Slovenija 
.. ,,, , ,, ,, 
Turizem časopis za vodenje in trženj~ v turizmu Letnik Vl/50 in 51 Julij-Avgust 2002 Izdaja Slovenska Turistična Organizacija 
... .:..· • ':"'-
• Novi strategiji slovenskega turizma - Slovenski turizem dobil novo razvojno strategijo; Nova razvojna strategija 
odprla novo trzenjsko poglavje - STO začela aktivno pisati novo knjigo; Pogov~rjali smo se z dr. H. Zollesom, 
snovalcem nove Strategije trženja slovenskega turizma .................................................................... 2., 3 in 4. stran 
• Branding države - Z blagovno znamko do večje prepoznavnosti in vpliva? .................................................... 5. stran 
• Pogled iz vrha Škotske NTO - Škotski II gospod Turizem II o plusih in minusih škotskega turizma; Škotska jesenska 
zlata kampanja 2002 ................................................................................................................. : ............ 6. in 7. stran 
• Svetovni turizem - Začetek novega pisanja turistične zgodovine .................................................................... 8. stran 
• Trendi in gibanja na emitivnih trgih - Predstavniki STO iz Nemčije, Italije in Avstrije o dogajanjih na trgih; Kratke 
novice iz drugih tr.gov ...................................................................................................................... 9., 10. in 11. stran 
• Kongresni turizem - Mi bi ga tudi radi imeli, ampak kakšnega? ..................................................................... 12. stran 
• Potovanja domačega prebivalstva - Kako, kam ... so potovali Slovenci v prvem četrtletju 2002 .................... 13. stran 
• Projekt "NEXT EXIT- Na lepše" - Projekt v polnem teku, poteka merjenje učinkov, pripravljajo se izhodišča za 
nadgradnjo ................................................................................................................................................. 14. stran 
• Kaj dogaja na Slovenski turistični organizaciji... ............. ~ ............................................................................ 15. stran 
• Zadnja stran ........................................................ '. ......................................................................................... 16. stran 
Stranske poti so se izkazale kot 
zanimiv nov produkt - kako naprej? 
STO 17. septembra 2002 v~bi na seminar o 
elektronskem poslovanju v· turizmu 
e-poslovanje, internet, informacijski in rezervcfcijski sistemi, e-marketing, e-trgovina, CRM itd. so 
pojmi, ki so tudi v (slovenskem) turističnem prostoru vedno bolj prisotni. Tokratna tematika 
seminarja, ki ga 17. septembra 2002 v Kranjski Gori organizira Slovenska turistična organizacija, ni 
novost v Sloveniji, vendar je prvič postavljena izključno v okolje turistične panoge, ki nova 
(spo)znanja s področja e-poslovanja potrebuje in jih bo v prihodnosti morala uporabiti za dosego 
boljših poslovnih rezultatov. Seminar bo izpostavil priložnosti in prikazal nove tehnike, ki jih 
ponujata elektronski marketing in CRM na različnih stopnjah življenjskega ciklusa pri gostu. 
Delavnici bosta konkretno pokazali, katere tehnike elektronskega marketinga uporabiti na 
posameznih trgih in oblikovali predloge za tiste, ki želijo na podlagi pridobljenih znanj narediti korak naprej tudi v 
praksi. Več informacij najdete na 15. strani Turizma, zloženko s predstavitvijo seminarja pa dobite na e-pošti 
tinkara.pavlovcic@slovenia-tourism.si in na telefonu 01 i -862 .. Pohitite!+ 
IJS i lUriSllčni · C ,.,. , _ • .. ~ .. --~~ 
Rezultati vzorčnega spremljanja števila turistov In njihovih prenočitev za 
mesec Julij 2002 
Na STO smo skupaj s Statističnim uradom RS (na osnovi vzorca, v katerem je sodelovalo 90 reprezentativnih 
slovenskih hotelov, ki so v preteklih letih predstavljali v povprečju 68 odstotkov vseh hotelskih sob in so ustvarili 
prav tolikšen delež turističnega prometa) zbrali (prvič smo to storili za mesec junij) prve preliminarne podatke za 
mesec julij 2002 o številu turistov in njihovih prenočitvah v Sloveniji. 
Aplikacija julijskih hotelskih rezultatov na vse razpoložljive turistične zmogljivosti v Sloveniji pokaže, da je gostila 
Slovenija v juliju 2002 269 tisoč turistov ali odstotek manj kot v istem mesecu lani in ustvarila 1.010.000 prenočitev 
,___---"•-·~ - :...:, ~ . . .. . . 
Komentar 
Se svetovna (turistična) l<lima 
spreminja? 
