Največji tlorcoski dnevnik v Združenih dri*rah Velja za vse leto - - $6.00 Za pel lete.....$3.00 Za New Verk celo leto - $7.00 Za inotetRrtiro celo leto $7.00 n GLAS NARODA r i List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily In the United States. IsarwH every day except Sundays r and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: ( HELSfJ siti fcO. 11 — ŠTIV. It. Entered as Second Claa* Matter, September SI, 1903, st the Pwt Office at New York, X. under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 387» NEW YORK. THURSDAY, MARCH 27, 1930. — ČETRTEK. 27. MARCA 1920 VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXV111 EKSPLOZIJA V ROVU ZAHTEVALA DVANAJST ŽRTEV TRUPLA SO BILA TAKO NAKAŽENA, DA JIH NI j fl BILO MOGOČE SPOZNATI KOMUNISTI i NA RUSKEM DEVETNAJST AMERIKANCI GRŠKA JE SO ZAGROZILI! SE PORAJA INČEV SNEGA SO POJASNILI j ŽE STO LET POLICISTOM! NOVA VERA VCHICAGl) SVOJE STALIŠČE NEODVISNA Smrt je pretila devetnajstim delavcem, toda sedem se jih je pravočasno rešilo. — Ce bi eksploziji sledil požar, bi bil ves rov v nevarnosti. — Oblasti so obljubile uvesti temeljito preiskavo. — Iden-t fikacija nemogoča. i Komunisti so posvarili policijskega komisarja, Whalena, da bodo pognali policiste s svojih sestankov. Polki&ti. ki se body hoteli udeležili sestankov članov komunistične stranke brez povabila, bodo odločno izključeni, — je bil včeraj pokvarjen policijski komisar Whalen od Lsraela Amaterja, tajnika, komunistične stranke. Komisar Whalen je rekel, da ni '^p- dobil pisma in da se bo izrazil o njeni, kak orlu tro ga bo dobil. Am-ster je eden štirih soob toženih \VM -liama Foslerja, k: . marca, ob času eksplozije v rovu devetnajst premogarjev. j pismo ****** * ^ Takoj po eksploziji jih je sedem pribežalo na pro- i va5, sto, dočim SO ostalim zaprli pot kupi premoga in I agenta Wall Strec-ta in Tammany » Hall, da bo imela prihodnje in vse a menja. ; J^^^ 3eslanke svojih članov brez Ko so se reševalci z velikim trudom priplazili do' vsake P°Ucije ** ob'in' . , vi- • , . * , , , skih oblasti. Vsak teh zastopnikov njih, so nash enajst strahovito nakazemh trupel. 1 ruplo dvanajstega premogarja je ležalo nekoliko vstran. Kljub vsem prizadevanjem oblasti in sorodnikov uh ni bilo mogoče identificirati. Premogar j i, ki so se rešili, poročajo, da je imela eksplozija sorazmerno majhen obseg ter da v drugih delih rova ni povzročila nikake škode. Drugače bi bi lo seveda, če bi eksploziji sledil po->ar, kar se pa k sreči ni zgodilo. Vzrok eksplozije zaenkrat še ni znan. Oblasti so obljubile uvesti natančno preiskavo, ki se bo pa najbrž tako končala kot vse slične preiskave. Značilna izjava profesor- Dvajsettisoč mož odme- Ameriška delegacija j e V glavnem mestu so pri-ja Barnesa. — Komuni- tava sneg. Podolgenj pripravljena sldeniti po- čeli praznovati stoletni-s ti ne smatrajo svoje ! času so konji zopet na- svetovalni dogovor, no-j co grške prostosti. -kampanje za vero, navzlic temu irnajo pa svoja božanstva. domestili avtomobile. če pa obljubiti kake vo-! Dežela je napredovala jaške pomoči. GEN TRAUBO darrow proti baumeso-BOUSEVIKIH1 V,,,P0SIAVAM ki bi si drznil st:p!ti v dvorano kakega članskega sestanka, bo odločno vržen ven. — Komunistična stranka ne bo trpela nikakega vmešavanja v svoje delavnosti. Kot bojevita stranka delavskega razreda se bo borila za svoje pravice ter pravice delavskega razreda. General Traub obžaluje brezbri^iost Amerikan-cev napram bol j še vikom. — Boljševizem pronica v ameriške de-lavnosti. Brigadni general Peter Traub j® govoril pred neko domoljubno orga nliarijrr ter svaril pi-ti brezbrižnosti napram komunizmu, katerega Sfcrt Moskva tukaj povsem neovirano. — Ameriški narod zapira svoje oči, — }e rekel Traub, — napram komunističnim izgredom, vendar pa I _ j LAWRENCE, L. I., 26. marca. — j Baurrusove postave, ki določajo. da ; je treba ziciuice po četrti kršitvi I postave poslati v dosmrtno ječo, so naravnost id joUske, — je izjavil -lavni čikJtUd odvetnik Darrow nt nekem tukajšnjem predavanju. — S pomočjo Baumesovili postav zamoremo napolniti vse naše ječe z ljudmi, ki so izgubili vse u-panje. Nikdar pa nismo skušali razumeti zločincev. Nikdar nismo skušali dognati vzroka zločina. Naša edina briga je, kako kaznovati zločin. Za to svojo kratkovidnos: pa moramo drago plačevati. Darrow je trdil, da so glavni vzroki zločina revščina, nevednost in okolica, v kateri žive ljudje. nikake izpremembe v west pointu WASHINGTON. D. C , 25. marca. V vojnem departmentu so danej odločno zanikali vest, da bo kmalu odstopil polkovnik Robert Richardson, poveljnik kanditov, v vojaški akademiji Združ&nih držav. General SummeralL je rekel, da se ne namerava izvršiti nikake izpremem -be in da bo polkovnik Richarctson ostal na svojem mestu. Imenovan je bil poveljnikom kadetov lansko leto ter bo služil, kot ponavadi štiri leta. PRINCETON. N J., 2C. mar.:-. Sinoči je predaval na vseučilišču profesor Harry Eimt Barnes, pisatelj in socijolog. V svo- j jem predavanju je zagovarjal so- | vjetski sistem ter izjavil, da ni ruska protiverska propaganda baj proti veri, pač pa b.iba med verami. —Kcmuruzem je posvetna vero- ' izpoved. — je rekel Barnes. — Prepričan sem. da je ruski komunizem prej vera kot pa ekonomski program. Bolj še vi ki se bore proti starim dogmam in praznoverju. — D?.si komunisti ne verujejo, da bi bil kemunizem vera, smatrajo vseeno Marxa za svojega Baga. Lenina za svojega Krista. Trockega za sv. Pavla in Stalina za sv. Petra. — Jaz vem o Bogu — je rekel Barn?s — baš toliko kot vedo drugi ljudje — a vsa vprašan i a fclede Boga so nerešljiva. Pojmi o Bogu so daleko preko vse čleveško razumevanje. Vsledtega predlagam, naj opustimo Boga. ker ne vemo, kdo je in kako mu moramo služiti. — Nadnaravnost in ortodoksna vera sta največja ovira civilizacije. Kardinal Hays, škof Manning in Roach Straton sy bolj nevarni kot vsi vojni dobičkarji. ; r-HICAGO. 111.. 20. marca. — Vtv ; raj je obiskal blrzard Chicago. Ilii-| nOb.s ui s_secLnje države Do sedmi p.,nppt , j Z'e~ei je ^^ VeJ kl>t desefc iu" j bo megoje skleniti dog-vor med pe-. ^ . !°°V 'er 2jomil vsak ! tuni silami. Delegati Združenih dr žav so namreč izjavili, da so pri- pod Venizelosovim vod stvom. tiiesa tekom marva LONDON. Anglija. 2C. marca. — je bilo cž:vij-_ no upanje, d j ATENE, Grška, 26. marca Grška je pričela danes proslavlja' .stoletnico sve-je neodvisnosti V za.. njih štirinajstih mesecih je dase i pravi j eni skleniti konzultativen do- i gU velike ^pehe ter w vrnJLl v govor, nočejo pa obljubiti posredo- j nr(^vninn SIariM vanja ali vojaške podpore, da zaščitijo Francijo v slučaju napadu. rekord g led meseca. Sneg je pričel padati ravno polnoči. Gnala ga je se ver oiz točna burja, ki ji dosegla proporci je pravega viharja. Ko je napočilo jutro, je vsepovsod ležal sneg v mestu in pa deželi. Meddržavni vlaki so se previdno premikali in poulične kare in busi so imeli velike težkoce, znižala svojo mornariško tonažo. ko so skuhali spraviti tisoče deiav- | ČQ bi bila Francija Mdavoijna z cev na njih prostore. | amerii;fco 0.biju:0t bi blla od^tra- njena ena največjih ovir dogovora med petimi velesilami. D « cpolclne je b,l ustavljen ves promet. Povratek domov je postal akuten problem za tisoče ljudi, ki stanujojo v predmestjih. Zmeda je 'lila velikanska, in oblasti niso vc-d?le. kako naj si pomagajo. Zaenkrat se še ne ve, kak.>n j stališče bi zavzela v tem slučaju Anglija, kajti Združene države so I zittvno odklonile obljubiti katero-CHICAGO 111.. 2G. marca. — Naj- . koli jamstvo. hujši snežni me tež. kar j. h pomn: t , c. . ^ . Ce bosta parlament in adm:ml:- zgodovuia Srednjega Zapada, je ■ * _ i teta dovolila Ansl.ji. da prevzame i obligacij3 v Credozemskem morju, zadeva s tem še nikakor ne bo za- i ključena. kajti vlada se je imela Izpremenil Ciiicag> v ogromno za sneženo vas. Modeme udebnesti — žu-le^iice, cestne železnice, busi in avtcmomili — vse to mimo podiva predvojno stanje. Za svoj napredek se mora v pr ( vrsti zahvaliti svojemu ministrsko-Zaenkrat še ni znano, čc bi tak mu predsednika Venizekxsu. dogovor zadovoljil Francijo, kj bi j Ker so Grki spoznali obširne mot-le pod pogojem zadostni jamšiine ' no.iti obdelovanja zemlje, so priče- ' li pridelovati žito. predvsem pšeni co. Grki ekspcrtlrajo dosti suhega sadja, posebno grozdja. Skupni pridelek plenice znaša 350 milijono/ gramov. T^-stotako velik je t* di ek?port suhega grozdja. Prvikrat izza vojne je imela i.' GrS.ka prebitek, ki znaša nekak deset milijonov dolarjev ter je o-mnifočil vladi skrčiti davke. Luni sta se završilo na Gršker dva skrajno važna dogodka. Re.j-g:iiral je predsednik Paul Kondou-riotis. kateremu je sledil Mr. Ztn mis, ki je bil med vojno min is: za predsednik. tudi italijani gledajo nov planet MILAN. Italija. 