Pa pošti prajaman: m «alo leto naprej 26 K — h pol ieta , 13 , — , ietrt , , 6 „ 50 , mesec , 2,20, V sprevništvn prajeman: za celo leto naprej 20K — h pol lota , 10 , — , ietrt , , 6 , - , «jp.soc , 1 ,70, '¿a pošiljanje na dom 20 h na meneč. Političen list za slovenski narod. Naročnina in Inier&te «prejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi so ne vraCajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah št. 2,1., 17 Izhaja vsak dan, izvzeru3i nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Stev. 294, V Ljubljani, v soboto 21. decembra 1901. Letnik XX!X. Kaj bi imeli mi od absolutizma. Cesto se govori, da bi bilo najbolje, če bi vlada državni zbor začasno kar suspendirala in vpeljala absolutizem, sicer vemo, da sedanji državni zbor ne koristi mnogo, a razmere v naši državi so take, da bi bil absolutizem še slabši. Neomejena vlada urad-nistva bi po nazorih, ki se kažejo zlasti v mlajšem uradniškem naraščaju, imela za Av stri j o najslabše posledice. Kake stvari se dandanes gode v Avstriji, nam pojasnjuje sledeči slučaj, ki ga poročamo natančno po dunajski »Reichsposti«. V Kremsu si je nekaj vsenemcev izmislilo, da mesto okrase z novim Bismarcko-vim spomenikom. Sicer ljudstvo ni posebno navdušeno za Bismarcka, in jih je mnogo več, ki so nasprotni temu, ne baš avstrijskemu početju, kot pa štejejo vsenemci glav, vendar kričači so dandanes povsod na vrhu, in ti terorizirajo poštene ljudi, da vsaj molče, če celo ne tulijo z volkovi. Ako že hočejo vsenemci častiti Bismarcka, naj časte tudi besede, katere jim je rekel, ko so romali k njemu v Friedrichsruhe, da naj »bolje goje svoje razmerje do habsburške cesarske hiše. a Proti očitnemu spomeniku na čast Bis-mareku so je začela vendar agitacija med treznejšim meščanstvom. Sestavili so prošnjo do politične oblasti, v kateri zahtevajo, naj se iz patriotičnih razlogov prepove vsenem-cem postaviti spomenik. Nabirali so podpise za to prošnjo, in kmalu bo jih imeli 430. Še več bi jih bili dobili, ako bi ne bila vse-nemška kremška »Landzeitung« prinesla novico, da se državno pravdništvo »interesira« za one, ki podpisujejo to prošnjo. List je bil res pravilno informiran. Odbor, ki je nabiral podpise, je izvolil pooblaščenca, kateri je nesel prošnjo c. kr. okrajnemu glavarju. Ta pa ni hotel sprejeti prošnje in je to odklonitev utemeljeval z napačno trditvijo, da mora biti prošnja kolekovana. Pridejal je kot izgovor, da ne more spoznati, zakaj bi bila prošnja utemeljena, da je Bismarck bil itak velik mož, da je že dolgo tega, kar se je vojsko val z Avstrijo itd. Prišlo je še lepše. Kmalu je dobila žandarmerija nalog, naj pri onih, ki so prošnjo podpisali, poizveduje, zakaj so to storili. Vsenemški list je torej, še predno se je ta čudna preiskava začela, dobil od državnega pravdništva resnično informacijo. V popolni orožniški napravi so hodili žandarji po hišah, zahtevali od podpisancev podatkov in jih zaslišavali o nabiranju podpisov. Dejansko se je naperila proti več pod-pisancem tožba, češ da so prestopili t i s-kovni zakon! »Reichspost« pravi: »Tu imamo strašno čudni slučaj, da se je voditelj političnega urada z vso uradno avtoriteto postavil v službo vsenemcem. K terorizmu Schonere-rijancev se je pridružil še vpliv javne oblasti, da zatre gibanje, katero je nastalo iz Čistega patriotičnega čustva. Prepuščamo javnosti, da iz tega dela svoje sklepe. Vsakdo, kateri želi, da se varujejo državljanske pravice, bodisi katere stranke koli, mora zahtevati, da se take razmere temeljito ozdravijo.« Ali se dobi še kje država, v kateri bi bilo kaj takega mogoče? Ta> slučaj nam kričeče odkriva veliko rano, katera skeleča zeva v naši državi, in vsakdo, ki čuti kaj zvestobe do vladarske hiše in do celokup-nosti avstrijske — ni i,reba da,1"bi bil poseben „Slovan" ali celo „klerikalec" — mora izprevideti, da rabimo v Avstriji orožje, da tudi proti uradništvu branimo idejo pravičnosti in zvestobe do države. Državni zbor. Dunaj, 19. dec. 1901. Sinoči ob 7. uri je predsednik grof Vetter zaključil zadnjo sejo pred božičnimi počitnicami. Zbornica je rešila zakona glede diurnistov in avskultantov, dalje premembo zakonov z dne 28. marca 1892 ter 15. junija 1890 v smislu predloga posl. Ž i č k a r j a , da more država vinorejcem za obuovljenje po trtni uši uničenih vinogradov dajati tudi višja brezobrestna posojila nego dežela in da se ta posojila vračajo v 15 letih. Resolucija posl. Spinčica, da bi smela dajati vinorejcem brezobrestna posojila, ako dežela, kakor v Istri, ne dovoli dež. posojila, je bila z večino glasov odklonjena. Glede zboljšanja plač diumistom in avskultantom pa je izjavil fin. minister, da nima potrebnega pokritja v drž. proračunu. Zato naj zbornica dovoli davek od voznih listkov. Davčni odsek je včeraj zopet razpravljal o dotični predlogi glede davka od Želez, voznih listkov. Večina v odseku se sicer ne opira temu davku, toda želi, da naj bi se višje obdačili vozni listki za I. in II. razred. Vlada pa odgovarja, da bi to povišanje ne zadoščalo, marveč je treba iskati dohodkov od množice, ki so vozi v III. razredu. To pa je vzrok, da je stvar sedaj OBtala nerešena v odseku. Kaj naj porečemo sedaj o delovanju drž. zbora ? Razni poslanci na javnih shodih in v zbornici prorokujejo drž. zboru hitro smrt, smrt starega, a skesanega grešnika. Da, star je ta grešnik. Nad 30 let je živel ob krivici, ob zatiranju ravnopravnosti in ob žuljih nižjih stanov. Na stara leta je postal blazen, ki hoče sam sebe umoriti. Z ob-strukcijo si je otroval kri in mozeg, da se zvija v groznih bolečinah na slamnati postelji. Živeti ne more, umreti noče ter požira vsa zdravila, ki mu jih donašajo razni mazači m konjedirke. Vladi sami se smili ta izmučeni bolnik. Dr. pl. Koerber je 17. oktobra in 9. decembra šiloma vlival parlamentarnemu mučeniku življenske moči. Zganil se je obakrat, a prevrnil na drugo stran, z izbuljenimi očesi zroč v mrzlo steno. Vlada je poganjala nihalo ure, kateri so potrta vsa kolesa. Nihalo je škripaje zopet obstalo, ko je odjenjala gonilna moč. Tako je bolnik učakal božično praznike. Predsednik mu je včeraj voščil vesel Božič in boljše novo leto, a kdo ve, ali bolnik sploh za silo okreva ali ga poneso na njivo mirno zaspalih. Žalovali bodo za njim le njegovi varovanci, katerim jo delil privilegije in bogate darove, gotovo pa ne slovanski rodovi, najmanj slovensko-hrvatski, katerim je bil krut, brezoziren in neusmiljen očem. A če umre, klicali bnmo : Le roi eBt mort, vive le roi! Potreba podučnih knjig našim kmetovalcem. »Prekmorsko tekmovanje se je vtihotapilo iz sosednih držav v našo milo domovino in je pritisnilo ceno domačih pridelkov tako, da kmetijstvo peša, kor ne najde več primernega zaslužka za svoje delo. Neuspešnost avstrijskega kmetijstva se kaže v naraščajočem zadolževanju zemljišč in nazadovanju kmetijskih srednjih slojev. Umevno je, da se vedno glasneje zahteva, naj se našo pridelovanje uspešneje brani oplsi. Iz Idrije, dne 17. dec. (Naš občinski proračun.) Sinoči je župan zbral okoli sebe obč. može, da jim je prečital proračun za 1. 1902. Redni dohodki znašajo 28.752 K, mej katere je vštet prebitek v blagajni 25.000 K, stroški pa 100.000 K. (Ko je bil proračun razpoložen, je bilo naznanjenih le 90.000 K stroškov, — zmotili so se bili pri seštevanju!) Primanjkljaj se ima pokriti s 50 % obč. doklado na vse neposredne davke v znesku 72.570 K in 15% naklado na užit-nino v znesku 3200 K. Preostalo bode po proračunu koncem 1. 1902 prebitka še 4522 kron. Precej stroškov dela občini osobje na našem magistratu, kojega je precej. Tudi župan si je letos v proračunu postavil poleg poslovne doklade 1200 K še 150 K potnih stroškov. V prejšnjih letih je župan res dobival potne stroške, a poslovna doklada je znašala le 600 K. Mej stroški je navedel župan tudi 2000 kron, katere bode treba odšteti za popravo zidu na pokopališču. Za tekoče leto je stalo lani 1000 K v ta namen. Ako bi so ne bilo odlašalo s popravilom, bi bil ta znesek zadostoval. Tako pa je prišla povodenj v avgustu, slabi zid spodkopala in razdrla — sedaj bode treba dveh tisočakov ! Izredni stroški so nenavadno visoko proračunjeni. Lani so bili na 1547 K 47 h, letos so poskočili kar na 4100 K. Največ bode pobrala pa realka. Čujte litanije ! Plača ravnatelju 6000 K, profesorju 3200 K, drugi profesor, ki pride septembra, bode potegnil do 31. decembra 1000 K, suplentova plača 2000 K, poduk petja 160 kron, poduk telovadbe 240 K, sluga 720 K, no, pred slugo in učitelji prostih predmetov pride v proračunu tudi ka-tehet s 400 K, kurjava 1000 K, razsvitljava 100 kron, kabineti 5000 kron, odškodnina »Sokola« (!) za telovadbeno orodje 100 K, vzdrževanje prostora za dijaško igrišče 500 K, 5% obr. za posojilo za šolo (realko) 10.000 kron, za poravnavo dolga na mestni hiši in realki 40 000 K, skupno torej realka 70.420 kron. Opozarjamo pa ob tej priliki, da je do-Blej leto za letom dajala občina dekliški čipkarski šoli za kurjavo ne 1000 K, ampak celih 100 K. Župan, trgovec s čipkami, je letos črtal teh s t o kron, da bi občino razbremenil. 70.000 K za realko v enem letu, — to ni nič, 100 K obrtni šoli, katere kurator je slučajno proti-liberalen učitelj, to pa jo strašno breme občini! Liberalni »Sokol« jo srečnejši. Da bode Imel nekaj dohodkov, dajal bodo realki svoje orodjo v najem ! Ako že prav vse kupujete, zakaj pa še telovad-benega orodja ne ? sicer pa bodete pri kurjavi lahko prihranili za vse tolovadbeno orodje. Kranj daje za kurjavo na loto okoli 1000 K, pa ima popolno gimnazijo, naša realka ima pa leto« en celi razred, prihodnje leto bosta pa dva, kurjava pa da bi stala ravno toliko, kakor v Kranju? Za »vzdrževanje prostora za dijaško igrišče« bode Slo 500 K. Opozarjamo pri tej priliki, da je »prostor za dijaško igrišče« v parku nasproti Grudnu. Tako bodo olepševalno društvo dokaj razbremenjeno. Končno omenjamo, da se nam čudno zdi, zakaj je med stroške v proračun postavljena edino »plača« ravnatelja realke, ne pa tudi znesek, katerega plačuje občina za njegovo stanovanje. Ravno tako je med dohodki pač najemščina hiše št. 322 v znesku 72 kron, pogrešamo pa najemščino hiše št. 136 (prej Kosova) v znesku 960 K. Iz Podkraja na Vipavskem 20. dec. (Liberalen župan obsojen zaradi obrekovanja.) Na Vipavskem hočejo zadnji čas nekateri liberalni župani na vsak način postati »slavni« in sicer na ta način, da napadajo svoje župnike v liberalnih časopisih in z besedo po gostilnah. Toda vsled tega izgubivajo dan za dnevom še tisto peščico lahkovernih ljudij, ki imajo vse za golo resnico, kar so piše po liberalnih časnikih ali pride iz liberalnih ust. Kar pa je trezno mislečih ljudij, obsojajo odločno tako liberalno gonjo zoper duhovne ter se s studom obračajo od liberalnih kričačev. Tudi podkrajski župan, Gregor Trkman, ki je poglavar podkrajskih liberalčkov, si je domišljal, da se mora znositi nad svojim župnikom, ki mu je pri več volitvah tako temeljito račun prekrižal; mislil si je pač: ako udarim pastirja, razkropile se bodo te klerikalne ovce. V neki liberalni gostilni je namreč v navzočnosti mnogih pivcev, ki so pa bili deloma iz drugih škcfij, dne 5. nov. t. 1. izgovoril tudi tele besede: Jaz sem dal svojemu župniku 100 fl. za sv. maše po svojem očetu Matevžu. Župnik je pa te maše naprej dal po 60 kr, ter je kupčeval z nekrvavo daritvijo ter je imel »kšefta« 40 fl. Ko je župnik Podkrajski, Anton Mezeg, zvedel to grdo obrekovanje, naperil je po svojem zastopniku dr. Jan. Brejcu tožbo zoper župana Trkmana, in to tem bolj, kar so se letos po Vipavskem trosile novice, da duhovniki prodajajo sv. zakrament, ter bo je s to lažjo celo agitiralo zoper klerikalno stranko. Obravnava, ki je bila dne 12. dec. v Vipavi, je dognala, da je Trkman svojega župnika nesramno obrekoval. Kajti g. dr. Brejc je predložil izjavo preč. ljubljanskega knezo-škofijstva, da je župnik Anton Mezeg poslal njemu 50 ^ fl. za 50 sv. maš po Matevžu Trkman. Župnik Mezeg pa je dokazal na podlagi oznanilne knjige in zapisnika sv. maš, da je sam opravil 50 sv. maš po f Matevžu Trkman. Toraj na kako kupčujo s sv. mašami tukaj še misliti ni mogoče. Za to grdo obrekovanje je bil Trkman obsojen na. denarno globo 60 K oziroma 6 dni zapora in v poravnavo sodnijskih stroškov. Da jo bil obsojen v primeroma tako majhno kazen, je vzrok to, kar je bil to pot prvikrat kaznovan. Ko so ljudje to obsodbo zvedeli, so rekli: »Kdor drugemu jamo koplje, sam v njo pade.