Pogled iz petega nadstropja WTC-ja v megleno in deževno 
ponedeljkovo jutro skoraj v sredini avgusta nikakor ne daje slutiti, da 
gre za glavni mesec poletne turistične sezone. No, tudi včerajšnje 
nedeljsko jutro in dan nista bila nič boljša. Pa tudi teden prej in med 
tednom ne ... l<aj kmalu pomislimo na vremensko klavrn julij. 
Vremenoslovci zagotavljajo, da obilica zapadlih padavin ni prav nič 
nenavadnega, tudi za ta poletni čas ne, hkrati pa poročajo o 
vremenskih ujmah, viharjih in neurjih, ki divjajo po Evropi, rušijo 
drevesa, odnašajo avtomobile, podirajo šotore (in odganjajo 
dopustnike). 
Poletje je čas, ko (še posebej letos) gledamo v nebo in 
prebiramo številke. Toda, položaj nikakor ni tako enostaven, da bi 
lahko krivdo za štiriodstotni izpad prenočitev v letošnjem mesecu 
juliju - kot kažejo prvi neuradni podatki, ki smo jih na Slovenski 
turistični organizaciji pravkar zbrali s Statističnim uradom Republike 
Slovenije na osnovi vzorca 90 reprezentativnih hotelov v Sloveniji· 
pripisali kar vremenu. 
Statistiko je namreč treba znati brati, poseči nekoliko bolj 
nazaj v preteklost in seveda analizirati vzroke za trende, ki se 
nakazujejo, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotnem svetovnem 
turizmu. Večina velikih evropskih organiz;,torjev potovanj beleži 
slabše rezultate v primerjavi z lanskimi, a tudi upi, da bo prodaja v 
zadnjem hipu popravila rezultate, so se sredi poletja razblinili. Velike 
turistične velesile, kot je na primer Španija, beležijo tudi do 
desetodstotni padec, Hrvati pravijo, da bodo rezultati kar nekaj 
znatnih odstotkov pod načrtovanimi, Črnogorci se sprašujejo, kje je 
deset tisoč Slovencev, ki so jih pričakovali ... če pogledamo malo 
nazaj, nam marsikaj pokaže že 11. september 2001, a prvi znaki krize 
so se po sanjskem, z veliki svetovnimi dogodki nabitim milenijskim 
letom 2000, začeli kazati že prej. Res pa je tudi, da so se iz tega bolje 
izvlekle tiste države, kjer so nacionalne turistične organizacije vložile 
dodatna sredstva v velike promocijske kampanje. Spomnimo se 
francoske devet milijonov evrov težke kampanje II France, 1 love you " 
letos spomladi, Velika Britanija se je s proaktivnim odnosom in 
velikimi kampanjami izkopala iz pasti slinavke in parkljevke, Škotska 
prav te dni začenja novo jesensko kampanjo, vredno 2,5 milijonov 
evrov. 
In kje je v tem dogajanju Slovenija? l<ljub temu, da smo se 
znašli med državami, ki 11 S sindroma nismo začutili - vsaj 
neposredno ne, a lanski trend dvanajstodstotne rasti na tujih trgih 
zagotovo ni ponovljiv, zato smo si za letošnje leto na STO zastavili 
realni cilj triodstotnega povečanja tujih prenočitev. Rezultati za prvih 
sedem mesecev letošnjega leta sicer še kažejo na 1 odstotek več 
opravljenih prenočitev v primerjavi z enakim obdobjem lani, vendar 
pa sta tako junij kot julij že beležila slabše rezultate. V preteklem 
mesecu so prihajala alarmantna poročila o julijski luknji iz Portoroža 
in po njihovih podatkih so julij zaključili z osemodstotnim izpadom v 
prenočitvah. Simulacije portoroških tržnikov do konca leta sicer 
kažejo, da bo vse bolj kongresni Portorož leto 2002 zaključil z morda 
odstotkom manjšim številom prenočitev (a boljšim finančnim 
izkupičkom), vendar pa se s tem ne smemo zadovoljiti. Smo vsi 
naredili dovolj? Portorož je v zadnjih letih izredno napredoval v 
segmentu kongresnega gosta, velikim vlaganjem v hotelsko 
infrastrukturo niso sledila vlaganja v izvenpenzionsko in drugo 
dodatno ponudbo. Ali Portorož sploh ima razdelan poletni produkt? 
l<aj pa investicija v promocijo? Negativni učinki premajhnega vlaganja 
v trženje in promocijo na nacionalni ravni oziroma na ravni posamezne 
destinacije se znajo pokazati s polletno zamudo in se tako pozno tudi 
začnejo reševati. 
