nejevoljno pojasnil: "Rekel sem, da jo je posvetil ljubici, vi pa igrate, kot da bi jo tašči." 19.11.1808 se je v Kranju rodil časnikar, politik, zdravnik in živinozdravnik Janez Bleiweis. 19.11.1839 se je rodil avstrijsko-češki indus-trialec Emil von Škoda. Strojno tovarno v Plznu je povzdignil vvodilno podjetje strojne in oboroževalne industrije habsburške monarhije. 19.11.1918 je Alfred Lavrič z Maistrovimi borci zasedel Borovlje. 20.11.1598 je umrl prvi slovenski protestantski šolnik in slovničar Adam Bohorič. Rodil se je okoli leta 1520. 20.11.1937 so se Kurdi obrnili na javnost z naslednjim pojasnilom svojega položaja vTur-čiji: "Kurdske šole so zaprli, uporabo našega jezika prepovedali, besed Kurd in Kurdistan ne dovolijo niti izgovoriti, ugonobiti pa nas poskušajo tudi z drugimi barbarskimi metodami." Claude Monet Francoski slikar Claude Monet je bil osrednja osebnost impresionizma v slikarstvu. Impresionizem je v slikarstvu slogovna smer, ki se je razvila v Franciji okoli leta 1870. Ime je dobil po Monetovi sliki Vtis, vzhajajoče sonce, kar v francoščini pomeni Impression, soleil levant, iz leta 1872. Monet se je rodil 14. novembra 1840. Bil je predstavnik mlade generacije, ki se je izognila akademskih konvencij in se lotila povsem svobodne interpretacije vidnega sveta kot umetnikovega subjektivnega doživetja. Ko so somišljeniki leta 1874vParizu pripravili skupno razstavo, jih je z ironijo imenoval impresioniste. Naziv se je prijel in postal pojem za zgodovinsko dobo v razvoju umetnosti. Člani skupine so bili med drugimi Guil-laumin, Manet, Monet, Pissarro, Sisley, Degas in Renoir. Impresionisti so zavrnili osiromašeno barvitost ateljejskega slikarstva in izumetničenega akademizma in se pod vplivom starih slikaijev (Hals, Velazquez, Goya) posvetili spremembam v naravi, igri ozračja in svetlobe. Površine in linije so zabrisane in posredovane v čistih barvnih prvinah. Slovenski sindikati Na pobudo delavcev in nekaterih krščan-sko-socialnih izobražencev je bila 14. novembra 1897 ustanovljena Slovenska krščansko-socialna delavska zveza kot osrednja organizacija nepolitičnih krščansko-socialnih društev. Po enem letu se je preimenovala v Slovensko krščansko-socialno zvezo (SKSZ). Od leta 1900 je zvezo vodil Janez Evangelist Krek Pod njegovim vodstvom se je poletu 1902 razvila vvseslovensko zvezo nepolitičnih izobraževalnih društev, delujočih na versko-narodni podlagi. Krekje bil avtor njenih izobraževalnih programov, organizator in vodja L i. socialnih kurzov ter drugih izobraževalnih tečajev, stik z društvi in člani SKSZ pa je vzdrževal tudi s poučnimi predavanji v posameznih društvih, pridigami pri mašah za člane društev, govori na občnih zborih in letnih shodih. Njegovi najbližji sodelavci so bili Luka Smolnikar, Ivan Štefe, Eugen Lampe, Miha Moškerc in Aleš Ušeničnik. Med pobudniki za razširitev SKSZ na celotno slovensko ozemlje je bil kaplan v Jarenini Franc Gomilšek Leta 1903 je imela zveza 10.016 članov v 116 društvih, leta 1912 pa 462 društev s 43.229 člani. Zveza za Kranjsko je združe- od 14. 11. do 21. 11. vala 191, za Štajersko 124, za Primorsko 91, za Koroško 37, za Vipavsko 15 društev, 4 pa so bila drugod. Italijani prihajajo Italijanske čete so 19. novembra 1918 končale z zasedbo slovenskega ozemlja, ki jim je bilo obljubljeno leta 1915 z londonskim paktom. Po sklenitvi premirja med Avtro-Ogrsko in Italijo 3. novembra 1918 v bližini Padove je začela italijanska vojska zasedati obljubljeno slovensko ozemlje. Še istega dne je zasedla Trst. Naslednjega dne so enote prišle do Soče, nato pa so do 19. novembra zasedle Goriško, Gradiško, Kanalsko dolino in del Notranjske. Po končani zasedbi slovenskega ozemlja so se ustavile na demarkacijski črti, ki je vodila od Kepe, Peči, Jalovca, Triglava, Porezna, Ble-goša čez Poljansko in Selško dolino, med Vrhniko in Logatcem, prek Bičke gore, Črnega vrha na Hrvaškem do Kvarnerja in otokov Cresa in Lošinja. Pri zasedanju so večkrat tudi prekoračile demarkacijsko črto v Poljanski in Selški dolini in pri Logatcu območje do Vrhnike. Tu jih je po nalogu zagrebškega narodnega sveta ustavila enota podpolkovnika Švabiča. Izguba novembra 1918 odvzetega ozemlja je bila mednarodnopravno priznana novembra 1920 s sklenitvijo rapalske pogodbe. 