« Iz Škofje Loke 20. dec. (Veselice v Škofji Loki.) Vrli mladeniči katoliškega rokodelskega društva so nam preteklo nedeljo zopet poskrbeli za kratkočasen večer. Vprizorili so nam kolikor toliko znano igro v treh dejanjih: »Sinovo maščevanje.« Oče nje je francoz Lewcque. Osnovno misel moramo nazvati zares katoliško. Obljubo četrto božje zapovedi ali prav za prav njeno grožnjo gledamo presajeno v življenje. »Če svojega očeta no spoštuješ, ne bo se ti dobro godilo na zemlji«, ta resnica se kaže jasno ves čas. Grof Robert je zaprl svojega očeta — iz pohlepa po gospodstvu in časti — v grajsko ječo. Desna roka pri tej hudobiji mu je bil grajski sluga — naši stari bi mu rekli: »valpet* — Kozmek. Celili 20 let jo stari bošček prebil v pusti ječi. — Sin Ilobert trpi ta čas mnogo v svoji duši. Slaba vest mu ne da miru. Očeta bi bil najbrž pustil vso njegovo žive dni v grajskem stolpu. Pa k sreči ga je iztaknil sin tega Roberta, ki je bil več let odsoten in se je sedaj kot vojaški »ritmajster« vrnil na dom svojih pred- nikov. Naletel je na deda svojega v podstrešni celici v noči, ko je hotel priti na sled skrivnostnemu strahu, ki je po ljudski govorici plašil po starem gradu. Hitro da poklicati svojega očeta Roberta ki res pride s Kozmekom. Vpričo teh treh stari nesrečni mož še nekaj govori, teži v nehvaležnosti svojega sina in tudi o svoji nekdanji, do tega trenutka nam še nepoznani krivdi. Z otožno žalostnim srcem prizna svoj veliki usodni greh, ki je bil po pravičnem sklepu božjem notranji vzrok njegove dolgoletne nesreče. »Ko se je oče moj kot žrtva moje grde ča-stihlepnosti v krvi svoji zgrudil pred menoj«, tako govori z že pojemajočim glasom, mi je še to zaklical: »Jaz umiram, a Bog te vidi in sin tvoj se bo nad teboj maščeval«. — Takoj na to se vleže in kmalo izdahne, nekaj vsled žalosti nekaj pa tudi vsled veselja, da je pred zadnjo uro še videl svojega vrlega unuka. Kaj? malo bolj žalosten konec! Pa naj bi bil! A da dobri »ritmajster« iz maščevanja ustreli sluga Kozmeka v sobici, kjer je stari pravkar dokončal, se nam ne zdi ne umetniško ne moralno. Blagi vnuk izgubi s tem precej v naših očeh. Ker bodo to igro verjetno še marsikje vprizarjali, naj bi kdo iz-premenil ta neprimerni zaključek. Pa pustimo igro, kot je, in ozrimo se na igravce! V celoti je bil vtis povoljen. Kateri so že gledali predstave v ljubljanskem gledišču, so govorili, da bi mu nekateri naših mladeničev ne delali sramote Če bi moja sodba odločevala, dal bi prvo pohvalo Fr. Hafnerju, grofu Jamskemu. V svojo ulogo, ulogo zaprtega očeta, se je povsem vglobil. Skoro ne vem, če smo na njem kaj pogrešali. Prav tako se nam je zdel nastop Blaža Guzelia »ritmajstra« prikupen. Glas ima lep in kretnja njegova je primerna, prav umerjena. Le ob začetku bi bili želeli, da bi bil izgovarjal uvodne stavke, s katerimi stopa na oder, glasneje. Tako pa se nismo mogli zlepa udomačiti z njegovo ulogo. Kozmeku, slugu grofa Roberta, ne gre odrekati krasnih zmožnosti. Toda uloga njegova se precej menjava, zdaj zapoveduje, zdaj grozi, smrt mu preti in ga koncem tudi doleti. Ugajalo nam ni, da je vse resne pri zore napravil smešne s svojim posmehljivim pogledom. Za smešne uloge je kot rojen, resnih pa ne ljubi. Ker je včasih ekstempo-riral, ni vselej govoril precizno. Nerodno zanj je bilo to, ker ni imel kake bolj ohlapne oprave, marveč navadno moško obleko. Sem pa tje je moral ostati po delj časa na prizorišču in tedaj mu je bilo sitno, ker že ni imel kam z rokami. Peter, sluga grofa Jamskega, nam je bil po volji s svojo kretnjo in gestikulacijo. Njegova ponaša se nam ni zdela nič prisiljena. Samo to napako pa ima, da govori prenaglo, česar pa se mu ne bo pretežko odvaditi. Nikari ne pozabimo »feldveblja«. Smeh nam je sicer izvabljal; le malo preveč po domače jo je včasih zasukal. Seveda ni opazil, da je bilo tudi precej boljšega občinstva navzočnega. O drugih ne bomo govorili podrobneje. Prenaglo, nejasno izgovarjanje, preslabo na-glasenje besed bi morda sempatje utegnil kdo oponašati, in pa to, da se je kak posamezen prizor skoro predolgo vlekel, kakor n. pr. ko je kmet Miha kakih 5 minut ali morda še dalje sedel tam sredi odra, jedel meseno klobaso, prigrizoval kruh in pokušal vinsko kapljico. Pavze med dejanji niso bile prevelike. Igralci so po nekoliko že ustregli želji kritika, ki vam je oni dan poročal o letošnji prvi predstavi. Mi želimo le še to, naj bi mladenči — igralci radi teh opomb ne izgubili svoje vneme za predstave. Zakaj tega nismo na-merjali. Povemo jim odkrito, da so nam ljubi taki večeri. Naše hvaležnosti so lahko uverjeni. Ker že o igrah govorimo, naj vam še to povemo, da bodo dekleta Marijine družbe v nedeljo 22/12. ponavljale igro »Lurška pastarica«, ki smo jo prvič imeli priliko gledati pred tednom. Zadnjič je bil ustop dopuščen le udom to družbo in povabljenim gostom. V nedeljo pa bodejo vsakemu vrata odprta. Nam ni žal, da smo bili zraven — upati je, da tudi prihodnjič nikomur ne bo. Iz Bohinja, 18. dec. (»Denarna in morali.a kuga v Bohinju«.) »Gorenjec«, »Narod« in »Rodoljub« so prinesli pod tem za-glavjem poročilo, da je neki mož Tone iz pod Studova zbolel. Mož je dal poklicati ka-pelana Oblaka, da bi ga pripravil na smrt. A kapelanu ni bilo toliko za dušo, kot za hranilno knjižico. Prišel je baje dvakrat in vselej zahteval, da naj mu izroči denarno knjižico, predno ga previdi; ali ker je ni dobil, je obakrat odšel ne da bi potolažil bolnika v smrtnih težavah. Prišel je še v tretjič. Tokrat pa je starček zavpil na ka-pelana: Poberi se mi ven! Ako me nočeš ti prevideti, poklical bom druzega duhovnika. Hranilne knjižice pa tebi ne dam, ter imam bolj potrebne sorodnike. Nato je kapelan vendar odnehal in opravil pri bolniku svojo stanovsko dolžnost. Ta notica, ki je bila že ravno taka pred dvemi leti v vseh teh listih, je od prvega do zadnjega izmišljena. Podpisani do smrti starega Tonca še vedel nisem, da ima kako hranilno knjižico; ko sem zvedel za njegovo bolezen, sem šel precej, še nepozvan k njemu, o hranilni knjižici nisem nikdar omenil besede; sam sem prosil starčka, da naj se da precej prevideti, ker je njegova sestra ravno pred tako naglo umrla. Neumno je še misliti, da bi po takem nastopu mož še hotel pri meni spoved opraviti. V notici je rečeno, da je Tonec sam o tem pripovedoval, vsi ljudje izpod Studova so pa priče, da Tonec nikdar ni govoril besedice o tem in sorodniki so sami že pred leti rekli, da ne morejo razumeti, kako more tako nesramno obrekovanje brez vsake podlage nastati. Slučaji za uradovanje v hranilnici so neresnični in izmišljeni. Koliko zaupajo Bohinjci v našo hranilnico, se najbolj kaže v lepem razvoju hranilnice, ko se je samo letos čez 30.000 kron več vložilo kot vzdignilo. Naj pride dopisnik sam ljudi poprašat, pa bo zvedel, koliko je hudomušnih Bohinjcev, ki trdijo, da je denar pri meni blizo tako varen, kakor klobasa, ki bi se dala shraniti — mački. Obljubim mu za vsacega, ki bo to javno izrekel in dokazal, tisoč klobas. Anton Oblak. Z Iga pri Ljubljani, 17. decembra. Kakor je Vaš cenjeni list že naznanil, obhajali snr.o od 1. do 8. decembra pobožnost svetega misijona. Vodili so misijon Častiti patri frančiškani: P. Kasijan z Brezij, P. Matevž iz Kamnika in P. Salvator s sv. Gore pri Gorici. Temeljitim in vnetim govorom je ljudstvo sledilo z mnogo vztrajnostjo, tembolj, ker smo imeli izvrstno vreme. Sv. zakramente jih je prejelo okrog 3000 Venčal je pa pobožnost prevzvišeni g. knezoškof, kateri je na Marijin praznik sam prihitel vodit misijonsko procesijo. Ganljivo je bilo videti pobožno ljudstvo, zlasti krepke možake, ko so z gorečimi svečami spremljali svojega Kralja. Na to se je pokazal sad sv. misijona : Presvetli je sprejel na novo 82 deklet in 19 mladeničev v Marijino družbo, tako da štejemo sedaj čez 300 Marijinih hčera in okrog 80 Marijinih sinov. Od koroške meje, 18. dec. Tolikokrat se ljubim Koroščem predbaciva, da nima duhovščina več nobenega upliva v prelepi koroški deželi, da duhovnika več nihče ne pogleda, da je duhovščina kriva gibanja »Los von Rom« in kar je več takih lepih stvarij. A poslušajte! Čudom sem se čudil, ko sem imel večkrat priliko opazovati, kako ljudstvo od prvega gospoda do zadnjega fa-kina pozdravlja svojo vneto duhovščino in to velikokrat bolj, kakor v »obljubljeni« kranjski deželi. Pa kaj domačo duhovščino! Tudi tuje duhovnike, kakor vem iz lastne izkušnje kot Kranjec, tujec, pozdravi skoro vsak uajuljudneje. Kdor se hoče prepričati o verskem življenju, naj pride pogledat, kako so izpovednice oblegane, kadar se obhaja eminentno koroška slavnost »Božje Glave«. Uklanjajo se stotine in stotine svojemu Kralju Kristusu. Gospoda, ki ste tako eksaktni v prepričanju, preiščite vendar na lastne oči, s koliko vnemo in v kolikem številu se verniki ob takih priložnostih udeležujejo milostij sv. zakramentov. Je toraj podla laž, grdo obrekovanje, kar nasprotniki tako radi pišejo in čvekajo o mlačnosti v verskih rečeh. Tudi za cerkvene namene najdeš tu vedno odprte roke, kar ti bo lahko pritrdil vsak gg. koroških duhovnikov posebno pa preč. g duhovni svetnik Kues v Trbižu. Dokaz temu je tudi novi zvon, kojega smo 8. t. m. obesili v visoki dom. Stari je bil vlit 1. 1403. in kaj Čuda, da jo postal invaliden in je enkrat počil. Preč. g. duh. svetnik Kucs začne misliti takoj, kako bi napravil novega in večjega. In posrečilo se mu je kaj lepo. Akoravno se je preje govorilo, da je nasprotnik g. svetnika in kat. vere, mu odgovori g. Dreyhorst župan tr-biški takoj : »Der Guss und Transport ist mein«. To niso bile prazne besede! V spomin blagi, pobožni soprogi in materi omogoči g. župan s svojima hčerkama, da v najkrajšem času g. Samassa v Ljubljani vlije zvon, tehtajoč 984 kg. V so boto 7. dec. ga »lukamatija« dovede na tr-biški kolodvor. Drugi dan ob pol 2. uri po-poludne mu gremo do polu pota v veliki procesiji in z asistenco dveh sosednih gg. župnikov nasproti, da ga pozdravimo ob najobilneji udeležbi vsakovrstnega ljudstva, kar še enkrat povdarjam. Videl si v rokah lahko najelegantnejši »klak« kakor umazano delavčevo čepico. Proti trgu premikajoči se 'sprevod zavije preko ovinka in stari očaki v trbiškem stolpu radostno pozdravljajo dohajajočega brata. Ume se ob sebi, da so bile ulice in hiše polne radovednega občinstva. Ko do-spemo neposredno pred cerkvena vrata, nagovori v zbranih besedah preč. g. svetnik pričujoče ; omenivši zgodovino farnih zvonov preide na vršečo se slavnost, razloži njen pomen in zahvaljujoč se g. dobrotniku na-glaša, da bode novi zvon z v bronu vklesanim napisom, kot trajni spominek Bogu v čast in vernim v zveličanje v zračnih višavah prepeval ljubezen zakonsko, ljubezen otročjo. Bilo je tako pretresujoče, da so solze močile i sive brade. Na to potepnil se je zvon na mojsterski način v višavo, da se pritrdi v svojem ležišču, kar je trajalo pač dolgo časa. Množice zbranega ljudstva vstrajajo nad eno uro, da slednjič do zadnjega kotička napolnijo prostorno lamo cerkev. Ko se je delo bližalo svojemu koncu, pristopi preč. g. svetnik ob asistenci omenjenih dveh gg. župnikov k oltarju, da opravi slovesne lita-nijo in konečno zadoni mogočni: »Te Deum« Večnemu Dobrotniku v zahvalo za velepo-menljivo dobroto. Novi zvon »ljuba Marija« pa, kakor ga je imenoval preč. g. svetnik, se slavospevu pridruži tako krasno, da se je navdušenje kazalo očitno v cerkvi. Po sklepu zadoni še enkrat sam, potem pa v harmoničnem soglasju s tovariši, starimi zvonovi — m bil je le en glas odhajajočih: »Krasno, prekrasno !