271. številka. Ljubljana, v torek 25. novembra. XXIII. leto, 1890. IMSKIIBI Iihaja vK.-ik dan Kveier, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avst*ro-oge r ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za i mesec i gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez po&iljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki- za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni račana ie po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor pofttnina znaša. Za oznanila plačuje se od ćetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce bo dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. DopiBt naj se izvole frankirati- — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Gospodskih nlicah fit. 12. Upravu i fitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Gorje ti, ubogi narod, gorje 1 Ta vzdihljaj silil nam je uehoto iz srca, pre-čitavšim mirno in trezno — v kolikor je to pri pamfletu najnižje vrste sploh mogoče — sobotnega „Slovenca" uvodni članek. — Za Boga, daleč smo prišli! — Srce je težilo vsakemu pravemu rodoljubu že to, da se je po nepotrebnem z nova v dvoje razcepila naša narodna stranka, da so jeli vsak svojo pot hoditi možje, ki jih je narod postavil na pozorišče za-to, da bi prsa ob prsa bili boj proti skupnemu sovragu, da bi s svojim vzgledom jačili in nauduševali ostali narod v boji za obstanek. Ni danes naš namen, preiskovati in dokazovati, kdo je prouzroči! ta razpor, za katerega narod slovenski, boreč se de za Življeuje, izvest no še ni goden, o tem sodili bodo naši potomci, ki bodo še dolgo čutili domačega boja učinek. — Vsekakor pa smo se nadejali, da bode vsaka stranka častila nasprotne stranke nar o dni značaj, da ne bodo „bojevniki" nikdar pozabili, da jim je smotfir isti, da so jim različna le pota. — Pričakovali smo, da bode vsaka stranka branila svoja načela mirno in stvarno, da se bo od obeh stranij vzdržala ndie scbmale Mittelbahn des Scbicklichen", ter da ne bodo skupni naši Bovragi imeli nikdar prilike, ukoristiti se iz neznatno naše domače diferencije. — Žal, da smo se motili! Sredstva, kakoršnih se je jela posluževati naša takozvana, „konservativna" t. j. „Slovenčeva" stranka, ki je pa hvala Bogu ni treba i d e n t i li k o v a t i z vso našo duhovščino v zadnjem času zoper „brezverske liberalce", so nas sicer na to že pripravila, a celo, nago resnico prave nakane te stranke, razkril nam je v uprav v bengaličnem svitu še-Ie zadnji uvodni članek klerikalnega našega dnevnika. Nikdar ae bi bili mislili, da so klerikalni naši fanatiki tako uspešno hodili v šolo najpodlejšega modernega židovskega žurnalizma, na katerega sicer kličejo sami grom in strelo božjo, da jim je na razpolago za boj proti narodnim soboriteljem toliko perfidije, toliko jezujitizma in makijavetizma v najgršem pomenu! — S tem pojavom pravega vašega značaja, gospoda „Slovenčeva" prerezali ste prt, ki nas je dosihdob še družil, dokazali ste, da le preko vas in podlih vaših idej vodi pot do srečne bodočnosti našega naroda. — In kakošuo priliko uporabili ste v to, da ste zlili Htrupeni svoj žolč nad može, katerih narodna čast je skušena in utrjena v ognji, nad stranko, čije jedini greh je ta, da ne proda slovenstva svojega niti za svoje katoličanstvo! — Agrarno vprašanje in pa prisilna legalizacija, risum teneatiB amici! — Kaj vam je svetim možem mari jedno ali drugo, kje bi se bili utegnili prepričati vi v neizogibnih pogojih avtoritete javne knjige, o naravuih zlih posledicah, ki bi jih imelo tudi le delno opu-ščenje legalizacije. — Vse to bila vam je deveta briga, vam, ki ste že zdavna s cepci in koli čakali za plotom na može, ki ne verujejo, da v Slovencih vera peša in da bo vzveličan naš kmet že na tem svetu, ako daruje krvavo zaslužene svoje novce za afriške misijoue in kitajske mašne plašče. — Kaj nam mari, da je notarska zbornica itak sklenila že pred več leti legalizovati listine pod 100 gld. brezplačno, da bi bila opustitev prisilne legalizacije le oči vidno privilegovanje zakotnih pi-sačev, ker je treba za sestavo vsacega dolžnega pisma upogleda v zemljiško knjigo, ki je nema pri rokah niti župan, niti občinski tajnik, da celo župnik ne. Kaj vam mari, da bi si vsled tega kmet ne prihranil nobene poti, da bi moral prošujo za uknjižbo oziroma izknjižbo prej ko slej kolekovati ter plačevati jo, če ne notarju pa zakotnemu pisaču, in da bi bila naposled slepariji grešeči na avtoriteto javne knjige odprta dveri in okna. Kaj vam vse to, kaj vara resnica! Natvezli ste — calumniare audacter, semper aliquid haeret — narodu uprav po vzgledu Dunaj* skih židovskih „šlager-jevM grozno laž o blagodejnih posledicah, ki naj bi jih imela zanj „lex Pfeifer", zraven pa kažete s prstom na može, ki so iz tehtnih razlogov in po vestnem prepričanji govorili in glasovali zoper predlog, ki ste ga vrgli vi skozi okno deželne zbornice. Glej narode, — dejali ste — taki so tvoji liberalni zastopniki „nemško gledišče" in „brez-versko" dekliško šolo hočejo zidati s tvojimi krvavimi krajcarji, za te, reveža, pa nemajo srca, tebi ne privoščijo najmanjše olajšave. Zraven pa bo trkate na prsa liki svetopisemski farizej češ: .hvala Bogu, da mi nesmo taki, kakor oni, hvali Boga, narod slovenski, da imaš nas!" Mesto, da bi stvarno ugovarjali, navajali svoje razloge, uporabljate torej najskromnejšo priliko, da skušate z lažjo in obrekovanjem izneveriti narod možem, ki so posvetili vse svoje delo, ves svoj trud napredku in bodočnosti istega naroda, mesto, da bi stvarno kritikovali