^MMMMMMHHIMft BfttrvCSKfll «to««« 1 I«fjW2>i»3 zastopniških mandatov in ogromno hrvatsko int slovensko večino so postavili pred zaprta vrata svojih kabinetov, kjer Pašič in Pribičevič kujeta naklepe, kako bi se dalo še naprej vladati brez narodovega odo renja. Ideja vladinovcev je Velika Srbija, srbski kmetski in delavski naro i pa kaže pod današnjim režimom ravno tako malo zadovoljnosti kot slovenski in hrvatski. To leto je bilo za vso povprek prav dobra šola. Vsi občutimo ne vzdržnost današnjega položaja, naša kultura in naše socijalne težnre ne trpijo vladnih metod iz sta-reSrbske Obrenovičeve dobe, ne trpimo, da se peščica špekulantov naziva „narod in država", nas pa smatra, za brezpravno rajo! Ce se že vladinovci tepejo in kregajo za moč in oblast, zahtevamo tud ini svoje orožje — postavite volilu« skrinjice in krogljice nam dajte! Zaklad na otoku. I» angleškega prevedel Faulus. (Dalje.) Precej utrjen mornar sem že si -ce* bil, in vajen nemirnih ladijskifi flesk, ampak takega guganja in valjanja pa le nisem mogel prenesti, posebno še ne na prazen želodec. Morebiti je to vplivalo na mene , morebiti otožna enoličnost otoka ter njegovo divje skalovje, morebiti tudi Fotlo grmenjo valov, ki so se lomili nekje od strmem obrežji — skratka, «Setudi je solnce sijalo jasno in toplo, in četudi so najraznovrstnejši in nad vse zanimivi morski ptiči kričali krog ladje in lovili iz morja ostanke jedil, in bi si Človek po takem dolgem potovanju preko neizmernega morja pravzaprav moral poželeti, da pride zopet na suho — kljub vsemu temu mi je srce zlezlo v škornje, kakor pravijo, in od takrat sem iz dna duše sovražil otok in njegov zaklad. Dolgočasno delo nas je čakalo še tisto jutro. Vetra ni bilo nobenega — morali smo spustiti čolne v morje — privezati nanje jadrnico in moštvo jo je moralo z veslanjem potegniti skozi ožino v varni zaliv med otočičem ko-stenjaka in glavnim otokom. Stopil sem v enega izmed čolnov, čeravno nisem imel v njem ničesar o-i praviti. Vročina je pripekala in ljudje so grozeče mrmrali pri svojem truda-polnem delu. Anderson je poveljeval r v mojem čolnu in namesto da bi bil skrbel za ubogljivost in red med mo-! štvom, je gordnjal glasneje nego vsi drugI. „Naj še bo!" je dejal in zaklel — „saj ni za vedno!" Te besede so bile za nas jako slabo znamenje. Dosedaj je moštvo vsaj še radevo^no in pridno opravljalo vse svoje posle, čim bliže pa so prišli za j kladu, tem huje jim je stopala upor -nost v glavo. Dolgi Jchn je ves čas stal pri krmarju in vodil prevažanje. Poznal je ožino med otokoma, kakor svojo dlan in zares jo varno sprav il jadrnico na mesto, ki ga ]e sidro zaznamovalo kot najpripravnejše za sidrišče, krog četrt mil e oddaljeno od otoka kostenja-kovega in ravno toliko od glavnega o-toka. Skozi prozorno vodo sem gledal na morsko dno, z drobnim peskom je bilo pokrito« Sidro jo pljusknilo v vo- silo vrgli na razne špekulacije. Tuji in naši profltarji se prav dobro poznajo, državne nabave se vedno vršijo med dobrimi znanci in mast i prof iti drčijo v nikdar pol;e žepe. Sedaj ravno je Pašič na, tem, da prav dobro obskrbi svojega sina. Fran cozi bi se radi iznebili starega, nerabnega orožja in drugega vojnega iuaterijala, zato so se pa obrnili na švo.e stare beograjske znance, da se v državi SHS ustanovi konzorcij, ki bo oskrboval naše vojaštvo. Stvar so vzeli pravi ljudje v roku: Pašičev sin Rade, mir/ister na razpoloženju Veli-zar Jankovič in še drugi „veiezasiuž-ni" veljaki na.še države. Dobre špekulacije gredo vedno na škodo države in na breme davkoplačevalcev in tako tudi ta. Konzorciju, ki nosi lepo ime „Om-nium Serbe" — to je „vse srJasko", bo morala dati država zemljišča zastonj, 60% popusta po železnicah in prost u-voz in izvoz. Stvar je že gotova. Blizu Kraljeva ob reki Ibri se zgradi ve lika labrika in ministrski svet je že izdal — svoje dovoljenje, Pašičevo društvo hoče prof it in s tem mirna Bosna, če bodo davkoplačevalci še tako stokali in trpeli. Parlament pri tem nima besede, to pa zato, ker se za lužnim ljudem kot so Pa šičr in Jankovič ne sme odbiti prolit in ker smo v — parlamentarni državi. Politika, ki nekaj nese* Visok« politiki, naše države, Id; izhajajo iz visokih beograjskih rodbin so že od nekdaj samo za koristno politiko, seveda ne za tako, ki bi koristila narodu temveč za ono drugo, ki polni prav hitro in uspešno lastne že-po. Srbski kmetski in delavski narod je po preobratu našel doma porušena domov/a in opustošena polja, poetiki so si pa znali tudi na Krfu, v Franciji in vsepovsod, koder so hodili, pridobiti dosti denarja v najboljši valuti- Pašič n. pr. ima danes svojih dvesto milijonov dinarjev in na vseh u-ličnih vogalih po Beogradu velike hiše, med bogatine se štejejo tudi druge visoke politične osebnosti in tako vidimo, da je bil vojni čas za narod grozno trpljenje, za visoke politične glave pa dober prolit. Nastala je velika, plodovita