Na STO aktivno pripravljamo novo trženjsko strategijo za 
obdobje 2003 do 2005, določamo nove trženjske usmeritve, na novo 
vrednotimo obstoječa orodja tržnega komuniciranja in iščemo poti za 
preboj k bolj inovativnim. Prepričan sem, da jih bomo našli, saj smo za 
snovanje strategije izbrali mednarodnega turističnega marketinškega 
eksperta in skupaj zbrali močan tim strokovnjakov iz slovenskega 
turističnega gospodarstva. Proces priprave strategije vam podrobno 
predstavljamo na drugi, tretji in četrti strani Tur!zma, kjer boste lahko 
prebrali o vprašanjih, ki se odpirajo, rešitvah, ki se nakazujejo in 
problemih, ki se vedno znova ponavljajo. Pet milijonov evrov za 
promocijo in trženje na nacionalni ravni, ki jih ima Slovenija v 
letošnjem letu in ki bi jih naj vlada namenila tudi za naslednje leto, 
Slovenije nikakor ne bo postavilo na evropski turistični zemljevid. Ali 
to pomeni, da se bomo zadovoljili s tem, da bo turistična bera odvisna 
zgolj od neba? 
. ~ , ·~--- ,, = .. -~~}~= -••$,~ .. 
NOVI STRATEGIJI SLOVENSKEGA TURiŽMA . 
Slovenski turizem dobil novo 
razvojno strategijo 
konkurenčnosti slovenskega turizma (izboljšanje 
prostorskih pogojev, razvoj človeških virov in 
kakovosti turističnih proizvodov). 
Opredelitev razvojnih politik in 
ukrepov Vlade RS: 
Pred poletnim vladnim in parlamentarnim zatišjem je Vlada Republike Slovenije 
potrdila novo razvojno Strategijo slovenskega turizma'za obdobje 2002 do 2006. V 
nadaljevanju povzemamo informacijo Ministrstva za gospodarstvo z glavnimi 
poudarki vsebine strategije. 
Za uresničitev strateških ciljev opredeljuje strategija 
pet temeljnih razvojnih politik in sicer: 
• Politiko prostorskega razvoja turizma, 
• Politiko trženja slovenskega turizma, 
• Politiko razvoja človeških virov v turizmu, 
• Investicijsko politiko in 
Republika Slovenija je januarja leta 1995 opredelila 
prvo strategijo razvoja slovenskega turizma z 
Resolucijo · o strateških ciljih na področju razvoja 
turizma v RS s programom aktivnosti in ukrepov 
(Ur.l.RS, št. 7 /95), ki je bila sestavni del prve 
Strategije gospodarskega razvoja Slovenije v 
obdobju 1996 - 2000. "Temeljna značilnost te 
strategije je bila njena usmerjenost na organizacijske 
in zakonodajne projekte ter na tej podlagi v poskus 
administrativnega urejanja organiziranosti 
slovenskega turizma, za katerega danes 
ugotavljamo, da je bil ob premajhni podjetniški~in 
trženjski usmerjenosti neuspešen, " so na 
Ministrstvu za gospodarstvo zapisali v sporočilu za 
javnost ob potrditvi Strategije slovenskega turizma 
2002-2006 in sicer na 84. redni seji Vlade Republike 
Slovenije 25. julija 2002. 
V skladu s tem in ob upoštevanju novih razvojnih 
trendov v turizmu je Ministrstvo za gospodarstvo 
pripravilo novo strategijo slovenskega turizma, ki 
temelji na novi gospodarski strategiji in ki vnaša 
vrsto novosti in sprememb tako v sami pripravi 
strategije kot tudi v njenih glavnih poudarkih. 
Osnovni poudarki in novosti 
• Partnerski pristop subjektov javnega in zasebnega 
sektorja in subjektov civilne družbe pri oblikovanju 
strategije in uresničevanju skupno postavljenih 
strateških ciljev. V skladu s partnerskim pristopom je 
bila v procesu priprave nove strategije izvedena 
obsežna javna obravnava strategije, pri :kateri je 
sodelovalo turistično gospodarstvo, interesna 
združenja in področne turistične organizacije, lokalne 
skupnosti in subjekti civilne družbe. Predlagana 
strategija je bila usklajena z drugimi ministrstvi in 
ostalimi vladnimi institucijami in organi ter 
predstavljena v Pododboru za turizem, ki deluje v 
okviru Odbora za gospodarstvo Državnega zbora. 
Partnerski pristop pomeni tudi soodgovornost vseh 
partnerjev za uresničevanje strateških ciljev. Vlada je 
le eden izmed partnerjev, ki s svojimi ukrepi in 
aktivnostmi pomaga usmerjati podjetniške nosilce, 
predstavnike lokalnih skupnosti in civilne družbe k 
učinkovitemu doseganju skupnih ciljev turističnega 
razvoja Slovenije. · 
• Nova strategija poudarja pomen pod1jetništva, 
trženjske usmerjenosti in povezovanja turističnih 
subjektov pri oblikovanju integralnih turističnih 
proizvodov kot ključa za izboljšanje konkurenčne 
sposobnosti slovenskega turizma. Obstoječi model 
administrativno določenega in obveznega 
povezovanja privatnih turističnih ponudnikov 
zamenjuje koncept partnerstva javnega in zasebnega 
sektorja, ki temelji na svobodnem interesnem 
povezovanju turističnih ponudnikov. 