napake, ometujete brez uzroka in brez dokaza pred vsem svetom z blatom narodni značaj mož, ki jih šteje celokupni narod slovenski s ponosom mej svoje prvoboritelje. Malo vas briga v slepi vaši strasti, da bodo nasprotniki našega naroda slastno pograbili vaša obrekovanja, ter jih prodajali po širnem svetu „ad maiorem Germani ae gloriam" za golo resnico, češ „lako Slovenci sodijo in karakterizujejo same sebe!" Kaj vam na tem, da bratom, borečim se na braniku domovine z divno vs trajnostjo za skupui naš blagor, trgate iz srca ideale, ki so jih skrbno branili proti tujemu navalu, da jim jemljete v ne-skošni frivolnosti svoji vero v bodočnost, v zmago! Kaj vse to vam, rimskim fanatikom, ki nam je sveto slovenstvo le v tesnih sponah srednjeveškega jezujitizma. In zato pravimo, gorje ti, ubogi narod slovenski, gorje, ako se ti bo ukloniti ljudem, ki te raz leco uče* ljubiti celo sovražnika, v življenji pa ti ukazujejo zaničevati sinove, ki jim je sreča tvoja nad vse sveta. Gorje ti, ako te nadvlada slep fanatizem, ki mu je samostojna narodna ideja smrtni greh, ki mu služi narodnost v prvi vrsti le kot sredstvo v tuje namene, kajti: „dem eiuem ist sie die hohe, die himmlische Gbttin, dem andren eine tiichtige Kuh, die ihn mit Butter. versorgt". Pokazali ste nam svoje pravo lice, gospoda „Slovenčeva" ter s tem napovedali boj, mi ga pa vsprejmemo. Dal Bog, da bi zdrav razum našega naroda srečno prebolel tudi to krizo, dal Bog, da ne bode treba v nesreči kazati vsacega izmej vas narodu trpinu ter svariti ga: „hic niger est, hunc tu Romane caveto"! —1 — --i— i Deželni zbor kranjski. (XIII. soja, dne 22. novembra leta 1 890.) (Konec.) Dež glavarja namestnik baron Apfaltern prevzame predsedstvo. Posl. dr. Papež poroča o načrtu zakona o uravnavi potoka Mirne. Upravni odsek predlaga naslednje: Vis. dež. zbor naj sklene : 1. V XVIII. seji 23. januvarja 1888 storjeni sklep, v katerem 89 je potrdil načrt zakona pril. 89. št. 1228 od 1887 1. se razveljavi. 2. Dež. odboru, kateremu se vrne priloga 61. se naroča, naj stori v prihodnjem letu vse, kar je potreba, da se doseže dovolitev od poljedelskega ministerstva v zaželeni donesek iz melijoralnega zaklada za uravnavo Mirne in naj o uspehu poroča v prihodnjem zasedanji, oziroma predloži novi načrt zakona. Posl. Krsnik poroča v imenu upravnega odseka o prošnji županstva Kostanjoviškega, da se dodela cesta mej Kostanjevico in občino Kalije na Hrvatskem. Prošnja se izroči dež. odboru v preiskavo in poročanje v prihodnjem zasedanji. Posl. P o v š e poroča o prošnji županstva davčnega okraja Metliškega za deželno podporo 300 gld. za napravo poskusnega vinograda z ameriškimi trtami. Upravni odsek predlaga: Prošnja se izroči dež. odboru, da se pri razdelitvi v letošnjem zasedanji za prihodnje leto v prospeh uasajenja ameriških vinogradov notiranoga zneska 1.500 gld. v prvi vrsti ozira na to prošnjo, ter ob jednem, da izposluje pri vis. c. kr. vladi, da tudi država podpira ondotne občine pri napravi po-skušeuega vinograda z ameriškimi bilfani in denarno svoto sploh. Predlog se vsprejme brez ugovora. Posl. Kavčič poroča v imenu upravnega odseka o prošnji županstva Ostrožno Brdo za podporo za napravo mostu čez Reko. Vsprejme se naslednji predlog: 1. Dež. odboru se naroča, naj odpošlje kakor hitro mogoče inženerja k Ambrožiču, da napravi načrt za novi kameniti most čez vodo Reko. 2. Dež. odbor se pooblaŠČuje, da sme za zgradbo tega mostu dati primerno podporo. Posl. baron Rechbach poroča v imenu upravnega odseka o načrtu zakona glede izločitve podobčine Orle iz občine Dobrunje in naprave samosvoje občine. Upravni odsek predlaga naslednji načrt: Zakon z dne.......o izločitvi davčne občine Orle in selske občine Dobrunje, veljaven za vojvodino Kranjsko. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako : § 1. Davčna občina Orle se izloči iz selske občine Dobrunje in napravi se iz nje samosvoja selBka občina Rudnik. § 2. Mojemu ministru za notranje stvari se naroča zvršiti ta zakon. Dalje predlaga: Slavni dež. zbor naj sklene: 1. Predloženi načrt zakona se potrjuje. 2. Dež. odboru ee naroča, da pridobi temu zakonu Najvišje potrjeuje. Vsi predlogi se vsprejmejo brez ugovora. Posl. dr. Tavčar poroča o prošnji občine Hrenovice za ustanovitev samostojnega cestnega skladovnega okraja. Poročilo upravnega odseka se vzame na znanje ter se naroči dež. odboru naj ukrene potrebno. Posl. M urnik poroča o prošnji vasi Bukovje, Gorenje in Prerijama za izločitev iz občino Hreno-vice in združitev z občino Postojino. Prošnja se ivoči dež. odboru v obravnavo in poročanje v prihodnjem zasedanji z ozirom na Bklep deželnega zbora. Pos!. K rani k poroča o prošnji okrajno cestnega odbora v Velikih Laščah z» uvrstitev nekaterih občinskih potov mej okrajne ceste. Tudi ta prošnja izroči se dež. odboru. Posl. Klein poroča o §. 