Jugoslavija in profitarsko polje za to gospodo se je zelo povečalo. Eni so šli kot konzuli v zemljo „zdrave valute", kjer so s svojo službo združili; dobro trgovino, drugi pa so se doma s vso Pri volitvah v cenilne komisije za dohodninski davek dne 25. septembra i Slovenska ljudska stranka sijajno zmagala v veČini okrajev na Slovenskem Stajerju, Udeležba sicer nikjer : ni bila posebno veiika, a naši možje i m žene so prišli iz najbolj oddalienih krajev, da oddajo svoje glasove stranki in možem, do katerih imajo zaupan ie. Kakor pri vseh volitvah, tako so tudi tekrat nastopilo proti naši Slov. '.udski stranki vse mogoče stranke, V sodnem okraju Maribor-okolica so n. pr. proti nam nastopile te-le liste : Samootcjna, socialdemokraška in tr -govsko-gostilničarska. A nad vsemi te mi je naša kljub silnemu naporu nasprotnikov sijajno z veliko večino zmagala. Dobili smo absolutno večino 62 glasov nad vsemi strankami. Naši volilci in volilke so držale strogo disciplino. Ze zjutraj pred 7. uro je bil hodnik pred voliščem zaseden od naših volilcev, ki so .prišli nekateri peš po 4—5 ur daleč. Enaka poročila do- ! Um zn iaga pri mli- Ivah ce niins komislie. bivamo iz drugih okrajev. Slava zavednosti vrlih našincev! Vlada bo poleg izvoljenih članov imenovala v komisije po vseh okrajih še polovico neizvoljenih članov- Ko bodo komisije tako sestavljene, se bo začelo delo, Dolž ,ost in naloga teb komisij bo, da strogo pravično in nepristranski preiskujejo, komu se glede predpisovanja dohodnine godi krivic^ in komur ne. Naši ljudje, ki se jim godi krivica, naj pošljejo enemu izmed izvoljenih članov podatke, da bo dotič* ni lahko branil pri komisiji pravice posameznih davkoplačevalcev. V te*n oziru bo Slovenska ljudska stranka šla našim ljudem na roko na ta na -čin, da bo po vseh okrajih na. sedeža sodnega okraja skušala dobiti zanesljivega zaupnika, ki bo zbiral vse te pritožbe naših davkoplačevalcev in jih izročil članu cenilne komisije. Slovenska ljudska stranka je vesela te nove zmage, osobito radi tega, ker naše ljudstvo s tem samo javno oriznava, da je edino naša stranka tista, ki gre prizadetim nesebično povsod na pomoč. Kakor naša stranka pošteno brani vaše koristi, tako ji stojte vi možje tudi povsod in vselej zvesto ob strani. «V ^¿f* «S [mei Zieza. Kmetske zveze s katoliškim pro -gramom, kakor ga ima naša Slovenska kmetska zveza, so organizirano tudi po drugih državah: v Belgiii, v Nemčiji* Avstriji, Oehoslovaški, Itali-M, na Francoskem itd. In zelo močne Kmetsko zveze so to! Bavarska"katoliška Kmetska zveza šteje nad 170000 članov, Kmetske zveze v Avstriji skupno tudi blizu toliko, francoska Kmetska zveza nad 1 milijon. Za člane naše Slovenske kmetsk9 zveze je ?elo važno, da vejo, da niso sami, ampak da se za kmetske korisu na krščanskem programu bori tisočo in tisoče kat. kmetov v drugih drža -vah. Zato si bomo v prihodnjih štev „Gospodarja" ogledali, kako so organizirane Kmetske zveze po drugod., — Začnemo z Bavarsko. Ogromna večina bavarskih kme -iOV je organiziranih v katoliški ..¡Jamarski kmefski zvezi", ki šteje nul — 170.000 članov prva Kmetska zveza na Bavarskem je bila ustanovljena 1. i893. Kmalu jih je sledilo še šest. L, 1398 se je vseh sedem okrožnih Kmet-skih zvez združilo v osrednjo Kmetsko zvezo, ki se jo pod vodstvom znanega dr. Heima razvila v sijajno organizacijo. Razpredena je po vseh ka- i tmj** do in cele jate ptičev so so pri tem ne navadnem glasu kričavo dvignile ter so krožile nad gozdovjem, pa kmalu so zopet posedle po drevju in nanovo je zavladal mir nad otokom. Naše pristanišče je bilo od vseh strani naozko obdano od bregov. — i Drevje je segalo prav doli do morja, j obal je bila nizka in lahko dostopna, in se je na zapad dvigala proti gri -| čevju. Dvoje potočičev, ali bolje roče-j no: dvoje močvirnih jarkov se je ste- i kalo v zaliv in rastlinstvo ob njih je | kazalo sumljivo, strupeno bujnost. Niti sapica se ni genila v ozračju, mrtva tišina je ležala nad otokom ln nad morjem, le valovi so daleč ne- i kje grmeli ob skale. Po noči jih je še dvignil veter in šele danes st, se invalid do otoka. Duh kakor po gnilem listju in trhlih štorih je visel nad pristaniščem. Zdravnik je vohal in vlekel zrak skozi nosnice, kakor člo?ek, ki preiskuje pokvarjeno jajce. „Nisem izkušen v iskanju zakla -dov", je dejal, „ampak svojo lasuljo stavim, da je tu-le mrzlica doma!" V čolnih se je moštvo obnašalo — I sumljivo Naravnost proseče na so se ! vedli, ko so se vrnili na lad o. Pole-žavuli so po krovu, godrnjali so in mrmrali. Vsako najmanjše povelje so spre.;eli z jeznimi, temnimi pogledi in ga nevoljno in malomar.io izvršili« Celo kar je bilo poštenih mož, se je zdelo, da so podlegli slabemu zgledu, kajti ne enega ni bilo na krovu, ki bi bil posvaril tovariše. Upor je visel nad našimi glavami, kakor grozeč črn oblak, ki nosil nevihto —-- Bližajoče se nevarnosti na n,smo videli samo mi spodaj v kabini. Dolgi John je bil z vsemi močmi na delu , hodil je in šepal od gruče do gruče , dajal povsod dobre nasvete in kazal dober zgled, da ga boljšega d1 mogel-Samega sebe je prekašal v utjudnosti in ubogljivosti, ves prijazen Je bil, za vsakega je imel dober smehl. aj. Ce je prišlo kako povelje, koj je bil John na svoji bergli z najpostrežljivejšlm „Da, da, gospod!", kar ga ;e bilo mogoče slišati. In če n! bilo drugega posla . jo zakrožil eno veselo resom rs}»a» po Aogčrarm. V mine '■•glas« primer« ^«iMeprt» p*fc!amacij« m pr«?