89.1 FM G • RENC Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pis- — ma bralcev objav- DlMOJa Ijamo v skladu z načelom profesi- ilir' t onalne novinarske " etike, katere na- 1 men je služiti inte- ГЗ?Ко< resom javnosti ne ji glede na politično, 4 pai svetovnonazorsko ali kakršno koli 3pR.-;£r£ drugo prepričanje. [)l.MOJ»J{A( I.IA padla Gospodarska reforma in postkomunisti Vlada je predstavila ukrepe za dvig gospodarske rasti, ki naj bi zmanjšala razliko v razvitosti. Vik in krik so dvignili sindikalisti oziroma večno dobro plačani samooklicani predstavniki delavstva. Svoj glas so povzdignili tudi vodje opozicije. Najbolj neokusno in smešno seje obnašal nekdanji predsednik vlade Anton Rop. Točil je krokodilje solze za upokojence, kako bodo preživeli in kako naj bi se jim znižal standard Človek, ki je povzročil največji padec pokojnin, se torej sprašuje, kaj bo z upokojenci, če bo sprejeta vladna gospodarska reforma. Človeku gre dobesedno na bruhanje, ko posluša vse te dušebriž-nike. Protestnikom naj bi se pridružil tudi sindikat učiteljev in profesorjev. Njihov tajnik Štrukelj, človek, ki večno izsiljuje državo tako, da imajo učitelji in profesorji najvišje plače v zgodovini slovenskega šolstva. Sprašujem se, zakaj bodo protestirali: ali zato, ker imajo poleg vseh privilegijev tudi evropske plače? Slovenski sindikalni voditelji so skoraj vsi iz časov jugokomunistič-nega režima. Večina so podaljšek ZL oziroma po novem SD. Grozijo zdravniki, čudim se, da se jim ne pridružijo še sodniki, vsi tisti torej, ki so privilegiranci v naši državi. Vlada ima dober namen. Želi primerljivo gospodarstvo, ki bo sposobno tekmovati v globalnem gospodarstvu Evropske zveze. Natančno sem prebral predloge mladih ekonomis- tov, ki so dobili stoodstotno podporo vlade. Sestavljavcem predloga reforme bi se res dalo očitati marsikaj. Prvič, naša država ni primerljiva z državami z daljšo demokratično preteklostjo. Manjkajo predlogi za omejitev plač kvazime-nedžerjem, manjkajo predlogi za omejitev nagrad nadzornim svetom in omejitev odpravnin direktorjem, ki vodijo podjetja z državnim kapitalom. Naši direktorji so se okli-cali za menedžerje v začetku devetdesetih let. Do tedaj so bili socialistični direktorji, ki so razpolagali s t. i. družbenim kapitalom. Družbeni kapital pa so ustvarili slabo plačani delavci v 50-letnem obdobju komunistične diktature. Največjo težo tranzicije nosijo na svojih plečih industrijski delavci in 70 odstotkov upokojencev z mizernimi pokojninami. Pozdravljamo napredek v gospodarstvu. Strah nas je t. i. taj-kunov, ki so si napolnili šefe z zlatnino in devizami. Tu mora nova demokratična oblast odločneje nastopiti. Nič nimamo proti kapitalu in prav je, da imajo podjetniki spodbudo. Ne smemo pa pozabiti na najširše sloje prebivalstva. Pred 110 leti je J. E. Krek udaril po vaških oderuhih. Ustanavljal je kon-zume, posojilnice in zadruge. Tako je rešil marsikaterega kmeta ali bajtarja, ki so ga odirali. Seveda, danes so drugačni časi, a pijavke ostajajo iste. Država ne sme dovoliti bogatenja tistih, ki so prišli do kapitala s prevarami in prilaščanjem "družbenega" oziroma državnega premoženja. Tako kot obstajajo omejitve navzdol, naj velja tudi za one navzgor. Mislim, da bo imela pri tem vlada vso podporo najširših slojev, sejalci zmede oziroma privilegiranci pa naj doživijo poraz. Alojz Dragoš, Ljubljana Streli na vlado iz vseh topov Le kdo bi pomislil, da bo tako močna stranka, kakršna je bila LDS s svojim satelitom ZLSD, in s tolik- šno aroganco, ki smo ji bili priče vsa leta, tako