26. marca. -Ravnatelj observatorija v Merate je sp.rcčil, da so u .pesno fotografirali planet, katerega so razkrili člani opazovalnice v Flagstaff, Arizona. Fotografiranje se je posrečilo po dveh poskusih. V to ovrho in ni za nebeno rabo. Po dolgih letih so zopet kmji nadomestili prometna sredstva. .Padlo je nad devetnajst inčev snega. Sneg !e neprestano na letuje. Dvajset tisoč mož je neprestano zaposehiih z odmetavanjem snež-n:h mas. Mleko in druga živila pre-važajo konji. Edii;3 transportno sredstvo j? nadceevtna železnica. boriti s težkimi domai.mi f^ian n'rni problemi ter je zatrdno sklenila varčevati z bojnimi silami naroda. ANDREWS BO ZOPET OBISKAL GOBI PUŠČAVO 0LAYA HERRERA SE princa ne bo v ameriko LONDON. Anglija. 25. marca -Včeraj zvečer so avtoritativno izja-v.li. da ni "v Londcnu ničesar znanega glede poročila iz Združenih držav, da namerava princ iz Wale- podjeten porotnik sa prihodnje poletje obiskati Ame-j so se pasluže\-ali posebmh močnih riko. Princ se bo vniil semkaj s svo-I leč. je^a afriškega potovanja. BALBONA. Pan im. -;o c^emuio, 25. marca. — Dr. O lava Herrera, j novoizvoljeni pred^edn.K republika ; Colombije, ne bo dospel semkaj v sredo, kot je bi! naznanjeno Tako je sporočil namreč zunanji urad. ki je ugotovil, da bo predsednik najbrž odpotoval šele prihodnji teden Dr. Olaya Herrera bo gost Paname tekom prihodnjega tedna, nakar se bo vrnil v Washington, da uredi i svoje dolžnosti kot poslanik. PEKING, Kitajska, 25. marca. Družba za ohranjenje starodavni! i predmetov je objavila, da je sklenili? 7 41f AQNII ' nov do°ovor z Roy Chapman An Ji4 LAKAoPiIL. drewsom. ki bo zopet pričel pv< ----j iskovatl Gobi puščavo. Mr. Ar drcis-s namerava zapustiti Pekin prihodnji mesec ter preživeti naj manj tri mesece v puščavi. SAUAPIN BOLAN MILAN, Italija, 23. marca. -Znani ruski basist Fjodor Šaljapm je nevarno zbolel ter je moral od-goditi svoje nastope. V soboto bi moral poti v operi "Boris Godunov." WHITE PLAINS. 25. marca. — V nekem procesu je nastopila kot priča mlada, lepa blondinka. Na porotni klopi Je sedal tudi Se ver in \ Breding, star 67 let, ki ji je začel mežikata. Sodnik ga je vsledtega pokaral. ( a Breding je odvrnil: — Nikar ne misli'e. da sem ho- ; tel koketirati ž njo. Samo kompli- j ment sem Ji napravil. PARNIK NA PARNIKU ton.un^m pokorna pr*pl«-U m- duhovnik bo kandidiral f-e družabne, finančne m druge ak- t; mart i, doitaa uživajo pristaši komunistične doktrine naravnost peklensko veselje, ko prežemalo naprave nagega druža-iega reda ter ga nadomeMaJo z anarhijo. General Traub Je pozval ženske organizacije, naj se ne za do vol je le s sprejemanjem resolucij, temveč naj dejanski stepi Jo v '>oj proti komunizmu. Polkovnik William C ar le ton J? r-b£ak»val, da ao celo otroci izpo-»tavljmi komuniaUčnim vplivom v boh ADVERTISE kotmokrac BOSTON. Mass., 26. marca. — Kengresnik Roland Sawyer iz o-kraja Ware, ki je duhovnik in po-litJs:. je danes fcrmalno izjavil, da bo kandidiral za senat Združenih držav na mokri paltformi: Sawyer Je že prej objavil, da bo kandidiral bodisi za senat bodisi za governersko mevto. V svojem ugotovilu je rekel: — Postalo je povsem očividno, da se ljudje, ki skušajo doseči nominacijo za senatorja, postavijo na stran suhačev. Jaz pa odločno povem, da sem mokrač to baš na podlagi tega upam, da bom izvoljen. V demokratskih vrstah ne poln "GLAS NARODA" znam nikogar, ki (bi odločno nasto- __pil pri volitvah zoper prohibicijo. SUHAŠKI ADMINISTRATOR MORILEC I t CLARKSDALE. Miss., 26. marca. [ Danes so zaprli tukaj E. S. Chap- j mana, pomožnega protnbicijske^a < administratorja, ker je ustrehl bo- i gatega plantažnika Bloggetta. Chapman se je sam javil šerifu., Oba moža sta se izza lanskega | poletja sovražila. MEHIKANCI SE BODO VRNILI S CUBE HAVANA, Cuba, 25. marca. — Vse je pripravljeno za povratni polet kapitanov Leona in Aleda, ki sta dospela se maj pred par dnevi na poletu dobre volje. Če bo dovoJjervalo vreme, nameravata dospeti t Mežico City ob fttirih p^ktrtf. Pred kratkim so naložili v Liverpool u, Anglija, na parnik "Belpame-la" 150 ton težko svetilno ladjo. Odpeljali so jo t Perzijski zaliv, kjer bo vršila obrežno slui Oo. DENARNA NAKAZILA ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRSUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo | t Italijo )in 550___________% 9.35 Ur -----i 5.75 » 1000 ...................... 518 5« " f-----!J130 - 2500 ______________i 46.00 - 300-------* 16-«« - sooo . _______ _____* 91.00 " 500________t 27 *0 » 10,000 _________$181.00 " 1000 ----I 54-25 IZPLAČILA V DOLARJIH: Pristojbina zilaža sedaj za izplačila do $30 — 60c; xa $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. 5a Izplačilo večjih zneskov kot gora J navedeno. bodl*l v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Prt velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nan i sporazumete glede načina nakazila. Izplačila po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CAHJLB LETTER ZA PRISTOJBINO 75«. MsAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New Tork» H. Telephone: Barclay 0380 II Din L'Ai > 4 B O D I' NEW YORK, THURSDAY. MARCH ST. 1**6 fhe LARGEST SLOVENE DAILY in O. 9. A iz Slovenije. Fantovski pretep. Treaaorer Sem in tja v okoliških vaseh sj ~~ , kaj rado primeri, da se vročekrv-, niki spoprimejo. Pred kratkim j? večja skupina fantov, nekateri iz Virlaha. odšla psd noč na Trnje ; pri Stari Loki in Lam v bojaželjno-sti pozivala z izzivalnimi klici dom i č.nr- na korajžo. Trnčani poeivu niša CitaLL dolžni in imed obema skupinama je prišlo do spopada, v ka-vrem sa vsevprek del:vale rovni-ce. mcUke, noži, vile ni drugo primarno orodje. Posledice niso iz-o tale. Večjih in manjših teiesniii poškodb je bilo na obeh straneh dovolj. Eden bojevnikov ima nogo i dvakrat z vilami prebodeno, druga dva sta dobila težje ureze z nožem v roke; najhuje je doletelo Tmeta, ki je dobil z vilami po glavi in po negah ter je moral leči. Glavni vzrok temu sur:vemu pretepu je f bil. seveda alkohol. Surov napad. INOZEMCI 80 VSEGA KRIVI .j;, i V Savo je padel. Id Zidanega mosta javljajo: Zgo~ ! daj zjutraj je šel kovač" iz Hrastnika Flis iz Hatemeza pri Radečan ! piot. Zidanemu mostu. Ker jp bil j(. precej vinjen, je padel pri čuvaj- nici št. 1 ekr^g 12 metrov globoko v SavtJ. Tam se je prijel za skalo in za?el klicati na pomor. Nočno službo opravljajoči kretnik Al. Kresnik je pokl-cal v Podkraju sta-nuječega Alojzija Trebšeta, ki te s čcln:m reš.i ponesrečenca gotove smrti. Flis je dobil pri padcu pre-ccj hude notranje poškodbe. Nepoboljšljiva potepinka je komaj 21-letna brezposelna nate kaiica He d vika Vodnikova, rodom iz Celovca, pristejna pa v Polhov gradeč. Volnikeva se že več me-sret v potepa po Celju in s? preživlja s tajno prostitucijo. Svojeiasno je hotela ob priliki neke aietacije 1_^jesti stekle, nakar je bila p-^a-na na rentgenološki pregled v bol-nicr. kjer pa so ugotovili, da stekla ni pojedla. V zdravnikovi odsotnosti je pobegnila iz bolnice in brez sledu izginila. Pozneje je bila nekaj tednov zaprta zaradi vlačuga-nja in suma tatvine. Izpuščena je bila iz zapori pred par tedni, a te dni zvečer pa je biia aretirana p:i izhodu iz mestnega parka, ki ga je zapuščala v druibi nekega šoferja. Policija jo je za dobo 10 let izgnala iz 0!:vca in jo pod nadzorstvom odpre mila v domovinsko o';čmo. vode večje Srmt kosi. Ttkcm m.nulih dveh mesecev je umrlo na Kočevskem 8 ljudi v sta- rost preko 85 let. 10 pa preko 6t' L1 l. V L: v old u je umrla 26. februar-la 90-kma prevžitkarica NežaMai-iar. V Nemški loki je umrl posestnik Ptter laeaic. s'.ar 65 L t. Na Cc-_t tV/inkel' je u.nrl p ;cs:n:k I. H g.z. v staro_ti 82 let. V Stareai b:egu tAltbacher« je umrl hišni po-Matija Bauer, star PO let. V Matvclu je umri zidar Jož1 Krhličje. Ku:np star 72 let. V Željnah je a - 1 mr! Matija Stampil. snr S9 let. fc'kupna staresh ter šestih oseb znaša ravno 478 let. Posestnik Tekavc iz Težke pri Novem mestu je najel število kopačev za svoj vinograd, ki je oddaljen četrt ure hoda od vasi Orebek pri Stopičah. Najeti fant-tje in moaje so cmenjenga dne res cdšli zgodaj zjutraj na delo. ki /o ga opravljali ves dan. Proti večera so s^ vračali skozi Orehek domov na Težko vodo. Naprej je šla večja skupina, clciim s* a 19-letn: Janez Regtna m 25-lctni Ju.