<«. —»-. C-ffiv le&KSllE. w»Si tottrn te « 4a.wM.nvn!waCTaaiiain 39. list umm M mM M mm® 29. septembra 1 &81.. tolikih delih. Bavarske. Program in delo. Bavarska kmetska zveza ima na men, (ia kmetski stan ohrani krščanskega, domoljubnega in gospodarsko -močnega. S svojega krščanskega temelja presoja Bavarska kmetska zveza vsak zakon, ali se ujema s krščanskimi na-fteli ali ne; s krščanskega stališča odtočno zahteva, da se ohranijo verske občinske šole. Za kmetijstvo zahteva izdatno državno pomoč. Zemljiški davek si naj zmanjša., Kmetski pridelki se naj dobavljajo državnim zavodom naravnost. Vmesna kupčija se naj izloči. izgradi se naj kmeti,.sko zavarovanje. Z izdatki za vojaštvo se naj žtedi. Kmetska posest se ne sme spreminjati v veleposestva. Ravnotako se mora zabraniti razkosavanje kmetij. .Varstvena carina za kmetijske pride 1-lezni se naj da kmetom odškodnina iz državne blagajne. Toda Bavarska Kmetska zveza ne pri&kuje vse pomoči le od države — ampak povdarja ravno tako močno tudi samopomoč, posebno potom zadružništva. Zadružno samopomoč je prav izborno izvedla. Njena Zadružna zveza v Regensburgu ie imela 1. 191(5-17 nad 300 uradnikov, nad 50 skladišč, in nad 1 milijardo mark prometa. Dobavljala je vse važnejše kmetijske potrebščine: gnoj, stroje, semena, krmo itd. Ustanovila je štiri zimske kmetijske šole, kmetijske nadaljevalne tečaje, štiri gospodinjske šole. Svoje čla-ro poSpira z brezplačnim pravnim zastopstvom, s posredovanjem služb, z nasveti. Med vojsko je ustanovila voj-no-gospodarski oddelek, ki je dajal pojasnila v vseh ^vprašanjih vojnega gospodarstva, ~"zadevajočih kmetijstva Organizacija. Bavarska Kmetska zveza sestoji iz sedmih okrožnih Kmetskih zvez, ¿i so v svojih" krajevnih! zadevah samostojne, za skupne naloge pa nastopajo združeno. Podrobna organizacija je izvedena tako: Člani ene vasi ali občine borijo krajevno podružnico, ki jo vodi krajevni načelnik. Podružnice sodnega okraja so združene v okrai-e organizacije z okrajnim načelnikom. Vse okrajne organizacije skupaj tvorijo okrožno Kmetsko zvezo. Vsako izmed sedmerih okrožij vodi odbor, sestoj eč vr načelnika in dveh podnačel-nikov, dveh tajnikov in blagajnika. Občni zbor okrožja jih voli a* 3 leta. ,V. važnih zadevah stoji odboru ob stra ni širši odbor, sestoječ iz vseh okrajnih načelnikov- Zvezne posle vodi načelnik in po njegovem navodilu okrožni tajnik. Sedem okrožnih Kmetskih zvez je združenih v deželno Bavarsko Kmetsko zvezo. Načelstvo (imenovano deželni odbor) sestoji iz sedmih okrožnih načelnikov, njih namestnikov in prvih okrožnih tajnikov. Predsednik -'p želne Kmetske zveze je eden izmed 7 okrožnih načelnikov, vsako leto drug. Zvezna posle vodijo ravnatelji. Vsako okrožje ima svoje posebno tajništvo, v Regensburgu pa ]e osrednje tajništvo celokupne Kmetske zveze. Celotna organizacija ima dve centrali ali središči: Prva vodi organi-zaoijo in agitacijo, daje pojasnila v pravnih in zavarovalnih zadevah, — sicrbi za pouk s predavanji in kniiži-cami. Druga, „Osrednja gospodarska zadruga" (po naše: Gospodarska, oz. Zadružna zveza), je poslovna centrala za skupen nakup in prodajo. C . ganizacija Bavarske Kmetske zvezs je vzor, po katerem so izvedle svo:o organizacijo Kmetske zveze na ¡Tirolskem. Gornje- in posebno lepo na Nižje-Avstrijskem. Politični ogled. Kraljevina SHS. Na*kralj Aleksander se še vedno zdravi na Francoskem, kamor se odpravlja tudi n^š ministrski predsednik, da ¡sporoči kralju, kako je kaj v naši kralje -vini. Sedaj prav;jo, da so bo vrnil A-leksandcr nekako v sredini mesca oktobra in potem bo sklican parlament* Poleg ministrskega sveta zborujeta v Beogradu zakonodajni odbor in finančni odsek, ki proučuje od raznih mi -nistrov predloženi državni preračun. Ob albanski meji so doigravajo dan na dan spopadi med našimi četami in albanskimi. Albanci so odposlali proti naši moji 3500 mož, ki so ¿uui potisnili nazaj naše obmejne predstraža < Upamo, da bo naše vojaštvo storilo' svojo dolžnost napram roparskim Albancem, ki neprestano vznemirjajo na še obmejne kraje, M a a" ž a r s k a. Madžari vedno še niso izpraznili Zapadne Ogrske , •vatero bi morali po mirovni pogodbi odstopiti Avstrijcem. Antanta in Ce -hoslovaška pritiskate Madžare na od-fc-top, a ti se zvijajo in imajo vedno nove vzroke, da se drže v ozemlju, ki pripada Avstriji. Na