propadla, da sedaj kliče gasilca Semoliča in Rebolja na pomoč. Dvanajst let Ropove vlade se sindikalisti niso zganili. To so tisti sindikati, ki so še pod Jugoslavijo obogateli. Nihče od njih ni reven; jahte, vikendi, vile, razkošni avtomobili in kdo ve koliko denarja v tujini - to je njihova slika! Le kje ste bili vsa ta leta, ko je vladavina LDS dobesedno ropala Slovenijo? Rdeči križ, Orion, SIB, tovarna za tovarno, vas pa nikjer. Kako so kradli stanovanjski strokovnjaki, kako so bili ljudje pokradeni v Posočju, ko je bil potres. Seveda, prava strokovnjaka za to sta bila Oven in Gantar, takih v Sloveniji ni. Spominjamo se tudi nedavnega dopisovanja med Ropom in Pahorjem glede zakona o RTVS, kjer kraljuje komunist Kocijančič. In Potrč? Kakšne pravljice zna pripovedovati. In glej ga, zlom-ka! Ko je bil predlagani zakon o RTVS zanje izgubljen, sta se na TV skupaj naslikala dragi Tone in dragi Borut in spet leporečila. Naj vendar vprašam g. Ropa, kaj je počel dvanajst let Ni se brigal ne za delavce ne za upokojence, nasprotno, tovarne ste zapirali, ljudi pošiljali na ceste, upokojencem pa pobrali kar nekaj pokojnin. Zdaj pa se prek sindikatov "borite" za dobro delavcev in upokojencev, ker ste nestrpni do nove vlade, čeprav ni kriva za vaše grehe. Razumljivo, da se bojite komisije, ki bi preverjala vaše preteklo početje. Briga vas samo Mercator, hkrati pa trosite pravljice, da bi za preverjanje potrebovali petsto let. Res sijajno ste gospodarili s svojimi strokovnjaki, kot so Lahovnik, Cvikl, Cerarjeva, Pavliha, pa še vse nestrankarske ste potrebovali za ustvarjanje nereda. Slovenci nismo vsi neumni, kot mislite; tudi zapomnimo si marsikaj. Težka bo, če menite, da vas bo sedaj iz mlakuže potegnila četica sindikalistov, ki ni obogatela z lastnim delom. Zato prosim vse Slovence, naj ne nasedajo raznim sindikalistom, kajti oni se brigajo le zase. Za izboljšanje položaja delavcev in upokojencev se je začela zanimati šele ta vlada in prihodnost bo pokazala, zakaj so potrebne napovedane reforme. Ana Osterman, Kranj Nezaceljene rane Lahko bi rekli, da so poraženci zadnjega referenduma taktično utihnili. Pa ni tako. Na nedavni TV-prireditvi, kjer so podelili spominsko nagrado Frana Milčinskega-Ježka, je bilo mogoče opaziti porogljivost nekaterih izvajalcev v sicer zanimivem programu. Puščice so bile seveda usmerjene na snovalce novega zakona o RTV. Slišali smo posmehovanje na račun demokratične koalicije. Predlagatelji referenduma so svojo "duhovitost" črpali iz predrefe-rendumskih obljub zagovornikov zakona (cenejša TV-naročnina, šale o morebitnem odpuščanju...). Še posebej piker je bil predsednik sveta RTV g. Janez Kocijančič, ki si je na prireditvi privoščil zaffk-ljiv politični ekskurz, da bo odslej na javni televiziji boljši program z manj denarja in podobno. Tako današnja tranzicijska levica s propagandnimi vložki vpliva na gledalce in jih pridobiva za svoje politične cilje. S tovrstno retoriko in domiselnostjo politizira celotno RTV-hišo, v njej pa ohranja dosedanje stanje in hkrati krepi že zdavnaj odsluženi dialektični razvoj duha. Koliko sos tem zadovoljni gledalci in koliko je pri tem demokratične politične morale, je drugo vprašanje. Morda pa je imel sekretar mednarodne zveze novinarjev g. Aidan )) White prav, ko je izjavil, da je novi zakon o RTV primeren samo za države z dolgoletno demokratično tradicijo. Za njeno pomanjkanje se moramo zahvaliti članom nekdanje ZL, vnašanje sarkastičnih vložkov v javne nastope pa lahko razumemo kot njihovo zagrenjenost. Vsekakor so rane dvakratnega poraza (na volitvah in referendumu) še nezaceljene, zato bodo težko izplavali iz političnega močvirja. Ive A. Stanič, Kočevska Reka Boj za TV je boj za kulturo Zanimivo in značilno je, da se je prvi veliki spopad v Sloveniji po lanskih, za balkansko kontinuiteto izgubljenih volitvah zgodil prav na področju kulture. Po velikosti ozemlja in številčnosti ljudstva, po