« In tako »ljuba Marija« prepevaj dolgo, dolgo Večnemu slavo, ljubim Korošcem pa v rešitev ! Tedeuski koledar. Nedelja, 22. dec.: 4. adventna, De-metrij m.; evang.: Janez Krstnik oznanuje pokoro. Luk. 3. — Ponedeljek, 23. dec.: Viktorija d. — Torek, 24. dec.: Adam in Eva. — Sreda: 25. dec.: Božič. Rojstvo Gosp. — Četrtek, 26. dec.: Ste-lan, muč. — Petek, 27. dec.: Janez evang. — Sobota, 28. dec.: Nedolžni otroci. — Solnce izide 25. decembra ob 7. uri 48 min., zaide pa ob 4. uri 15 min. — Lunin spre m in: Ščip 25. decembra ob 1. uri 14 min. popoldne. — Musica saera v nedeljo, 21. dec.: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri : Koralna maša brez orgelj, graduale „Prope est Dominus" zl. A. Foer-ster, ofertorij „Ave Maria" zl. Dr. Fr. Witt, po povzdigovanju „O salutaris hostiau zl. opat G. F. Vogler. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Cecilijino mašo v D dur zl. Ant. Foerster, graduale „Prope est Dominus", zl. Ant. Foerster, ofertorij „Ave Maria", zl. dr. Fr. Witt. Vse vokalno. Dnevne novice. V Ljubljani, 21. decembra. Shod za vseučilišče v Ljubljani v nedeljo dne 15. decembra 1901 ob 11. uri dopoldne v »Narodnem domu« v P t u j i bil jo impozantno obiskan; zastopani so bili vsi sloji ptujskega okraja, posebno so so odlikovali občinski predstojniki St-Lorenške fare v Slov. gor., kajti bili so vsi. Živela kmetska zavednost, pa tudi učiteljstvo bilo e častno zastopano. Mnogobrojne zborovalce jozdravil jo v daljšem nagovoru predsednik jolit. društva »Pozor«, g. Z o 1 e n i k. Zapisnikarjem bil je izvoljen g. Zupančič. Nato nastopi g. dr. B r u m e n, kateri je v ako obširnem in temeljitem govoru raz-motrival o potrebi in o pomenu vseučilišča v Ljubljani za Slovence. Zborovalci sledili so z vidnim zanimanjem stvarnemu govoru ter večkrat pritrjevali njegovim izvajanjem, vonečno je bila soglasno sprejeta nastopna resolucija: »Na javnem shodu dne 15. decembra 1901 v Narodnem domu v Ptuji zbrani zborovalci so prepričani, da je vsta-novitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani nujna potreba ne samo glede kulturnega razvitka jugoslovanskih plemen, nego tudi glede na razvitek in obstanek avstrijske državne ideje. Ob enem izrekajo zbrani zborovalci pohvalo in priznanje slovenskim državnim poslancem in vsem drugim čini-teljem, ki so v tej, za slovenski narod, za vse Jugoslovane in za avstrijsko državo, pereči zadevi povzdignili svoj glas in zastavili svoje moči za kulturni blagor in razširjenje prosvete na slovanskem jugu, proseč jih tudi za bodočnost moralne in gmotne podpore za dosego tega v osnovnih zakonih zajamčenega in v dejanskih razmerah opravičenega kulturnega smotra. Če učna uprava ni voljna ustanoviti v primernem času slovenskega vseučilišča v Liubljani, zahtevamo z vso odločnostjo, da se naj začasno uvedejo potrebne stolice za slovenska predavanja na graškem in dunajskem vseučilišču kot prvi pripravljalni korak za višješolsko izobrazbo slovenske mladine, katera ustanovitev se brez vsake ovire zamore takoj izvršiti. Za slovensko vseučilišče je odposlalo peticijo »Kmetijsko društvo v Karčo-vini«. Kdo bo tržaški škof? »L' Avvenire« piše, da je imenovanje biskupa F 1 a p p a tržaškim škofom gotova stvar. Baje bi ga bili imenovali že v zadnjem konzistoriju, a so morali počakati radi nekaterih formalnosti, ki jih je treba še izvršiti. Tako tržaški list. Nevarno je bolan vlč. g. vpokojeni župnik Mihael Horvat v Kamniku ; priporoča se v molitev svojim prijateljem in eo-bratom. Promoviran bo v ponedeljek gosp. Jožet Pock na Dunaju doktorjem zdravilstva. G. Mihael Podlesnik iz Lehna na Pohorju je bil v Gradcu promoviran doktorjem zdravilstva. Umrl je v Velenju slovenski trgovec g. Jožef Machan, star 80 let. Sestanek krščansko mislečega učitelj stva. Za zabavni večer, katerega priredi „Slomšekova zveza" dne 29. t. m. v predvečer svojega shoda, je določila ljubljanska meščanska godba j ako iz boren spored in bo udeležnikom nudila vsakakor umetniški užitek. Meščanska godba bo proizvajala naslednje točke: „Kje dom je moj", koračnica, R. Novaček; „Triglavske rože" valček, V. Parma; „Figarova ženitev", over-tura, W. A. Mozart; „Lastavicam", pesem, Iv. Zaje; Fantazija iz opere Prodana nevesta, B. Smetana; „Sveta noč", karakteristični komad, Peter; „Raznoterosti", veliko potpouri, J. Schinzl; Jugoslovanska ouvertura" J. Stiaral: „Hrvaška davorija", F. S. Vilhar; „Koncertna polka", A. Dvorak; Veliko slovanski potpouri, F. Schubert; „Ex" polka hitra, V. Parma. — Začetek točno ob [8. uri zvečer. Slovenske učiteljice se uljudno vabijo k zborovanji, ki se vrši dne 28. t. m. popoludne ob 2. uri v Ljubljani. (»Narodni dom«) Odbor. Dementi. Nekateri dunajski listi de-mentujejo vesti, da bi bil justični minister pripravljen pripoznati veljavnost izpitov zagrebškega vseučilišča tudi za tostransko državno polovico. Nam se je poročalo, da je zadeva gotova stvar. Božičnica. Jutri popoldne ob 5. uri priredi »Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem" v areni »Narodnega doma« za sirote umrlih članov božičnico. Ker je s to slavnostjo združena tombola in tudi iz prijaznosti sodeluje oddelek pevskega društva »Ljubljana«, je skoraj gotovo, da bo večer dobro uspel. Posebnih vabil društvo ni izdalo. Prijatelji društva dobro došli. Strašne razmere v Istri. Kakor znano, je državni poslanec g. S p i n č i e in-terpeliral v državnem zboru radi dogodka v Vižinadi. Razmere v Istri ta dogodek strahovito razsvetljuje. Nekega dne je v gostilni pri „Filomeni" došlo do prepirov med delavci hrvatske in italijanske narodnosti, najetimi na gradbi železnice. Občinski redarji so nekega mladega Hrvata odveli v zapor. Dasi ni nikdo videl v gostilni, da bi bil mladi mož tepen pred ali po njegovem aretiranju, so ga vendar naslednjega dne našli mrtvega vsled groznih udarcev. Prebivalstvo in delavci so najhuje razburjeni proti redarjem. Minister Korber je na Spinčicevo interpelacijo odgovoril: V gostilni v Vižinadi je došlo do de-janjskih prepirov med delavci hrvatske in italijanske narodnosti; posredujoči trije občinski redarji so aretirali hrvatskega delavca Tomaža Cvitkovica in so ga odveli. Naslednjega dne so našli Cvitkovica v občinskem zaporu umirajočega in je isti umrl kmalu na to. Kakor vzrok smrti se je konstatiralo zlomljenje senčne, oziroma kosti temenice. Proti občinskim redarjem je več prič izreklo obtožbo, da so (redarji) Cvitkovica, ki da je bil ob aretiranju še popolnoma nepoškodovan, ko so ga eskortirali, suvali ob zid in da je sosebno redar P. Clamar z udarcem s pestjo na glavo Cvitkovica istega tako poškodoval, da se je okrvavljen zgrudil na tla. C1 a-mar pa taji vsako krivdo in trdi, daje bil Cvitkovic med eskor-tiranjem zadet od kamena, vrženega od neznane strani! Proti Cla-marju se je uvedla sodna preiskava, ki je dovela do tega vspeha, da je proti njemu uložena obtožba radi u b o j s t v a. Oblasti so obrnile temu dogodku vso pozornost svojo in je okrajno glavarstvo odredilo, da je rečene občinske redarje odstaviti od službe, in je ukrenilo vse potrebno, da prepreči dogodke slične vrsti. Sicer pa treba počakati vspeha uvedenega kazenskega postopanja, ker istega ni smeti prehitevati na nikakov način. Naročnike r Socializma" opozarjamo, da Bmo zadnjemu snopiču priložili nakaznico. Ker nekateri poprašujejo, koliko so še dolžni, odgovarjamo, da smo ceno posameznemu snopiču nastavili na 30 h; celo leto torej stane 18X80 h = 5 K 40 h. »Kršč.-soc. zveza.« Iz Moravč. Ko ste imeli v Ljubljani dne 18. t. m. zjutraj nevihto z močnim gromom, obiskala je ista tudi nas. Gromelo je in se bliskalo, kakor bi bilo o sv. Jakobu, ne o Božiču. Okoli 5. ure je strela udarila v podružnico sv. Nikolaja nad Velko Vasjo v železno omrežje na oknu zraven velikega altarja. Poškodovala je zid zunaj in znotraj v cerkvi, kjer je okajen, kakor bi bil kdo nalašč smodil; poškodovala je tudi nekaj streho ter razbila čez 40 šip v oknih. Druge škode ni napravila. Vsled nenavadno gorkega vremena začela se je pri nas zelo širiti škarlatinka; zbolelo je že veliko otrok, tako da se je morala celo šola zapreti. V dveh vaseh se oglaša tudi vročinska bolezen, ki je umorila 251et-nega, zelo pridnega in izglednega mladeniča. Vsled obilnega deževja so naši travniki večinoma pod vodo. Bog daj, da bi se kmalo izvršila tako silno potrebna regulacija Drtijšice, od katere pričakujemo hitrejega odtoka vode iz naše doline in tako zboljšanje travnikov. Proti stari meri pri prodaji mleka. Okoličani celjski imajo jutri dva shoda, na katerih se bodo storili koraki proti stari meri pri prodaji mleka. Kako liberalci drže besedo učiteljem. »Slovenski Učitelj« je priobčil o goriških volitvah zanimiv članek, iz katerega je razvidno, da so liberalci goriške »napredne« učitelje ravno tako potegnili, kakor njihove kranjske brate za časa državno-zborskih in deželnozborskih volitev. Liberalna stranka je povzročila shod učiteljev dne 7. novembra v Gorico in na tem shodu je F. Bajt, nadučitelj iz Ajdovščine, govoril : »Prva (t, j. liberalna stranka) nas potrebuje in brez nas ne more dalje ... Po prevdarkih sem prišel do sklepa, da je uči-teljstvu narodno napredna stranka bližje nego klerikalna . . . Naš odbor in jaz smo stopili v popisovanje in razpravljanje z na rodno-napredno stranko. Posledica naših korakov je ta, da je načelništvo narodno napredne stranke nam obljubilo z najboljšim zagotovilom, kojega mu je mogoče dati, da hoče nam pripomoči do enega mesta v dež, zboru, na katero bi prišel en tovariš iz naših vrst«. Tako je govoril Bajt in še mnogo drugega in Andrej Vrtove, kandidat, ki je propadel v kmečkih občinah, kakor je dolg in širok, se je zavezal: »Jaz kan-didujem v skupini kmetskih občin na Tolminskem, in če bi v tej skupini propidel, v skupini mest in trgov, da dobi učiteljstvo in ljudsko šolstvo svojega strokovnjaka in zastopnika v dež. zboru«. »Zavezujem se, da svoje kandidature in izvolitve deželnim poslancem protivolji učitelj-stva nobenemu ne odstopim . . .« »N a r o d n o-napredna stranka naGoriškem se je pa zavezala: Narodno - napredna stranka pripomore, da bode gosp. Vrtovec Andrej, učitelj in po sestnik v Tolminu, izvoljen pri volitvah meseca decembra t. 1. deželnim poslancem, da bode kot tak v prvi vrsti zastopal interese ljudskega učiteljstva in ljudskega šolstva naše do žele«. To in še mnogo drugega so si obljubili in pismeno zavezali. Držali so besedo seveda učitelji, a liberalci je niso«. Ti podatki so pač zanimivi. Ako bi katoliško - narodna stranka tako ravnala z učitelji, to bi bilo vrišča. — Doklej se bo »napredno« učiteljstvo še pustilo slepiti? Slovenski tamburaši v Celovcu, Slovensko tamburaško društvo »Bisernica« je imelo minulo nedeljo dne 15. t. m. v Ogrizovi dvorani svoj prvi občni zbor. Dru štveni predsednik g. Pažameta je v iskrenih besedah pozdravil došle ude in goste, zlasti člane pevskega društva »Rožica« iz Lipe in drage goste iz Beljaka. Poudarja dalje namen in pomen našega tamburaškega društva. Tajnik g. Blažon poroča o društvenem delovanju od časa ustanovnega shoda dne 3. oktobra do danes. Članov šteje društvo 45, in sicer 9 ustanovnikov, 23 podpornikov in 13 izvršujočih članov. Blagaj-nično poročilo je podal g. Jug. Dohodkov je bilo 302 K 92 v., in sicer: prostovoljnih doneskov 29 K 52 v., članarine 264 K 40 v., za slike 9 K. Stroškov je bilo 280 K 33 v., in sicer: za tambure 191 K, poštnih stroškov 15 K 75 v., za pisarniške potrebe 38 K 38 v., za koleke 5 K 20 v., za slike 30 K. Gotovine je 22 K 50 v. in društvenega premoženja 228 K 60 v. V odbor so bili izvoljeni gg.: Stjepan Pažameta, predsednik ; L. Gorjanec, podpredsednik; Franjo Blažon, tajnik; Jos. Stergar, blagajnik; Pemrih in Job. Sedej, odbornika. Računski pregledovalci so gg.: Mat. Prosekar, proi. T. Schrey in N. Berdajs. Dosedanji marljivi blagajnik g. Jug žal odhaja iz Celovca in torej izvolitve ni mogel več sprejeti. Izrekla se mu je za njegovo mnogostransko delovanje ob ustanovitvi društva prisrčna zahvala. Z živioklici presvitlemu cesarju se je shod zaključil. — Sledila je kaj živahna prosta zabava in je bila dvorana natlačeno polna. Tamburaši so pod vodstvom g. pl. Nežiča zelo lepo