• Strategija slovenskega turizma 2002-2006 veliko 
pozornost namenja spremljanju uresničevanja 
strateških ciljev in sprotnemu prilagajanju 
spremembam v okolju ter novim podjetniškim 
zamislim. V skladu s tem temelji na načelu drsečega 
planiranja, ki zahteva stalno preverjanjein dopolnje-
vanje s pomočjo letnih turističnih politik. 
Strateški cilji 
Glavni strateški cilj je povecanJe globalne 
konkurenčnosti slovenskega turizma in obsega 
turističnih dejavnosti. Ostali strateški cilji so 
razčlenjeni na kvalitativne in kvantitativne cilje. 
Temeljni kvantitativni cilji povečujejo obseg 
slovenskega turizma (število gostov in nočitev, 
zasedenost kapacitet, celoten prihodek). V 
primerjavi z letom 2001 pričakujemo do 
leta 2006 približno za tretjino večji obseg, kar 
predstavlja doseganje vrednosti, ki jih je slovenski 
turizem že dosegel v obdobju 1985-1987. Bistvenega 
pomena za doseganje predvidenih kvantitativnih 
ciljev pa je zagon novega investicijskega cikla v višini 
1,5 milijarde EUR v obdobju do leta 2010 in 
vzporedno uresničevanje kvalitativnih ciljev, ki 
predvidevajo predvsem krepitev dejavnikov 
• Politiko spodbujanja razvoja novih proizvodov in dviga 
kakovosti v turizmu. 
Vladni ukrepi so v skladu s 
politikami usmerjeni v: 
• Zagotavljanje sistemskih pogojev za razvoj turizma 
(z zagotavljanjem prostorskihmožnosti za 
turistični razvoj, s pripravo ustrezne zakonodaje in 
s spodbujanjem izgradnje osnovne infrastrukture 
na temeljnih turističnih območjih), 
• V spodbujanje razvoja novih integralnih turističnih 
proizvodov in turistične infrastrukture (s sofinan-
ciranjem predvidenega investicijskega cikla) in 
• V zagotavljanje turistične promocije Slovenije in 
celovite slovenske turistične ponudbe na tujih 
trgih z uporabo sodobni rr orodij tržnega 
komuniciranja. 
Nova razvojna strategija odprla novo 
trženjsko poglavje - STO začela 
aktivno pisati novo knjigo 
Slovenska turistična organizacija je začela že junija v tesnem sodelovanju s 
turističnim gospodarstvom pripravljati Strategijo trženja slovenske turistične 
ponudbe 2003-2006 z izvedbenim programom trženja za leto 2003. 
Maja Pak, maja.pak@slovenia-tourism.si + 
STO je na izhodiščih Strategije razvoja slovenskega 
turizma, ki jo je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo, in 
na podlagi Zakona o javnih naročilih ter Pravilnika o 
javnih naročilih male vrednosti do sredine junija 
izpeljala postopek za izbor izvajalca za izdelavo Strategije 
trženja slovenske turistične ponudbe 2003-2006. 
Komisija v sestavi mag. Rudi Rumbak, Ivo Silič, Matjaž 
Završnik, Miša Novak in Maja Pak je med prispelimi 
Celostna podoba slovenskega turizma ostaja nespremenjena, logotip rožic pa bo dobil nov pozicijski slogan. 
ponudbami na osnovi razpisanih kriterijev 16. junija 2002 
za izvajalca izbrala avstrijsko podjetje Zolles & Edinger 
GmbH, ki ga vodi v svetu priznan turistični strokovnjak 
dr. Helmut Zolles. In kakšni so bili kriteriji? 40 odsotnih 
točk je prispevala ponudbena cena, preostalih 60 pa 
strokovna učinkovitost in kakovost - celovitost 
predlagane dispozicije, kadrovska kakovost ponudnika 
in prido.bljene reference pri mednarodnem trženju 
destinacij. ' 
Dr. Zolles je velik poznavalec slovenskega turizma, 
saj je vodil projekt trženjske strategije za območje 
Julijskih Alp in sodeloval že pri nekaj projektih v 
Sloveniji na ravni posameznih turističnih območij, 
poleg tega pa lot dolgoletni direktor avstrijske NTO 
Osterreich Werbung (1974 - 1986), predsednik 
Evropske turisti<':ne komisije (1982 1986) in 
podpredsednik v Austrian Airlines (1995 - 2000), 
prihaja iz turistične stroke. 