-tin Udovič nekaj zaostala. Nenadoma pa je oba poslednja mladeniča, d. na iz Zgornje Težk* vede, napadla skupina 8 do 10 mo-ikih, cbcrcicn.h s krepelci in mo-tikami. Reginr. je dobil preden je sploh ^natel v neprijetnem položaju. udarec v gcmjo ustnico, Ki mu jo je prerczal ter mu izbi! troje zeb in enega odlomil: nadalje doc.l tri udarce po obrazu in dva po glavi. Reglna se je zgrudil nezavesten na tla. Udovič jc dobil dva udarca i>o glavi, enega z ostrim. d*agega p: s topim predmetom. Zbog svoje močne telesne konsti-tucije ni omagal, čeprav je močno krvavel. Spravil je svojega nudo poškodovanega tovariša potem ko su :ili strahopetni napadalci izginili k zavesti ter poklical še neke dru -ge ljudi na pomoč. Se v teku noči s j prepeljali poškodovanega Regi-no v bolnico usmiljenih bratov ,r Kandiji. j Orožnitvo marljivo zasleduje su-i rove napadalce ter so že ugotvvlje-! ni glavni kiivci tega roko' njašlva Gre za same premožne posestnike 1;. , vasi Orehek. Vzroki tega nočnega napada do sedaj še niso znani. Pri vsem tem je zanimiv dvogovor, k^ i.ta ga imeli pred kratkim cbpol-dne dva kmeta. Pri Orehku je namreč neki posestnik kopal jamo tei je na vprašanje nekega kmeta i*-Težke vode, čemu bo ta jama. cd-govoril: Za to, da bomo zvečer pometali vanjo fante iz Težke vode Dolgo zasledovan vlomilec. V litijske sodne zapore so privedli kamniški orožnik: 42-letnegi delavca Jožeta Hafnerja, doma iz Ladje v medvotiski okolici. Hafnerja je že od lanske jeseni iskalo litijsko sodišč? zaradi drznega vloma. ki ga jc izvršil v naselju Krn-iiče nad Ponovičami. Dogodek je s.1 v spominu: Mož brez stalnega domovanja je v je.-eru pohajal po litijski ok:lici in se v Krhličju vtihotapil v neko hišo. ko so bili domačini vsi zaposleni na polja. Vlomil je vrata iii se v sobi lotil omar in skrinj. Ker je imel ca>a dovolj je temelj.to pregledal domačo za-i in si izc.al seyeda le najbjij-še; nekaj .blek. perila, kloouk^ . dtnar ui še nekatere diugp vrednote. Nato je neopaženo zaousi.il ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI •f ■ * k ' S" ' I • FOtlJGN LANG T AGE INFORMATION' SERVICE—Jugoslav Bureau PRI LJUDSKEM ŠTETJI TREBA POVEDATI RESNICO Sodeč po vprašanjh. ki jih stav- gospodaskem in socijalnem polju. Ijajo ljudje, zdi se, da približa joče; pokazal bo narodnostno sestavo A- Peter Zgaga Stari Paruani ae epetninjajo stoletnice od kar je doiivel polom vi- 1 korart de Baterelle, ki je svoje dni presenetil frtincoslfo pfestolrdco s premičnimi restavranti. Nakupil je 4« orpfci*u¥»v < a^tobuM takrat še niso bU znani1, v katerih so potniki lahko naročili izdaten zajtrk at mora vred. Od kraja je Imel novi Izum velik uspeh. A plemeniti | podjetnik je preširoko zasnoval *voj obrt: zgradil }e veliko hišo, v kateri so pripravljali vroče in mrzle Jedi in Je v kleti zorelo vino. Izdatki so tako na rasti i, da jc moral vticomt zvišati voznino za en sous. To J erazburilo Partžane, ki so se rajii vozili brez zajtrka, toda ceneje z ommbusi drugih konkurenčnih podJeCzukav. Tekom dveh me-sacev je prišel vi ko m t na Kant, vse je m ral prodati in je umrl pozabljen na deželi, v Bretanaki svoji, domovini. Spisal je pred smrtjo fik>-delo o "Človeškem nezado- ZAHVALA. V LjubTjani, dne 6. sušča 1930. P. n. uredništvo "Glas Naroda" v New Yorku. izumil innženjer Mihajlov. vodja petrolejskih skladišč v Groznem na Kavkazu, železne škornje za delavce. ki čistijo velikanske cisterne. Usnjeni čevlji so se res prehitro obrabili pri tem poslu, a železni skornji so luknjali usnje in do krvi poškodevaii noge. Delavci so se napoved uprli in od oblasti zahtevah, naj pošljejo Mihailova k potapljačem. češ. da bodo železni škornji' morebiti prišli prav na dnu morja. dorim so na kopnsm za nič. RovJeUki listi pa poročajo, da Je DOMAČA ZDRAVILA V" zi lojfi urin m jedilne di?kve, Kiwipijivo ječmenovo k«vo In lm-I»irtir-'.na domači ntruvOa, katera prii-uim-a T>i|jr. Knajp v knjigi — domaČi zdravntk Ptei'* po l>r«"zplafni t-t-nik, v katerem j* nakratku popisana -vsaka rastlina && kaj »e rabi. V ceniku bodfte ita«i *«• mni|c drugih koristnih stvari MATH. PE2BIR Bok 772, City Hall Sta. N«w York, N. Y„ Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela fz nabiralnika Angel j ček" $5.60, za kar se naj-iskrenejše zahvaljujemo. Družba sv. C.rila in Metoda vrši še vedno svojo nacijonalno ob-rambeno delo in je sedaj ravnota-ko potrebna, kakor je bila pred vojno. Na severni meji naše države je treba utrjevati nacijonalno misel, kjer je pod avstrijsko vlado nemški šcvinizem le preveč okužil naše ljudstvo. Skoraj enako delo ima dražba tudi v "Prekrr.urju. Dalje podp;ra družba zlasti v Jbmejnih krajih revne šolske občine, nabavlja knjižnice in učila za revne u-čence. Od vseh strani prihajajo m družbo zahteve in prošnje, katerim bi bilo potrebno ustreči, a ni dcvclj prispevkov. Vaš denar je prav dobro dosel m iskreno želimo in prosimo, da nas tudi v b:doje ne pozabite, sai je bila svoječasno med ameriškimi rodoljubi splošno udomačena da-režljivost za družbo sv. Cirila in Metoda. Z najodličnejšim spoštovanjem "Druiba sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani. Fr. Skulj, tajnik. Njegov tovor je moral biti precej težak, nekaj ukraden^a blaga je predal že v sesednj-h vaseh, z ostankom pa je izginil dalje p i svetu. Orožniki so že naslednje dni po natančnem opisu neznanca izdali iralicc. Toda t:kom zime Hafnerja nikjer n: jilj> na spregled. Sele pred dnevi je orožnika patrulja i7 Kamnika na svojem službenem po- j dalQ ^^ q amen&kem naon?d_ hodu naletela na sumljivega poha- j ku jača. Na prva vprašanja se je Haf- j ner izdal za poštenega in revne se ljudsko šteteje dela mnogim skr-oi. Mnogi se bojijo, da bo vsled ljudskega štetja prišlo na dan "kako so prišli v Združene države", ali da se bodo odkrile druge nereda iti osebnega značaja. ASi je varm 1 povedati resnico? — mnoi^i povprašujejo. V olajšavo tem in mnogim drugim ljudem, ki utegnejo bit: v skrbeh. Foreign Language Information Service odločno zatrja. da bi v-i tujerodci — br^z ozira na način kako so prišli v to dežela — morali i povedati resnične podatke, kadar bodo vprašani od uradnikov za ljudsko štetje »Census, ki začne t. a-prila. t Zakcn veleva, da vsi podatki, nabrani od uradnikov za ljudsko štetje. so strogo zaupne narave in d.\ se smejo vporabiti le v svrho statistike in za nikako drugo svrho. j Uradniki za ljudsko štetje 'census enumerators! so vezani pod prisego. da ne smejo nikomur povedati o nabranih podatkih. Ravno radi te zaupne narave je mogoče, da se potom ljudskega štetja more,,o nabrati take zaupne informacije kot glede vrednosti hiš ali najemnine ali starosti ob prvi poroki in po zmožnosti govoriti angleški. Vprašanje gled.1 državljanstva vsebuje dodatno vprašanje o "letu priselitve v Združene države". Ti podatki se vporabijo. da se tujerodci klasificirajo v statistikah pa dolgosti svojega bivanja v Združenih državah. Uradnik sploh nima vprašati, kako je kdo prišel v Združene države, in tudi če kdo bi prostovoljno to povedal, bi se ta podatek ne vporabil za nadaljno preiskovanje o zakonitosti prihoda v to deželo. Predsednik Hoover je v svojem proglasu o ljudskem štete ju za 1. 193U rekel: "Edina svrlia cenzusa je dobiti splošne statistične podatke glede prebivalstva in gmotnih razmer dežele in pocdinci morajo odgovoriti na stavljena vprašanje le v svrhe, da se take statistike morejo sestaviti. Nikomur se ne more zgoditi kaj zlega, ker ic odgovoril na stavljena vprašanja. Ni treba bari se. da se bo kaj odkrilo glede po-edinca ali njegovih poslov. V zaščito pravic in interesov ljudi, ki dajejo informacije, vsak uradnik cen-zusovega urada je obvezan pod strogo kaznijo, da bi obelodanil kako dano informacijo." meriko in bo tudi objasnilo take slabe točke kot sta nezaposlenost in nepismenost. V^ak^lo na] scdelu.e v ter1 5. Ali družina živi na farmi 1. septembru 1929? »da ali ne?i 12. A'i zna pisati in citati? iDa ali ne? i 13. Rojstni kra.i. -Država oziroma i dežela». 