8. letnega poročila dež. odbora, tikajočem se „Šolstvau. Štev. 1. glasi se takole: Izvršuje sklepe visokega deželnega zbora VII. seje dne* 29. oktobra I. 1889. obrnil se je deželni odbor s prošnjami do visokega c. kr. ministerstva za uk in bogočastje in do državne zbornice. V obeh prošnjah razpravljal je deželni odbor, sklicevaje se na dotične deželnozborske sklepe, zelo temeljito vse uzroke, ki ne govore le za daljni obstanek c. kr. nižje gimnazije v Kranjj, temveč tudi za razširjenje te gimnazije v višjo gimnazijo. V peticiji do ministerstva se je še zlasti poudarjalo, da ima vsa gorenjska stran s svojim nadarjenim prebivalstvom 100.000 duš, s 4 mesti, z mnogimi trgi in vasmi le to jedino srednjo šolo in da je gimnazija v Ljubljani tako prenapolnjena, da nikakor ni mogoče vsprejeti vseh dijakov z Gorenjskega. Lega Kranjskega mesta na železnici, jako ceno življenje v tem mestu in izborne zdravstvene razmere pripomogle so, da so prebivalci prav radi pošiljali svoje otroke v ta učni zavod, posebno pa kmetsko ljudstvo, kateremu je bilo mogoče preskrbljevati svoji- učence z živežem in natura, mesto da bi v denarjih drago plačevalo hrano. Prošnjo do državne zbornice izročil je deželni glavar in državni poslanec dr. J. Poklukar. K tej številki stavlja poročevalec naslednjo resolucijo: Visoki zbor naj jo vzame na znanje z obžalovanjem, da vis. ministerstvo za nauk in bogočastje upravičene toliko vsestranski utemeljene in ponovljene prošnje za obstanek Kranjske gimnazije ne uvažuje tako, kakor je to blagohotno storil pri reBtituiranji gimnazije v Bocnu, Freudenthalu in Prahutici. Posl. dr. Tavčar izreka začudenje, kako je mogla vlada prezirati tolikrat ponavljene argumente za obstanek Kranjske gimnazije. Naučni minister reaktiviral je druge zavode, ki neso bili tako važni. Viada nas ne ljubi — pokazala je svoje sovražno stališče. Vlada je slepa, če še take ponižne prošnje ne usliši. Ves narod zahteva to, zastopniki so se jednoglasno izrekli, a vlada neče nam dati niti te malenkosti Kranjsko mesto nekdaj sloveče, nahaja se v kritičnem stanji, ponavljajo se konkurzi, zagazilo bode v revščino. Čeravno je prepričan, da bode njegovo potezanje le glas upijočega v puščavi, ven-der moramo vedno in vedno trkati in zahtevati, da se zopet ustanovi gimnazija. Zato on stavlja naslednji predlog kot dostavek: Visoka c. kr. deželna vlada se naprosi, da stori pri c. kr. naučnem mi-nisterstvu z nova vse potrebne korake zaradi zopet-nega otvorenja Kranjske gimnazije in razširjenja iste na osem razredov. Nemška manjšina ima tu priliko, da pokaže svojo dobro voljo, z nami naj glasuje, zadnji Čas je, da nam da tak dokaz dobrohotnosti. Posl. baron Schvvegel je kakor po navadi „iiberascht", da se resolucije neso predložile tiskane. Na direktni apel dr. Tavčarja omenja, da ne ve, če ni ironičen. Materijelnim odnošajem Kranjskega mesta tudi manjšina ne odreka zanimanja. Posl. Hribar pravi, da bode govoril splošno, na kar opozarja predsednika, da ne bi nastale nepotrebne kontroverze. Naučni minister dal je zatvoriti Kranjsko gimnazijo iz učnih razlogov. A v veliko večji meri obstoje taki razlogi proti Kočevski gimnaziji. Vsprejme se tam vsakdo, samo da Be popolni število dijakov, kateri, kadar prestopijo na Ljubljansko ali Novomeško gimnazijo ne morejo napredovati, kajti ravnatelju je samo na tem, da izkazuje zadostno število dijakov. Nabaja se mej . njimi mnogo Slovencev. Kako prihajajo ti na čisto nemško gimnazijo? To so taki, ki ne mogo nikjer drugod izhajati, a še ti so pravi duševni velikani proti drugim, še-le pozneje, ko prestopijo na druge zavode morajo se kot nesposobni odstraniti. Tako malo časti ima ravnateljstvo, da berači za dijake z okrožnicami in reklamami po listih. Podporno društvo nemškega „Scbulvereina" daje 800 do 1000 gld. za 80 dijakov, podpirajo se tudi ne- vredni in nesposobni, a Ljubljanska gimnazija ima za vse dijake 400 do 600 gld. podpore. Zgodilo 86 je, da je dijak Žugal, da izstopi, a dosegel podporo. Kranjska gimnazija zaprla se je, čeravno je bi} uBpeh dober. Potem čita neko zahvalo ravnateljstva knezu Auerspergu za podeljeno podporo 300 gld., v katerem pismu se govori o „Lami Gottsehee" o „gnadigsten Herzog" in jednako. Kaj tako grozno bedastega more pisati ravnateljstvo. Vidi se, v kakih rokah so dij aki. Citira postopanje bivšega nadzornika Smoleta — v Kočevji postopa se baš nasprotno, kakor drugod. Ta nepotrebni zavod hoče se na vsak način obdržati, ker je nemšk. Naj se vlada bolje pouči o tamošnjih razmerah. Dež. predsednik baron Winkler zagovarja vlado proti očitanju, da nema dobre volje. Razmere mej Kranjem in Kočevjem 80 različne. V Ljubljano je predaleč \i Kočevja, v bližnjem Novemmestu pa so spodnji razredi slovenski. Kočevje prinaša žrtve za svojo gimnazijo. Zagovarja potem ravnateljstvo, isto tako nadzornika Smoleta, o katerem njemu ni nič napačnega znano. Posl. dr. Schaffer pravi, da stvar ne spada v kompetenco dež. zbora, da se navajajo mnoge trditve, ki neso dokazane. (Hribar: „Vse je resu.) Obžaluje, da se napadajo javni organi in gimnazija in to le zato, ker je nemška, jedini nemški zavod. Posl. Stegna r kot načelnik odseka, v Čegar imenu poroča posl. Klein, odgovarja bar. Schvveglu, katerega očitanje je neosnovauo, odsek nikakor ni imel namena, kaj utibotapiti. Poročevalec Klein nema nič dostaviti. Pri glasovanji se vsprejme gori navedena resolucija, isto tako dostavek dr. Tavčarja. Za obe glasujej o vsi narodni poslanci — zoper nje pa nemški poslanci. Posl. dr. V o š d j a k stavlja naslednji predlog : Dež. odbor se pooblašča, da sme iz preostankov šolske kuhinje učence oskrbovati na dež. vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu, ako bi se več za šolo sposobnih oglašalo, nego je ustanov. Predlog se vsprejme brez ugovora. Štev. 2. poročila dež. odbora se glasi: Sklep visokega dež. zbora IX. seje dne 5. novembra leta 1889. glede učnega jezika na tukajšnji pripravnici za učitelje in učiteljice naznanil je dež. odbor c. ! r. dež. šolskemu svetu s prošnjo, naj bi pri visokem c kr. naučnem ministerstvu delal na to, da se na navedenem zavodu vsi predmeti, katere mora pozneje učitelj v šoli poučevati, predavajo tudi učiteljskim pripravnikom v