bojnih veščinah in grožnjah nas gotovo prekašajo vsi sosedje, posebej južni. Vendar smo na področjukul-ture vedno za celo kakovostno stop-njovprednosti pred jugom. Slovenci smo bili prvi Slovani, ki so tiskali knjige, Slovenci smo tudi nesebično pomagali južnim sosedom pri vstopu na področje kulture. Beograd premore v imenih cest in ulic celo poplavo kraljev, kraljic, kneginj in knezov, vojvod in maršalov; Ljubljana in druga slovenska mesta opremljajo svoje poti z imeni pesnikov, pisateljev in drugih osebnosti s področja znanosti in kulture. Boj za TV je boj za kulturo! Zakon o RTV je pripravilo ministrstvo za kulturo in temu ne oporeka nihče. Južnjaki po pravilu slabo govorijo slovensko. Njihov materni jezik je srbohrvaščina. Televizija bi bila lahko idealna za učenje slovenščine, tudi za južnjake, ki tu živijo. A kako naj RADIO л ■ 96,4 MHz Slovenj gorice ifQfP fCftJK) ШнТО QDDKW ° gftcgo3®® = иЉ ђ nAtdte 5,2230 Ifint, d 02/729 02 20.720 73 24, fac 02/720 73 22 ЕШ0ИШ» POSlJt rad»® raditmg.si, ШЕ SIMIt wwv».rad«reg.5i 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz se naučijo slovensko, ko pa vse slovenske televizije prikazujejo večinoma srbohrvaški program s slovenskimi podnapisi. V Jugoslaviji smo nekateri Slovenci morda celo naivno pričakovali, da bomo "slovenizirali" južnjake, jih naredili bolj kulturne. Le kdaj je volka lahko poučilo jag-nje? Bilo nas je deset odstotkov in ag-resivec je v prednosti pred kulturne-žem že samo s tem, da je agresiven. V tranziciji je bila Slovenija otok, kjer se je po fizikalni zakonitosti nadaljevala inercija balkaniz-ma. Šele vstop v Evropsko unijo nam daje dovolj močno zaledje, dovolj močno gravitacijsko polje, da se dokončno odcepimo od "privlačnosti" Beograda. Mar nima Slovenija dovolj svojih deklet, da so vse mis in večina voditeljic kontaktnih oddaj na televiziji z juga? Boris Ogrizek, Kranj "Vi, grešniki maziljeni...!" K pisanju me je spodbudila radijska oddaja Studio ob 17-ih2. novembra letos. Med prazničnimi dnevi me je motilo že to, da so se žalne slovesnosti vrstile samo na partizanskih grobiščih, ne pa tudi na komunističnih moriščih, ki jih je v Sloveniji znanih že več kot štiristo. Janez Stanov-nik pa še vedno goni svojo kolabora-cijo, ki da se še ni opravičila svojim rabljem. Čas bi že bil, da javno pove, na čigavi strani so se bojevali italijanski vojaki v bitki za Turjak, potem pa naj Slovenci povedo, ali je šlo samo "za preseganje ideoloških in mednacionalnih razlik" med fašisti in komunisti ali za "plemenito razredno sovraštvo", znano iz Stalinovih učbenikov; sinovi volkulje so bili "pravi zavezniki za pravične cilje boljševi-kov"! Kdor tega ne ve, naj vsaj molči. Sicer pa, kako je zapisal Ribičič? "Kdor ne ve, da je šlo za revolucijo, ne razume ničesar!" Še določnejši je bil pokojni Bajt: "Kdor si danes še upa zagovarjati komunistične zločine, je popoln izprijenec ali popoln bedak!" Sam bi dodal, da je lahko oboje: pokvarjen in nor. Stanovnik je za svoje "zasluge" predobro plačan, torej ni nor. V že omenjeni oddaji je Spomenka Hribar kot začetnica razdora med Slovenci imenovala škofa Mahniča. Mahniča smo pri urah slovenščine omenjali kot velikega nasprotnika goriškega slavčka, pesnika po milosti božji, Simona Gregorčiča. Njemu je pesnik posvetil pesem "Mahni to mahaš moh na mah ... torej nisem plah!" Da je bil Mahnič škof na otoku Kr-ku, velik narodnjak, da so ga internirali fašisti in nekaj mesecev pred smrtjo pomilostili, daje lahko umrl doma, se v šoli nismo učili. Če to-varišica Spomenka o njem razmišlja kot o sovražniku, je to le dokaz več, da so komunisti in fašisti za Slovence isti! Morda pa Spomenka po- RADIO/BREZICE na 88,9 in 95,9 MHz zna kako pridigo ali pastirsko pismo, ki bi ga lahko primerjali z znanim Kardeljevim poveljem: "Pobijte vse duhovnike, kulake, kulaške sinove, drobno buržuazijo, malomeščane!" Prav pa je, da pove, koliko koncentracijskih taborišč