14. Rojstni kraj cčeta "Država ( oziroma dežela». 15. Rojstne kraj matere »Država ali dežela >. j IG. Materinščina vsakega tuje-rodca. 17. Leto priselitve v Združen-države "le za tujerodce>. 18. Da-li je naturaliziran -. re^e so izključene - je reke! i prevodnik. Motite se. ne. reža nikoli n * ' počiva. Tudi na vasi progi lahk ■ trčita skupaj dva vlaka Kako neki. ko pa imamo samo i cn vlak! -Ja/ sem zelo dober najemnik. Mca prei/nja gospodinja je pla-| kala. ko .sem cdhajal < d nje, — je j rekel bcardar. Tako? Torej morate meni najemnin • plarati vnapre Stari zdravnik leči svoje bolnik'1 zelo vestno. Nekega dne prih:ti k niemu prestrašena mati in zakliče: — Gospod doktor, mej sinček j i Ijogoltnil nevčič za 10 cemov. Je bil prLsten ali ponarejen? vpraša zdravnik. — Zato se pa nisem zanimala, pravi mati vsa obupana. — Kaj je to tako važno? — Zel? odqovcri zdravnik. Pr: sten denar spravimo zelo lahko v promet, ponarejenega se je pa težko odkrižati. u. — Zadnje vpra.sanje. priča. Ali ste trdno prepričani, da je obtoženec tisti, ki je ukradel avtomobili' — Pred zaslišanjem sem bil o tem prepričan, zdaj ste me pa tako zmešali, da ne vem. ce sem sploh imel avtomobil. ¥ — Čuj. prijatelj, ali i za kratka ali za dolga krila? — Da ti po pravici p:>vem. za nobena. — se je g!a.sil odgovor. — Zakaj si tako zamišljen? — Razmišljam r;aš. kako drugačna bi bila useda človeštva, če bi bil jaz na mestu Adama. — Kako to? — Jaz jabolk ne jem. H- — Koliko kvartov krvi ima odrasli človek, gospod kandidat? — jr vprašal profesor pri skušnji. Kandidat molči. — No. torej koliko bi dobil, če bi vam prerezal vse glavne žile? — Najmanj 10 let. * Ježe Zelene doadaj še ni odgovoril na moj predlog glede sedem let stare pijače. Naš pregovor pravi, da po sedmih letih vsaka stvar prav pride. Kako mera biti šele taka kaplja dobrodošla. 23. Da-1: sedaj dela. "Za vsako i o>ebo. ki je navadno zaposlena, ali, izjavlja, da je nezaposlena, se bodo vprašali nadaijni podatki n t po- ' se'oni poli o nezaposlenosti.' 24 Da-li je bil vojak v nrnerid:; ; vojski ali mornarici in v kateri voj- . ni ali ek pediciji. Rojake cpoaarjamo, naj se izj^i- , bajo v odgovorih izrazov "Austria" i ali "Austrian". Izjaviti je treba J "Jugoslavia" oziroma "Jugoslav". I Prihodnje ljudsko šteteje bo po-> razgled o a me: tekom zadnjega desetletja na SAKSER STATE BANK 82 (ORTLANDT STRUT NEW VOH K. N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Pnslužujmo se vsi brez izjeme, te stare in stanovitne domače banke. brez/rselnika, ki išče zaslužka po svetu. Patrulja je vendar smatrala za umestno, da odvede sumljivcu s seboj na crožniško postajo. Tu so preiskali stare tiralice in vodja patrulje je prav hitro presenetil are-tiranca z nagovorom: — Ježe Hafner, boste pa nekaj časa ostali v naših rokah. Močno zte pedebni enemu vlomilcu, ki }■? v jeseni gcspodaril v Krhličju. — Ostanem že pri vas, — se je odrezal Hafner, — ampak po nedolžnem. Slabo stanje in oslabeli živci I.judji-, ki im.ijo oslabele nwtaiK.viin. živce, rit- mor»J*> mirno xlnxl«* he v jutro z^l«" utmjfiii in vznemirj-ni. Imi-do naši: v Nusra-T-.m* z«-l<> j-r- ^t n«-tlji .<• pomoč. To xdruvilo ul«!:i/.i in in^a,n.- in d«'I>jvanje, Itrinaša mirno fn«t'itni* spanje. r ne more prim.-rjiiti Xuga-Tmaga prebavi, odpravi t'li" Starejši ljudj«. ali oni ki se im'-utijo stitrim in bre*mtK-nim. bodo ve.=ei«, pre-mi neOeni koiikf> mlajši, rnof'nejSi in er.er-gi»'nejši bi^do po vživnnjn Nusa-Tone nekaj dni, Nuga-Tone Ke prodaja pri vseh trgovi-ih z zdravili. Ako vaš trp<»v«-c te-R.i nima r znlonl^-recite mu. naj istega narot-i ra vas preku|*"-e- v A losi. * —Adv. Velikonočni prazniki se bližajo. .. GOTOVO se boste tudi to leto spomnili svojih dragih v stari domovini, z malim ali večjim denarnim darilom za velikonočne praznike. Pripravljeni smo popolnoma za točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo, ne odlašati in nam naročila poslati čimprej mogoče. Večkrat se odpo-more nujni potrebi, in veselje obdarovancev se podvoji, ako dospe denar pravočasno. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street NEW YORK, N. Y. S v *t 6«ned mna PtibUstit* by •LOVENIC rCBUSHING COMTANT f (A Corporation) taafc tekne. PrMidtbt Lotila Benedlk. Tremsnrer Hmtm ot hMtow of Um corporation and «ddr«Meft of abOTe officer«: IM* W. 11» BttMl. )Wrt«|h »f MMkatu, S*m ¥«tk CJtf, N. I. "OLAl K 41 O D A " (▼•le« of tho Peopk) ___ ____________ Uaood every D*y except Bundw/s and Holid«r» ra celo leto tolje 1U& wm Ameriko Za Kew York z*, ceio leto -f7.00 ta Kanado____________J$t 0* Za pol leta -................tt-M trn pol leta _____________________Za InoxtmstTO aa celo leto----»T.00 Zrn ^.etrTi^A________„_.$li0iza pol leta ., iUO Hubsrrtption Yearly WOO. ___ Advertisement on Agreement. "Olaj Naxooa' tsM4a team dan lxveemil nedelj In praznikov. □opici brca podpis* In osebnosti ae ne prlobčujejo. Denar naj ae bla-iovoti pojiljati po Money Order. Pr4 spremembi kraja naročnikov, ;rrostmo. da ae »»"T tudi prejšnje bivallite naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 1UJS KAJkOOA". m W. tata Street, New York. N. Y. IckySMt: cnelsea SI7I ------------- .. .....— __________- ... i^rf- in- 11 ■ m Hi. ' u.j in;: A., .1. — JlfM:.i------ ; ■«... Z^lo raz^irjfii axneri^ki tednik "literary Digest" jo-razposlal 1*> deželi ixaii dvajset milijonov glasovnic U*r /val eitatelje, naj izjavijo, < «* so za odpravo osemiiaj.stej??i1 amendment a in Vo4«tet«love |x»stavo, so za modifikacijo \olsiteadove postave, ali }>a zato, da I »i vse post areni ostalo. Dospelo na stotisfx'*** fnlj{ovorov, ki niso nik«Htfar. ki pozna ra3tns<*r*\ pt^enetilK Pretežna večina i-i^ateljev j<' munre<" glasovala za »hI-i Nravo oaemtui istvua anietidniputa in za ]>rekii<- \olstedo-j ve r>ostave. 1 * Ko ao vpra-ali MoraU of the MrthotljsT Kpisisujcui nobene važnosti. Dr, Wilson jc najbrž poitcu pristaš prohibicije. < 'o ne pripisuje glasovanju tednika "Literary Digest" nobene važnoeti, dela to zastrante^a, ker jc dosedanje glasovanje izpadlo proti njegovim pričakovanjem. Po vst-j de/.«-it je naraslo ra založen je lHOti ]>rohibi-ji. Pretežna rezina noroke postave, ker je zoper probibicijo in. kalno časopisje in ker v New Vorkni vsepolno inozeni-oevt kateri ne j>oziiaj<» |>ostav in se jim ne zdi potrebno, *la In ne jim pokorili. To so prazne marnje. New York je bil in l>o ostal moker, in eaoupii-je okazalo pri treh zadnjih predsedniških volitvah, ko je "Literary Digest" s presenetljivo točnostjo i>rerokoval, koliko glasov bo dobil ta ali eni kandidat. Ne, i z jA lovljenja prohibhije niso krivi inozeinci. Sv«». jega i z ja lovljenja je ppoliibieia sama kriva, ker ne zasluži v oceh poštenega in razs< due^a človeka nobenega spoštovanja. Nerodni izumi. f> I A S N A EOft A* SEW YORK. THIHSDAY; IttRCU Vt, mt The LARG EST SLOVENE DAILY In 17. S. A. ZDRAVNIKOV POKLIC Prof. dr. phil. et med. KR. STERN" f • » t -0- VALENTIN KATAJEY SAHOVSKA mrzlica Neumnost! Brzojavke so poslali fa-| — Kako bi vam rekel ... Na tak ti s Kube ___ Če i?ro dobiš, 'e'innetak: kakor so pač vsi prvi na- ustrelimo! — Sami ram... \ stopi. -- Dovolite kak opravek ima tu-i kaj Kuba' Saj vendar ni igral s J Zdravnikov posel je zdravljen e bolnega človeka ne bolezni, kakor so dol^o mislili. Vselej je ve.s človek bolan in vselej potrebuje ves človek zdravniške oskrbe. Bolnik zahteva od zdravnika, da posluša da se uživi v njegov položaj, in šele tedaj, ko se je to zgodilo, zazna blagodejni vpliv zdravnika se začuti olajšanega in sprosčene«?u Veste. Capablanca je poročen s! mnogočesa, kar ga je prej težilo. Capablanro. ampak z Bogoljubovim. — Res? Glej no. na to pa še'pomislil nisem! Ubogi Capablanca! — Kaj pa j?, dušica? Kaj naj vendar bo? Predstavi si njegov položaj. Niti enega znanega dekleta Mraz je. Površnika nima. Jezika ne obvlada. Šah igra slabo . Grozno! Pred det-ko - Kuj dela0 Kaj vendar dela0 — Kaj? Kaj? Mar ne vidite konja? Konj-, mu je postavil prav pred stolp, pa se Marshall niti ne gane! ! Maestro! Pustite me k maestru! Samo dve besedi! Sodrug Marshal'., eno minuto! Psst! Obrnite pozornost na nasprotnikovega konja, ki staji na levo od vogala — vzemite s stolpOm. dokler je še č'as. Sv -tUjem vam! - Državljan, mir! Kako naj bo človek mirfcn, ko se je vendar pred očmi vseh zgodil t.ik slučai s tujim konjem? Ali ni konj črn0 — Črn. In stolp tudi črn0 — Nu, č.... črn? Tedaj hočete, da bi maestro požrl tujega konja s tujim stolpom? Kaj so tuji? Glejte no. šele zdaj sem opazil! Oprostite! — Kako mu je šlo? - E2 — E4 Nu. po tej potezi preostane Zubarevu le eno: iti na D. E. Glejte: živi Lasker pije pivo Povejte, 'sodrug. kakšen je bil prvi nastop? i Bila je ena izmed velik napi.