slovenščini. Predsednika namestnik baron Apfaltern opominja, naj bi se govorniki izražali na kratko, ker je še mnogo obravnavati. Posl. dr. Schaffer uganja nekatere dovtipe o 3 raznih tiskanih izvodih priloge 65. ter upraša, kateri je pravi ? Potem kritikuje poročilo odsekovo, ter „stosseufzer" na korist verske šole, katero vprašanje je pri nas odvisno. Dež. predsednik baron Winkler zavrača in razjasnuje nekatere neopravičene besede v poročilu, ter, da je stvar drugače, nego pravi poročilo. Posl. Stegnar odgovarja dr. Schaffer ju, da se je po zmoti razdelil jeden izvod tiskane predloge, o treh pa njemu ni nič znano, druga katero so dobili poslanci v roke je prava. Baronu Winklerju odgovarja, da ae je odsek mogel ozirati le na to, kar je imel pred seboj v tiskanem letnem poročilu. Posl. Schvvegel polemizuje proti verski šoli in vpraša, če je na Kranjskem potrebna ? Dalje je proti temu, da se izključi nemški pouk na pripravnici. Poročevalec Klein se čudi, da se je razvnela taka debata. Če se pomisli na mladino, ka-koršna je danes proti oni pred 30 leti, vidna jo potreba, da se kaj stori. Sicer pa nema p.ič pristavljati. Pri glasovanji se vsprejme naslednji predlog odseka: j Visoka zbornica naj sklene • Deželnemu odboru se na/laga, naj stori pri c. kr. deželnem šolskem svetu-/ potrebne korake, da se ljudska šola, namenjena odgoji slovenske mladine, uredi povsod na podlagi verskega izpovedovanja in z izključno m^ternim učnim jezikom in da se za njo potrebno učiteljsko osobje pridobi, naj se naše učiteljišče v sraisllu deželno-zborskega sklepa storjenega v IX. seji dne 5. novembra leta 1889. primerno organizuje, te/r šolsko nadzorstvo deželuo, kakor tudi okrajno vsekah izroča le nadzornikom, ki so slovenskega jezika popolnoma zmožni. Ob 3. uri popoludne se sklene seja, ko so se izvršile vse točke dnevnega reda. Politični razgled. Notranje dežele, V Ljubljani, 25. novembra. Češkonemška sprava. Glasovanje o preoanovi deželnega kulturnega soveta je pokazalo, da Nemci, veleposestniki in privrženci dr. Riegra nemajo več v deželnem zboru treh četrtin glasov. S tem je pa sprava pokopana. One predloge, za katere je treba kvalifikovane večine, se ne bodo mogle vsprejeti, če Mladočehi in drugi nasprotniki sprave pred glasovanjem ostavijo zbornico, kar bodo gotovo storili. Sedaj Riegrovi pristaši tudi uemajo v zbornici nobenega upliva več. Predloge, za katere zadošča navadna večina, se lahko vsprejmejo brez njih, pri predlogah, za katere treba kvalifikovane večine, pa njihovi glasovi nič ne pomagajo Zaradi tega se odslej vlada na Staročehe ne bode prav nič ozirala, vedoč, da jej niti koristiti uiti škodovati ne morejo. Slovanski poslanci in zastopniki velepo-sestva v šleškem deželnem zboru se vidno približujejo in posledica temu je, da nemški liberalci v deželuem zboru nemajo več gotove večine. Zastopniki velepo-8estva so večkrat glasovali s Slovani in tako njih predlogam pripomogli do večine. Dvema češkima dijaškima društvoma je deželni zbor dovolil podpore, kar bi gotovo ne bil storil, ko bi šlo vse po volji privandranega Prusa Miillerja. Tudi o šolskem vprašanji so bo veleposestniki postavili v jednem slučaj; na slovansko stališče in s svojimi glasovi podrli predloge nemških liberalcev. Zakon o nadzorstva šol se tirolskemu deželnemu zboru ni predložil, kakor se je napovedovalo. Vlada in konservativna večina se o tej zadevi nesta mogli sporazumeti. Pokazalo se je, da vlada nikakor ne misli za Tirolce dovoliti kake izjeme, temveč se trdno drži načela, da državni šolski zakon velja za vso državo. Tirolci vedo, da od sedanj*' vlade nemajo pričakovati, da bi jim v šolskem vprašanji kaj prijenjala. Vnanje rtržavc. ParnelU Nasprotniki Parnellovi z znano pravdo najbrž neso dosegli svojega namena. Sam Parnell se sicer še ni izjavil, ali ostane poslanec ali ne, toda javno muenje na Irskem je največ zanj. Irska narodna liga se je že izrekla, da ima de vedno zaupanje vanj. Člani lige so celo mislili, da Parnell niti odstopiti ne sme, temveč mora dalje voditi do zmage. Irski list „Truth" piše, da bi bilo neumno mej bitvo prepirati se z najboljšim poveljnikom kake vojske. Kdo bi se bil upal predlagati, da naj se vojvoda Wellington, ko je v Belgiji Napoleon šel mu z vojsko nasproti, odstavi, Če bi v Angliji sodišče ga bilo morda obsodilo zaradi prešestovanja. Nemci bi pri jednakih okolnostih ne bili Moltkeja odstavili, ko je bil z vojsko pred Parizom. Isto tako tudi Irci ne smejo popustiti svojega vodje, dokler jih ne privede do zmage. Nemški ilvžavni zbor snide se dne 2. decembra. Mej drugim se mu bode predložil zakon o zjediujenji Helgolanda z Nemčijo. Pa tudi nekaj druzih važnih predlogov imel bode zbor rešiti v letošnjem zasedanji. Dovoliti mu bode, da se najame posojilo za vojaške namene. Anglija in Portugalska sta zastran afriških zadev sklenili modus vvendi, s katerim so še vse stranke na Portugalskem precej zadovoljne. Končna rešitev tega razpora se je s tem nekoliko odmaknila. Dne 4. januvarja snideta se zbornici in se jima bode naznanilo to začasno spo-razumljenje z Anglijo. Dopisi. Iz Št. liaoiberta 20. novembra. [Izv. dop.] Pred nekaj leti pritoževali so se nekateri poslanci v deželnem zboru, da nimajo krajni šolski sveti uobenih pravic, jedino le dolžnosti, oskrbovati šolsko poslopje. Veleslavni c. kr. deželni šolski svet se pri nameščenji učiteljev ne briga niti za lokalne razmere, niti za želje krajnib šolskih svetov. In to očitanje je bilo jako opravičeno. V tej zadevi je pri nas velepoučen slučaj. Pred jednim letom