in pridno udarjali zlasti n&rodne komade, vmes pa so prepevali pevci »Rožice«, s katerimi so so menjali celovški pevci. V pokoj bo stopil gosp. dr. pl. V a len ta star. Iluda luknja — v nemčurskih rokah. Kakor poročajo nemški listi, kupili so znano romantično podzemeljsko jamo ob progi železnice Celje - Dravograd slovenje-graški nemškutarji na licitaciji za sramotno ceno 867 K. Koliko denarja je vtaknil dosedanji lastnik, narodnjak g. Ivan Vivod v popolnitev tega natornega čudesa, koliko so slov. listi pozivali rodoljube in naša planinska društva, naj ne pustijo priti jame v tuje roke. Vse zaman! Samomor vojaka. V celjski bram-bovski vojašnici se je ustrelil korporal J. M u h r. Samomorilec je bil poprej enoletni prostovoljec ter je bil sin nekega nadučitelja na ¿gor. ŠtajarBkem Ljubljanske novice. Meščanska godba priredi danes zvečer ob 8. uri koncert pri »Lloydu«. Vstopnina prosta. Jutri zvečer koncertuje »Meščanska godba« v »Narodni kavarni«. Vstopnina 15 kr. Začetek ob 9. uri zvečer. — Barje pod vodo. Vsled deževja zadnjih dnij je skoro vse barje pod vodo. Ljubljanica je pri Lipah in Črni vasi v bližini Podpeči že izstopila iz struge, istotako so potoki Ižica in Prošca poplavili bližnjo okolico. Cesta od šole do Lipe je večinoma pod vodo. V krajih Haupt-manci, Ilovci in zgornjem delu Karolinške zemljo stoji voda čevelj visoko. Prebivalci so s trudom rešili svoje stvari in živino. Voda je udrla že v stanovanja in hleve. Ljubljanica je narastla za 220 m nad normalom. — Sv. Petra cerkev dobi poleg novega velikega altarja tudi vse postranske kamenite altarje nove. --Popadljivi psi. Včeraj je pes gostilničarja J. Godca ugriznil v desno nogo šolskega učenca Andreja Masteka, pes Marije Jerin pa je popadel šolarico Jožeio Zaje. — Našla so je na Resljevi cesti srebrna damska ura. — Vremenske hišice aparati Be ko-nečno sedaj vendarle popravljajo. — Zaprt Ljubljančan v Mariboru. V Mariboru so zaprli 1. 1868 v Ljubljani rojenega pisarja Julija Reila radi raznih sleparij in poneverjenja. — Iz blaznice ušol jo Gregor Lavrič iz Ribnice. — Promet na elektr. žel. je bil danes zjutraj na Dunajski cesti za pol ure ustavljen, ker sta so poškodovala dva voza. Kuga med prešiči. V polit, okraju Velikovec je — izvzemši sodni okraj Že lezna Kapla — kuga med prašiči. Izvoz prašičev v druge dežele je prepovedan in je prepovedano izdajati listke za prašiče v tem okraju. Za izvažanje v druge kraje Koroške je potrebno dovoljenje deželne vlade. Orožnik se je ustrelil v Barbanu v Istri. Ime mu je Martin čemele, star jo 36 let in je doma s Štajerskega. Pritožba prodajalcev mleka iz ljubljanske okolice. Piše se nam: Za okoličane ljubljanske je jako zanimivo, da se branijo v Zagrebu mlekarji nositi mleko po hišah. Okoličani ljubljanski pa imajo neko drugo, bolj skromno željo. Čas je že, da se pri prodaji mleka odpravi stara mera »firkelj« in da so vpelje prodaja na litre. Gotovo je v celi Avstriji Ljubljana edino mesto, katero se prav zoper postavo drži stare mere in sicer le pri prodaji mleka. Pri vsaki drugi kupčiji se je morala takoj odpraviti stara mera in vaga. Župani ljubljanske okolice so so baje obrnili s prošnjo do mestnega magistrata, naj takoj prepove prodajo mleka na firkeljne kot nezakonito bodisi na trgu ali po hišah. Skoraj ni mi sliti, da bi mestni magistrat ne pomagal zakonu do veljave. Socijalni demokratje v Trstu, takozvani slovenski namreč, milo plakajo. Zapustil jih je zvesti .voditelj" državno-zborski kandidat s tremi glasovi — Etbin Kristan. Zapustil je svojo čredo v varstvo Kopaču, ki slov. kmete toži z nemškimi vlogami, ker so mu predbacivali pobiranje »flik«. Pa do cela zadovoljen Žid dr. Adler s Kopačevim delovanjem vender ni, ker se nam poroča, da pride tržaško čredo vodit — Karol Linhart iz Ljubljane. Dovolitev carinskega restitucij-skega prometa z žlindrastim ogljem za izdelovanje pepelike. C. kr. trgov, ministerstvo naznanja trg. in obrt. zbornici, da je c. k. finančno ministerstvo dovolilo carinski restitucijski promet z žlindrastim ogljem (Schlempekohle) za izdelovanje pepelike in sicer za najdaljšo dobo 2 let. Tozadevno prošnje je vlagati po pristojni finančni dež oblasti. Zdravnik obsojen. Včeraj se je vršila pred tržaškim okrajnim sodiščem kazenska razprava proti zdravniku dr. Arturju Castiglioni, ki je prodajal zdravju škodljive stvari, in njegovemu sokrivcu Tizianu Wen-ghersinu. Dr. Castiglioni je bil obsojen na 300 kron globe, Wenghersin pa na 30 kron globe. Požari. V okolici Materade v Istri je bilo zadnje dni pet požarov na raznih krajih. Skoda je velika. Požigalca še niso dobili. Sprejemnice za bratovščino presv. rožnega venca so se z dovoljenjem preč. ljubljanskega knezoškofijstva z dne 28. okt. 1901 št. 4096. v »Katol. tiskarni« natisnile. Prvo stran diči lepa podobica kraljice presv. rožnega venca, odpustki so posneti iz zapisnika odpustkov z dne 29. avg. 1899. 100 se jih dobi za 90 kr. 1000 za 7 gld. — Vč. duhovniki, ki jih želijo, naj se obrnejo do o. Celestina Lojko, kapucina v Škofji Loki. Oni gg. duhovniki pa, ki še nimajo pooblastila sprejemati v to bratovščino, si ga morejo izprositi od preč. o. poglavarja domi-n kanov (lievss. P. Genoralis O. Praed. Roma. Via Spaona 10.), ali jim ga lahko imenovani redovnik preskrbi, (taksa 1 K.) Potres v Zagrebu. Potresni Bunki v Zagrebu so ponavljajo, vendar so vsi jako lahni. V sredo po noči je lahen potresni sunek spravil Zagrebčane zopet v velik strah. Ženske in otroci so pričeli jokati, ne kateri so leteli iz hiš in kljub pozni nočni uri so se ulice nakrat obljudile. Gledališče je sedaj v Zagrebu prazno. «Agr. Tagblatt« poroča, da ima mnogo poslopij počene strope. Posebno velika škoda jo bila v zo-ologičnem muzeju. Tudi včeraj so se potresni sunki v Zagrebu ponavljali. Zdravje v Ljubljani od 8. do 14. dec. Novorojencev 21, mrtvorojena 2, vmrlih 25; med njimi za jetiko 7, vnetjem sopilnih organov 3; vsled nezgode 1, samomora 1, za različnimi boleznimi 13 ; med njimi je 5 tujcev in iz zavodov 9; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 39, tifuzom 3, vratico 2. Popravek. V včeraj objavljenem drugem delu dr. Šusteršičevega g o v o r a je na prvi strani v četrtem predalu 34. in 35. vrsta od spodaj čitati sledeče : »Ako danes pregledamo stanovsko zastope, kdo pa si danes lasti zastopstvo...« To so sicer naši čitatelji gotovo itak že posneli iz smisla dotičnega odstavka. * # * Duhovnik — morilec. To senzacijo nalno vest so nedavno razširjali liberalni listi, ki so trdili, da je župnik grško katoliških unijatov Dzingiewcz iz Gryzmalowa v Galiciji brez povoda ustrelil nekega orožnika. Sedaj se poroča iz Tarnopola, da jo bil župnik pred sodiščem oproščen, ker se je dokazalo, da se je dogodila le obžalovanja vredna nezgoda. Nabasani revolver, katerega je imel župnik pri sebi, se je vsled nesrečnega naključja sprožil in smrtno zadel orožnika, ki je sedel poleg župnika. Proti porokam bolnih ljudij V češki zdravniški zbornici je dr. Haalovic predlagal, naj se izdela načrt zakona, ki bode določil, da vsak, ki hoče stopiti v zakonski stan, se mora prej podvreči zdravniški preiskavi in da mora cerkvenim in svetnim oblastvom prej predložiti izpričevalo, da jo popolnoma telesno in duševno zdrav. Rudniki v Transvalu. Angleške vesti poročajo, da so Be pričela dela v trans-valskih rudnikih in da bo rudniki sedaj v lakem položaju, kakor pred bojem. Brivci štrajkajo. Iz Kast Liverpola v Ameriki se poroča: Vsi brivski pomočniki tega mesta so pričeli štrajkati, ker niso hoteli vsprejeti nasveta svojih mojstrov, da bo pogode radi nesporazuma o plači. Pomočniki pravijo, da hočejo iti za svojim poslom od hiše do hiše. Šestnajstletna dečka morilca. V Clevelandu sta dva šestnajstletna dečka umorila krojača Emila Goodnuna v njegovi delavnici. Prišlo je na dan, da je eden izmed njih imel še toliko srčnosti, da je kmalu po izvršenem umoru prišel gledat nazaj svojo žrtev in je zvito izpraševal policijo, kdo je hudodelstvo izvršil. Kateri most je najvišji? V južni Franciji so sezidali pred nekoliko leti most čez reko Wiaur, ki je dolg 200 metrov in visok 117 metrov. Najbolj visok pa — zdi se — bo oni most, ki se sedaj zida čez roko Sioule pri Fadesu, med Clermont-Fer-rand-om in Montlucon-om. Dolg bo 376 m in njegova visočina bo 132 m. Šole za hrome otroke. Zanimiva novost se je uvedla letos v šolski organizaciji v Londonu. Ustanovili so namreč štiri posebne šole za hrome otroke, katere priva-žajo v šolo. Ti bolniški vozovi ostajajo pod nadzorstvom šolskih strežnic, ki tudi v šoli skrbijo za potrebe otrok. V Londona je nemara 700 otrok, za katere so pripravljeno te šole. Izdatki za bolnega otroka so menda trikrat večji, nego za zdravega. Vsaka šola ima mestni odbor 12 oseb, ki so morajo samo brigati za prostovoljne prispevke. Glavna prednost teh šol je pač ta, da prihajajo otroci na sveži zrak, česar preje ni bilo. Tri otroke zagnala "kozi okno Ž na črkostavca Marovickega v llemalsu na Dunaju je predvčeranjim vrgla svoje tri otroke z druzega nadstropja skozi okno in potem se sama skočila za njimi. Dva otroka sta obUžala na mestu mrtva, tretji otrok in žena sta pa nevarno ranjena. Vzrok: domači prepiri. Od raznih strani. Velika stavka železničarjev. Iz Barcelono so poroča, da je stopilo v štrajk 10.000 železniških delavcev. — Strašna železniška nesreča. Iz New-Yorka se poroča: To dni zjutra) sta pri Perryville trčnila brzovlak in tovorni vlak. Deset oseb je bilo ubitih Pri tovornem vlaku je eksplodiral petrolej in v gorečem petroleju sta zgorela razbita vlaka in trupla ponesrečencev. — Silni viharji divjajo po Ameriki. V srednji Ame riki poplavlja voda mesta. Mnogo železniških prog je razrušenih. Ponesrečilo so je veliko ljudi. — V s p o h brezžičnega b r z o -j a v a. Znani iznajditelj Marconi je izjavil, da mu je sedaj mogoče potom brezžičnega brzojava pošiljati signale z Angleškega v Ameriko. — ¿a žrtve v Gneznu je doslej nabranih 180.000 mark. Pripoznanje na smrtni postelji. L. 1884. je bil v vasi Skurz na Pruskem umorjen deček Cybulla. Obtožen umora je stal radi tega meaar Behrend pred porotniki, ki so ga pa — oprostili. Behrend je skoro na to odpotoval s svojo rodbino v Ameriko, kjer je sedaj umrl. Na smrtni postelji je priznal, da je dečka res on umoril. Koliko konj se je porabilo v Južni Afriki? Od začetka vojne do danes so Angleži transportirali v Južno Alriko 250.000 konj in 100.000 mul. Sedaj so naznanjeni zopet veliki transporti iz Amerike in Oger-skega. V nepopisni nevarnosti se jc na hajal ta dni pruski nadporočnik d'Arrest v Frankobrodu ob O. Jahal je na kobilici svojega majorja, ki jo je cel polk poznal kot tako, da rada zbeži in jezdeca vrže od sebe. Tudi nadporočniku se spiaši kobilica in dirja proti železnični progi. Dospevša do obcestne za pore, preskoči prvo, pri drugem skoku pa jej zdrči in pado z jezdecem vred ravno v hipu, ko je pridrdral mimo brzovlak, Nadporočniku se ni pripetilo razun male praske nič žalega, konju je pa vlak raztrgal glavo, čeravno jo je na tleh ležeči jezdec z vso siio vlekel k sebi. Narod, ki bo izumrl. Ruska država obsega veliko število manjših, m sicer raznovrstnih narodov in rodov, ki stoje na jako nizki stopinji civilizacije. K tem spadajo ostanki finskega plemena čudikejvanskega, ki živijo v novgorodski gubemiji blizu Pe-trograda. Ta m?jhni narod obsega 800 do 900 ljudij; civilizacija se ga ni še dotaknila Živijo v popolni priprostosti in nimajo razdeljene lastninske zemlje. O tatovih in tat vinah se ne sliši. O tem, kaj da je graj-ščina, nimajo pojma. Ako pripravi Kajvan kopel, povabi vse, ki se hočejo kopati, pripravi li kaj kruha, pridejo vsi ga pokusit. O knjigah in časnikih ne vedo ničesar. Ko jim je nekdaj popotovalec pokazal številko »Petrogradskih Vedomosti«, so se vsi čudili. Pokazalo se je, da nihče ni videl tako velikega papirja, in ko so videli na časniku dvoglavega carskega orla, so mislili, da je to carjev ukaz m so se spoštljivi odkrili. Ko jim je potnik pojasnil, kaj daje, je želel vsak dotakniti se časnika, poduhati ga kakor kako posebnost, in nazadnje so vso številko raztrgali in vsak je vzel košček za spomin. Ta neverjetna naivnost gre še dalje. Zelje in krompir poznajo in nič druzega te vrste; ko so jim pokazaii kumaro, ču i i i so so in vsak jo je želel imeti v roki; niso verjeli, da je mogoče kumare jesti. Ko je oni popotnik odgrizel košček kumare in jo pojedel, so vsi glasno vpili in smeha ni bilo konca. Kdor vidi te prebivalce, misli, da ima pred seboj otroke; pri tej priprostosti so pa dobrodušni, pošteni in delavni. Jezik ICajvan-cev je originalen in ima nekatere posebnosti. Besede so enozvočne, kakor: aj, paj, koš, pol itd. Bilo bi napačno, ako bi ta nared, ki živi v bližini glavnega mesta, izumrl in bi ne ostalo po njem nobenega slovstvenega sledu. Od koze do lokomotive Belgijski list „Petit Blcu" je prinesel sledeči dogodek, katerega je v veselje svojim bravcem tudi ilustriral. Pri neki majhni železniški postaji v Belgiji je služil železničar, ki je imel kozo, katera se ni dala molzti nikomur, kakor le njegovi ženi. Nekega dne jc morala žena k svoji materi, in železničar je moral sam molzti kozo. Ta se je pa ustavljala, tako da ubogi mož ni mogel priti do svojega cilja. Srečna misel mu pade v glavo. Obleče se v obleko svoje žene in dene na glavo ženino ruto. To je pomagalo in koza je bila zadovoljna. Kar pa zažvižga vlak in vestni uslužbenec, ne imajoč časa, da se prcobleče, teče na postajo — in se med ve- likim smehom načelnika postaje in v.