Ob izvajalcu 12-članski 
Projekti tim strokovnjakov 
Strategija trženja slovenskega turizma je strategija 
trženja celotnega turističnega gospodarstva na 
nacionalni ravni, zato njeno nastajanje aktivno 
spremlja in usmerja 12 članski Projektni tim 
strokovnjakov s področja trženja v turizmu, ki ga na 
osnovi sklepa generalnega direktorja STO Bojana 
Medena sestavljajo predstavniki iz posameznih 
geografskih področij in produktov, kot izhaja iz 
razvojne strategije slovenskega turizma. Projektni tim 
bo vse do oktobra, ko bo izdelana strategija trženja z 
izvedbenim programom trženja za leto 2003, deloval 
kot svetovalni organ, ki bo spremljal potek nastajanja 
strategije. Clani aktivno sodelujejo na sestankih za 
izdelavo strategije, pridobivajo in analizirajo podatke 
iz vsebinskega področja, ki ga predstavljajo, 
spremljajo oziroma nadzorujejo nastajanje strategije 
ter s svojim znanjem s posameznega področja 
prispevajo k njenemu oblikovanju. 
Člani Projektnega tirna: 
Tatjana Juriševič (Kompas d.d.) 
Dušan Luin (H 1D 
Tatjana Radovič (Zavod za turizem Ljubljana) 
Milan Razdevšek (Zavod za turizem Maribor) 
Mag. Rudi Rumbak (SSNZ) 
Ivan Silič (Turistično združenje Portorož) 
Matjaž Završnik (Turizem Bled) 
Jan Ciglenečki (Turistično predstavništvo STO Dunaj) 
Maja Pak (STO) 
in Miša Novak (STO), 
kot eksperta s področja tržnega komuniciranja in 
blagovnih znamk pa v projektnem timu sodelujeta 
Dr. Zlatko Jančič (FDV) in 
Dr. Mihael Kline (FDV) 
Septembra delavnice, oktobra . 
2002 predstavljen zaključni 
dokument 
STO je s to sestavo svetovalnega telesa želela 
zagotoviti strokovno in aktivno vključenost celotnega 
turističnega gospodarstva že v sami fazi izdelave 
osnutka strategije, medtem ko bodo v drugi fazi do 
konca septembra, to je v fazi priprave predloga 
strategije, potekale usklajevalne delavnice s subjekti 
slovenske turistične organiziranosti iz posameznih 
področij in produktov, s predstavniki interesnih 
združenj ter z drugimi potencialnimi partnerji. Do kon-
ca oktobra 2002 bo predstavljen zaključni dokument 
z izvedbenim programom trženja za leto 2003, ki ga 
bodo v okviru celotnega poslovnega načrta obrav-
navali organi STO. 
Glavni vsebinski poudarki 
Strategija trženja bo upoštevala koncepte nove 
razvojne paradigme in strateške cilje slovenskega 
turizma, svetovne turistične trende ter konkurenčne 
prednosti Slovenije. V okviru strategije bodo 
opredeljeni ciljni tržni segmenti po prioritetnih 
državah z odgovarjajočimi produkti in 
komunkacijskim spletom, sodobne oblike celovitega 
upravljanja odnosov s turisti (CRM), razvoj novih oblik 
neposrednega trženja države kot turistične 
destinacije, sistem SjlQdbujanja razvoja blagovnih 
znamk itd. Pomemben sestavni del bo vsekakor tudi 
opredelitev načina spremljanja uspešnosti izvajanja 
strategije trženja in trženjskih aktivnosti. Glede na 
trende vse večjega deleža financiranja iz nejavnih 
virov v nacionalnih turističnih organizacijah razvitih 
turističnih držav pa bo strategija temeljila na politiki 
partnerstva, kar pomeni tesno sodelovanje in skupne 
akcije s turističnim gospodarstvom, interesnimi 
združenji, javnimi institucijami ter sodelovanje s 
partnerji izven turističnega gospodarstva. 
Kaj so glavne ugotovitve 
Projektnega tima 
"V nadaljevanju povzemamo nekaj glavnih 
poudarkov, ki so bili predmet dveh dosedanjih 
delavnic Projektnega tirna. Ugotovitve bodo služile 
kot smernice pri oblikovanju glavnih smernic 
strategije in izvedbenih trženjskih aktivnosti. 
Projektni tim se je prvič sestal 9. julija 2002. 
• Na prvem sestanku smo definirali cilje in potek 
nastajanja strategije, naloge projektnega•tima ter 
izpostavili glavne problemske točke trženja 
slovenskega turizma po področjih in produktih. 
• Člani so prav tako izpostavili potrebo po 
usmerjenosti v prakso in konkretnosti strategije ter 
nujnost povečanja sredstev za promocijo slovenskega 
turizma. 