C e h o s 1 o v a š k e m so dobili novo vlado. Turki so Grke zopet tako ni, klestili, da so ti v divjem pobegu pred turškimi četami, ki zasledujejo grške zajce. „Oobriita44 sedanje vlade» To M jim dišalo !i Pa&ič-Fjribiče-vičeva vladna kompanija tudi ve, da mora prej ali siliej priti do novih volitev in je radi tega v velikih skrbeh. Najrajši bi za vsakega volillca najela po enega policaja, pandurja ali don-skega kozaka in Wranglovega oficirja, da bi volilčevo roko potisnil v pravo volilno škninjico. Ker pa to le no gre, skuša uveljaviti prav posebno nazadnjaški volilnfi zakon — to je sta-rosrbski, ki „guta" ali ipožira manjšine, To gre pa takole: Stranka, ki dobi največ glasov, bi nad imela kar dve tretini vseh mandatov, ki odpadejo m skupno število glasov v iceli državi. Za današnji propadajoči režim bi bil to lep izhod iz velike zagate. Zato se že sedaj na vse kripljjei prizadevajo, da razpre de jo radikalno stranko po celi državi. Oe bo vlada, skušala postaviti ta nazadnjaški volilni zakon, se lahko pripravi na hud in odločen odpor na Hrvatskem in v Sloveniji. Kaj že imamo od centralizma. E-nak zakon in enotne postave so nam obetali in mogoče so se tedaj 5e našli naivneži, ki so mislili, da gre tp tako čez noč. Danes jih ne bo več, kar sa postav tiče, je ostalo vse pri starem. Slovenija in Dalmacija imata še vedno avstrijsko zakonodajo, HrvaŠka, Slavonija z Vojvodino ogrsko, Srbija svojo in Crnagora zopet svojo, vsi pit, povrh še ustavo in razne izjemne zakone, ki rastejo, ko gobe po dežju. O ustavnih določilih se sodniki in policaji prerekajo med seboj, ali je to in ono ustavno ali ni, izjemne zakone pa itak vsak drugače razlaga in veljajo tudi samo za tiste, ki ne pripadajo vladnim strankam. Te se pritiska po vseh mogočih postavah, radikal)., policajdemokrati s svojimi priveski p!t> vživajo res pravo svobodo, ker so postali edini narodnjaki in državotvorci, doč>m je vse drugo „separatist" ali ce lo protidržavni element. Ze zopet pripravljajo nekaj za davkoplačevalce! Naš parlament je že presneto dolgo na počitnicah. Sedaj se govori, da mislijo zbornico sklical tako enkrat krog 20. oktobra. Prvič, ko se zopet sestanejo naši poslanci, bodo sklepate o povišanju poslanskih dnevnic, ker je baje v Beogradu velika draginja in je več poslancev vložilo na predsedstvo zbornice prošnjo o zvišanju poslanskih dnevnic. Dnevnice nameravajo zvišati tako-le: od 120 do 150 dinarjev ali 600 K dnevno. O-ni poslanci pai, ki so člani zakonodajnega odbora pa bodo poleg poslanskih, dnevnic dobivali še 50 dinarjev dnevno, torej" 200 dinarjev ali 800 K. Kako bodo že itak preobloženi davkoplače-| valci zmogli to novo breme, je pa dru | go vprašanje. Volilci pa si naj za-i pomnijo, da se bodo zvišale poslan-! cem dnevnice pod samostojno vlado, ki se bori za žepno pravdo slabostoj-nih poslancev* Iz jugoslovan. kasarne. Kaj vse zna marib. vojaštvo'/» Med oficirji mariborske garnizije se je razpasla čudna razvada, da ne pozna.", ali nočejo poznatii dragocenosti vino-gradnih nasadov- Baš v času, ko je grozdje mehčalo in sedaj, ko jo trga-lev, so začeli prirejati dnevne in nočno vaje po vinogradih s celimi strojnimi oddelki in celo konji. Vojaštvo mariborskega pešpolka št.'45 le 23. t. m. naskočilo vzorno obdelan vinograd , g. Korberja v Lajtersbergu. Škodo je cenila cenilna komisija nad 5000 K. Kot g. Korberju je vojaštvo poškodovalo še vinograde: mariborskega g. Leyrerja v Košaku, g, Kokožineka v, Lajtersbergu, gospe vdovice Baumana v Počehovi i,n samostojnega Robiča v Pekrah pri Limbušu. Smo že večkrat svarili mariborsko vojaško oblast, da ne sme prirejati vojaških vaj po vinogradih, a vse zamanj. Zadevo uposto-šenja vinogradov od strani vojaštva že imajo v rokah naši poslanci4 Poslanci Slov. ljudske stranke so vložili na beograjsko vlado odločen protest proti temu, da irna vojaštvo sedaj pred trgatvijo vaje po vinogradih. V mariborski okolici so vojaki napravili ogromno škodo. Naši poslanci zahtevajo, da se krivci pošteno kaznujejo, škoda pa prizadetim do cela povrne. Naši vojaški nabori so prinesli občinam novo centralistično darilo, da namreč pri naborih ne služijo več vojaki za pisarje, ampak da se za ta posel najmejo civilisti, ki jih morajo občine plačati. Komu tu ne zavre kri v žilah? Toliko milijonov nas stane vojaštvo in vsakdo ve, da se nikjer ne pase tako lenoba, kakor pri vojakih; le glej jih pri delu, kako tratijo čas in naš denar. Zdai pa potrebujejo še civiliste za pisarje ? Župani so ogorčeni radi novih nepo> trebnih bremen, ki se nalagajo s tem občinam. Le tako naprej, gospodje de-mokratje, ljudstvo bo vsaj prej spoznalo pogubnost vašega centralizma ! Velik ljudski tabor za ves gornjegrajski okraj se vrši 16. Dkfolira ob 2. uri popoldne pri Sv. Frančišku v Gornji Savinjski dol rti. Govorijo: 0r. Korošec, poslanca Puše-njak, Kranjc in drugi. — Po zborovanju sestanek županov, občinskih