poslal je veleslavni c. kr. deželni šolski svet na Sv. Goro nekega učitelja kazenskim potom, ter ga je, ne da bi se oziral na krajni šolski svet, namestil stalno. Velika nevolja je nastala vsled tega v Sv. Gorski župniji, kajti le-ta učitelj je že služboval pred nekaj leti kot organiBt tn pozneje kot začasni učitelj v Št. Lam-bertu, kjer je zapustil prav slabe spomine. Sveto-gorci so postavili z velikimi žrtvami pred dvema ! letoma šolsko poslopje, želeči svojim otrokom šolske vzgoje in napredka. Nevolja je bila torej toliko bolj opravičena, ker ni bilo pričakovati nikakega uspeha v goli radi nesposobnosti in zanikarnosti učitelja, katerega je c. kr. deželni šolski svet že po osemmesečnem službovanji na Sv. Gori iz službe odstavil iz raznih opravičenih razlogov. To bi še ne bilo nič hudega, da ni bil učitelj P. stalno nameščen in oče devetero otrok. Jedva je bil učitelj P. iz službe odstavljen", nastalo je vprašanje ? kam je pristojen, kdo naj redi njega in njegove otroke. Šolsko poslopje Sveto-gorsko je postavljeno na meji dveh občin — Šent Lambertske in Kanderške; ušolani pa so otroci župnije Svetogorske, iz Št. Lambertske in Kandrške občine, katerih občin pa ni nobena v celoti Sveto-gorkem šolskem okrožji. Občani Kandrški pripadajo deloma šoli Svetogorski, deloma Koloraški, deloma Vaški, — občani Št. Lambertski, deloma Svetogorski in Vaški, Savani nemajo šole, župnjani Št. Lambertski pa imajo svojo šolo in svojega učitelja. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo Litijsko je razsodilo, da ima učitelj P. svojo domovinsko pravico v občini Št. Lambertski, na kar se je župan LovŠe pritožil pri visoki c. kr. deželni vladi, a, ker je to storil po preteklem roku, dovoljenem za prizive, bil je njegov priziv odklonjen in uboga gorska občina prisiljena, vsprejeti neznosno breme, da bo vzrejala pet malih otrok suspendiranega učitelja, katerega ni nikdar vBprejela, kateri je še v dobi svojega osemmesečnega službovanja več škodoval, nego koristil, kateri je bil poslan le župnjanom Sv. Gorskim, torej le nekako šestini občauov Št. Lambertskih. Lahko si je misliti, kako obupani so sedaj naši ubogi hribovci, ko že z veliko težavo skupaj spravljajo denar za itak velike davke — Bedaj pa jim je na jedenkrat breme podvojeno I — Vedno se nam usiljujejo vprašanja: Zakaj se ni služba učiteljska na Sv. Gori postavno razpisala? Zakaj se kazenskim potom premeščeni učitelj namesti stalno? Zakaj je prav nova Sv. Gorska šola odločena za učiteljsko Sibirijo? Zakaj se pošiljajo nesposobni učitelji na jednorazrednice, kjer nimajo tovarišev, ki bi jih vsaj nekoliko nadzorovali ali vodili ? Zakaj se ne vpraša občina ob učiteljevem stalnem nameščenji, ga li vsprejme za občana ali ne? AH se misli, da se bodo občani, ki so jedva postavili šolo z velikimi žrtvami, za šolo na-uduševaii, če se jim pošiljajo nesposobni učitelji in se jim že v prvih dveh letih kažejo stroški, ki bodo še presegali one s katerimi so zidali šolo? Zakaj in kako si je zaslužila občina Št. Lambertska tako strašno kazen? Je li mari naša občina oskr-bovateljica nesposobnih učiteljev in njihovih otrok ? Poznavalec naših hribovskih razmer se ne bo čudil, da vlada mej tukajšnjimi občani radi tega razburjenost, ki se ne bo lahko polegla. Pri dispartovanji dotičnih plačil bo vsak davkoplačevalec hudo prizadet. In tako so usejani v jedva nekoliko pomirjeni občini ljuti razpori očitanja, sovraštvo, nevolja na šolo i. t. d., kar bi se bilo lahko uvaževalo, kajti brinje in češminje po naših kamenitih brdih ne rodi tisočakov, kateri bodo potrebni za naloženo nam breme! ! — Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je občini Gorica pri Radgoni za nov zvon in orgle 200 gld. — (V današnji jutranji Beji deželnega zbora kranjskega) rešilo se je vprašanje zgradbe nove bolnice. Precej burna debata je bila pri točki o deželni podpori za višjo dekliško šolo, katera bi se ustanovila na podlagi velikodušnega daru poslanca in domoljuba Goru pa. Alijanca klerikalno-nemška pokopala je vsaj za jedno leto to vprašanje, ter pokazalo se je žali -bog, da v tako emiuentno-narodnem vprašanji so bo klerikalci raje zvezali z nasprotniki našimi, nego, da bi dali posluh razlogom narodnega poštenja. Govoriti nam bode še prilika o tej žalostni prikazni našega javnega življenja. Seja prenehala je ob 1. uri ter se je nadaljevala ob 3. uri popoludne. Rešila so se vprašanja o osnovi nadsodišča in pravne akedemije v Ljubljani in o poroštvu dežele glede* čistega dohodka za dolenjske železnice. S to sejo zaključil je deželni zbor svoje letošnje zasedanje. — (Nov poslanec.) V včerajšnjem „Slovenci" čitamo, da je g. Anton vitez Gariboldi deželni poslanec. „Slovenčevi" gospodje, ki so mu „brevi manu" podelili deželnozborski mandat, bodo gotovo toli prijazni da povedo, za kateri okraj. — (Naš rojak g. Janko Šavs) bil je pretekli teden promoviran doktorjem vsega zdravilstva na vseučilišči Dunajskem. Vsled tega čestitali so mu od razuih stranij; posebno srčne so bile čestitke v .Slovanskem pevskem društvu", kateremu je bil ves Čaa svojega bivanja na Dunaj i zvest Član; istotako tudi v „SIov. klubu" itd. — (Gos p. Anton Bezenšek,) profesor na višji gimnaziji v Plovdivu v Bolgariji, poslal je po g. S. Janežiči v Celovci 5 gold. „ Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji". Srčna hvala! — (Deželni šolski svet štajerski) imenoval je g. Ivana Zieglerja učiteljem pri sv. Florijanu pri DoliČi, g. Karola Matajca podučite-Ijem na Rečici. — (Četrta slovenska gledališka predstava.) „Marija