< , prejšnjega stoletja, da niso hoteli ! videti t?ga človeako-osebnega raz-I merja v ednosajih med zdravnikom ! in bolnikom. Ko pa .-e je raze vela naravoslovna veda. so prodrle na ; ravoslovne metode in način mišljenja tudi v medicino. Toda ko že ugotavljamo blagodejni vpliv pri- Zdi se mi, da vam je dovolj jas-1 rodosiovja na veliki napredek medicine malone na vseh področjift. si ne smemo na drugi plati pokrivati. da je s tem nastala nevarnost. da bistveni viri. iz katerih je zdravništvo črpalo dragocene i i nenadomestljiv? sile. ne usahnejo, i Zakaj prirodoslovje je neosebno. ! ono deluje stvarno, ker vidi v o-sebnih čmiteljih. kjer je kaj je. vi-rp pogrešk. V medicini je moraio lo stremljenje dovesti do tega. da so se — i kakor se te nekoč dobro izrazil Leyden — jeli boii ukvarjati z raz-Ko so odkopava'i najstarejše! tavanjem bolezni kakor z bolni-znano mesto na svetu Kishi v Me- Fordovo hčerko, ki ga je vzela le s pogojem, če postane svetovni šam- pijon. In on je postal. — Nu? — Upam. da zdaj razumete, zakaj izgublja. — Ne razumem. — Bedak! Doto je prepisal nu svoje ime in zdaj bi se rad ločil. | no. Ali ste culi anekdoto? Spillmann ha-ha-ha, sreča v vagonu tretjega razreda Tartakoverja in pra Cul sem, cul. hi-hi. kavanje, ampak zdravljenje bodisi kot sužnjo a!i pa se nam po , kaže v posebno važnih in rebrnih j trenutkih žvvljenja. O njenem ; vsakdanjem življenju pa ne vemo ničesar. In baš o tem nam pričajo najdbe v Ki.->hi, iz katerih je raz- plomi nastopijo, kako se oblikujejo. ostanejo ali tegijteio; od duševnih činifljev je odvisno, kako bol nik opravi s svojimi bolečinami, ir. vselej je velevažno. da se bolnik navadi pravilnega ponašanja v zarav-kovo osebnostjo. Zdravnik je menil j vih. še bo j pa v bolnih dn h. da da mora sveje ravnanje graditi sa- I zavzame pravilno stališče nasprou mo na znanosti, bil j? uverjen. >ta t Seb: in svoji bolezni, stališče, ki s-je njegova gla\na naloga • razisk^- j tudi teda» ne izprevrže v nejevoljo vanje" in da mora biti nasproti bolniku v istem razmerju kakor vanje padobranov, ne moremo diti, da bi med njimi bilo ka:9-da obstoja veza med načinom i: strukcije letala ln padebran* tr- vidno. da je bila ženska že pred 7000 leti približno taka, kakršna je dekleta onih pradavnih časov so živela kakor naše dame i! Lepotičil^ so se za izorehode po j tlakovanih ulicah, dočim niti veli-! bolnika: kvečjemu bi lahko njegov i ka srednjeveška mesta niso bila tlakovana. Promenada je bila v j mestu zato, da je obračala pozor-| nost mladih moških na dekleta j Ženske so nosile volnene obleka, i zapete in okrašene z dolgimi ble-stečimi medeninastimi igiami in broškami. Nosile so tudi okraske iz slonove kosti. Ustnice so si bar- poklic toliko imenovali znanstven, ker tem?lj i njega opravljanje zvečine na spoznanjih in dognanjih ki jih znanost sprr.vlja na dan. in crenkobo. če bi imel biti o;>ro:';e-n: bistven: življenski interesi. Naj gre že za kakršnokoh bolezen. vselej trpi človek, ki zahteva pažnje. nege. razumevanja. To pa so momenti, ki jih prirodoslovje n-? ■ ume vselej po vrednosti ceniti, da. j ki jih koncem koncev mnogokrat celo prezre. Toda zdravnik ne sme prezreti trpljenia, duševnh muk svojega bolnika, skrbi in jadov. ee noče biti resnično zdravnik, ki pomaga. In to pomaganje je in ostane njegova prava in najvišja naloga: zmerom mora misliti na »o. da pomaga človeku v njegovih stiskah tudi tam, kjer ne veruje v u-peh. da mu dvigne moralo in mu napravi življenje in smrt znesno. Toda so najgloblje korenine zdravnikovega poklica. Da smo se spet domislili teh korenin, je zna- vrv. ako se namreč srečno Skobacate iz sedlsča v letalu, ako pa no-umeriški padobran. morate po cd^koku sam otvoriti o- padobran. kar vtavlja seveda nt >: | posameznika zahtevo p> izredni n- j zvrni odpornost m mimozi. V ki. J lil:or ie pravočasno udejstvovanv več vzrokov za tako postopam •. letalca z ameri-ikim padalom pr. največ pa v tem pogledu zaknve produkejah in reklamnih poletih konstrukterii, ki postopajo na na- .S( koliko toliko razumljivo in čin kot da prve n- zanima. Da jc , gurno. je gotovo v slučaju nesreče, v takem razpoloženju zaostal raz- . takrat, ko je potreba največja. *.ah-voj zmiselno skonstruiramh pada! k i samo najkrajši trenutek oklevu-je razumljivo; z njim v vezi pa sn | nja aji .2Rttbe prisotnosti duha ikj-je vršilo sicer hvalevredno priza- vod za nesrečo. Pri potniških avlo devanja za povišanje premalo mi-Jnih o uporabi padal še n- moremo govoriti, ker so razne knntrukcMe šele v preizkušanju. sli jo na potrebo epremijenja avio-na z dobro iunkeionirajočim padalom . Če pogledamo predpise, ki so š sedaj v veljavi za preizkušanje padal .vidimo takoj, da oblasti vidijo glavno važnost v naprimitivne^-ših csobmah padala, to je, kako st odpiranje padala izvrši, koliko sekund traja odpiranje, po kolikio Iz vsega tega sleci:, da j - d .linosi oblani kakor seveda tudi vseli ondi ki delujejo na iznajdbi primernih padal, polagati največjo važnosl na moment, ki smo ga zgoraj o-menjali Poleg teea pa tr ba \ diti račune tudi o tem. da se v-stvari možnost upravljanja pad*i metrih padanja se padalo odpr-- p0 ^lotu ali njegovem spiemlje-itd.. pozabljajo pa najvažnejše. valcu. ki imata posebno pri zapr-je način, kako se naj padalo uoo- | tih jetalih edina in prva možnost, da izpregledata. čc ne vnaprej, fli vsaj takoj ob začetku nesreče moz- j rabi v kritičnem momentu. Produ1 j cije, ki se vrše s padalom za raz-j vedrilo publike ali v reklamne svr-i he, še izdaleka ne rešujejo bistva ! problema, ker je pač povsem uio- ČLOVEŠKA SLAVA j vale z rastlinsko barvo, nosile so ( Charlie Chaplin, ki ga poznamo visoke frizure z glavniki iz školjk iz filma kot plahega, revnega mo- j in z medeninastimi iglami. Česale 1 •teku, i trastno želi. da bi nasto- ^ ^ pred medeninastimi ogledali 1 Z Al STA-VITIl RASI JE! C. lulj n a i »c «1« rjt^vij« v n»*jrnj b«i«c«n Za-ii »t m »it« s Sc C«u4|H Balkanom Zi itm^ivt« 1*1 pomirit* ari«, stalno —'r« wilO ICPtr !>**«) 1 t€ 4 t t*t V S rno ^ i ■ r*>< a r i u 24 c »n Rati 5#v«r»'» Coid T#blet< IISeverasJI COUGH BALSAM pil v vlogi groznega Napoleona. Se v ljudski šeli je bila baje navdušen za velatoeaa cesarja in je "doseoai (»vtal šolarček". Vzrok t? zaljubljeno-ti je "v svetovni zgodovini br*»z primerna Napj^eonova slava". Vendar prizna Chaplin sam. da je človeška slava dokaj ničeva. Zadnjic je bil v Parizu in od Loka Zmagoslavja je šel peš po Wa-gram". Stražnik se je zamislil: —-/To je bila neka zmaga, gospod. .. j*t>čakajte. ie vem! Napoleon III. je nekoč premagal Ruse. V Krimu je menda bilo . " Charlie se je zahvalil in stavil isto vprašanje rar-nim mimogredočim Drugi je odgovoril: Wagram? To je bilo menda ime rajnega pariškega župana/* Sele tretji odgovor je bil pravilen. Kako se potuje v stari kraj is nazaj v Ameriko. Kdot Je namenjen potovati v tiari kraj. Je potrebno, dm Je pa-učen o potnih listih, prtljagi la črncih stvareh. V*led naša dolgoletne izkušnje Vam mi umorera« dati najboljša pojasnila ln priporočamo vedno le prvovrstno brao-parnikow Tudi nednavljanl cam ore Jo potovati v stari krd aa oMsk* toda preskrbeti si morajo dovoljenja aa povrnitev (Return rermlt) Is WasH-Ingtona, ki je veljaven sa eno loto Bres permits je sedaj nemofofc priti nasaj tudi v teka C. mesecev in Isti se ne pošiljajo ved v start kraj, ampak ga mora vsak pioslfct osebno dvigniti pred odpotovanjew ♦ stari kraj. Prošnja aa permit m mora vloiltl najmanja eden mesce M onfi, ki potajefo preko Now Torka Jo najbolfe, du ▼ prošnji Mstiija aaj f jbn poHJo aa Bargo (Hflco New York, N. T. KAXO oomt BTOJCI K fTAROA KRAJA - . . . Glasom nove ameriške priseljeni-ake postave, ki Jo stopila v veljav« s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota S4S priseljencev letna, a kvotnl vise jI se izdajajo samo onJ si