je organiziral omenjeni škof. Če je svaril pred podivjanim liberalizmom in marksizmom, potem mu je zgodovina dala prav. Spomenka je še izjavila, naj se Cerkev opraviči za svoje delo. Za to, kar so verniki zagrešili med vojno, se je opravičil škof Vovk Za to, da dober del Slovencev ne ve, kakšni pokvarjenci so bili naši revolucionarji, od zadnjega zaporniškega paznika do Kardelja in Tita, pa Cerkev ni kriva. Prav dan spomina na mrtve je čas, ko razmišljamo o človeški minljivosti. Sam verjamem, da borci, ki so utrujeni, lačni, prezebli, ranjeni in preganjani umirali, niso umrli zato, da bi se z njihovimi zaslugami kitili krvniki iz Baze 20. Pri ljudeh to je mogoče, pri Bogu ne, zato naj veljajo Gregorčičeve besede: "Vi, grešniki maziljeni, proč krono in škrlat, saj boste vsi prisiljeni ukloniti smrti vrat...!" Jože Likar, Otlica Zaprtje trgovin ob nedeljah Na referendumu smo izglasovali zaprtje trgovin ob nedeljah, razen nekaterih izjem. Mediji nas obveščajo, da bodo po novem letu odprte vse trgovine, katerih površina znaša do 200 m2. Teh je veliko, baje celo več kot 85 odstotkov. V to skupino sodijo vse Erine trgovine, ki jih je že kupil Mercator, in tudi druge, v katerih niso zaposleni študentje kot v mnogih velikih prodajnih centrih. Si ljudje, ki garajo v teh trgovinah, ne zaslužijo prostih nedelj? Ali ne more biti v tej potrošniški druž- bi vsaj malo prepotrebnega miru? Tudi za tiste, ki se zaradi potrošništva zadolžujejo prek svojih zmožnosti. Pri vprašanju poslušalcem, ali bi tudi oni delali ob nedeljah, je bil odgovor "O, to pa ne!" Ne razumem, zakaj je vlada, kije sicer pisana na kožo malih ljudi, popustila pritisku kapitala, za katerega smo navadni ljudje le številke in potrošni material. Ljudje, doslej naklonjeni sedanji vladi, že govorijo, da tudi tej vladi ne verjamejo več, ker dane besede oziroma referendumskega izida ne spoštuje. Od vlade torej zahtevamo, da upošteva ljudsko voljo in zapre vse trgovine ob nedeljah, razen izjem seveda! Mihaela Afner, Celje Za na pranger? (1) Odgovor na prispevek "Za na pranger?", objavljen v reviji Demokracija, št. 44,3. novembra 2005, na stani 26 in 27 Že nekaj časa si poskušam razložiti veliko toleranco pri delu posameznih institucij do žrtev spolnih zlorab oziroma problema, ki je v slovenski družbi še vedno potisnjen na stranski tir. Težko namreč razumem, da kdorkoli lahko išče opravičilo za spolno nasilje, posilstvo, da išče olajševalne okoliščine za očeta, kije spolno zlorabil svojo 3-letno deklico. Ne govorim na pamet, to so zgodbe iz našega okolja. Zato me vedno znova zbodejo arogantne izjave politikov, ki si zatiskajo oči pred dejanskim problemom in karikirano predstavljajo svojo moralnost. Dejstvo je, da je Slovenija na področju kaznovalne politike prava oaza (marca je bila javnost obveščena o spolni zlorabi 11-letne deklice, februarja so policisti spolnega napadalca na mladoletne osebe ovadili šele po dvanajstem dejanju, istega meseca naj bi bil že obsojeni pedofil napadel še ne 15-let-nega dečka, novembra 2004 so na sodiščih obsodili dva očima, ki sta spolno zlorabljala svoji pastorki, istega meseca je pred sodišče stopil ded, ki je spolno zlorabljal vnukinji, oče je zlorabil 4-letno hčerko, 42-letni prostovoljec iz Nove Gorice je avgusta lani na taboru za osebe z motnjami v osebnem razvoju zlo- rabil deklici s cerebralno paralizo -vsi pa so dobili minimalne kazni). Zato bi bilo nujno potrebno poleg sistemskega pristopa pomoči žrtvam sprejeti kaznovalno politiko, ki bo imela večji preventivni učinek na družbo. Družba potrebuje pomoč države. Ena izmed rešitev je dvig zagroženih kazni za KD zoper spolno nedotakljivost V okviru kazenskega zakonika pa je smiselno razmisliti tudi o uvedbi registra za storilce KD s področja spolne nedotakljivosti. Vnovič sem bila presenečena, da niti varuh človekovih pravic, ki bi moral poznati ne samo domače zakone, ampak tudi prakso ter usmeritve in