Magdalena", žalo-igra iz meščanskega življenja v 3 dejanjih, ki jo je spisal v Nemcih mej bolje noveje dramatične pisatelje prištevani Friderik Hebbel, prikazala se je tudi na našem odru. Akopram igro prištevajo najboljšim proizvodom pisateljevim in jo stavljajo poleg njegovih „Nibelungen" v prvo vrsto, akopram je igra bila in je menda še repertoirna igra nemških gledališč, moramo vender izreči, da za naše živce zdi se nam pretirana, deloma pa tudi zastarela. To je prava slika Črno na črnem, deloma pa so pojedini značaji, posebno oni blagajnika Lenarta, tako neverjetni, da je pač teško razumeti, kako je tak človek mogel sploh priti do tega, da Klara po njegovi krivdi postane trpeča Marija Magdalena. Sicer pa tudi nemška kritika sama priznava nekako našo trditev, kajti reklo se je nekoč o slavnem pisatelji: „Hebbel ist in der Waht seiner Stoffe oft parodox in der Ausfiihrung derselben schroff und verletzend" Našemu občinstvu ta igra ni posebno ugajala, akoravno moramo pristaviti, da se je v celoti igrala dosti dobro, kakor je to mogoče pri skromnih naših igralnih močeh. Z veseljem kon-štatujemo, da se je v prvi vrsti odlikovala v tej igri g. Borštnik-Zvonarjeva. Igrala je povsem naravno, brez pretiravanja, kar je tem blagodejneje uplivalo, ker baž ta igra ponuja igralcem le preveč prilike do tega od nas že grajanega nedostatka, V zadnjem aktu v konečnem prizoru bila je upravo res izvrstna. Ne imeli bi jej pristaviti ničesar, nego da bi semtertja govorila malo manj prenagleno. Ista opazka velja o g. Danilu, ki se pa še ni popolnoma odrekel odvisnemu patosu, kar bi mu nujno svetovali. Sicer bili smo zadovoljni ž njim. Gosp. Sršen trudil se je pošteno, a breme jeklenega mojstra Antona bilo mu je malo teško. Nehvaležno nalogo že po pisatelji pretirano imel je g. Borštnik, ublažil tega nenaravnega značaja ni uiti >m. Gosp. N igri no v a ta pot ni bila baš prav srečna v maski in toaleti. Nedostatek igralnega osebja našega pokazal se je pa najbolj pri nalogi Karola, katera nikakor ni ugajala g. Verovšeku. Morda bi bilo bolje, da sta z g. Lovšinom menjala svoji nalogi. Sodnijski slugi zdela sta se vsaj nam nekoliko preveč karikirani. Pri nas ta žaloigra ja-valjne postane repertoirna iz uzrokov navedenih v početku. — (Muzejsko društvo) ima svoj mesečni shod v četrtek dne 27. novembra ob šestih zvečer v bralni sobi „Rudolfinuma". Predaval bode profesor Viljem V o ss o raznih naravoslovcih stvareh. — Usto p je vsakemu prost. — (Obsodba.) „Agramer Tagblatt" priobčil je bil nedavno uvoden članek o Ivanu Orthu Zaradi tega bil je včeraj urednik pl. Rubelli pred Zagrebškim sodiščem. Dasi Ivan Orth ni več član cesarske obitelji, ker se je sam vsem naslovom in dostojanstvom odpovedal, dasi je dr. Frank zato-ženca izvrstno zagovarjal in zlasti dokazal, da ta pravda spada pred porotnike, bil je vender urednik pl. Rubelli obsojen na mesec dnij zapora in 800 gld. izgube na kavciji. — (Slovansko pevsko društvo na Dunaj i) imelo bode v nedeljo 30. t. m. svoj advent-ski koncert v dvorani glasbenega društva, pri katerem se bode prvič pela plodovitega našega skladatelja g. A. Foer8terja najnovejša skladba „Ljubica", besede Pagliaruzzi-Krilanove. — (Iz Vrb polja na Vipavskem) izginil je pred tremi tedni posestnik Fr. Ferjančič. Od šedši z doma, vzel je precejšnjo vsoto denarja seboj. Čestokrat je Že šel za več duij od doma, tako dolgo pa še ni nikoli izostal, zato je bojazeu osnovana, da ga je morebiti zadela kakšna nezgoda. — (Gimnastika) imenuje se nov list, kateri je pričel izhajati v Zagrebu po jedenkrat na mesec pod uredništvom g. Hochmanna, učitelja telovadbe pri Zagrebškem „Sokolu". List namenjen je posebno učiteljem ljudskih šol, in je tudi od vlade priporočan za šolsko telovadbo. Stane na leto 2 gld. ter ga izdaja akaderaična bukvama Lavoslava Harfc-manna. Dobro došel bode list tudi našim telovadnim društvom, ker ga v telovadni stroki zelo pogrešamo ; posebno ker je telovadna literatura v nas Jugoslovanih še nepopolnoma razvita. Koristil pa bode gotovo manjšim „Sokolskim" društvom, katerim ni prilika dana, da bi imela izvežbane učitelje, in bi baš v tem listu njih predtelovadci dobili marsikako dobro navodilo in podporo. Priporočamo ga Sokolskim" društvom in „Sokolom", kateri marljivo telovadbo goje. — („Božič |>ridnim otrokom".) Pod tem naslovom izdal je marljivi g. Alojzij Vakaj prav lično, slovenski mladini namenjeno knjižico, obsezajočo 48 str. Vsebina: Otroški križi. — Tri lilije sv. Jožefa. — Božična zvezda. — Veselje do cvetlic. — Bog je povsod. — Toplega priporočila vredna knjižica stane s poštnino 15 kr. in se dobiva pri g. izdajatelji A. Vakaj i pri Sv. Ani v Slovanskih Goricah, pošta Št Lenart, na Štajerskem. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Praga 24. novembra. Jednajstorica poslancev, ki so izstopili iz staročeškega kluba, ne bodo imeli samostalnega kluba. Združili so se v nezavisno skupino, katera bode pri deželnozborskih obravnavah glasovala po stvarnih načelih. Adamek in Zalud sta se jim pridružila, Skarda bode skupino zastopal na zvunaj. Karlovi Vari 24. novembra. Voda je< štiri metre nad norraalom. Hiša „Kaftebaum" se je zrušila. Štiri mostove in vse prodajalniee na starem in novem travniku odnesla je voda. Vodovod in plinovod sta razdejana. Skoda ogromna. Kolikor znano, se ni noben človek ponesrečil. Beligrad 24. novembra. Vest, da ruski poslovodja Sergejev ni bil pri slovesni otvoritvi skupščine, je neosnovana. Sergejev došel je prvi v ložo diplomatov. Zatorej odpadajo vse trditve, ki so se širile v tej zadevi. Beligrad 24. novembra. Časopisi javljajo, da bode ruska vlada v Niši napravila, konzulat. Bel igraći 24. novembra. Čuje se, da bode angleška vlada v Belemgradu ustanovila trgovinski muzej za uvoz in izvoz. Kajiro 24. novembra, Ruski prestolonaslednik, ruski veliki knez Jurij in grški princ Jurij semkaj dospeli. Dunaj 25. novembra. Protisemiti predložili peticijo 20.000 voliicev, v kateri se zahteva, da se prealoga glede Velikega Dunaja vrne odseku nazaj. — Namestnik odgovoril na interpelacijo glede agentur za izseljevanje. Vlada agenture strogo nadzoruje in si prizadeva, da odstrani vse zlorabe. Dunaj 25. novembra. Pri pogrebu ho-landskega kralja bode nadvojvoda Frider'k zastopal cesarsko hišo. Ouje se, da pojde tudi deputacija 63. pešpolka, eegar iinajitelj je bil pokojni kralj, na Holandsko. Beligrad 25. novembra, „Narodni Dnevnikw javlja, da je srbska vlada sklenila, napraviti v Plevljah konzulat. Dotični kredit stavil se je v proračun za 1891. 1. Pariz 25. novembra. Govori se, da so danes prijeli več ruskih nihilistov in jih odveli na mejo. Razne vesti. * (Kako živi šah?) Šah perzijski ustane vsako jutro ob osmih. Vse jutro bavi se z osebnimi zadevami. Ob jednajstik kosi. Za kosilo ima pečenko, riž in ovočje. Pri kosilu pije samo vodo. Po kosilu gre v sobo, kjer ima bisere, in ondu vspre-jema ministre in podpisuje pisma. Ob 5. večerja čaj in ovočje. Po tem se nekaj časa sprehaja po vrtovih, po solnčnem zahodu pa odide v harem k svojim ženam. * (Hitra odprava ciganov.) V občini Tunichod pri Chrudimu je 10O glav broječa ciganska druhal dolgo prosjačila in kradla. Prebivalci, nevoljni zaradi tega, oborožili so se s cepci in sekirami, šli v ciganski tabor, pobrali ukradene reči, potem pa zapregli v vozove in odgnali vse cigane čez občinsko mejo. * (Banket pod vodo.) Ko so bila dola za pristanišča v Ciotatu končana, je dotični podjetnik Robert dal banket, ki je zaradi tega zanimiv, da je bil 8 metrov pod vodo. Obfdnica bila je lepo razsvetljena in okrašena, le tresaji zraka, prihajajočega po posebnih pripravah, spominjali so goste, da neso v kaki navadni sobi. * (Nesreča pri „Ž e 1 e z n i h Vratih".) Pri „Železnih Vratih" potopil se je parnik nJslasu. Utonile so tri osobe. Ladija, ki je imela dva stroia in štiri mala kolesa, bila je zgrajena nalašč za vožnjo čez Dunavske pragove. * (S 1 e p a r i c a.) V Hevesu na Ogerskem prijeli so gluhonemko, ki je s spričevalom velikega županstva nabirala milodarov za pogorel«. Poizvedbe so pokazale, da je bilo spričevalo ponarejeno. Okrajni zdravnik je sumil, da prosjačica ni gluhonema, in je zatorej sprožil za njo otroški samokres. Ustrašivši se pogledala je nazaj, in vsa sleparija se je razkrila. Sedaj se bode morala zaradi sleparij zagovarjati pred sodiščem. * (I z k 1 j u č n o p o 1 i t i č e n p 1 e s) je bil dne 8. t. m. v Raveni. Priredila ga je bila tamošnja socijalistična družba povodom razvitja svoje zastave. Plesalci in plesalke imeli so rudeče ovratnice. Vidi se, da socijalizem napreduje. * (Liga za žensko emancipacijo v Parizu) si jako prizadeva, da bi se ženskam dovolilo nositi moško obleko. V tem oziru se pa delajo ligi velike ovire. V Franciji se ženskam po zakonu more le izjemno in to na podlagi zdravniškega spričevala dovoliti, da sinejo nositi moško obleko. Doslej ima le deset žensk to dovoljenje, mej drugim jako možu podobna voditeljica neke tiskarne, neka ženska, ki oskrbuje pleskarska dela pri zgradbah, jedna slikarica, jedna ženska z brado in pa jedna ženska, ki je tako moškemu podobna, da bi se smijali, ko bi nosila žensko obleko. Tudi slikarica Bonher imela je tako dovoljenje. Nek trgovec s krompirjem je pa zaradi neke telesne napake nedavno dobil dovoljenje, da sme nositi žensko obleko. * (Nesreča na železnici v Ameriki.) Dnč 13. t. m. je blizu Salemna v Ameriki vlak skočil s tiru, vozeč čez pet angleških milj dolg most. Vlak se je glob*oko udri v močvirje pod mostom. Strojevodja, kurjač in dve drugi osobi so mrtvi, 10 oseb težko ranjenih, več drugih pa manj poškodovanih. Poslano. Slavnemu županstvu v Vipavi! Ako sem se vlani kot poročevalec finančnega odseka in letoi v debati toplo potezal za regulacijo Vipavskih voda, storil sem to le, ker smatram za dolžnost vsacega poslanca, da se zanima za vse zadeve, od katerih je odvisen narodno-gospodarski napredek naše dežele. Zahvale za to ne potrebujem, najmanj pa take zahvale, katera je sestavljena z ocividnim namenom, da bi poniževala tovariša mojega, ki se je vedno prav živo zanimal za vse Vipavske zadeve in s katerim sem se bil vlani in letos dogovoril glede postopka v zadevi regulacijskih del v Vipavski dolini. V Ljubljani, dne 25. novembra 1890. S spoštovanjem Ivan Hribar. Zauettljlvo zdravilno ni-imInIvo. Osobe s slabim prebavljonjem, ki trpe na pomanjkanji Blasti, napenjanji, tiSčanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadube zopet zdravje, če rabijo pristni „Moll-ov S eid i i t z-pra še k". Škatljiea stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Du-naji, Tucblauben 9. V lekarnab po deželi zahtevaj se izrecno Moli-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. • 5 (55—15) Mtoji z u vm' leto ji 1*1. !.