prosilcem, ki imajo prednost v kvo-U ih ti fto: Starti* ameriških dršav-Ifanov, možje ameriških državljank ki so se po 1. JuiJju IMS. leta para-čili, um in neporočeni otrael lapai IS. leta paUedeAcev. Ti ns opraot6mš do prva palaoics kvoto. Do Iran polovice p« ae opravičeni inns it sifinitil otroci Is psa tL lata stavno pripaičonl v 1» daialo aa ssal- Zrn vsa pojasnila sa obračaJU m pounans in sanoaljlv« SAJCSER STATE BANKiM» menje globoko segajočih izpr v j no, da se padobran v takih momei. memb. ki se pripravljajo v naši do- ] tih uporablja v legi in na način, 'ti bi. V mnogoštevilnih medicinskih j je najpripravnejši in ki ga vsa-c skakalec točno pripravi že v naprej dočim v slučaju nesreče treba d^- razpiavah nahajamo razmiSi anja o tem problwnu; tako čitamo v ne-da\*no tega izišiem Stickerjevem spisu o razvoju zdravniške umetnosti v Nemčiji, da mora zdravnik spoznati, "da se dozdevno eksakini ključi za zdravniški poklic v vsak-j Vzemimo športne enosede in dvo danjem neznanstvenem življenju1 sede ter vojaške aparate, v katerih nikjer ne prilegajo... da ni bolniki so padala nameščena ali kot se-nikaka pc-rkusna epruveta, nikaka! dežne blazine ali pa kot nahrbt-Levdcnska steklenica, nikak pre-1 nosti rešitve, hi »ud: spravita v funkcijo padala, ki naj rešijo po* nike in s tem osigurajo tudi v o-nih redkih slučajih, ko sc še - iz nepredvidljivih razlogov dogodi letalska nesreča, letalo kot povs§m zanesljivo prometno sredstvo. To'^Je dosegljivo le z napravo, ki avio- seči oddvojitev letalca od letala iz i matjčno izvrši oddaljenje ijudi )x\ vsakega pležaja. kar s sedanlo1 konstrukcijo ni mogoče. f * kakršna so imeli tudi Zidje m E- , gipčani. Šele pozne j ^ so rabiie sre-' bma. bonasta ah zlata zrcala. Pred izprehodom so se vedno o- ! kopale in namazale z mastjo. Po-leg drugih okraskov so nosile tudi ogrlice in zapestnice iz medi ali slonove kosti. Te okraske so nosili tudi moški. Mazila, oarvila in vonjave so si pripravljale v lepih skledicah iz žgane gline ali pa v medeninastih posodah. V Kishi so našli mogo skledic. ''mčkov, nožev in druge take ropotije, katere co rabile ženske pri lepotičenju. Čim se je dekle poročilo, je okrasilo svoj dom z malimi kipi iz gline, kamna ali slonove kosti. Kot matere so bile ženske onih časov dobre. Svojim otročičem so same delale igrače. V Kishi so odkopali med dragim o-troško igračo v obliki dvofcotice, v katero je bil vprežen mlad bik Če otrok ni mogel zaspati, mu je mati igrala na harfo. Žena ni bila sužnja svojega moža, kakor pri Židih in Egipčanih. Razpolagala je svobodno s svojim imetjem in dekle je lahko zapustilo svoje premoženje komur je hotelo. Za zakonolomstvo je bila določena smrtna kazen, ki je pa veljala samo za žene. Tudi za ples so se ženske že v pradavnih časih zelo navduševale, samo da «o plesale le ob svečanih prilikah na proslavi boginje Lune. pomladi, jeseni ali ob povratku zmagovitih bojevnikov. Za ples so si zatikale v lase rože. parat žabjih rakov, da je med kletko za kunce in bolnico vendarle bistvena razlika." Spoznati mora, da "ni bil nikoli delj od zdravniške u-metnosti kakor takrat, ko je misl'1, da že naravoslovna veda sama po sebi usposablja za zdravniški poklic." Za zdravniški poklic je treba še nečesa drugega, česar ne more dati noben naravoslovni pouk, "treba j e ostrega in širokega po gleda za posameznosti in malenkosti vsakdanjega življenja ter za njih zvezo s človeškim zdravjem: treba je tudi tenkočutja za prilike drugih ljudi mimo svojih lastnih: treba je potrpežljivega sc-čutja in vztrajne požrtvovalnosti za blaginjo drugih; pobožnega strahu. da sočloveku ne prisodiš česa drugega kakor sebi samemu v slič- nik. Ako ste opremljeni s padalom evropske konstrukcij?, se izvrši odpiranje in funkcija padala avtomatično, kar omogoča distančn i POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista letala. Toda bil je svojeglavnež in zajt-) je padobrana znači padobran d»-našnjim prilikam in potrebam primerno izpopolniti in ž njim iardf-siti zadnji del stavljene nalogi osiguranje letal in potnikov. PAIN -CXPEI11K Le SEMENA IV zalogi imam najboljša poljska vrtna in cvetlična semena. Pišite bo brezplačni semenski cenik. Blago pošiljam poštnine prosto. MATH. PEZDIR Box 772. City Hatl Sta. Now York, N. t.' nem primeru: visoke rezignacije. da v občevanju z ljudmi, ki potrebujejo tvoje pomoči, prisiliš k molku celo zahteve nestrpne ukaželj-nosti. razen če ni v korist blaženju ; trpljenja." V tej osnovni misli mo- i ramo iskati korenin zdravniškega udejstvovaaija. Sicer pa s tem ni- I r smo povedali ničesar novega, ampak samo ponovili to. kar je izra,-zil že Hipokrat: i i "Kjer je umetnost, tam je tudi ljubezen do bližnjega!" RAD BI IZVEDEL za naslov JANE- 1 ZA VIČIČ, doma iz Terpčan pii Ilirski Bistrici. Dalje bi rad izvedel za JOŽE ŠAJTJA, doma iz j Podbeš pri Novem gradu. — Alois Rolih. Box Roxville. N. T. ______ j naročita ss na -Olaa Maroda" — aijMijI rtsMMstl dnevnik a Zir» ftcalh irtenk i KAD BI IZVEDEL za naslov svojega brata JOŽEFA INTIHAR. doma iz Krvavih peči pri Ljubljani. Seznal sem. da se nahaja v Royn, Que.. Canada. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi sporoči, ali če sam čita. da se mi javi. — Janez Intihar, P. O., Bo.< 153, Hagersville, Ont., Canada. i2x 26&27) r u zuna;:jo iiporaLio pri Bolnih mišicih Prvotnili prehladili Bolečinah v pršili Okorelem t»ln;l;a Bolečinah v hrLt_ Izvinih in Prev lecenjlli Ncvralgiji TW ;.<■ f.rlMnfjra! A N C It O li S t f •• • i-iiajjil-j. r..i \ i j . j-'.t; c. Krit am k.i In «ploh .... Pravim vam: kupčija. Gotovo Sami ve-tte. da tudi tu mešetarijo... j Pnlttbira f O J! Še huje ko to! Med nama rečeno seveda Ženeveskemu so to prr(♦pisali v smislu strankine discipline Lahko razumete, da siromaku nI ostajalo drug?Ka kakor K;ii vendar "ovorite^ Na svoje oci vide! potni lift, kt je prejel Ženevski od m i aukinega odbora. Črno na be-J« m Sfxiruga Ženevskega pošiljam i na mMnarodni šahovski t urni r. V zmislu strankine discipline predpisujemo sodrugu Že-iiev tkema, da mora premagati Im-[hm j li ničnega svetovnega šampijo-■ a, i.Mban^ke«a belogardista, gro-! . Ca pa bianco. O i/idu naj nam O Jej, glej! Hvala, da ste mi povedali. Že grem, že grem . .! P slednja novost! Ali veste, zak.ij je Torres izgubil igro proti Vem. Prejet j*- brxojivko u\ Nu, in kaj je bilo v brzojav- 8poročili so mu: — Cowboyl K'l napadali našo rančo, pobrali vso živino, zapaltii poslopja Tvoja prisotnost je neobhodno potreba - -Sami rez ume te. po taki brzojavki. - Kaj še! Tam je bilo rečeno; -M una >e jezi, vrni se v Mehiko. Sa-:>a - Sami razumet?, po taki br- Brzojavka iz Mehike? Mali Oglasi imajo velik uspeh H Prepričajte se! ...........3 • 'M # M,^" ■---------.^WHWWIin,, !,' I I UMI HI L Al NARODA" NEW YORK., THURSDAY, MARCH 27, 13» Vb« t&RUBSf »l.OVCJM« »AiLl le 0. !■ A. Njegova čast. j Na volčji preži. ROMAN IZ ŽIVLJENJA. 5 s S * Za Glas Naroda priredil G. P. 8S »Nadaljevanje." -- Vi ne veste, zaktij sem Vas prosil, da pridete sem? Anton je je vzravnal. — Ne vem tega! Haiif^ri je dvomil ter * težko zaveso zastrt vrata. Nato se je zopet opustil nn atol. — Vi pa vemte, da je treba med nama nekaj urediti? ; Da Da bomo na . a.- nc;n. Vam hočem povedati, cia vem vse — po- \ s tjfii mojf jene Antoni je sklonil glavo, nato pa jo je zopet :cno dvigni] ter trd- PUilil sem in ket je stvar sedaj, mi je celo ljub"", da veste vse, k ;xxl konrul Ne morem pa si pojasniti, zakaj ste me poklicali. Hennc* se je czrl z nukim pogledom nanj. Ail -e ne budite, da ne zahtevam z orožjem v roki računa za vsf. Kar m je dogodilo? Anion je prenesel njegov pogkd. Na vsak način sfm bil piipravljtn na vse. čeprav, morate vedeti goped l.imul. e ni v bistvu nič pripetilo Henricl je hitro odkimal. — Da, da. t kivok je vediio mUot-ten v .-odbi napram sebi — c> I je jriwdeta tu t koga drugega. Če bi bil jaz na vašem mestu, —- bij va^ rekel Dosti st je zgodilo, kar zahteva krvne osvete. S čast jo j drugega pa m v tajili slučajih postopa kot z malen.ko.'Ttjo. Lahka igr t i s ea*U<> drugih spada k finemu športu Ne. ne, prekinite me. — Taka 1 • namreč stvar. Tudi jaz sem v .svoji mladosti lahke mišljeno ravnal j častjo dr upih ter s; naprtil marsikateri greh v tem pogledu. Seda. j . .. ^ vrsta na, meni. da igram vlogo one-A drugega. Življenje je pe-j ivi m.