• Predstavniki področij in produktov so še posebej 
izpostavili prioritetne turistične proizvode ter 
poudarili vlogo oglaševanja v medijih za splošno 
javnost in prisotnost v medijih organizatorjev 
potovanj ter pomen promocijsko informativnega 
materiala kot pomembnejša orodja tržnega 
komuniciranja. 
Drugi sestanek - delavnico je vodil dr. H. Zolles, 
potekala pa je 25. julija 2002. 
• Obravnavali smo strategijo poz1c1onioranja 
Slovenije na določene trge, blagovne znamke in 
nosilne teme v naslednjih letih ter vlogo Slovenske 
turistične organizacije. 
• Posebej smo izpostavili cenovno strategijo, kjer je 
bila kot optimalna strategija za trženje slovenskega 
turizma poudarjena strategija visoke kakovosti in 
srednje cene ter pozicioniranje ponudbe cenovno 
nekoliko pod konkurenco. 
• Člani smo preučevali posamezna orodja tržnega 
komuniciranja in ugotovili nujnost delne 
prerazporeditve aktivnosti v smislu povečanja 
krovnega oglaševanja s sodelovanjem partnerjev pri 
akcijah, hkrati pa so člani predlagali realizacijo 
sejmov za splošno javnost le tam, kjer obstaja 
konkretni interes turističnega gospodarstva. 
• Prav tako bodo potrebne spremembe v politiki 
produkcije promocijsko informativnih publikacij, 
katerim so sicer člani dali velik pomen, potrebno pa 
bo glede na prioritetne segmente 'spremeniti 
koncept nivojev publikacij. 
• STO mora zagotavljati okvir za skupno trženje 
slovenske turistične ponudbe, nujno pa je nastajaje 
interesnih skupnosti za razvoj in promocijo 
turističnih produktov. 
Naslednji sestanek projektnega tirna bo 14. avgusta 
2002, kjer bomo obmvnavali že prvi koncept 
dokumenta. 
Kje je slovenski turizem in kako ga 
trdno umestiti na evropski turistični 
zemljevi~ 
Pogovarjali smo se z dr. Helmutom Zollesom, snovalcem nove Strategije trženja 
slovenskega turizma 
Miša Novak, misa.novak@slovenia-tourism.si+ 
"Zadnjih deset let je slovenski turizem dotiv/ja/ 
relativno poslovno in razvojno stagnacijo. Povzročile so 
jo balkanske vojne in nestabilne politične razmere v naši 
soseščini, proces lastninjenja in denacionalizacije, 
pretirana institucionalizacija turistične dejavnosti in 
neustrezna razvojna turistična politika ter 
razdrobljenost in nerazvitost turistične infrastrukture," 
navaja pred kratkim na Vladi RS potrjena nova 
Strategija slovenskega turizma za obdobje 2003 do 
2006. Stevilke pokatejo, da Slovenija ne predstavlja več 
kot 0,3% turističnega obiska v Evropi, toda turistična 
dejavnost kljub temu prispeva več kot 400 mrd SIT 
skupnega prometa ali 9,1 % BDP in zaposluje 52.500 
oseb. Turistični devizni priliv je nekaj manj kot 1,2 mrd 
EUR in predstavlja okoli 10 % slovenskega izvoza blaga 
in storitev. Kako vi vidite slovenski turizem, njegove 
prilotnosti in njegovo današnjo pozicijo na evropskem 
turističnem trgu? 
Zagotovo obstajajo določeni problemi, ki pa so rešljivi in 
nikakor ne dajejo razloga za pesimističnost. Slovenija ima 
dobre priložnosti kot turistična destinacija, seveda pod 
pogojem, da se nenehno in aktivno vlaga v posodobitev 
infrastrukture in ponudbe ter da se razvija nove produkte, 
vse pa mora biti v skladu s trendi na turističnem trgu in še 
posebej v skladu s povpraševanjem. 
Strategija navaja, da bi naj slovenski turizem v tem 
desetletju postal ena vodilnih panog slovenskega 
gospodarstva, pod pogojem, da se izvede investicijski 
cikel v vrednosti 1,5 mrd EUR. Strategija kot temeljne 
kvantitativne cilje slovenskega razvoja turizma 
opredeljuje povečanje letnega turističnega prometa na 
1,6 mrd EUR (2006), povečanje števila nočitev na 9,5 
mio turistov in število postelj v hotelski ponudbi za 
4000 letišč. Povprečna realna stopnja letne rasti 
slovenskega turizma v obdobju 2002-2006 bi naj bila 
dvakrat hitrejša od slovenskega povprečja rasti BDP. 
Cilji so smeli, a kaj bo potrebno za njihovo uresničitev? 