odbornikov vseh Kmetskih zvez gornjegrajskega okraja. — 16. oktobra mora biti zbrana vsa gornjesavinjska dolina kreg našega voditelja dr. Korošcal i m i n ii m miimwi«iwi» Nail shodi. Naši shodi. Pri Sv. Emi se je vršil v nedeljo, dne 25. t. m. ob številni udeležbi lepo uspeli shod KZ oz. SLS. O gospodarsko-političnem s'.anju v naši državi je poročal urednik Golob. Zborovalci so izvajanjem govornika sledili z zanimanjem« Navzočih je I bilo tudi par Hrvaiov — radičevcev, j ki so se pa vedli mirno in dostojno. Med ljudstvom je opažati veliko mržn-jo napram Samostojni kmetijski stranki, ki ni izpolnila pred volitvami da-j nih obljub. Naša krščanska stvar pridobiva povsod na ugledu. —' Dne 29. septembra dopoldne se je vršil pri Sv. Lenartu v Slov. gor, dobro obiskan shod KZ. Poročal je g. poslanec Ivan Roškar, ki je podal zanimivo poročilo o s,da;njem političnem in gospodarskem položaju. Zborovalci so z zanimanjem sledili njegovimi izvajanjem. Splošna ljudska zahteva je, da sq čiinpreje napravi red v našem državnem gospodarstvu in da se stre sedanji centr'ii.stično-bfirokratični sistem. To pa je mogoče samo, z novimi volitva-« mi iu z revizijo ustave. Po shodu je bil izvoljen okrajni odbor župansko zvezo za sodni okraij Sv. Lenart. Predsednik je Valentin Klemenčič, posestnik in župan pri Sv. Trojici. Odborniki so: Anton Rop ml., župan v I.ormanju, Ivan Muršak, župan v Sp. ?roli ¡ni, Konrad Rep, župan v Par-inju, Vrbnjak Franc, župan v Ihovi, Kari Sumandl, gorent na Velki, Kari Aubl, župan pri Sv. Lenartu, Zupac Franc, župan v Gor, Ročici, Namestniki so: F. Vogrin, župan v Zgor. Vo ličinl, Kukcvec Ivan, župan v Smo-lincih, D\oršak Vinko, posestnik v Spori. Porčiču, Fanedl Henrik, posestnik v Partinju, Ljudevit Poljanec, pos. v Cogetincih, N. Urbanič, gerent na Sčavnici, Marijan Cezar, posestnik na Sladki gori in N, Mali, oskrbnik v Zgor. Cmureku. Tajnik: dr. Andr. Veble, odvetnik pri Sv. Lenartu, preglednik računov: Fran' Clupica, notnr pri Sv. Lenartu*1 V ' ivnici se vrši v nedeljo, dne 9. oktobra t. 1., po maši shod Kmetske zveze. Obenem se vrši ustanovit« panske zveze za rogaški okraj. Poročal bo nar. poslanec Vlad. Pušen-jak in drugi. Pridite v obilnem številu! Tedenske novice. Naš novi pokrajinski namestnik Iv. Hribar se je odpeljal za nekaj dni na posest bivšega avstrijskega nadvojvod« Friderika v Belje, kjer se bo udeležil velikega lova na jelene in divje merjasce. Dobrih 70 let ima naš kraljevi namestnik, pa še bo lovil jelene in merjasce. Veleposest v Belju je sedaj državna last in gospodari na njej kot a-pravitelj in direktor, ata vseh slovenskih socialdemokratov znani Anton Kristan. Po Sloveniji se je začela Širiti srbska radikalna stranka, v katero je prestopil kot prvi slovenski radikal g. kraljevi namestnik Ivan Hribar. Za kraljevim namestnikom pa so začeli kot pokorni hlapci smukati med radikale razni uradniki iu trgovci, ki so biili 6e pred par dnevi zagrizeni demokrati. Poiapljajočo ladjo 'zapustijo najprej podgane, potapljajočo demokratsko stranko že zapuščajo sedaj vsi oni, ki so,se je popuej držali, kot podgana zelne glave. Veliko se govori in piše, da se bodo spojili s srbskimi radikali naši samostojni, katerim že prede tudi presneto slaba. Naenkrat se bodo našli pod okriljem srbskih radikalov naši slovenski bratci: demokrati in samo stoj ni. Past samostojnežev Ii Samostojni poslanci prav pridno pošiljajo našim ¿ujjanstvom velike plakate, na katerih se "bere: „V boj za močno in neoitrh-njeno mariborsko samoupravno okro -žje"! Ta poziv je sestavljen tako zvito, da utegne prevarati marsikaterega našega župana. Samostojneži. bi pač radi izsilili od naših županov izjave za delitev Slovenije v dva dela, dve nameslništvi, eno bi imelo sedež »♦>» _ »• >a Vinska trgatev je v polnem teku. Zgoda1 so začeli letos vinogradniki o-birati žlahtno grozdje. Da ne morejo več čakati s trgatvijo, so največ krivi krščeni in nekrščeni ptiči. Posebno v mariborski okolici so tatvine v vino gradih nekaj čisto navadnega. Varuhi in orožniki polovijo vsak dan več aesetoric teh nepridipravov. Iz Kam-nice nam poročajo, da bo tam trgatev že po veČini ta teden končana. V strmih legah je grozdje že močno oveno-lo. Mošt ima 20—26% sladkorja, Večji vinogradniki letos grozdje sortirajo . Posebno izboren je muškat. Vreme je krasno noči prijetne. Po vinogradnih gričih doni veselo pevanje in ukanje-Vinska trgovina v Slovenskih goricah je kljub izborni letošnji kapljici mit-va. Fortugizca prodajajo po 12 da 20 K od preše. 