■>• ma obrni., napram meni. K temu vas tudi ni naganjala ve- j Ijiv. In je prišel s konji; sa je je bilo hu *■■ tr.ist kaj:i drugače bi ne m<«li poslušati v odločilnem trenut- i iobre štiri ure hoda do njegovega 5 x gla*u sv«»itg.i t ažurna ter zavrniti žensko, ki se je že toliko poni-/ . .i- Jaz - dim mimo t varno Vsled tega ostane z vaše strani i' ,. hitom Ulj en a igra s ča.-tjo nekega drugega. Kaj ne? Anton je sklonil glavo Jaz ae mere;n in nočem ugovarjati. Jaz ne morem storiti ničesar drugega kot staviti >e vam na razpolago. To pravi. p vnala beva par krogel drug proti drugemu. č; '»a ustrelim jaz. bodo kaznovani vasi krepostni stariši. Če pa bom pa-c 1 Jaz kje Obline v takem slučaju pravica? Taki dvoboji niso nu-orugega kot neumna šala. Tucii če bi prišlo kaj v javnost, bi se ne loti! lake n umnosti kot je dvebojevanje. Storil sem obljubo, da ne bom i kc.*r ve<- .stopil prt ti svojega nasprotnika v dvoboju. Za vas je dosti izn*. (i.i si morate reči, da ste uničili življenje ženske, ki vam ni storila :uc« < x zle« a, temveč vas je ljubila. Mogoče ne bo nikdar tega pd-.'Zivt la. Ce pomislite, da je bila tak j obupana, da se je hotela sama ihu c.tj. b'> vst,il . vaših prsih Sodnik, ki se ne bo dal zmotiti od iz-re tu- r< velvet «e ki ogle. Zahvalite se usodi, da ste ji smeli rešiti /ivl4«ji.ii-. kax» »o ate spravili v veliko nevarnost, kajti nič ni hujšega ket zaves.;., da je človek knv -mrti drugega človeka! Anton je poslušal bled in s treino srtisj enimi ustnicami, ne da b; 4 premaknil, tedaj .-e je ozrl vrnjen v mrkil obraz konzula. Nikdar ne bom pozabil tega, kar ste mi rekli, gospod konzul. Verujte mi j-iz - eni že odplačal del yvoje krivde, če bi me pozvali prec*. t nitje. — bi se ne mogel braniti! Henriei Je molče pokimal. — To vam rad vrjamem. In tudi jaz lusein takrat meril v sreč ■vojefta nasprtimka kajti gola sreča je vodila kroglo — ah pravra • t rav usoda t>*u ' r a kaaen bi bila zame, če bi takrat padel ^am. Se-<-aj pa sva končala. — je dostavil ter >e dvignil, — Ne mislim, da i:i si morala povedati »e kaj več? Tudi Antoc je vstal. — Ali smem izgovoriti le eno prošnjo. gtvspod konzul? Hennci m je molee priklonil. — Prmsim vas. da povejte svoji gospe, da globoko obžalujem. da .eni motil njen duševni mir Odpuščanja si drznem prositi tudi va , da prosite stoJo ženo. — Ob priliki bom sporočil svoji i* ni vaše besede, --je rekel k:n-zul akrano formalno Z nemim pozdravom sta «e ločila. Ko so se zaprla vrata zr> .\nto-nocu, Je pntUnil H^nrici roki na prsi ter brez moči povesil gia" :'. Doedtj - dovolj, — je stokal — Sedaj sem se dosti pokoril. Tu je bulo težje kot vse drugo. ^fjffl .. An Umu se je gkt>oko oddahnil, ko je stopil na cesto, čutil je. d' je konzul le s težavo ohranil svoj mir Besede, katere je izgovurii, pc wp globcto zarile v srce mladega človeka. Nikdar več se ne bon: pregrešil proti časti kakega človeka' Ta miael je vstala v njem ket sveta dna svojega - rea kot ravno sedaj, po besedah, katere mu t« rek«! Hennci Končno ps,i se je o<>inii pr^ti domu. Mishl je na Feliksa. Ta ga bt ^»t.ivo m .t rpno pr nakoval Mali pa je zaslužil, da ga oprosti skrbi. Takoj je obiskal Feliksa ter mu odkrito sporočil vse Hvala Bogu. Ant n Bal sem .se hujšega. Anton je pokimal — Jaz tiMi: Kl'ub temu si samemu sobi št* nikdar nisem zdel ta-m majhnim in malenfci.tetnim kol napram Henriciju. In če ni moja nkotm&ijenottt trajno izruvana - kajti preveč trpežna rastlii'.a je to tin si vtnrtar gotov ene si vari. Nikdar več se ne bom pregrešil proti *astU kofta drugega' Kar vam bom tuka'le povedal, to je bil moj prvi doživljaj z volkovi: ;*>zneje sem imel pač se do5tikrat opravka s temi krvoločnimi gozdnimi tjitrvaji. a nikoii več v tako nenavadnih in razburljiv,h okoliščinah ko takrat. Saj takrat na kak<» srečanje z volkovi sploh nisem niti računal, kako neki? Saj sem hotel ustrelit; samo par zajčkov, da bi eno ali drugo svojih sarajevskih prijateljic razveselil za Božič. Ker pa so v okolici Sarajeva zajci bolj redko p;sejani «tam je več lovcev nego zajcev«, sem moral ta svoj lovski p^hija zaradi sigurnosti pomakroti kam dalje venkaj. Pa sem se spom-i nil. da me je prijatelj Mehaga že večkrat vabil na svoj t arda k tam p^d Romanjo planino, kjer da je sajcev kakor kobilic. Pa dobregi i p>a je tudi imel Mehaga. slovečo psico B.ro. Bila že ni bila več inla- ! ia in je bila tudi slepa na eno oko i - majhen spomin od divjega mac- j I £a, — ampak še vedno ti je. bra- I e. jamčila, da ne pojdeš domov irazrum nahrbtnikom, če si znal ie .!: n i i -, *» r' U.-s: n „i. i. i'!.tI <.iih. Ani »»r l-.-tt i:ur-i| i, I •■ i u Ur^tn« t» 'Prvi nov N;iJ><-H, Or n ,v» ................—............■milili^ 5 dni na oceanu DO CHERBOURGA - 6 DNI DO BREMENA Potujte v in iz JUGOSLAVIJE NA NOVIH. OGROMNIH EKSPRESNIH PARNIK1H B3CEA4EN-EUCCP4 Tudi redna tedenska udplutja na slavni skupini kabinskth parnikov. PRIPRAVNA IN DIREKTNA ZVEZA Z VSEMI DELI EVROPE j«,v-ratnib • . s.;'SMiV:."- liiiOAi)\VA \ iiiiiwiiLS^MiitfRr \5 iobre štiri ure hoda čard^ika. Kako prijetna ježa je tja čez va-'.ovite podromanjske senožeti in le--ia.ve t In še tako lepega dne povrh: ' 3iIo je takrat prav tak3 blago prt d->ožično vreme ko letos: topli soln-i ni dnevi, v časi malo dežja, mra-nič. cclo Romanja planina je bi- i 'a še brez snega. Pomladansko vre- j me. S kobilo, ki jo je jahal Me hag:., e hodilo tudi dveletno žrebe. krasna živalca, ki jo je bilo veselje gle dati. — Mehaga. sem rekel o'o priliki, •co je mladi konj stal pred nama rii griča in je bila to čudovito le-\»a slika: črn žrebe^- v rdeči luči ve-l-erae zarje. Mehaga. živ bil.! \rapiča moraš prodati meni! — O tem se bo dalo govoriti. — i 3 odvrnil Mehaga in spodbol ko- ; >ilo. A iz njegovega glasu sem sipo- , nal. da se o tem ne bo dalo z njun I P:L ie malomarno dejal Mehaga. —; tako vlekla proč od matere kobile in likoli govoriti i 130 Pa hudo deževalo, lahko J sproti trgala in žrla iz njega me j to še napravimo. J so. .. Nepopisno grozen je b.l po- g ONI PREKO OCEANA Njkrijt* In r.ajt>o*J ua<-^n> P«* i* fi«toy«nit M ujrsnuim •arnlkth: II.i. K»i: I KA.M E mar.: !K. ap «5 P M • «7 P M. i | PARIS 11. aprila; 2. maja. <5 P M '7 P M • j ^■]kr«Jtt put v triaanicl V <4kili j <9 v ii< irtiii! kal.im s vavrul rB lernl . ml ud Crl.il*: t — flj»<■» If: llkVDt ''»BCKtkt kuhllijt lirehiu o'.ikr c«d* V.r»4«.Jf» k*lv«(tkOti IMotlat^tttra« if «itt FRENCH LINE 1* »TATE »THIIT NIW YOHH. N. Y. i? marca: Mli.tir! .' Cherftoiiri OltvruuMl. i'liri t>.-ufK, iiamt'urjr O^.irjjt- W J«llttl|to«. Oil i b Ji*. Bl Ptltr Ji V,.nrtm.*m. B..u Kt:. Mer. K«»l- terdain 2. aprila: It. t*!., H. »j j » t ■ ri llalJlri. i '»uTimurit Hmiimrv m> n 3. aprila: rh*!l> uri:. |:r»*u««ii 4. aprila: * Si .J. - I . Chr-rt-OUt K K irl«' Ji', f- j-t-m, lir- .ur-rt Ww Aawter.Uin. 1. i: g lie .r M-r. lioic (dMna^ 5. a^.i.a: knhrta. r-.tjl " r M-r. 4*.-lltr- IlUlHtmUO", N|»|l: ' 1. .imM| Iniriii«, \ "tu rt«i. h . l-rt-trcn V Tf»« 11, aprila: r.rt*. il.nrf lli-mTi. . < 'in rhotirg 1' »mlatit!, i "lir r»«mrg Artw^tKii l:ri-!T]-ri. C^rrlrfHiri I :r«-tii«-t 12 aprtia: M ,! ta n,rf!.,,„r| M. L i't'rr»."iirit. H .iml"irg 5 luiliut;. '•!,.-rt«.tf * J . n p r 11 a : llr-tim,,* Chr»rl">f>urj. IMiriher« 16. aprila . ............ li..r»ili K. «'h»-rt,. >ir*. I'r»>- TVIt 17 aprila: »*t:r-r imurg. l!n>nirn 18. apr.la: i V -If Kron«*. It:.vr« t »lym|»io. CiteriM-iirs l_ipi.i»'J. i'lir-riHiuig. AntwfrpMi 19 apri'a: VI. I »v 11, i*li*-rt«>'.irg. llaml'iirK * »f>tr- <;r.inii», .v.ii-.li, lirrtovu 21 aprila: I:-rt-f.i;,ir!:i. Cix-rtioii'i M m In i -g, l'h.rliur» Wanhliigr n. i'h-rlMii,' g. t:r»> TYlr1 J i 24. aprila : l>r;ln. «ur Mcr, I'.f-m-r ?? aprila; M , tr .-t,.-, r*h, rt-'-nrg Kiir"|i«. Chr-rlHiiircr. Hr-men Sutf'iiiliim JS'iUl'igii«1 dur .Vi»*r. Hot-t» .1 1*11 \V»-T'-rrilarnl. Cli«*rJ.<-i»rg AnT«>riH-i 26 anri; a . MinnMobkfi. ft.-rt'.urg > .t'irnlrj. Trn _ 30 ap.'ila: M .M-Mfil:!, ni--|.o.irjr ]l.r*rt r.ulHn. i -)i»Tl»-'irjr H:tmt»i'i I l.-i,! i; i (.It, c vrtf.'C'g 11- :j : r- Tl C«^ LINE Nafcla Vožnja v Jugo-lavijo PriliO<3n.e odplut;«: VULCANIA 10 APRILA — 15. MAJA If). JUNIJA SATURNIA 2»J. APRILA — 30. MAJA 4. J I'LI J A SjS.jT irula In \ u|--.i m;i p -kM^a v-»-ji \ r.izl.ošjii. uil>jl>tii.»ti m i,-i- C ii- tt-r ti.ili r i. • j I •• •! ■>.. s u/Ui v r. -l| |H.. |» -Iitir- • ••!:** /:> tju i: IK Til J. \>4 b n«i\.,!