težnje širšega prostora EU, nasprotuje omenjenim predlogom, še preden so dokončno formulirani in vloženi v parlamentarni postopek Govoriti na pamet ni modro. V poduk Nataši Kuzmič z omenjenega urada: v SNS smo v okviru pisne poslanske pobude predstavili možnost uvedbe registra za storilce kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, ki naj bi bil v prvi vrsti dostopen institucijam s področja vzgoje in izobraževanja ter dela z otroki, mladostniki in osebami s telesno in duševno motnjo v razvoju. Dejstvo je, da tudi Evropa teži k podobni ureditvi, še več, oblikovala naj bi se celo mrežna evidenca storilcev KD zoper spolno nedotakljivost na ravni EU, medtem ko imajo nekatere države že izoblikovan svoj interni register; med njimi je nedvomno prva Velika Britanija Slovenija je, kar se tiče "pravosodnega in socialnega" sistema na področju spolnega nasilja, kar nekaj korakov zadaj. Spremembe so nujne! Nedopustno je med drugim, da zaradi izjemno kratkega zastaralnega roka, ki v osnovi ne sledi sami naravi spolne zlorabe (vključno z obdobjem prebolevanja oz. rehabilitacije), žrtev ostane brez vsakršne pravne možnosti kazenskega pregona storilca, slednji pa posledično veliki zmagovalec sistema. Težko razumem, da rigjdnejša in sistemsko dodelana politika na področju spolnega nasilja pomeni dodatno stigmatizacijo žrtev, verjamem pa, in na to kaže tudi praksa, da so spremembe, ki jih predlaga- Rdeči mušketirji Mušketirji so bili v 17. in 18. stoletju plemiči-vojaki francoskih kraljev. V 21. stoletju kraljev s "poreklom" skorajda ni več. So pa drugi, nič manj samopašni in prepričani, da so bogovi. Danes so mušketirji, vsaj pri nas v Sloveniji, predstavniki delavskega razreda Vendar bolj po jeziku in z izrazito igralsko žilico, ki so jo pokazali s polaganjem vencev in prižiganjem sveč. Slika je bila smešna in abotna, vendar popolnoma v slogu slovenskih borcev za delavske pravice. Pravzaprav je čudno, da nihče iz tako zavzeto varovanega delavskega razreda ne vpraša teh svojih branilcev, kakšne plače ali nagrade si delijo. Ali prav nihče ne razume, da se ne bojujejo za delavce oz. reveže, kot jim pravi Dušan Semolič, temveč za svoje sinekure. Vsi štirje borci so ostanek nekdanje razredne organizacije delavcev, ki je bila le podaljšana roka totalitarizma in v pokojni Jugoslaviji vedno dobro plačana "služba". Poleg razrednih so tudi nerazredni sindikati, ki zagovarjajo sodelovanje in mir med delom in kapitalom, so pa še sindikati "prijateljic noči" in kriminalcev. Pa menda ni ta zadnji sindikat organiziral ropa šefov v SKB? V katero kategorijo pa spadajo sindikalisti, ki ljudem kradejo razum ali čisto preprosto ljudsko pamet, ki bi morala dogodke presojati brez njihovega diktata? Ko "štirje mušketirji" razglašajo svojo skrb za delavce in upokojence, jih sprašujemo, kje so bili vsa pretekla leta, ko niso povzdignili svojega glasu pri milijardnih oškodovanjih slovenskih podjetij, zaradi katerih so delavci zgubljali svoja delovna mesta. Ali kaj je delal dolgoletni premier A Rop, ko sta bili med njegovim mandatom upokojencem odvzeti (ukradeni) najmanj dve pokojnini in pol, pa nikoli vrnjeni? Kako si upa že vnaprej brez slehernega dokaza očitati sedanji vladi bodoče zmanjševanje pokojnin? Ko zahteva od vlade dokaze za nekaj, kar je še v postopku sprejemanja in finančne obdelave obsežnih nujnih reform, se ne zaveda, da je krivičen, in kar je še huje, videti je kot popoln nevednež. Kaj pa milijardni "zaslužki" nekaterih, ga niso nič motili? Sicer pa je tudi mednarodna scena ena sama polomija Vseameriško vrhunsko srečanje v Mar del Plati je ostalo nedorečeno. Tam sta glavno vlogo igrala venezuelski predsednik Hugo Chavez in nekdanji nogometni zvezdnik, zadrogirani diler in alkoholik Diego Maradona Francija je prizorišče popolnega kaosa in neobvladovanja kriminala, ki se je kot blisk razširil po vsej državi in že v sosednje države. Dolga leta so dopustili