-eh popotnikov — postavi na svoje mesto ter po svoji dolžnosti kliče ime postaje. Čisti dobiček Barnum in Baileya je znašal od novembra 1. 1900 do novembra 1. 1901 — 1,378 7S0 kron. Akoijonarji dobo 10%, ostalo su bo porabilo zi prezimenje v Parizu in nekaj se upiše na bodoči račun. L. 1902 bode Barnum in Bailiy potoval po Francoskem in po svici ter se potem vrne v Ameriko. Scbuhmeier. Oloinuški „Moravan" piše o tem poslancu v državnem zberu tako: „Dragi g. Schuhmeier, dovolili ste si pod krinko imunitete bedasto obrekovati najmil. kneza-nadškofa olomuškega in v strašnih barvah slikali stanje njegovih delavcev. Za to ker sto zaradi imuniteto ušli kazni in Vaše obrekovanje ne more biti sodnijsko kaznovano, zapomnite si, da so vsi delavci kneza-nadskola od leta 1899 zavarovani za starost in onemoglost za delo in sicer od zadnjega hlapca in drvarja naprej, s katerim delom velikodušnosti se je knezo-nadškef obremenil na leto za več kot 100.000 kron. Toliko jo storil za delavce dr. Teodor Kohn, ki ste ga tako nesramno obrekovali. In sedaj, ljubi Schuhmeier, naredite vi ali kateri vaših tovarišev enaki vzgled očetovske skrbi in požrtovalnosti, Vi, ki imate vendar zavarovanje za starost in onemoglost kot prvo in poglavitno točko svojega programa!" Božično darilo prve dobrote za gospo in gospode je izvirna steklenica 1 i k e r j a M o n t e C h r i s t o. (Gl. mserat) Dvoboj — žensk. V Budimpešti sta se te dni bili na »viteški« način kuharica Durban in sobarica Anuncia, ker sta se obe zatelebali v nekega huzarskega korporala. Bili sta se cb prisotnosti sekundantinj s kuhinjskim orodjem in tako zdelali druga drugo, da so morali obe odvesti v bolnico. Usodna zamenjava, Iz Amstettena se poroča: Pred par dnevi je umrl v Nel-lingu pri Waidhol'enu gostilničar Ferdinand Obermayer. Brzojavili so po njegovega brata, ki je pa v Amstettenu zamudil vlak, zato se je ob 3. uri zjutraj peš podal v Nelling. Prišel je na poti v vas Gremsfuith in ker se je bal, da ne bi zgrešil poti, stopil je v bližnjo hišo, v kateri je zapazil luč, tla bi v hiši poprašal, ali hodi po pravi poti. Vrata hiče so bile odprta in Obormayer je stopil v bližnjo sobo, v kateri so spale dekleta Dekleta so pričela strahovito kričati v mnenju, da je prišel v sobo kak ropar, nakar so prihiteli hlapci m pričeli s koli in pati cami na tak način udrihati po Obermayerju, da jo dobil Obermayer smrtne poškodbe. Da bi fantje pokrili svoje dejanje, vrgli so Obermayerja v bližnjo vodo Url. Ker Ober-mayerja tri dni ni bilo od pogreba svojega brata, pričela so se poizvedovanja in skoro na to so dobili mrtvega Obermayerja v vodi. Krivci so že pod ključem. 800 OOO K ekspenzara sta dobila dunajska odvetnika dr. Bloch in dr. Lauter-stein za posle z baron Hirechevo zapuščino. Nova hrvaška drama. Hrvaški pisatelj Krstinič jo dramatiziral roman Avg. Senoe »<_uvaj se senjske ruke.« Prvikrat so bode to delo predstavljalo na Silvestrov večer v Senju pri slavnosti v spomin SOOletnice ustanka uskokov. Nemški cesar poljubljal Walder-seeja. Pri nemškem dvornem lovu bi se bila te dni dogodila skoro velika nesreča.^ Za grolom Waklersecorr), '-i s^ jc tud: udeležil lova, se je sprožila neka puška in strel je švignil tik pred generalovimi nogami v zemljo. Lovska družba je prestrašena obstala. Cesar je prvi skočil k Walderseeju, in ko se je prepričal, da se mu ni nič žalega zgodilo, objel je generala in ga poljubljal. Vojaška služba učiteljev. Na Nem škern so določili za učitelje ljudskih šol enoletno službeno dobo. To leto se bode štelo kot službeno leto pri vseh šolskih zadevah. Obisk pri kralju. Dojilka male ita lijanske princezinje je želela videti zopet enkrat svojega moža kmeta Cintija in svoja dva otroka. Kraljeva dvojica |e tej želji ustregia in povabila moža dojilke k sebi v gosti^ Pred dnevi se je Cinti odzyal temu vabilu, Prišel pa ni sam z otroci v Rim. Prišla je z njim tudi mati dojiike, ki svojega zeta ni pustila samega odpotovati v Rim. Poleg tega je pa pripeljal Cinti seboj tudi za dar gospodu kralju eno vrečo lešnikov in gospej kraljici eno košaro jajc. S temi zakladi je romal Cinti v Kvirinal, kjer ga je žena veselo pozdravila. Po sestanku z svojo ženo ga je sprejela kraljica, ki je oba otroka obdaroval Cinti s taščo je obedoval pri kraljevi mizi. Vesel se je vrnil s svojo družino ciomov. Babjeverstvo med protestanti. Protestante in taki, ki bi iz katoličanov radi naredili protestante, radi govore, da so katoličani babjeverni, a protestantje da so »pro-svetljeni«. V istini je med protestanti še zdaj primeroma več babjeverstva, kakor med ka toličani. Nedavno je dobilo sodišče tak slučaj iz popolnoma protestantovskega kraja v llelmsdorlu v Ltineburgu. Tam je zbolela I' lSletna hči nekega posestnika. Zdravniška pom Č ni izd-ila nič, in hitro so sklenili, da morajo biti te bolezni krive čarovnice. Po slali so v llarburg po »modrega moža«, ki ie daleč na okrog znan kot strokovnjak v čarovniških stvareh. Ta je prišel in ukazal, da morajo po noči celo hišo pomesti, a tako molče, da nobeden ne izpregovori besede. To bo baje pregnalo čarovnice. Res so storili tako, a deklica ni ozdravela. Pač pa je sodišče spravilo čarovnika pod ključ. Posebni spomin predsednika Ros-sewelta Scnetor Meson, je predstavil pre-zidentu združenih držav zamorca Thompesu-a ki je služil 5 let pri vojakih in je sedaj prosil za državno službo. Komaj ga je Roo-sewelt zagledal, ga je prijateljsko nagovoril: „Poznam Vas" in našteval mu je posamezno vse, kar je opravljal oni vojak v španski vojski, da celo to je vedel, da je bil policaj v Santjagu, ko je to mesto kapituliralo. Dobro sredstvo. A: „Ali mislite, da si ta pisateljica kedaj pridobi kako ime?" B: „Zakaj pa ne — ako se omoži!" Ženske gimnazije na Ruskem. Takih je v ruski državi 11. in na vsaki 260—600 dijakinj, in dvanajsta se zida v Petrogradu. Predmeti so poleg veroznanstva, ruski in francoski jezik, matematika, zemlje-pisje, fizika, kosmografija, pedagogika in higijena, medicina, kaligrafija, slikarstvo, ročna dela, petje in ples. Neobligatno se podučuje latinski in angleški jezik in godba. Na čelu vsakega zavoda je generalni vodja in nadzornik, kakor tudi voditeljica, šolnina iznaša 80—100 rublov. Pri vsaki gimnaziji je nastavljena ena dama, ki ne samo da podučuje medicino in higijeno ampak poglavitno skrbi tudi za zdravje učenk. Na ta način ni se še epidemija dotaknila te ali one ženske gimnazije na Ruskem. Poskus samomora iz radovednosti. Neki llletni deček v New-Yorku imenom Wilham Hertell, je izpii te dni gotovo količino karbolne kisline z namenom, da bi se usmrtil. Prenesli so ga v bolnišnico v jako nevarnem stanju. Ko je okreval, moral je odgovarjati pred policijskim sodiščem, kajti v Ameriki je poskus samomora kaznjiv. — Na vprašanje policijskega sodnika, zakaj da ei je hotei vzeti življenje, jo odgovoril de ček: »Hotel sem vedeti, kako izgleda smrt«. — Sodnik na to: »To je stvar, ki nič ne briga male otroke !« In dal je očetu dečkovemu nalog, naj skozi meBec dni vsak dan primerno »namaže« malega, pa ga ozdravi od take radovednosti. Vrhlicky in judje. »Tagespost«, organ moravskih judov, je prinesla pohvalni članek o Vrhiickem, v katerem ga hvali kot pomenljivega pisatelja pesnika. Kako pa bi ga tudi ta časopis ne hvalil? Vrhlicky piše tudi v judovske koledarje in pripravlja za oder »Rabinske niodrosti». Ako bi zapisal ie vrsto za katoliški tisk, gotovo bi ga ne hvalili češki ali nemški judje! Zadnja izjava. »Naše Listy« pišejo: »Junaško podal se je g. Kloiač v boj proti klerikalcem s svojo armado. Tudi Mlado-Čehe in soc. dem. je imel na piki. Začei je že svetu oznanovati, da bo kar razkosal te tri hijene in da bo kot lev zarujovel, da se bo kar parlament stresel. Da bi imel kanal, kamor bi vso gnojnico spravil, je ustanovil dnevnik »Češka Demokracie«, v kateri bi napadal polagoma in črnil vse neljube osebe. Toda glejte, komaj je bilo preteklo 1. so se pobesila ušesa bratom pri generalnem štabu narodno demokracije, ko vidijo, da niso premagali ne »klerikalcev«, ne Mlado-čehov, ne soc. dem. in da se jih celo ne boje v parlamentu in tudi ne Klofačevega upitja in da se vrste narodne demokracije zmanjšujejo. Da bi upadale le vrste ! A tudi žep je vedno bolj suh, kako pa ne ? Mlado-čehi ne podpirajo več teh razposajenih učencev, kakor preje, ko so mislili, da najdejo v njih podpore, tudi »klerikalci« so toliko trezni, da se no ozirajo na narodno soc. organizacijo in je ne podpirajo. Ostajajo le »narodni« delavci, in tukaj je le majhni vrelec, ki ni v stanu napolnjevati reservoirja generalnemu štabu. Zato vzdihuje Klolač v št. 284. »Češke Demokracie« in pravi: »Ne ostaja druzega, kot da ustavimo vsakdanjo izdajo tega lista!« Da bo Kiofač napravil bankrot, to je vedel vsak pameten človek, toda, da ta »krah« pride tako kmalu, ni nihče pričakoval, in še manj, da se bo začel tako sramotno. G. Klolaču so rekli »češki Wolf«, ker je v gotovi zvezi za njim hodil. Glejte, Wolf je dokončal, in Klotač dokončava. Mi klerikalci kličemo obema »requi-escant!« — Dostavimo le to, tla taki ljudje ne počivajo za vedno, ampak, kakor kaže Wolfov slučaj, vedno zopet na kak način prilezejo na dan kot — poštenjaki. Ljudski učitelj — minister. Novi danski minister prosvete je bil še pred ne koliko leti ijudski učitelj. Po dovršeni narodni šoli ja stopil v učiteljski seminar. L 1887. posta» je deželni poslanec, kjer je kmalu postal načelnik kluba. Kmalu je napredoval v raznih častnih službah, končno je postal minister. Razume se, da mož nima izobrazbe kranjskiga naprednega uei teljstva Češke šole na Dunaju. »Beseda Učitelska« navaja statistiko, po kateri dokazuje, da bi bilo treba na Dunaju vsaj 20 šoi za čoške otroke. In vendar ni niti eno s pravico javnosti Šola in plavanje. Vlada na Novi Ze landiji je sklenila, da se mora poučevati pla vanjo in reševanje življenja na vseh njenih šolah. Vaprejela je pravila reševalne družbe ter razposlala čez 2000 knjig in načrtov svo jim učiteljem. Žejno prebivalstvo ima republika Guatemala. Tam jo namreč 16.000 pivnic ali za vsakih 36 oseb ena pivnica. Kmetje in telefon. Trideset milj okolu Cikage ima nad 2000 farmarjev telefonsko zvezo. Telegrafski drogovi iz papirja. Na Japonskem so pričeli izdelovati telegrafske drogove iz papirja Poizkusi uče, da so taki drogovi cenejši in baje tudi trpežnejši. Rodbinska tragedija. V Lipskem je žena knjigovodje Vogl zastrupila sebe in svoje tri otroke. Vse štiri osebe so mrtve. Tudi moža pogrešajo. Skoro gotovo se je tudi on usmrtil. Pariška komična opera se bo po drla. Iz Pariza so poroča, da ima novo poslopje pariške komične opere na pročelju velike razpoke, ki se vedno širijo, časopisje trdi, da se bo novo dragoceno poslopje podrlo. c Kotiček za liberalce. »Edinost« piše: »Mi Slovenci smo fe nominalni v marsičem, samo ne — v dobrem«. Če bi pa „klerikalec« kaj takega rekel, bi bil vik in krik, da sramoti mili slovenski narod itd. Nekateri ljudje pa govore še celo o »gross-artige Volksverdummung«, pa so — rodoljubi! — »Popotnik« piše, da «mirnega srca lahko trdimo, da je pri krščansko socialni stranki oni lepi program (o učiteljstvu in šoli) le na papirju, v istini ga pa ta stranka nikjer no uvažuje, za kar imamo nebroj dokazov, in to je pri tej stranki ravno — naj-značilneje." Mož, ki ima tako »mirno srce«, se imenuje Ivan Sega. Mi mu priporočamo, da prihodnjič da med »pedagoške utrinke« to-le: »Mirnega srca lahko trdimo, da je pri liberalni stranki oni lepi program le na papirju ; v istini ga ta stranka uvažuje samo, kadar je njej na korist. In za to imamo nebroj dokazov, zlasti izza zadnje volilne dobe, ko se je liberalna stranka bahala, da hoče učiteljem pomoči do ugleda, pa je vse učiteljske kandidature pomaknila v take okraje, kjer so propadli. In to je pri tej stranki ravno — najznačilneje. — »Primorec« piše: »Ko je stopila na dan na- . rodno-napredna stranka s svojim lepim programom, kateri odgovarja vsem potrebam našega prebivalstva .. .