'Za belo vino pa S« n» prave cene. Vinski trgovci so sklenili, kakor smo izvedeli z zanesljivega vira, bodo cene mošta določili po sladkornih stopnjah. Akoravno to ni povsem pravilno, ker se vino ne taksira po množini alkohola, ampak harmonični sestavi vseh njegovih delov, je vendar nekaj pravičnosti v tej nameri, ker kaže višina sladkorja na zrelost produkta in stem na izpolnjevanje vseh pogojev, ki se zahtevajo od dobre vihske kapljice. Cene mošta še niso določene! S prodajo in bratvo se naj nikdo ne prenagli. Portugizec se je baje kupova' no 14 — 16 K, druge rane vrste od 15—17 K. Te posamezne cene pa nisc merodajne, ker še trgovina ni 'posegla v kupčijo in še čaka na — kakovost blaga. Vino ne bo po ceni! V Ljutomeru so na zadnjem živinskem sejmu baje plačevali živino po 5—6 K za kg. Samo dobro rejena goved je prišla na 7 K. Posestniki bodo raje doma klali. Daleč smo že prišli. Vinski mošt na Hrvatskem, kjer imajo navado, da rano berejo, je kazal 14—16 stopinj sladkorja. To je znamenje, da še grozdje ni zrelo. Pri nas je kazal portugizec po dobljenih informacijah v pretečenern tednu 15—17% po klosterneuburški tehtnici. Žlahtnina 16-17%, šmarnica 14-17®/.- Čakajte z bratvo, v treh dneh dobi sedaj jagoda več sladkorja, kakor prej v celem tednu. ttianaM«»»»^»»^»»,—n—r lil II II III11""™"""* *■ Ha pomoč onim, ki so prizadeti po suši! Podružnica Kmetijske družba gri Sv. Marjeti niže Ptuja je poslala — Kmettski družbi za Slovenijo v. L>ub-^ani ta-le poziv: .Ker ni nikakega glasu o kakšni akciji za odpomoč proti posledicam suše, si dovoljujemo opozoriti Kmetijsko družbo, naj ona posreduje in eventu elno prevzame preskrbo s krmili za živino, kajti prehrana živine v našem okolišu, posebno v nekaterih občinah.. :'e z razpoložljivimi krmili naravnat nemogoča. Obrodila sta precej dooro edino pšenica in rž, kac je ni vzeih lanska zima. Najslabše je pa s krmo. Sena se je pridelalo v največ slučajih le ena tretjina navadnega pridelka, otave pa oosti posestnikov sploh ni kosilo, kateri pa so kosili, pa niso dobili niti 1 desetino navadnega pridelka. Detelje v na^več slučajih ni bilo, ker prejšnje leto ni vzklila. Sedaj pa tudi ni paše, ker so naši travniki popolnoma izsušeni in rjavi. Ravno tako slabo prede za pre -firano svinj: Krompirja je komat od ene tretjine do polovice navadnega pri d lika; ajde v dostih slučajih manj, kakor so je vsejalo. Kar je ni vzela suša, jo je pred dnevi pomorila slana. Buč in zel'a skoraj nič, korenja po -polnoma nič in ravno tako se kaž*>. da ne bo niti strniščne repe. Kot odpomoč nasvetujemo:, 1. Da se prepove nakup krmil — prekuncem ter izvoz. 2. Vsa razpoložljiva krmila naj ookupi ena kmetijska organizacija, t. j.: ai; Gospodarska zveza ali Kmetijska družba, in se ista spravijo v najbolj prizadete kraje. 3. Iz vseh gozdov, graščinskih in tudi drugih, se naj da po primerni ceni na razpolago vse listje za nasteljo, da se potem lahko slama porabi za krmo." V pojasnilo. Nekateri ljudje v Ma riboru se razburjajo radi tegale dogodka: V prvi polovici meseca avgusta je prodaj, posestnik V. (iz St, Petra tele mesarju M. v Mariboru, Cena telečjemu mesu je bila tedaj uradno j določena 16-18 K 1 kg. Mesar pa je v. trdil, da je cena znižana na 10 K in mu je obljubil za tele samo 6 kron za 1 kg žive .teže, Posestnik pravi: Ce jte cena mesu res sama 10 K, potem ti dam tele za 6 K, ker priznart . da moraš imeti pošten zaslužek^ Ko j pride V. čez nekaj dni v mesto, vidi, ; da prodaja mesar M. meso njegovega teleta 1 kg po 18 K* V. pride v Tajništvo SLS in mi t pravi: Kaj bi napravil? Ali bi mesarja naznanil?! Svetoval sem mu, naj prepusti zadevo meni. Poklical sem mesarja in mu svetoval, i,aj doplača V,, nekaj kron, sicer bo zadeva prišla na sodišče. Mesar je nekaj dni nato res doplačal g. V, pri vsakem kg 4 K. S tem |e bila zadeva urejena. In sedaj širijo soci-jalna demokratje vesti, da tiram oene mesu kvišku. Vprašam: Ali je pravilno, da bl mesar dobil za 1 kg teletine kar 12 K več kot je dal za tele? Stojim na stališču, da mora živeti vsak: živinorejec ip mesar.. A mesar se naj zadovolji s poštenim srednjim zaslužkom, pa bo marsikaj drugače* Toliko v pojasnilo. — Fr. Zebat« Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 23. sept. se je pri peljalo 354 prašičev in 3 koze. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči od 4—6 tednov stari komad K 120—160, od 6-8 tednov K 160—200, od 8—10ted nov K 310 —400, od 10—12 tednov K 470-700, 6 mescev s.au K CoO— 300 prašiči 1 leto ¿tari kom. K 1000—1500. črez 1 leto kom. K 2800; koze komad K 250—300. Prodalo se je veliko, največ v smeri proti Sp. Dravogradu. E dnevni čebelarski tečaj. Na mnog transko željo čebelarjev, osobito izmed inteligence, priredi podpisani dne 9. oktobra čebelarski tečaj na stroje n doma in sicer od 10.—12. ure pred.j. in od V«2.