divje priseljevanje, danes so priseljenci grozljivi gospodarji neobvladljive situacije. Franciji in vsej Evropi se maščuje slepa popustljivost do čedalje večjega kriminala ulice in "belih ovratnikov"! Na žalost tudi pri nas. Še nekaj vrstic o TV Klubu na POP TV 6. novembra Voditeljica Špela Šipek, sodelujoči: dva Aleša, Gu-lič in Črnič, I. Štuhec in D. Čepar. Predmet pogovora naj bi bila duhovna oskrba v vojski in policiji. POP TV in voditeljici velja očitek, da razmerje ni bilo 2:2, temveč 4:2, kajti dolgo razlago o verskih zadevah sta imela znana "strokovnjaka" za to področje Kerševan in Smrke. Nasprotniki duhovne podpore, predvsem Rimskokatoliške cerkve niso razpravljali o tem, temveč o vsem drugem, in izvajali frontalne napade kot v dobrih starih časih. Čeprav je bila protislovnost štirih rdečih napadalcev zelo agresivna, sta jih s svojimi inteligentnimi odgovori I. Štuhec in D. Čepar popolnoma povozila Če prištejemo še voditeljico TV Kluba, je bilo razmerje 5:2. Kdo jih je pooblastil, da s takšno napadalno pravico nam, kristjanom, predvsem katoličanom, "razglašeni" ateisti postavljajo pravila? Marija Vodišek mo v SNS in jih bomo vključili v novelo kazenskega zakonika, korak naprej tako v smislu generalne kot tudi primarne preventive. Zakoni morajo biti pisani za ljudi. In tudi register oziroma evidence pravnomočno obsojenih pedofflov morajo biti vzpostavljeni za potrebe jav- nosti, ljudi in ne samo pristojnih organov, kot trdijo na institutu varuha človekovih pravic. Takšno razmišljanje postavlja pod vprašaj delovanje omenjene ustanove, ki bi moralo biti v javnem interesu. Barbara Zgajner Tavš, poslanka SNS, Ljubljana Studentski puntar Predsednik Študentske organizacije Slovenije (SOS) Miha Ulčar je očitno postal izjemno pomemben mož. To kaže dejstvo, da je bil v prejšnji Delovi Sobotni prilogi objavljen z njim veliki intervju. Na Delu oz. vsaj v uredništvu Sobotne priloge j e situacij a očitno takšna, da je dobrodošel prav vsak, ki lahko pove kaj negativnega zoper vlado. Tokrat je bil to Miha Ulčar, človek, ki predstavlja populacijo študentov, a ne celotne. Marsikdo se z njim namreč ne strinja. 29-letni funkcionar ŠOS je v intervjuju obljubil proteste zoper napovedane vladne reforme in dejal, da ga že veliko študentov sprašuje, kdaj bodo šli na ulice. Ulčar pri podpi-hovanju študentov igra na izrazito populistično karto, saj SOS nikjer ni zares celovito predstavila napovedanih reform, ki se tičejo visokega šolstva, temveč je iz konteksta pobrala le tiste predloge, ki študentski populaciji ne dišijo. Postavlja pa se vprašanje, kaj bo puntarski vodja storil, če se bodo napovedane reforme izkazale za uspešne.---— ]J 1/uIiJJ IJil] &]iJ JJ Nekdanji Kučanov svetovalec in "belokranjski zet" dr. Zdenko Roter, bolj znan kot nekdanji zasliševalec duhovnikov in profesor za sociologijo religije na FSPN (sedanja FDV), je bil v minulem tednu gost družabne prireditve Zimske urice v Metliki. Dr. Roter je v pogovora, ki ga je moderiral Toni Gašperič, med drugim potožil, da nova oblast očitno noče prisluhniti nasvetom nekdanjega predsednika države Milana Kučana. Slednjega naj bi zadnje čase ignorirali tudi mediji, saj nobeden od njih ni poročal o njegovem obisku v Pragi, kjer je bila generalna skupščina Madridskega kluba, ki združuje nekdanje državne voditelje evropskih držav, tema srečanja pa je bila demokracija v postkomunističnem svetu, kar je nekoliko nenavadno glede na to, kako velik vpliv na medije je v preteklosti imel Kučan. V svojem nastopu je dr. Roter, ki živi v Beli krajini, omenil, da ima Kučan, s katerim se pozna že več kot 40 let, v osnovi nižjo pokojnino kot on in da je zelo skromen človek. Dejstva o financiranju njegovega sedanjega urada in druženje s kapitalisti iz Foruma 21 seveda govorijo drugače. Sicer pa je bil Roterjev nastop edinstven, saj se le redko pojavi v javnosti; medtem ko se je Kučan pojavljal na vseh družabnih