« ¡Prosimo, gospodje, pošljite še nam ta »lepi program«, da se mu bomo divili! — Isti list piše: „Klerikalci se niso borili v političnih bojih že n i-kjer na svetus poštenim orožjem«. Se nikjer na svetu? Ros široko »svetovno« naziranje mora imeti goriški »Primorec«, ki je tako temeljito pregledal vse „klerikalne" kote po ceiem svetu. — Dolgo pridigo, naj liberalci nič več ne dajo za cerkve, končuje „Primorec" z umestnim vzklikom: „Na-prednjaki: pamet, pamet!« Ta vsklik podpisujemo tudi mi. — Dr. Slane poučuje kmeta v „Rodoljubu": »Obesi se, če je še kako drevo v hosti! Prej pa zmoli rožni venec, ta tvoj spremljevalec skozi to tvoje ubogo življenje, slov. kmet!" Prosimo samo še to, gospod dr. Slane! Koliko znaša ekspenzar za tak „dober svet" ? Nov način je iznašel dr. Slane za izpreobračanje „klerikalcev": „Nekateri izmed vas se šteje med pametne,« piše v .Rodoljubu'. „Visoko glavo nosi. Ob volitvah čez rame pogleduje vse, kar ni pop. Pred njim pa hitro zgane klobuk — lvibt Acht — doli! In svoje hoste ta božji blagoslov, tako neumno prodaja, da bi mu človek s krampom na glavi puščal!" Izvrstno, gospod doktor! Zdaj ste iznašli pravo sredstvo ! Če bote vsakemu .klerikalcu' s krampom na glavi puščaii, bo jih vendar enkrat zmanjkalo, teh grdih ljudij, ki vas čez ramo pogledujejo in se vam ne odkrivajo. Samo to še preskrbite, da vam ne bo za to nekoliko težavno delo — krampov zmanjkalo!--Pa še ono sredstvo je iznašel naš veleučeni dr. Slane za izpreobračanje »klerikalcev« : »Kmetje okoli Gro-suplja, kmetje tu in tam! Vrzite no vaše debele klobuke na tla, da pride kaj svežega zraka na vaše glave!« Torej kramp in metanje klobukov ! To bo krasen prizor, ko bodo liberalci uprizorili po celem slovenskem občno metanje klobukov, in ko bodo liberalni dehtarji hodili s krampi okoli, da puščajo klerikalcem na glavi! Gospod doktor, še momentfotografa poskrbite! — »Edinost« je dobila pogum. Ona obsoja, polemizira, se huduje nad — Da, nad kom? Nad »Narodom« in »Rodoljubom?« — Ne, tega se še ne upa. Ona obsoja — »Novice« ! -— A tako! — O nas pa »Edinost« resno piše, da smo res silno nevarni, ker imamo za seboj vlado. Morda ima tudi vlada za seboj nas? Tega vprašanja še ni pojasnila. Pričakujemo, da bo »Edinost« kmalo poročala o odlikovanjih, ki so se vsula na uredništvo »Slovenca«. To bi bilo ravno za božič! — Idrijski liberalni klasicizem odseva i z sledeče bilance, ki jo j., objavila sama o sebi »Jednakopravnost«. »In vspehi, katere je dosegla »Jednakopravnost? Nasprotniki trde, da nismo z listom ničesar pridobili, marveč Se celo izgubili deželnozborski mandat, mi pa trdimo: kdor je odpadel od nas, oziroma nasprotno volil isled »Jednakopravnosti«, ta tuko ni bil dosti vreden, Wa,ti mi nismo nikogar po krivici stavili pred občno srdbo, marveč smo pravično bičali gnilobo in greh. Dokaz, da naš list še nikdar ni bil tožen. »Jednakopravnost« ima torej zaslugo. da je po vzročila izčiščrn'H narodno-napredne stranke, plevel jo odpadel in ostalo je le rineno klasje, ki bo kmalu rodilo obilo sadu«. Gniloba in greh sta torej zmagala v Idriji. »Obilni sad rmenega liberalnega klasja« se pa v številkah kaže v občinskem proračunu. Sejmi po Slovenskem od 23 do 28. decembra. Na Kranjskem: 24. v Črnomlju; 27. v Radečah in na Vrhniki; 28. v Dobu. — N a Koroškem: 27 v Lavamintu. — Na Primorskem: 24. v Štanjelu; 27. v Gorici in Divači; 28. v Cevdatu. JL>jrm&tv». (Pevskega društva „Ljubljana") redni obč. zbor vrši se jutri popoldan, točno ob pol 2. uri v društvenih prostorih v »Narodnem domu« in se še enkrat vabijo vsi izvršujoči in podporni člani k mnogobrojni vdeležbi. — Božičnico ali drugi družbinski večer priredi društvo na Sv. Štefana dan v areni »Narod, doma«, h kateremu se vsi prijatelji društva naj-uljudneje vabiio. Telefonska in brzojavna poročila Dunaj, 21. dec. Gosposka zbornica je rešila v včerajšnji seji proračunski provizorij, več drugih manjših zakonskih osnov ter je odkazala zakona o diurnistih in avskultantih ter o kmetijskih zadrugah dotični m komisijam. Dunaj, 21. decembra. Včeraj se je vršil tu shod brezposelnih delavcev, katerih je došlo na shod nad 3000. Gradec, 21. dec. Danes ima obe. svet sejo, v kateri se bo posvetoval o reorganizaciji mestne policijske straže. Budimpešta, 21. dec. Ministerski predsednik Körber je danes prišel semkaj. Budimpešta, 21. dec. Pobegnila sta oba ravnatelja ogerske čokoladne tovarne. Poneverila sta 800.000 kron. Zagreb, 21. dec. Dne 30. t. m. se konstituira hrvaška poljedelska banka, liiskup Strossmayer in zagrebški ka-pitelj sta podpisala akcij vsak za sto-tisoč kron, nadškof zagrebški za 50.000 kron. Listi pripoznavajo, da gre za to ustanovitev prva zasluga katoliškim duhovnikom. Budimpešta, 21. dec. Tukajšnji občinski svet je sklenil resolucijo proti dvoboju. London, 21. dec. Vlada je zopet poslala 200O ljudi v Južno Afriko. Paderborn, 21. dec. Pri Neube- ckenu sta trčila dva vlaka. Nad 20 oseb se je ponesrečilo. Kiel, 21. dec. Zločinca ki je z nožem ranil mnogo žensk, so prijeli. Zločinec je nek dijak iz Avstrije. Madrid, 21. decembra. Iz Lizbone poročajo, da je mornariški minister prejel iz Laurenco-Marqueza brzojavko, glasom katere je vest o invaziji Angležev na portugalsko ozemlje neresnična. London, 21. decembra. Razširjenju vojnega stanja na kapsko kolonijo je vzrok dohod mnogih prostovoljcev, ki so prihiteli na pomoč Burom. Lvov, 21. dec. Na inicijativo meščanov se je ustanovilo tu društvo v zaščito poljske trgovine in obrti. Društvo je izdalo oklic proti uvozu iz Pru-sije. Lvov, 21. dec. Med poljskim klubom in ces. namestnikom grofom Pi-ninskim je prišlo do razdora. Stališče Pininskega je omajano. Černovioe, 21. dec. Šestdeset ru-sinskih dijakov je prosilo za naknadni vpis na tukajšnjem vseučilišču. ¡Senat je odklonil vse tozidevne uloge. Bruselj, 21. dec. Ujetje Kruitzin-gerja Burorn ni mnogo škodilo. Njegove čete so kljub temu prodrle do Calvinia, kjer so se združile s četami Therousa, Malausa in Maritza. Barcelona, 21. dec. Stavkujoči delavci so včeraj streljali na delavce, ki so šli na delo. Napadeni delavci so se branili in so odgovorili s streli. Dva stavkujoča delavca sta težko ranjena. London, 21. dec. V Johanesburgu je otvorjena borza. Začetkom februva-rija se pošlje novih vojakov v Afriko (?) Pariz, 21. dec. Jutri se odkrije tu spomenik 1. 1851 na barikadah padlemu Buudinu. Vlada ne pripusti, da bi pri odkritju govoril tudiv nnc.ijonalistiški mestni župan Grousset. Zupan je izjavil, da bo govoril in »ko treba si bo s svojimi somišljeniki pravico s silo priboril. Vlada je v velikih skrbeh. Pariz, 21. dec. Odsek senata nadaljuje razpravo o omejitvi vojaške službe na dve leti. Ta omejitev pridobiva vedno več pristašev in utegne prodreti. Belgrad, 21. dec. Aleksander Ge-orgevič je bil radi znanega nastopa proti Marinkoviču na kraljevo povelje takoj odpuščen iz službe. London, 21. dec. Lord Roberts odloži v aprilu svoje mesto kot načelnik armade. Nadomesti ga vojvoda Con-naught. Meteorologien» poroöilo. CiSina nad morjem 306'2 m, srednji uraCm tlak 73i5-U mm umetni zavod i. vrste, v pritličju uieščaiislie hlft«. Vhod s Pogačarjevega trga. Ljubljanska umetna razstava I. vrste. Fotoplastišku potovanja po celem svetu v popolni istini. Razstavljeno do 22. do 28 decembra: II. vrsta. Verzelj sTrianonom. Kdor hoče sebi in svojim otrokom pripraviti izboren užitek, naj ne zamudi si ogledati to krasno serijo. Tisoči častnih priznanj. Odprto vse dni, tudi ob nedeljah In praznikih, od 9. zjutraj do 9. zvečer. 1218 1—1 Vatopnloe za dorasle 40 h, za otroke, dijake in voiake od narednika niže 2U h. I »tanje Ca« opa- j baro- mnuiu meirrt t t mm. Taiapo- i ,-titura : po I Cwmiju i VurvTl ! t : a « 201 9. zvei:. 9, sjutr. po pol. 726 61 4 5 I »I zah | dež 727-3 i 4-1 1 si. vzh. I megla 10 4 727 b I 6 1 I si. jvzh. I » I Srednja včerajšnja >.»mper!>Uir& 4 6 normale: —21' to'S-oj fo^fc; A^c) tf\V_ci fo-i'cj to^-ci Q.S'CJ Qftp' Izjava. Žitne cene dni 20. decembra 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. Pšenica za pomlad 1902 .... K 8-84 do 8-85 Rž za pomlad 1902 .....„ 7-60 „ 7-61 Koruza za maj-junij 1902 . . . „ 5 70 „ 5-71 Oves za pomlad 1902 .....„ 7-72 „ 7 73 Na budimpeštanski borzi: PSonica za april 1902 .....K 8 04 do 8-65 Rž za april 1902 ......„ 7 S2 . 7 33 Oves za april 1902 ..............7 41 . 7-42 Koruza za mai 1902 .......5 41 „ 5-42 (Efektiv.) Dunajski trg. Pženica banaška.......K 8-45 do 915 juine žel................8 60 „ 9 00 Rž „ „ ......„ 7-40 , 7-60 Ječmen „ .......„ 720 „ 8-60 „ ob Tisi ........6-75 „ 7-75 Koruza ogerska, stara.......5-70 „ 5-80 „ „ nova.......535 „ 5'45 Cinkvant „ stara . . . . „ 6 80 „ 7-20 „ , nova . ... „ 631 „ 6-50 Oves srednji.........7-60 , 8-70 Fižol...........n 7-75 „ 10-75 Neki liberalen dopisnik se v dopisu iz Idrije v „Sloven. Narodu" z dnč 11. t. m. št. 285 na jako surov način zaganja v me nižje podpisanega ter mi lažnjivo podtika, da sem jaz pisal nekatere dopise v „Slov. listu". Izjavljam pri svoji častni besedi, (katere pa ne bom prelomil, kakor jo je nek liberalen pristaš), in ako hočete tudi kaj stavim z Vami, gospodje liberalci, (ker pri Vas tudi stava nekaj velja, kar je neki liberalec pokazal), da jaz niti jed nega omenjenih dopisov nisem pisal. Dokler dopisnik „Slov. Naroda" ne prekliče svoje lažnjive in s skrajno nesramnimi in inteligenci (?) neprimernimi psovkami zabeljene trditve, ga imenujem javno nesramnega lažnika. Sploh si pa štejem v veliko čast, da moji najhujši nasprotniki, najzagrizenejši liberalci priznavajo edino le meni sposobnost spisati vsak teden kak dopis za političen list. Sicer moram to zame jako laskavo priznanje odkloniti, ker dobro vem, da ima naša stranka v Idriji še mnogo sposobnih in delavnih mož, ki se tudi še lahko kosajo z liberalnimi dopisniki. Gledč izurjenosti v psovanju in nesramnem zabavljanju imate vsekako liberalci prednost in Vam te časti niti ne zavidamo, ker je tega sposoben vsak kravji pastir. Idrija, dnč 14. decembra 1901. Josip Novak, c. kr. učitelj. Jlofeli, kavarne in gostilne, ki so naročene na „Slovenca": Ajdovščina: Ivan Štibili, gostilna. Begunje nad Cirknico: B o n a č Anton, Švigelj Anton, gostilni. Bled Gostilna Wester. Boh. Bela : M u ž a n Valentin in Zupan Ivan, gostilni. Boh. Bistrica : A r h Franc in Mencinger J., gostilni. Borovnica: Fortuna Val. in Ko bi Anton, gostiln', Fran Švigelj, gostilna (Breg). Brezje, Gorenjsko : F i n ž g a r Jos. in G a-brijelčjč Ant., gostilni. Brod pod Šm. goro: Bit ene Jož., gostilna. Celje: »Narodni dom" (Fr. Lajovic). Cirknica, Notr.: K o r č e Ivan in M e d e n Miroslav, goe-tilni. Črnivec pri R-idoljici: Kocijančič