— 5. ure popoldne. PreLnet!: glavna opravila za vzimovanje, združevanje, shranjevanje rezervnega satovja, čebelarsko orodje; kolikor še bo dopuščal čas, mikroskopično razkazovanje iz čebelne anatom,je. — Oddaljeni udeleženci se naj blagovolijo nemudoma prijaviti radi eventualne preskrbe prenočišča! Čebelarski pozdravi Ivan Ju-rančič, drž. čeb. pot. učitelj. Pošta Sv. Andraž v Slov. gor., železniška postaja Pjuj- h Seno plačujejo v Mariboru 600 d» 680 K 100 kg. Sadernstoteinica tretjega reda se bo slovesno proslavila v Marija-Nazaret dne 3. in 4. oktobra. Trošarine prosto kuhanje žganja 1 na tujem .posestvu je dovoljeno j kraljih, kier imajo za kuhanje žganja samo vzidane kotle in nezadostno število prenosnih žgalnih' kotlov in sicer je dovoheno v dobi od 1. septembra t l. do 31. avgusta 1922. Žganje se sme v takih kotlih na tujem ¡posestvu troša-! rine prosto kuhati pod pogojem, da se i pri vsakem posestniku na njegovem S posestvu še pred pričetkom kuhanja j ugotovi količina drozge in da se ta drozga ujema z množino njegovega la-j stnega pridelka, nadalje da se pri kuhanju ali takoj po končanem kuhanju žganja dožene, Je-li so posestniki drozge prekuhovali v resnici ono množino drozge, glede katere se je ugotovilo, da jo imajo. Cene poljskim pridelkom. V zadnji dobi ni bilo dosti kupčij s poljskimi pridelki. V Zagrebu je stal meterski stot pšenice po 1040—1075 K, za koruzo r.i bilo posebnega zanimanja in so jo plačevali po 820—830 K meterski stot, v Zagreb postavljeno po 860—865 K, oves v Zagreb postavljen 890—900 K, ječmen 960 K, rž 890 - 900 K, pisani fižol 960—980 K, 1 kg moke po 16-50 K z vrečo, postavljeno v Zagreb. Cena krompirju je v Mariboru 28 do 30 K merica ali 4 K 1 kg. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Kat-ou noče priti do živahnih kupčij in ce ne so vnovič nekoliko padle, kajti prvovrstno blago so kupovali po 6000 čehoslovaških kron za 60 kg, slabej-že blago pa po 5500 čehosl. kron (100 č. K je 220-240 naših kron)! Iz Nik renberga pa poročajo o živahni kupčiji, cene za hmelj so v Nemčiji zopet narastle. Ljudska posojilnica v Celju (Beh vol) sprejema hran. vloge in jih obrestuje po 4% oziroma 41/, odstot. od dneva vloge do dneva dviga. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 215—218 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 11—12, za 100 nemških mark 187—195 in za 100 laških lir 910—912 jugosl. kron. Dopisi. Št. Janž pri Dravogradu. Zadnjo nedeljo smo si ustanovili Katoliško izobraževalno društvo. Nad 400 ljudi se je zbralo na vrtu odličnega našega pristaša g. Vrhnjaka. Bukovska dek'eta so prav lepo uprizorila igro »Marijina smrt«. Misel dekliške organte icije dobiva tudi v slovenjgraškem okraju trdnih tal. 8. septembra so se dekleta sloverj-graškega okraja zbrala na dekliškem taboru na Homcu, 14 dni potem že prirede šentjanške mladenke prisrčno girico! Le vrlo nadaljujte! Pa kmalu Dekliško zvezo ustanovite 1 Sv. Urban pri Ptuju. Zadnji petek je umrla v Ločkem vrhu pridna kraet-ska hči Ana Čeh; šla je na podstrešje po krmo za živino, pri tem pa padla tako nesrečno, da si je zlomila hrbtenico in v groznih bolečinah izdahnila, ne da bi prišla k zavesti. Vrlo krščanski in narodni družini splošno sožaljt Videm ob Savi, Za knmo je vedr.o huje* Neobhodno potrebne živino ne moremo prodati radi obdelovanja in gnoja, a krme ni nikjer dobiti. In f® jo c hna, po neznanski ceni 601 K q. KaUna cena bo šele na ppom.ad? Davke nam nalagajo leto za letom večje. a edkod jih naj zmagamo, Če nam vlada v taki sili" ne priskoči na pomoč. Pozivamo naše poslance, naj zahtevajo od vlade, da nam dobavi kr-uio in nam zaradi suše odpiše davke. Somišljeniki darujte za sklad KZ 4 stran. SLOVENSKI GOSPODAR. 29. septembra 192JU apre] e m a isvl „Belem in jih ebrffti ]> po 4 •/„ czir.4 '/, •/, «d ¿ñera vloge ¿o clcevadrig*. daje ra ikrjižbo, pcTCïtiro in zastavo, ^ m. Oltcti» !r£Gvs*eí!rc¿¡te!Í¡tcci zcrm ncccfnimi pogeli,! Bci.1i i j»"" rsvafídni dm i tlzčcje rofcj lnica h svojega. 74» {" m »S večjo množino bukovih drv (in tudi dragih). Franko vagon nakladalna postaja. — Cenjene ponudbe na naslov: 99DRir JL€f poštni predal štev. 21, Maribor. 3—3 53* Immzúrmlk Evsn Šoštariž ordiñira Koroščeva ulica 7, Maribor. 535 V LASTNI HARODKi se is preseiiEa * svoje nevo urejw.e prostore na voglu pritličja Narodnega doma v Celju. Stmi&je IJL^aÄÄliÄjUhi.THrloflr iii^d K 45.090 »UBIItanmotzet*. .jmrxaí'-¿mussumi Maribor, Gosposka (prej trg. hiša Pircban.) Spalnice, jedilnice, gospedske sobe, klubgemiture, pohištvo iz mehkega lesa, kuhir jsko poh šivo, železno pohištvo, vložki, mcdrr.ce, stoic«, pisteljno perje, preproge, podobo, zrcaa, gradi za mcdroce, platno, blago za pohištvo, iinoeum i. t. d., : po izvanredno znižanih cenah. : Svsbcčen cglerf, vsakdanja varjska razpoššljatev. 9 Cenik« brezplačno. sej Proslov. gasilno društvo v Rurnn a ftiredi dna 2. oktobri 19 J i v jo » S lai AJojïlja n MiiiiO KoV t Stzjtoju vias'ïo t g*te\ na. katsr» so povabljeni rai j»fij*te ji adruitva. *Za dttbî* jedii* if vijaêo bo najbolje ¡^«■«ekrbljeiio. Čini dobiiek je ea-msujen k* Baba»«) novih «evi. Za-ietsk ob 3. nri popoldne. Vito p pïest — O 030 a. 709 Rneetjska bralna diuiiva iss dijaki 1 Kinoapa at jako dobro ohraaiea 8 potrebao r«vet'i»T« a? jako ptt ©eni proda. Td ii fiiaioT je veliko po nagi ceni as prodaj. Staieie pii ftaiibcrn, Sokolji® ul.ca 48 693 ; Ii^ M ■■■■ Kateri odvetnik*ali notar •A - B»: ' » v mariborskem mestu bi hotel preskrbeti različne listine za nekega v Mariboru rojenega veletrgovca? Legitimacijska izkaznica, osebna ter izkaznica o identiteti nr,u na razpolago. Stroški se mu na željo plačajo v gotovini naprej. Prijazne ponudbe z obširnim poročilom je nasloviti ped štev. «684» na upravništvo Slov. Gospodarja. 