*i i hm t- an.i'.i riti !;.traši! Pa je naložil še nekaj pa-iomov, obljubil pa je, da se nama tudi malc) odrinil vrata, da — A radi volkov, ali misliš, da n. j gled na te rane: iz stotin žil je žilic nevarnosti? To je pravcata volčja je vrela kri in bilo je, ko da bi v new, Mehaga! strahotnih votlinah mesa> mrgoleli v črno noc. jutri pridruži na lovu. Ob potoku sem na več krajih o-,lazil v blatu sveže odtise volčjih j Vseeno mi je bilo nerazumljivo, .šap. Sled je šla navzgor v nasi j zakaj je pustil konje zunaj. Cemu ->meri. ! je tu bila šupa? A taka je pač na- — Mehaga. kaj pa. če je tvoj čar- i ,-adla v Bosni. Leto in dan je živina lak dobil med tem nemiie goste, a.1 vedno zunaj pr>d milim nebom. Ir. — Ni več živine tam. sem dal vse i majo zato volkovi tam kaj lahko ♦dgnati dol v selo h kmetom. opravilo. In so ga imeli tudi tisto — A Bira. psica? | noč pri Meha se in e m čardaku.... — Je zaprta v čardaku Ne b.ij >e. efeiidum. Vseeno me je Bira skrbela, do-der nas ni pozdravilo njeno veselo lajanje Saj je že toliko lovskih' »ov poslalo žrtev volkov! M usta j-je^ je zadavil v^lk najboljšega isa na zaprtem, z visokim plotom klobiciči ostudnih rdečih črvov. Ubo.nl žrebček se ni mogel več jbdržati na nogah; hot^?l je nazaj k materi, a se je cez par korako/ |e svetilo iz tardaka rdeče venkaj j jd slabosti sjx^t zrušil na tla. M.i.'i Antožia je v na4ednjem času zopet v .-Jtrbeh stresala glavo j- uLm Jt- bil čudno miren in resen v teh. dnevih Nič več ni uganjal ti •r ne:-ian08ti in mater je vedno naziva! mati. ne pa po njenem krst om Imenu Njfftn katar ni mogel biti kriv tega. ker ga je že davn< 1/SecU Fant Saj pa je s t. do, ' — ga je vpraiala polna skrbi. — Na ,oet jMcnmo&t je. kako zelo si se izpremenil. Sedaj si postal naen l r» flhri^ljiv in obtairen — tudi mater me imenuješ Anton .>e je p risa hi k stan. šaljivi navadi govorice, a ta se mu n i ic več posrečila Ma ji ti si ned .sledna. Sedaj ko imam namen popraviti vse. t /jfppt ta stvar ne u«raja. Enkrat mora človek vendar postati pameten 'i o ml mi neprestano pridig ovala A tafco naenkrat Antoai — Ne morem pomagati, meni je narav .n skrivno*:a&ko dober si postal Vedno Učiš doma. Tukaj ni vs-% redu, KArl Aitii -ff je pozorno motri Antona. Tudi njemu ni ušlo izpre-mvnjeno obnašanje sina. vendar pa je mislil, da je našel pojasnilo a* to — Pus 1 retKlar. maU Če povešajo mladi ljudje glave brez poseb re«a razlika, Je najU le eno pojasnilo Fant nas bo pač v kratkem pre meHl s kalto zaroko! *M i Dalje prihodnjih.) »bdanem dvorišču. Nočilo se je že, ko smo dospeli na čardak. Mehagin čardak. koča. kjer je čez poletje prebival z dru-! dno, je stal na samem, tik pod go-v zavetju gruče ogromnih sta-■ rih jelk in z lepim razgledom po po dolini. Malo nižje je stal še e:i :ardak, last drugega Turčina, ki je | ia cas v šumi pripravljal les za noro ovčjo stajo. On je bil tudi po-! sodil Mehagi konja za mene. Njegov priklenjeni veh k pes ovčar pa i m je renče pokazal svoje strašno ! :cixrvje, ko sem prihajal mimo. Po večerji sva z Meh ago še dol-| £0 kramljala pri ognju, pušeč hi ! rebajoc črno kavo. Zunaj se je p? .lapravljala viharna in deževna aoč; pri tem tako spremenljivem .remenu nič čudnega. Zato je bii jutri lahko spet najlepši dan in lov .•seeno dober. A spomni sem se čez čas. da sta icmja še vedno zunaj pod čarda-kom, v samo navadni ograji brez strehe in vsega, kamor ju je bil pri prihodu spravil Mehaga. Kobilo z žrelbetom namreč, saj svojega konja je sosed spet vzel. — Ali bi ne bilo bolje spraviU ko-ija v šupo? — sem opzsmnil Me-hago. — Saj je prazna, kakor sem videl. — Ni še zima in vajena sta tako, | — Bilo je okoli enajste ure. Me-liaga je že krepko smrčal hi tudi mene je že objemal spanec, ko je psicar Bira naenkrat postala nemima: vohala je proti vratom, par krat čudno žalostno zacvilila hi sena to plaho stisnila nazaj v svoj kot. Posluhnem: zunaj žvižga veter, šumijo jelke. — nič drugega. A hip zatem za bobni pod čardakom kakor votei udar konjskih kopat in istočasno ko da se nekaj težko vleče po zemlji ... istočasno pa je že začel strahovito lajata sosedov pes. Zdaj se je razlegnil tam tudi strel, ostri, tanki pok samokresa. In ob enem sem slišal soseda nekaj vpiU. — Mehaga!: — sem potrese 1 tovariša, ki je trdno spal. — Vstani: Sosed kliče. Nekaj se je "je zgodilo.... Mehaga se je trudom a vzdignil, /zei goreče poleno in stopil vgn )rea čardak. Jaz takoj za njim, z aabito puško trocevko. Zunaj se pri svitu Mehagine pla- — Mehaga, sem rekel. — dovoli. da ga ustrelim. Kaj bi se /al mučila. A on mi je ubranil, češ, ruord.. ja poškodbe le mso tako hude kot zgledajo in bi se morda še dahj tako pozdraviti s siratko. Nikar prenagliti, treba to preje videti p.>-inevi, se" jc tolaži! mož. No. meni je prišla v tem druv... .msel. Slišal se bil od starih lovcev, da volkovi radi ponovijo svoj napad, čc jim je prvikrut kak > spodletel ali pa jih kaj preplašilo. Pa sem sklenil ostati zunaj na pre-ii. Zato tudi nisem pustil Mehagi spraviti kobilo v šupo. Ne. naj volkovi najdejo spet vse tako. kakor so >ili zapustili. Jaz jim že posvetim! Kobila tu.di ni bila nič poškodovana: ona se je bila s kopiti ubra aila napadalcec. a kri, ki jo je o-škropila, to je cila kri njenega u-oogega deteta. . In tako sta se Mehaga in sosc^ spet odpravila v svoj brlog, sosect j e na mojo željo zdaj vzel tudi psa noter v kočo, da ne bi s svojim lajanjem spet pregnal volkov, jaz sem se pa postavil na stražo. Sprva tam na vogalu čardaka v bližini kobile; a čez cas sem sei rekel da se volkovi kobile več ne bodo lotili, pač pa se povrnili k žrebetu. ki pa je ležalo tako daleč, da od tukaj do tja nisem mogel videt: menice nudil mojim očem tale i Saj je bila tema ko v rogu. Vseka-prizor: Tam v ograji ob čardaku je i kor sem se moral skriti kje prav ned podrtimi rantami stala kobi- i blizu žrebe ta, a kako? Tedaj sem se a, po prsih in tokih vsa krvava, ( domislil da sem bil videl nedaleč žrebček pa.... žrebček je ležal ka- tam sanke, majhne sanke z nizko kih dvajset korakov proč na zem- streho, kakor jih imajo ibosanski lji. Ležal po strani a zdaj izkušal pastirji za zavetje in po potrebi za vstati. In ko se je ubogi konjiček i prenočišče. Pa sem pomaknil te slednjič nekako postavil na noge. | sanke bliže k žrebetu, zlezel noter tedaj so se šele pokazale njegove i in tako ležeč na trebuhu, napeto vane, njegova strašno razmesarje ; puško pred seboj, čakal na volk o -na stegna. i ve. Tedaj mi je bilo tu takoj jasno, j Žrebček je ležal nepremično, s Lila sta ga dva volka pograbila od ! sati je bilo samo njegovo težko, zadaj, vsak za eno stegno, in ga bolno hropenje.... Sicer vse tiho ra- OSEBNO VODENI Velikonočni Izlet v JUGOSLAVIJO Preživite vesele velikonočne praznike v vaši domovini. WHITE STAR LINE je priredila velik izlet, ki ga bo v vodii Mr. A. H. Fiula. V domovino boste dospeli pred cvetno nedeljo. • Po najkrajši morski poti preko Cherbourga na največjem parniku sveta MAJESTIC iz New York 4. apriia Tukaj je izredna prilika za udobno potovanje na hitrem ogromnem parniku z Izvedenim zastopnikom naše družbe, ki se bo brigal za vašo udobnost. VELIK POMLADNI IZLET K JUGOSLOVANSKI RAZSTAVI V PRAGI Drugi velik WHITE STAR LINE osebno vodeni izlet jf bil prirejen za priljubljeni O L Y M P I C iz New Yorka 9. maja • Potovanje po najkrajši mors*ki poti preko Cherbourga vam omogoča, da dospete domov v manj kot enem tednu. WHITE STAR LINE ekspresni parniki odplujejo vsak teden. Kamorkoli ste namenjeni, je pripravna vožnja. j BREZPLAČNO j Pišite po NAŠO krasno ilustrirano zemljepisno knjižico. \ Za vse podrobnosti vprašajte kateregakoli naših a-gentov ali WHITE STAR LINE INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMPANY No. 1 Broadway New York City ze:i rahlega šumenja dežja in noč vsenaokoli, črna. neprodirna noč. A v meni je vrela kri, v meni je bila atrašna besnost. Satanska drhal. sem klel v svojem srcu. grdi. podli tolovaji, Ko bi vsaj pošteno morili.... Ampak tako hudobno pohabiti takšno lepo stvarco! In mo- je oil so kakor noži prebadale temo. iskaje tistih zeleno svetlikajo-čih se volčjih zenic, a so se menda same svetile zelena. Prežal sem na volkove, a bil sem kakor volk tako krvoločen. (Konec prihodnji«*.) im Kretanje Parnikov — Shipping N«wi —