Fr., gostilna. Dunaj: Cafe »Goldene Kugel« IV. okra| in Cafe »Mozart«, III. okraj. Gorica: Kavarna Schwarz. Grosuplje: K o š a k Fran, gostilna. Gor. Otok pri Mošnjah: B r i n š e k Jakob, gostilna. Horjul: G e p o n Janez, gostilna. Idrija: Casino »Idrija«, Kavčič Fran, kavarna, Kos Josip, gostilna. Javornik: Noč Mihael, gostilna. Jesenice, Gorenj.: F r j a n Ivan, restavracija, V i 1 m a n Fran in V i š n j a r Karol, gostilni. Kamnik : F r i e d 1 Ivan, hotel, V a n o s s i Josip, kavarna. Kandija pri Nov. mestu: Jakše Jan. in Zore J, gostilni. Kostanjevica: Zalokarjeva gostilna. Kozarišče pri btaremtrgu: P i a n e c k i Jan. gostilna. Kranj : Kavarna Jäger, Raznožnik Ivan, gostilna. Ljubljana: Kavarne: „Austria", „Europa", „V a 1 v a s o r", „C a s i n o", „ E g g i a ", Ivan L e k a n , „M e r c u r", Jos. Kramar, Ant. Albert; hoteli: „Pri slonu", „Lloyd", Iv. Graj-žar, južni kolodvor; pivarne: Lorbek, Auer, Hafner; gostilne: „Novi svet", Marije Terezije cesta, „Pri mlinskem kamnu", Sv. Petra cesta, „Pri z v e z d i v", Cesarja Jožefa trg, „Pri roži", Židovske ulice, „Pri zlati ribi", Špitalske ulice, „Pri Štefanu", Frančiškanske ulice, „Katoliški dom", Turjaški trg, „Rokodelski dom", Komenskega ulice, Delavsko kons um 110 društvo, Eliz. Jurkovič („pri Kolovra-tarju") Pred škofijo, „Pri križu", Rimska cesta, Marija Bar bor i č, Sv. Petra nasip št. 5, Fr. Krvarič („pri Fi goveu"), Dunajska cesta, Mar. A h I i n , Karlovska ccsta štev. 28, Alojzi) Zaje, Rimska cesta št. 4, „Pri Kamen- č a n u Karlovska cesti št. 4. gostilna Dachs, Florijanske ulice št 33 Andr. Z a 1 a r, Rimska cesta št. 5, Mar. Škof, Rečne ulice št. 8, Ivana Susteršič, bv. Petra cesta št. 15, Ivan C i n k o 1 e , Kopitarjeve ulico štev. 4, gostilna „pri J u r j u Poljanska cesta, Lovro C a s -11 o v a r („pri starem Tišlerju"), Kolodvorske ulice, gostilna B I u m a u e r, Kolodvorske ulice, Andrej C e r n e , Hil šerjeve ulice št. 14, Jakob Z a b u k o -vec, Breg, Josip B o š t i j a n č i č („pri Pepetu"), Kolodvorske ulice, Jak. B e v c, Dunajska cesta. Anton K o c m u r. Poljanska cesta št. 9, Jos. Dermastja („pri Kamnarju"), Vodmat, Zaloška cesta št. 3, Terezija O m e j c , Karlovska cesta št. 32, Marija Štele (.pri zlatem konjičku"), Poljanska cesta štev. 26, Rudolf T e n e n t e , Gradaške ulice St. 10, Ana u z a k , Poljarifika cesta št. 48, „N a -rodna kavarna«, »Pri avstrijskem carju«, Rezika Kralj sv. Jakoba trg Maribor: »Narodni dom«, Iv. Fajgel. Medvode: Jerala Alojzij in Zweiner Ivan, gostilni. Mlino pri Bledu : D o k t o r i č Marija, gostilna. Nova vas pri Rakeku , M o d i c Ivan, gostilna. Novomesto: K a v a r n a Z i m m e r. Ortenek: J B. Kos le r, restavracija. Podnart: Pogačnik Marija, gostilna. Pulj (Pola): Cafe M i ram are. Radoljica: Hirschmann Ign., gostilna. Rakek: Sebenikar Lovro, restavracija, Ludovik S e b a r , c. kr. poštar, gostilna. Ribnica, Dol.: Lovšin Ivan. kavarna, Podboj Jos. in Z a d n i k J., Fr. P o d-b o j , gostilne. Slov. gradeč: Gilnther Avg., gostilna. Smlednik: Oblak Primož, gostilna. Sodražica: Drobni č Jurij, gostilna. Struge pri Dobrepolju : S a i o k a r Karol, gostilna. Sv. Jakob v Rožni dolini, Kor.: Mikula Jakob, gostilna v »Nar. domu«. Škofja Loka: Ha I nor Leopold in Hafner Josip, gostilni, S p 1 i c h a 1 Fran, kavarna. Toplice. Dol.: Oskrbništvo toplic. Travnik, Dol.: Lavrič Jan., gostilna. Trst: GafeCommereio,CafeFabri8. Tržič: Lončar Matevž, gostilna. Velike Lašče: Matija Hočevar, gostilna »pri pošti." Vipava: Lavrenčič J, gostilna Vrhnika: gostilni. Žerovnica gostji na. Žirovnica : C o p Marija, gostilna. Opomba: Kt«r sodiino, da je ta se- znamek nepopoln, prosi uredništvo, da sc mu naznanijo morebitni p< greški. Dolenc Fr. in J u r c a Jos., pri Cirknici: Marolt Jakob, pflaja Iii razposojevalnica glavirje? in harmonijev. Sv. Petra cesta 6. Ljubljana Sv. Petra cesta 6. Največja zaloga glasbenega orodja. && Zastop dvorne tvrdke bratov Singl na Dunaju Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: »Glasbena Matica« ter »Fiiharmonično društvo« v Ljubljani. Lastna delalnica za popravljanje 1211 4-1 úiuñarica ififia službe pri kakem gosp. duhovniku ali pri kaki drugi pošteni hiši pri majhni družini. — Večletna spričala na razpolago. — Ponudbe se prosi do 15. januvarija 1902 pod črko M. poste restante, Ljubljana. 1219 2-l áááááááááááÉáááá Služba organista Be odda takoj pri župni cerkvi na Brdu. — S to službo se lahko združi služba pisarja v kanceliji, ako je dotičnik zmožen v slovenski in nemški pisavi. 1221 3-1 Zupni urad na Brdu pri Lukovici dnč 20. decembra 1901. Vinotoč, Sfolni tri šf. 1 bode odprt dné 24 decembra celi dan, dré 25. decembra se ne bo točilo, dné 26. decembra kakor po navadi ob nedeljah in praznikih od 8, —1. ure. Ob delavnikih se toči cd 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne, in od 4. ure popoldne do 7. ure zvečer. 1213 3—2 Narejena oblačila Išče se poštena, zanesljiva in pridna natakarica, vešča obeh deželnih jezikov. Gostilna je na meji Ljubljane. 1217 2—2 Kje, pove upravništvo „Slovenca". liOO 5—3 Naročila na srno razkosano in tudi prekajeno sprejema in po nizki ceni izvršuje HUDOhf PETNIC, špecerijska trgovina v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 6, nasproti križevniški cerkvi. za in za polovičino ceno le še do 24. decembra v angleškem skladišču za obleke v Ljubljani, na vogalu Sv. Petra in Resljeve ceste 3. 1207 3-3 S spoštovanjem Oroslav Bernatovse. Velika posebnost med likerji,čudovitega okusa Kpepialo za želodec. Na prodaj po vsth boljših avstro-ogerskih trgovinah kolonialnega blaga in delikates Odlikovan s 84 medaljami prve vrste. Josip Archleb in dr. parna destilacija v Pragi. V Ljubljani je na prodai pri trgovcih: Karol Pianinše t, Ant Krisper, Viktor Schiffer, Franc Bergant, Ivan Bahavec, Anton Korbar in v kavarni „pri Slonu'-. 1191 20 -2 Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov £\lojgij Večaj Ljubljana.Trnovo, Opekarska cesta, Velki stradon št. 9 priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo barvanih prstenih kot: ruiavih. zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd , kar najbolj trpežnih in no modernih modelih izdelanih. Cena nizke. 5t>8 29-26 Lastni izdelek. Cenik* franko in brezplačne. es mim Novo! Novo! Obrednik za orjanisfe. Obsega vse obrede, ki se obhajajo med letom po župnijskih cerkvah na deželi na pr. na SveČnico, pepelniCO, Cvetno nedeljo, Veliki teden, „Markovo i. t. d., blagoslavljenje vode na praznik sv. Štefana, vina na god sv. Janeza, hiš na god sv. Treh kraljev, nove šole, novih orgelj itd., sprejem novega župnika, škofa itd. Knjiga lično v platno vezana z rudečo obrezo stane s pošto Yred 1 K 60. v pri založniku č. gospodu M. Štrakl, kn. šk. revidentu v Mariboru Štajersko. m x Novo! Novo! mm 5 a M 3 ■S !S 3 P jfo 3* ü^í -1 = 1 897 Priznano naravna 32 29 iifi'iksi vi ust pošiljata po nizki ceni Rebec & Zalaznik, Puli. Trgovina Anf. Krisper bode radi božične sezije 1210 2-2 v nedeljo dne 22. t. m. od 9.—12. are dopoldne odprta« na kar se slavno občinstvo prijazno opozarja. Ciril- Mefodov 5fenski- sklcidni koledar •9 1216 6—2 O a» je Izšel v Ični moderni obliki s podobo slovanskih blagoveitnikov v barvah. Cena izvodu K 1.40, po pošti 20 h več. Dobiva se v trgovinah v Ljubljani in pri založniku, tiskarna Anton Slatnar v Kamniku. M Eli HA li.^V-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prani sirup raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do jeiii, pospešuje nrebavlja^jo m rodilnost, telo jadl in krept. Zele.-.o, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči oblik', je jako koristno za narejanje krvi, raz-'opliive fosfomo-apnene solt, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrocih pospešuiejo narejanje kostij. Cena steklenici 1 gld. 25 kr. = 2 K 50 h po pošt! 20 kr. = 40 h ved za zavijanje. Prosimo, da se vedno izrecno zahlevaKer-babnyjev apneno železni sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamašku jme ,.Her-babny" vtisnjeno z vzv še-nimi črkami in nosi vsaka (steklenica poleg stoječo uradno registrovano varstveno znamko na katera znamenja naj se blagovoli paziti. Osrednje skladišče Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit" VII./1, Kaiserstrasse 73—75. V zalogi skoro v vseh lekarnah sia Dunaju, v Ljubljani In drugod. 128 20-7 V zalogi je nadalje pri g?, lekarnarjih: v Ljubljani: A. Mardetschlttger, G. Piccoli, U. pl. Trnkoczy, J. Mayr; Celje: 0. Sctnvarzl & Co., M. Rauscher ; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schir dler, Ant. Mizzan; Breze; G. Eisasser; Sovodenj: F Kordon; Celovec : P. Hauser, P. Birnbacher. J. Kometter, V. Hauser & R. pl. Hillinger; Št. Vid : A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A. Suttina, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendiui, M. Itavasini: Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika; Velikovec: J. Jobst, Volšperk: J. Huth. Avgust Repič, sodar. | Ljubljana, Kolezijske ulice štev. 18 | 4 (v Trnovem) ™ J izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne i isr pode 4 Po najnižjih oenah. 679 26-24 g Kupuje in prodaja staro vinsko posodo. | J« «S Ki Tfi JJJ, ■TtZ,tttrttt ilit ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv. petra cesta št. 16 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke lz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko 3vcjo zalogo zgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. ? 79 Redka prilika! New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče pedmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6'60, in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada; 6 kom. amsr. pat. srebrnih jedilnih žilo» 12 kom. amer. pat. srebrnih kaynih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajumalnic za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 6 kom. ang. Viktoria čašič za podklado 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnica za sladkor. 42 komadev skupaj samo gld. 6-60 Vseh leh 42 predmetov je popre stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz,, da leta inserat ne temelji na nikakšni slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek, in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot božično, novoletno in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.. Dobiva se edino le v ISO 5—5 A. MIIKSCMBERO-h eksportni hiši amerlčanskega patent, srebrnega blaga na Dunaju. II., Rembrandstr. 19 R. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko. (Zdrava kovina.) Izvleček iz pohvalnih pišeta: Piliš, 24. avg. 1896. (Pešt. komitat.) Vaše blagorodje! Sem zelo zadovoljen z garnituro. Prosim pošljite moji svakinji baronici Nyary roj. S"moRyi v Szaute tri take garniture baron Juiij Nyry. Gradec , 13. jun. 1897. Z Vašo amer. patent, srebrno zbirko sem zelo zadovoijt-n. Priporočal bom Vaš*- blag > svojim znancem. S spoštovanjem Ant. Marx, c. kr. policijski uradnik. S patent, srebrno garnituro sem prav zadovoljenj prosim še za štiri take garniture. — Eg dij Gassr.er, župnik v uradu Jenesien pri Bolzanu, Tirolsko. VmmíMMÉta ig-rcaiu i © hiša „IVUfice Slovenske". Največja zaloga: vja^ovrstnih Jensk'h ročnih del in pripadajočega materijala. Jv(onogrami in druge rijbe se predti-Skujejo na vsako blago. Priporočam tudi bogato Zalogo volne po najnižji ceni. 4Mf Izvr- šujejo se vsako vrste uejnine v beli kakor CQm nejši tamborirni tehniki• 2.unajnim naročilom se ustreza ¡£>3$'" najtočnejie. 