684 Kupim vse neuporabne zlatt predmete kakoi verižice, obeske prsttne, zapestnice, uhsne, srebrn in «lati denar i. t. d., kateri predmeti vam leže doma in jih ne :—: nosite, tvrdka :—: 10—508 ZELJA v glavah kupi vsako množino J. SIRK, Maribor, Glavni 1—6 trg. 704 trgovina ur, zlatnine in srebrnine ITaribop, Gosposka ulica. S©. Vsakovrstno špeceriis. blago kot kavo, sladkor, milo, karbid, petrolej prodaja zelo po ceni J. Sirk, Maribor, 1—8 Glavni trg. 705 Preda ee komplet spalnica 3 poatilji, 3 ntSai omari, 1 nai-vala'k 1 mrameraato p'oiio, 2 o-beislci emuri 1 ^rcdaliaik, i»«-tiike in drago raaličao dob o o-hr&aieao pcb štTo. Poizvedb« 8lota ikav trg 16. I. Dd«tr., Marlbar. 70; 7I0 Pot^t! globok« iatoiti na «sanjano nem prijateljem ia Ksaneem tožao *e>t, dj je nai iakreas-Ijabljeci soprog, oziroma oče brat i.id. Martin Koren gostilničar, kovač In posestnik die 88. septembra ob 4. mri ijatr»j mirne t Ga-»poda sae?al Pogreb se je nlil 35. septembra ob 10. u?i predpsldae. Pata, šap. Startno pri Šileku, 35. Bepte-a. 1931. Posestjo íi,-.-^ « gíatüon ali trgovini, 5 o:ah» s» prod* Dobro fce 81, H»'», 633 5 komadoT strojev na predaj r XatfiMjra, Kopitarjeva ulica 6, panera de-ano 694 C .«/lï *» riao »1 pw»oi p» U Ii - prodaj. Maribar. K»? t»r-jeva al1« 6, pariera des-so, 095 Drva butava kapi rsako tnnoiiis Learo ft-saan,. Celje, Breg 36, 8& T7"i»1 ï -y» a 5 dilava^iav f i IIlLrti atožaai m aj>îej®a Msijaka ee*ia 10, tfari- hor. est main se viaiíar, iïiejô otar in ■^ek!» na Koâaka 134 çni Maribora, pri gospej flehvar«. ti»3 i', O oa Samo Grajski trg 1. Ne bode Vam žal, kajti mnogo denarja si bodete prihranili ako obiščete trgovino Jos. Karnlcnik, Grajski trg 1 ter se sami prepričate, o veliki izbiri ter res nizkih cenah, pravkar došlega r.|U3 vseh vrst za gospode in dame ulinllu samo najboljše češko in angleško blago. Velika zaloga vsakovrstnega blag;a za jesen in zimo, parhentov, odej, perila, največja izbira vseh vrst svilenih robcev i. t. d. 2-3 543 Oglejte in prepričajte se! ^ ___________Hi IjEHJ Samo Grajski trg 1. Organist ¡:. Hili>»*h eprejme itni;?. i&brega Cib^iai&aja «tare^a nad 14 iet aa pomsdaika pri moimrski MoibL &e lahko saaSi orgtjn^j«. Draga pl.v5a po d'-g^vorn Zaati m»» tidi misiB-.ri/ati. Pouudbe aal ts casioTije ni eerkveno ^redüU^ji-ItTC. TOS YenSesf Lt pm *-i«dit»e igte na An^ahko aaleljo, pojebao ia ¡»rai. dotet-Mial f* Slev. Bi t-Iee, Pr hove Tio'a in 7e»£ft*la iirekata? aaj-pnerinejio tahvalo t» nialeibo. Jf tu ee ponovi. — UStte iü sn!sdira t Veiietln. Na Hajdiim pri Ptaj« tik farne eerkve j» taka| za praditi hii i »rton I* tsia-notaikeai. Hi i« a treni »cbansi, kte;jo, jedii,o shranbo, je uoto tii ai in s upeto kri« Pr^ranu najbolj «a upok. duhovnika, trgovca ali obrtnika Pol mi nta o4 eerkre. Og a Biti se je oiabae aH piaateao nis ^podaji Ebjiin v>' Ptnjn it. 6i ?08 Jv« i II 'SM, mm lÉlli 'llírKfc-ü'' Hiti .: eil Skladišče poljedeljskih strojev prvovrstnih to-v&ren kot Umrath & drug, Bubna, Mayfarth & drug, Dunaj. Wichterle & Kowarik, Proste-jov, Titania, Wels i. t. d. se nahaja pri tvrdki s IVA Ii KAM, MARIBOR Aleksandrova cesta 45, nasproti glavnemu,, kolodvoru ter priporoča: vitle s pripravo, mlatilnice, žitne čistilne mline, trijerje, ali odbiralnike, slamoreznice za ročni ter pogon na vitel, sadne mline, grozdne mline, stiskalnice, reporeznice, drebilne mline za izdelovanje vsakovrstne moke, koruzne robkarje, manjše vrste komad po K 360'—, se iulke in Eocinkane cevi, gnojnične črpalke, Sackovt pluge, naj-ollše pocinkane brzopanlnike v velikostih 50 do 200 1, brzoparilne lonce, moino pocinkane kotle za vzidat, pocinkane lonce, mlečne posnemalnike in stioje za meso režat. Oskrbim tudi prvovrstne slair.orezne nože. Popravilo rr-novrstnih strojev se izvrši dobro in zanesljivo. Postit¿ba točna in solidna. Zastopniki se sprejemajo. Medic, Rakove & Zaokl d. z 0. z. Ljubljana. Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala; Ljubljana. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Skladišče: Novi Sad. Telefon <14, Gosposka al. PODRUŽNICA MARIBOR. s.ui» mi». Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), maste-r.ec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. -nir-r^m ^ ll Lak za pode. Emajlni £ak. „MERAKL tinoleum lak za pade. Ll_________________________Rmnuhna 3 -509t Bronuiine. Ceniki ss zičasno na azpašillaio. ÎW wsL» Kst,- tbsft, StoSÍCT. fid^OTCr^ BT^fJîdf'.Ts roaKa RnSeniîS, 0.'jis» r.MIov« tteSamt s MftrfSksta»