Obseg investicijskega ciklusa ni vprašljiv oziroma je prav-
ilen, vendar pa je na mestu vprašanje, ali bo država dejan-
sko delovala kot vzvod in ali bo izgradila sistem posojil in 
fiskalnih spodbud za turistično industrijo, poleg tega pa je 
ključnega pomena, da bo ta vlaganja spremljalo 
povečevanje trženjskih aktivnosti oziroma promocijskega 
proračuna. To je še toliko bolj pomembno prav v primeru 
Slovenije, saj si morate najprej šele izboriti pozicijo na 
trgu, nato pa jo nenehno ohranjati in razvijati. 
Kakšna sredstva bi morala drtava nameniti promociji in 
trtenju turizma na nacionalni ravni? Kako doseči 
sodelovanje in zdrutevanje sredstev? 
. . ~ ,--~ ,, - ~ ~}~ _,,,~ . 
NOVI STRATEGIJI SLOVENSKEGA TURIZMA 
Trenutno promocijska sredstva Slovenije znašajo okoli s 
milijonov evrov ali slabega pol odstotka deviznega 
priliva iz naslova turizma, kar je odločno premalo. Dva 
odstotka bi znašala okoli 24 milijonov evrov in ta vsota 
nikakor ne bi bila pretirana, sicer pa še posebej pri 
prišlekih na mednarodni turistični trg, kar Slovenija 
zagotovo je, trije odstotki predstavljajo spodnjo mejo, 
tsi pa bi pomenilo 36 milijonov evrov. Ob tem je 
pomembno, da so promocijska sredstva, ki so na voljo 
na lokalni, regionalni in produktni ravni, potrošena za 
tiste aktivnosti, ki so v skladu s skupnim marketinškim 
načrtom na nacionalni ravni. Pogoj za tovrstno 
združevanje je zagotovo konsenz in skupno oblikovanje 
načrta na vseh ravneh. 
V Sloveniji danes na vseh treh ravneh deluje vrsta 
javnih, civilnih, mešanih in privatnih institucij, za katere 
je pogosto ' značilno nejasno ločevanje pristojnosti in 
odgovornosti za izvajanje posameznih funkcij, kar pri 
mnogih turističnih subjektih - in še posebej pri zunanjih 
opazovalcih ali akterjih ustvarja občutek organizacijske 
kaotičnosti, zagotovo pa vodi v nezadostno medsebojno 
sodelovanje in povezovanje, še posebej na lokalni in 
regionalni ravni. To ugotavlja tudi nova razvojna 
strategija. Kako vi vidite to organizacijsko problematiko 
in kakšna bi naj bila le-ta, da bi zagotovila stimulativno 
okolje za razvoj? 
V primerjavi z Avstrijo lahko ugotovim, da Sloveniji 
primanjkuje učinkovite organiziranosti na lokalni ravni, 
ki bi se v prvi vrsti samostojno financirala. Imate le 
nekaj regionalnih destinacij, ki imajo zadostna sredstva 
za trženje celotne destinacije, še večji problem kot 
financiranje pa je organiziranost. To je glavna naloga 
destinacij, kjer morajo lokalni turistične organizacije 
odigrati vlogo 11 Verschonerungsverein 11 , kar pomeni, da 
skrbijo za celovito promocijo in trženje destinacije, 
skupni nastop in podobno, skrb za turiste v destinaciji, 
za študijske skupine organizatorjev potovanj, novinarje 
itd. Na produktni ravni je vsekakor smiselno in potrebno 
povezovanje, kot na primer že poteka med slovenskimi 
naravnimi zdravilišči in igralniško ponudbo, korak 
naprej je potrebno narediti pri povezovanju MICE 
' segmenta na nacionalni ravni, kot enega izmed ključnih 
segmentov pa bi izpostavil potrebo po specializiranih 
hotelih za posebne ciljne skupine, t.i. 'special interest 
groups' (na primer hoteli za družine z otroki, golf hoteli 
itd.) in pa II Urlaubspezialisten 11 , kot jih imamo v Avstriji. 
Eden izmed osnovnih problemov Slovenije kot turistične 
destinacije še vedno ostaja njena relativno slaba 
prepoznavnost na mednarodnem in evropskem 
turističnem zemljevidu in na posameznih emitivrith 
. , trgih, ponovno smo se znašli na dnu Evrobarometra. Res 
.:-1 ' je, da smo nova destinacija, a kje je mogoče iskati 
.: razloge za nekakšno stopicanje na mestu? Kako dolgo 
'·· potrebuje nova destiancija in kaj mora narediti, da si 
izbori pozicijo na trgu? 