1195 6-2 Zel božične in novoletne praznike priporočam uljudno svojo najvsčjo zalogo in najlepšo izbero srebrnih in zlatih šepni h ur, sfenskil} ur, ter zlatnine in srebrnine, vse po najnižji ceni. Najnovejši ceniki so Iran k o in zastonj na razpolago. Dunajska cesta 9 ? poleg „F'$ovca" se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila /.a izdelovanje cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom, cm- s steklom z umetno slikarijo strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvrženo v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega cJ S? > S3 £ 0> O A S 77 v u U* 0) rO O TS O P* a -|H d) M ««-» i—i tn ■H -tí 3 «S T? n-l > M O a> s* a ■M (D S r—C > d h ft O A III I 1 Št. 50/Z. Spričalo, s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana fvrdka za stavbeno in umetno steklarstvo AVGUST ACflOLJt v Ljubljani, » polnem in lepem soglasju s gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi šupni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji. Okcnj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno -svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu s mirno vestjo zaupamo slična dela. V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cepe gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer s malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega. Župni urad v Šmartnem pri Litiji dne 9. februvarija 1901. Ivan Lavrenčic, ___ ____________župnik in dekan. Prevzema tudi vsa stavbinska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga. 737 52-21 as Ct3 aj o o C3> M ctj S as t-l S» as Ustanovljeno loto, 1S70 llnica perila za le iz blaga od B. Schroll-a. Graumann-a in Siegel-a. Nikako manjvredno tovarniško, marveč najskrbneje domače delo. Za izborilo delo in nojreelnejo postrežbo jamči tvrdka dT. šamanu, JSjuBijana, Mestni trg štev. 8, Založnik perila raznih c. in kr. častniških uniform, zavodov. Tu je v zalogi originalno dr. Gustav Jagerjevo volneno perilo, vsake vrste kopalno perilo, Pless-ovi, Hiickel ovi, Pichler-jevl klobuki iz dlake in lodna, najboljše v žokih, nogovloah, kravatah, moderoih in žepnih robolh, razno drugo modno in pleteno blago za gospode, dame in otroke itd. itd. Lastna izdelovalnica predpasnikov, bluz, spodnjih kril, jutranjih in spalnih sukenj itd. Cene so v primeri z dobroto blaga brez konkurenoe, bi se pripetilo, da lil kupec 1*11 nezadovoljen s kakim pri meni kupljenim blagom, ga ali pa 1111 zahtevo vrnem denar. 1092 26- CD P> «S ÍN! CO E3 o ■< Ko zamenjam Št. 45.499. 1212 3-2 e\Hf8 alkalična kislina najboljša riijetinia in osve-pijača, preskušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarih, obistuih in mehurnih boleznih, ka- toro priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno podpiralno sredstvo "&Z& pri karlovovarijskem in drugih kopeliških zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po 10 60 kopeljih v trajno porabo. (VII.) Izvire k : Giesshlibl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. Prospekti zastonj in franko, V Ljubjani se dobiva v vseh lekarnah, veojih špecerijskih piodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom. Z i loga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani. rad 25 Vže mnogo let oproščajo se blagotvoritelji častitanja ob novem letu in ob godovih s tem, da si jemljo oprostne listke na korist mestnemu obožnemu zakladu. Na to hvalevredno navado usoja si mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da so razpečavanje drage volje prevzeli gospodje Karol Karinger, Vaso Petričič in Albert Sckaeffer. Vrhu tega bode v smislu obstoječega ukrepa občinskega sveta raznašal mestni uradni sluga tudi letos oprostne listke po hišah. Za vsak oprostni listek, bodisi za novo kto, ali za god, je kakor doslej položiti jedno krono in na vpisani poli poleg imena pristaviti tudi število vzetih listkov. Velikodušnosti niso stavljene meje. Pismenim pošiljatvam bodi pridejan tudi razločni naslov pošiljatelja. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah. Mestni magistrat v Ljiilbljaiii, Valno! Za Vitžn©! gospodinje, trgovce, živinorejce. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fofografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega čaja, ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. 304 40 Oblastv. kouces. oddaja strupov. „ ga iivt&Q9@le@ = posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, solitar, enejan, kolmož, krmilno apno itd. Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno. Projeriia yon |(anc Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 3 V Kamniku odd£ se na več let V najem Staro znana 1209 2—2 gostilna pri „Nebeškem očetu" s hlevom in zelenjadnim vrtom solidnemu in kavcije zmožnemu gostilničarju. Natančneje se izve pri Ferd. Tomazinu, oskrbniku, Kamnik, Gorenjsko. < cTran <§arfori/ ^ koncesijonirani telegrafski instalater ^ Ljubljana, Rožne ulice št. 39 ^ priporoča se za £ sestavo hotelskih, hišnih in sobnih ( telegrafov in telefonov f po najnižjih oenah. 070 13-13 Cisto medicinično ribje olje. Deželna lekarna ^ pri Mariji r Pomagaj W t > ' Čubar, Hrvatsko, septembra 1901. Blag. g. Milan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno dobrog in pristnog mediolnskog ribjog olja, katerog že die časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, poSIjite mi zopet Sest steklenic za 2 gld. 50 kr. 1172 3 Pozdravljam in ostajam Vam udani Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenica 50 kr., dvojna steklenica 1 gld. Zaloga vseli znanih preizkušenih domačih zdravil, homeopatičnih zdravil, špecialitet, kirurgičnih priprav in obvez, najfinejših parfumov, mediclničnih in toaletnih mil. Medloin. cognac, pristno somatose krep-čujoče vino. — Malaga, maršala, sherry, vsakovrstni čaj itd. itd. Bazpošilja vsak dan z obratno pošto dež. lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani. Besljeva cesta št. 1., poleg mesarskega mosta. DORSCH C 33 @rand Prix", IV aj višja o <11 i \t! Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano. podplatu 1145 21—11 Vsak dan jih izdela tovarna 40.000 parov! Edini kontrahenti: Messtorit", ISehn Co., Wien, I. V Ljubljani so na prodaj pri J. S.Benedikt, Ernest Jeunikar, A. Kasoh, Henrik Kenda, Ivan Kordik, Ant. Leutseb, Karol Becknagel, A. Schäffer, F. M. Schmitt, Fr. Szantner itd. Za božične praznike priporoča 1205 6-4 Jakob Zalazilika pekarna in slaščičarna v Ljubljani, Stari trg št. 21 različna nasladna. peciva, kakor tudi fine potvlce, medene, rozinove, orehove in man-doljnave, tudi fine aarkelfne in plnce. Nadalje priporoča raznovrstne okraske za božično drevesce po nizki ceni. Naročiki ne sprejemajo in izvršujejo točno m n toplotne soba". nepreklicno 16. januvarija Srečke po 1 krorss priporoča J. C. Mayer v Ljubljani Glavni dobitek «i is-9 vrednosti. .Sl 'u 00 ¿s C/3 o T3 Kf HO <0 > O M PS pranja fl\eršol v Ljnt>ljaiii, Mestni ti*«»' ^t. 18 priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago. 621 27 Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. cxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Najprimernejša darila za Božič vsake vrste pletenin in tkanin, kakor nogavice 1174 3—3 priporoča jopiče, otroške obleke spodnja krila itd, itd. Šclcnbur^oTc ulice št. 3. DJ V) O < a> 3 * Draqotin Hribar s » Ü I o L ■■■IMIMIIBII milllllllllllllllMI ............ Hi ll III II 111 !■■! g — CiAlnnUlH»«^» «Ii«« X* 'i iT fs&! Denarni promet do 30 sept. 1901: K 17.006.531 88 Stanje vlog dne 30 sept 1901: K 7,263 956 34 Ljudska posojilnica registrov, zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Kongresni trg 2,1. nadstr. sprejema hranilne vloge od vsakega, je li njen zadružnik ali ne, in jih obrestuje po 11 0 brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek iz svojega. Uradne ure vsak delavnik od 8. do 1. ure. 1034 17 Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd. sploh vse. kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem.» tudi vezenje, prenovljenje stare obleke lu vsa popravila. — Izdeluje ročno In pošteno po najnižji ceni bandera In vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo cono. zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo, Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 566 52-29 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove ulice 4. V JL> U n H. j iS Za Božič priporoča Rudolf Kirbisch-a slaščičarnica v Muhijaiii, Kungresni trg: $ razne atrape, figure, bonboniere, jerbaščke s sadjem, kandiranc in postcklcne sadeže v šatuljah, najfineje bonbone, krhljake, mandolate, male kruhke, navese za božična drevesca iz testa za španske vcterce, kutni sir, jabolčni mozeg, čokolade, fondante, likerje itd. itd. Dalje najfinejše pecivo za čaj, pasience-pecivo, šampanjski bisquit, nafinejši čaj, rum, konjak, desertna vina, likerje, malinov sok, kompote, marmelade, kakao, čokolade, prepeščence, skladence (Waffeln), karlovarske oblate za pišingcr-tortc. Za praznike priporočam posebno poviticc z orehi, medom, mandeljni, lešniki in rozinami. Izbrani naveski za božična drevesca od 4 K naprej. Vsa jedila so lastnega izdelka. ii87 4-3 JCsr Naročila na zunaj se točno izvršujejo. * * prave ruske * * galoše 1888. iz Rige z znamko,zvezda' Varstvena znamka. se dobi'° P° nl*W ceni na debelo in drobno samo pri Anton prispet* in Vaso Petričič v Ljubljani. 1175 20-5 Ter nadalje tudi pri Idrija : Valentin Lapajne, Valentin Trevcn. Jesenice : Anton Treun, J. Ferjan. Kamnik: Gregor Kratner. Kočevje : E. Hofmann, Franc Jonke, Franc Bartclme. Kostanjevica: Alojzij Gatsch. Kranj: Marija Pollak. Krško : Rupert Engelsberger. sledečih tvrdkali: Ljubljana: Karol Karinger, Alojzij Persche, M. Cescutti, Karolina Treo. Litija : Lcbinger & liergmann. Novomesfo : Josip Medved, Al. Barborič. posfojina : D. Dolničar. Radovljica : Leopold Fursager, Frid. Ho- mann, Oton Homann. Škofja Loka : J. N. Koceli. Stanje hranilnih vlog: 15 milijonov K. Rezervni zaklad: nad 300.000 K. na /Hestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno - liranilnične sprejemnice dobivajo se brezplačno. 833 (17) l> o i* z a» Da 20. decembra. Skipai državni dolg v uetab.....99-— Skupni dri&vci dolg v «rebru ...... 99 95 ivitrijska ilata renta 4°/0.......118 ti5 ¡Ivstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 95 95 Odrska zlata renta 4c/0........118-60 Ogfirska kronska renta 4%, 200 ..........94*25 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . , 1690-— Kreditne delnice, 160 »Id..............650 £0 l.ondon viita ......................239 92 Kimški drž. bankovci za 100 m. nem. dri. voli 117-22 20 mark................23-44 20 frankov (napoleondor)..............19'04 Italijanski bankovci........ . 93 65 C. kr. cekini........... . 1132 Dač 20. decembra. 3-2u/„ državne arečke i. 186-1. 250 gld.. . . 190 — 6°/0 državne srečke L 1860, 100 gld. . . . 171-75 Driavne srečke i. 1864, 100 gld..........— _ 4°/0 zadoižnice Rudolfove želez, po 800 kron . 96-65 Tišine srečke 4°/0, 100 gid.......148 — Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... 264-50 5>unavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zetn.-kred. banko 4°/„ Prijontetne obveznice državne ieiesnice > > južne železnice 3"/0 » > južne železnice 5°/0 > > dolenjskih železnici0/,, Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa sračhs, 10 ¿id. Ogerskega > „ » o » HudimpeSt, bazilika-srečke, 6 gld. . . ■ Rudolfov« srečke, 10 gld. 105-75 94 60 436-— 320- -119' — 404 — 6u0- -49 85 24-1710 70- Ss'mov8 srečke, 40 gld. . . 224 — St GentJi» arečke, 40 cid........243 — VValdstemove srečke, ,'!0 gid......... LjublianHfte srečk«....... . 73-— Akcijo angio-avstrijake banke, 200 gld. . . 261— Akcijo Ferdinandove sav. ielfz., 1000 gl. at-r. . 5520 — Akciie tržaškega Lloytia. 500 gld.....817 — Akcije južne tniezaice. 200 gld. sr. . . • 7150 Spiešnn avstrijska »tavbinska druiba . . . 144 — Moutanska družba avstr. plan......38i 50 Trboveljska preraogaraka druiba, 70 gld. . 412 ■ Papirnih rubljev 100.........852 — SUM' Nakup ln prodaja SJSi »sakovrstnih državnih papir,jov, ire6k, denarjev itd. Zavarovanja m zgnbe pri žrebanjih, pri izžrebanjc cajmanjiega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulanlna i r. v r i i t e v naročil na borzi. Manjarnicn;* '.ialnišks družna „X,«. Ivi 1« C U 11" I., UVolIzGiia 10 in ¡3, Dunaj, I., Strci>aigass8 2. 3?oJannlla v vseh gospodarskih in fln^niiisih «tiaruš, potem o kursnih vrednostih vseh iptkulaoljsklk vr«ilB*atai» papirji» in veatnl Siiti za dosego kolikor ju mogoče viiocogH obrestovanja pri popolni varnosti ¡BJT nalo-žoulli jjlaTiilc. XH