prireditvah, je Roter v tem času raje vlekel niti iz ozadja. Sicer pa podobno kot Mitja Ribičič o svoji preteklosti modro molči - med drugim je odklonil pogovor z zgodovinarko Tamaro Griesser Pečar. Afere, ki so v zadnjih letih zaznamovale obči- m no Izola, so dosegle vrhunec s kazensko ovad- I * bo županje Brede Pečan (SD). Prejšnji teden je parlamentarna mandatno-volilna komisija odločila, da Pečanovi, ki je tudi poslanka državnega zbora, ne dodeli imunitete. S tem je odprta pot za začetek postopka proti njej, čeprav bo o imuniteti dokončno odločal DZ. Pe-čanova naj bi bila zlorabila položaj županje in Komunali Izola pridobila za pet milijonov tolaijev nezakonitih poslov s postavitvijo spornih objektov na območju Svetilnika, o katerih smo že pisali. Komunala naj bi bila omenjena sredstva pridobila z oddajo prostorov v objektih (zabojnikih), za katere niti občina niti Komunala nista pridobili gradbenega dovoljenja in so jih pozneje inšpektorji celo odstranili. Na občini in Komunali so še vedno prepričani, da je za postavitev objektov zadoščala lokacijska informacija, o sporni zadevi pa čakata na sklep upravnega sodišča glede tožbe, ki sta jo sprožili. Županja se na imuniteto ni sklicevala, saj meni, da je ovadba neutemeljena. Za njo naj bi stali njeni politični nasprotniki. Teh pa se je nabralo kar veliko, saj je Pečanova sposobna, a tudi oblastniška oseba, ki ne trpi drugačnega mnenja od svojega. Bandljeva tajnica V zadnji oddaji Trenja je bil med gosti, ki so razpravljali o odpravi t. i. Kosove komisije za preprečevanje korupcije, tudi Goran Memen-čič, predavatelj na Visoki policijsko-varnostni šoli v Ljubljani. Čeprav ga je voditelj oddaje Uroš Slak predstavil kot neodvisnega strokovnjaka, je slednji vse prej kot to. Poznavalci pravijo, daje bil Klemenčič svoj čas tesno povezan z nekdaj vladajočo LDS. Tako naj bi bil redno pisal v njen časopis 2000, zanimiva pa je tudi prigoda, ki se je pripetila nekdanjemu generalnemu direktorju policije Marku Pogorevcu. Slednjega je leta 1998 takratni notranji minister Mirko Bandelj poklical na nujen pogovor v svoj kabinet v zvezi z afero Vič-Holmec. Ker je bilo že pozno zvečer, je bil Pogorevc prepričan, da bo Bandelj sam, zato je bil pošteno presenečen, ko je ob vstopu v sprejemno pisarno zagledal Klemen-čiča, ki je vneto pisal na tajničin računalnik, v pisarni pa je M videti nadvse domač. Ker Klemenčič nikoli ni bil zaposlen na ministrstvu in ker je pozneje močno popljuval Gričatjevo poročilo, ki je za afero Vič-Holmec obremenilo Bandlja, lahko sklepamo, da sta v pisarni skupaj z Bandljem kovala načrt, kako slednjega izvleči iz godlje, v kateri se je znašel. Neodvisni strokovnjak pa tak! RAD I Li ZELEIMI VAL 93.1 & 97.0 Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje ava Združenih držav Amerike Ai ne lajst; a rej š a veljavna pisa na ustava pc >dl vetu , pa tudi najpom embnejše, in pliv nejše in najbolj študirano ne rei '110 besedilo, kar jih je bilo pr ep isan: ih. Po več kot dvel 1 stoletiih us tai Jurij Toplak in Klemen Jaklič Ustava Združenih Držav Amerike s pojasnili V „JRtT česa slT ВШИИ ^OCWSRA T» 8lT ■^aces^5" _ ^ "ШШШЗЖЕЕ Prednaročila spiejemamo do 29.11.2005. Naročam knjigo Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili, po prednaročniški ceni 4.990,00 SIT . Ustava Združenih Držav Amerike s pojasnili Avtorja: mag. Klemen Jaklič in mag. Jurij Toplak Fizične osebe: Ime in priimek: Ulica: Kraj, poštna št.: Datum rojstva: Datum naročila: Pravne osebe: Podjetje:_ Ulica: %jnjigess srcem Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba: Datum naročila: Podpis naročnika: Podpis in žig naročnika: Davčni zavezanec: □ NE □ DA IDzaDDV: UMTS internet: hitrost do 384 kb/s. Informacije na brezplačnih številkah: naročniki Mobltel GSM/UMTS: 031/041/051 700 700, Mobluporabnlkl: 031/041/051121, ostali: 080 70 70. www.mobltel.sl MobitelUMTS Nova generacijo mobilnih telekomunikacij