<»<> ; za pol leta glđ. 2.30; xa četrt leta gld. 1.15. J J6s aflUBa - rr,uj.ol : 24. novembra. Pri Malici: GOtz I, Fleischer Glas z Dunaja. — Baren Ritter iz Gorice. — Brodhusin iz Trsta. — Lustrick It Maribora. — Oblak iz Loža. Pri (»Ionu s Vitez Boscb, Leder iz Gradca. — Novak, Jun g, lieitmaver z Dunaja. — Fiseher iz Undimpešte. — Sicherer iz Frankobroda. — Baron Billuk iz Pulja. — Blumenfeld iz Lvuva. — Glassel iz Dunajskega Novega-lneatu. Pri avMtrlJttkein cesarji: Pokoro iz Smlednika. Pri bavarttkeui dvoru: Slcvvan z Dunaja. Pri ju/nt ni kolodvoru: Lkab iz Pećuha. — Kerfichič iz Mengša. — Zerpf iz Berolina. — Wardiga iz Ajdovščine. % mrli S« t ljiil>ljani: JJ8. novembru: Terezija .Stular, delavka, 19 let, Vegove ulice št. 9, za jetiko. 24. novembra: Marijana Jerovšek, prodajalka loncev, 6B let, Poljanska cesta Št. 8, za oslabljeniem. — Marija Blažek, paznikova žena, 77 let, Poljanska cesta št. 57, za piu«'h mu emfizeinom. I.oterl fne «reoke 22. novembra. Na Dunaji: 54, 27, 88, 14, 61. V Gradci: 81, 30, 18, 32, 85. Meteorologično poročilo. * C«i opazovanj h Stanje barometra v mm. Teui-[i.-ratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 1 > ■ -T •m 7. zjutraj v., popol. 9.zvečer 7226 mm. 719-0 mm. 716-7 mm. 7 0" C 10 l" C 8-8"C m. jz. m. j z. m. jz. obl. obl. dež. 8-80 m. dežja. Srcilnja temperatura 8fJ', za 8*7' nad normalom. Izkaz avstro-ogerske banke z dne 23. novembra 1890. Prejšnji teden Bankovcev v prometu 445,618.000 gld. (— 7,082.000 gld.) Zaklad v gotovini . 245,200.000 Portfelj..... 176,364.000 Lombard..... 27,741.000 Davka prosta ban- kovčna reserva . . 9,970.000 (+ (-(+ 89.'48 n B64»'/fl 25) gld. — , 56-47 1.'30 gld. 50 kr 100 , 182 n - n 101 n 05 , 99 ■ 89 , . 100 gld. 120 H Ji /,ast. listi . 114 n M „ 100 gld. 183 » 50 , 10 „ 19 i » 120 „ 160 * n Učenca ki je dovršil drugi razred srednje šole, je čvrste in zdrave postave in poštenih Btarišev, viprejmem takoj v hvojo prođajalnico. Dečki z dežele imajo prednost. (865—1) T- O- Holzer, trgovec na Dunajski ceatl v L|ubljanl. 1800 jablan in hrušk 2—3 metre visokih, prodam po 20 kr. komad, ker nameravani opustiti svojo drevesnico Kdor želi kaj kupiti, naj se nemudoma oglasi pri .lakobit Zupaii-ii v BrezJI, pošta Izlake pri Zagorji. (867—1) • Zobozdravnik Mpr stanice tiotol ,Ntadt Wien* (pri Malici) št. 23 in 24 — II. nadstropje. Ordinira vsaki dan od 9. do 12. ure dopoiudne, od do S. ure popoludne Ob nedeljah lu praznikih od 9. do '/,1. ure. Najnovejše iznajdbe v zobozdravništvu. — Najboljši plombe, po barvi zobem prikladne. — Za vsa dela so jamči. (800—10) 14000 parov gotovih in pripravljenih moških zimskih vrhnih hlač iz izvrstnega Brnskega zimskega blaga ostati je moralo tukaj, ker jo firma, za katero so bile naročene, ustaviia plačila, in jaz sem dobil nalog, da naj jih posamično ali pa v večjih množina1' za vsako ceno prodam. Dajem torej par gotovih In pripravljenih, po nuJnove)*l I>una|ski modi naJbol|e narejenih, debelih, trdnih, gorkih, brezmadežnih In dobrih noskih zimskih vrhnih hlač I. vrsto po gld. 1.5G. II. vr-jte po gld. 1.90. III. vrste po gld. 2.75. (torej jedva za delavsko plačilo) slednjemu, in da ne bode noben človek dvomil, izjavljam, da so te hlače trdne, dobre, gorke lu trajne zimske hlaee in jih nazaj vzamem, če ni to gola resnica. (866-1) Ker se te hlače jako hitro prodajajo, naj vsakdo hiti, da pri meni naroči, kar potrebuje, in se prosi, da pridene naročbi koračno dolgost in kolčni obseg. Pošilja sii proti povzetju ali gotovini. — Naslov je: Apfel's Kleider - Ausverkaufs - Magazine, Wie», I. Bez., Flelschnmrkt H/88. f-'o<^c>S®oogoc>$coS' .;Vto®oog^»sgo3®oo®oo®cio®oo)BoO Razpis Razpisuje se služba vodje in upravitelja „Narodne Tiskarne". Ponudbe z dokazi zmožnosti pošiljajo naj se do lO. decembra t. 1. upravnemu odboru „Narodne Tiskarne" v Ljubljani. ™šr l PSERHOFER-JA \ ITri /'iciilmi krn(rtii.f>a poprej univerzalne krogljiee imenovaue, znano, I\ll limillU IllU^ljllA, iahko čistilno domače sred8tvo. Teh krogljic velja: I škatljica 8 15 krogljicami 21 kr., I zavoj s 6 škatljicaml I gld. 5 kr., pri uefrankovani pošdjatvi proti povzetju I gld. 10 kr. Če se poprej pošlje deuur, velja b poštnino prosto po&iljatvijo vred: 1 zavoj krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Manj, nego 1 zavoj se poslati ne more) Prosi se, da se izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne krogljice': zahtevajo in so par.i na to, da imn napis na pokrovu slednje žkatliici* imenski pojrk J. Pser-hofer-ja, kakeržen je na navodilu, kako ko rabijo, in sicer v rudeći pisavi. Ozeblinski balzam lonček 40 kr., s fran- kovauo podiljatvijo 65 kr. Trp0t5eV SOk, 1 steklenica 50 kr. Ameriška maza za protm, gid. im Prašek proti potenju nog, j^nS^ s tnmkovano pošiljatvijo 75 kr. vv, mm m»na 1 steklenica 40 kr., s fran-JDSliZani Zd« gUoU, t......„, pošiljatvijo kr. Življenska esenca (Praške kapljice) 1 steklenica kr. 1 steklenica 50 kr. Angleški balzam, Fijakarski prsni prašek, SsR?- frankovano pošiljatvijo t 0 kr. Tannochiniu-pomada najboljše sredstvo Univerzalni obliž prof' 8'e'",<,,-'•1 za rast las, 1 škatljicu 2 gld. prt ček 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol ri„^«.BS0: muče sredstvo proti slabemu prebavljenju, 1 zametek 1 gld. Kazen tu imenovanih preparatov so v zalogi vse tu- iu inozemske tarmacevtično specijalitete, objavljeno v avstrijskih časopisih, in se vsi predmeti, ki neso bal v zalogi, na zaht'jvanje točno in po ceni preskrbi. — PoHiljutve po potiti se najhitreje izvršujejo proti prcdpošiljatvi denarja, večje pošiljatvo tudi proti povzetju zneska. Ce se denar naprej posije (najbolje po postni nakaznici), je poštnina mnogo nižja, nego pri pošiljatvah s povzetjem. ,861—2) Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotiu Hribar. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskanu-*. 008521