Vedno znova se vračamo k promocijsko-marketinškim 
aktivnostim in s tem povezanimi sredstvi. Vendar pa je 
tudi z neprimerljivo večjimi sredstvi, kot jih ima 
Slovenija, potrebno vsaj 3 do s let, da se država umesti 
na zemljevid. Zdajšnje stanje je posledica tega, da 
Slovenija še nima jasnega imidža niti kot država niti kot 
turistična destinacija, saj je malo prisotna vj svetovnih 
medijih in dogajanjih. Dobra priložnost, da na širom 
odprete okno v Slovenijo, bo zagotovo vstop med 
članice Evropske unije, a moram poudariti, da le pod 
pogojem, da boste ta vmesni čas povečali marketinške 
napore. 
Drtava se ne promovira le s pomočjo turizma, temveč 
tudi skozi druga področja delovanja. Z vsebinskim in 
seveda tudi finančnim povezovanjem, s skupnimi 
nastopi ob večjih mednarodnih dogodkih ipd, lahko 
dosetemo boljše rezultate. Kljub precej optimističnemu 
dogajanju na tem področju pred nekaj leti smo v zadnjih 
dveh letih naredili kar nekaj korakov nazaj. Kdo bi naj po 
vašem mnenju prevzel iniciativo? 
Izkušnje iz preteklosti in od drugod kažejo, da nalogo 
dvigovanja prepoznavnosti in imidža države kot celote 
ne bi smela prevzemati posamezna ministrstva, saj so 
preveč birokratično naravnana. To vlogo bi morala 
prevzeti samostojno telo, na nek način organizirano kot 
zasebno podjetje, izhodišča pa bi seveda morali 
oblikovati skupaj. To vlogo bi lahko prevzela tudi STO, 
pod pogojem, da se za ta namen dodelijo ustrezna 
sredstva, tako finančna kot kadrovska. 
V Sloveniji vsi govorijo o tem, da bi morala nova 
trtenjska strategija narediti korenit premik v smeri 
prehoda k bolj inovativnim trtenjskim orodjem. Pri tem 
se malokdo vpraša, kaj te agresivnejše oblike promocije 
in trtenja zahtevajo. Na splošno pri nas v Sloveniji 
menijo, da so t.i. klasična orodja komuniciranja in 
pospeševanja prodaje v turizmu, kot so delavnice, 
sejmi, borze, akcije pospeševanja prodaje, študijski 
obiski novinarjev in TO itd, zastarela, pa vendar so to 
orodja, ki jih LJ.R.orabljajo prav vse turistično razvite 
drtave. 
Novi načini komuniciranja ne morejo zamenjati 
tradicionalnih, kot kažejo primeri iz prakse, lahko pa so 
njihova pomembna nadgradnja. Spletne predstavitve 
tako na primer ne bodo nadomestile tiskanih promoci-
jskih publikacij, lahko pa med tema dvema orodjema 
dosegamo sinergijske učinke. Pravzaprav gre za njihovo 
povezovanje v celovite akcije tržnega komuniciranja, ki 
pa zahtevajo znatnejša promocijska sredstva. Poleg 
tega bo Slovenija še vedno morala povedati, kje je loci-
rana, saj so to informacije, ki jih turist pričakuje in jih 
želi prejeti podane na pregleden in sistematičen način. 
Zaradi tega bo geografska delitev Slovenije na regije ali 
klustre (Mediteranska Slovenija, Alpska Slovenija idr.) 
še vedno ne le smiselna, temveč tudi potrebna. 
Katera orodja so najprimernejša za Slovenijo? 
V turističnem marketingu so danes zagotovo najbolj 
primerna orodja tiskani oglasi in TV spoti, turistični 
spletni portali, odnosi z javnostmi, pospeševanje 
prodaje, tesno sodelovanje z organizatorji potovanj in 
drugimi partnerji v potovalni industriji (kar v zadnjih 
letih pridobiva na pomenu), za Slov~nijo in na primer 
tudi Avstrijo so primerni gigant plakati in radijsko 
oglaševanje. Prisotnost na splošnih sejmih je 
pomembna, a turistična industrija jim pripisuje prevelik 
pomen. Na Avstrijski turistični organizaciji so na primer 
s pomočjo raziskave o tem, kateri vir informacij je 
odločilen pri izbiri destinacije, ugotovili, da je le 1 
odstotek vprašanih na prvo mesto uvrstil sejme. Poleg 
tega je ANTO pripravila razvrstitev sejmov po njihovem 
pomenu in učinkovitosti, ki je turističnemu 
gospodarstvu pomembno vodilo pri odločitvi za 
sodelovanje. Menim, da je za Slovenijo še vedno 
pomembna prisotnost na vseh najpomembnejših 
turističnih borzah, lahko tudi na manjši kvadraturi, 
medtem ko je prisotnost slovenske turistične ponudbe 
na sejmih za splošno publiko pod skupnim dežnikom 
STO na mestu predvsem ali le tam, kjer obstaja direktni 
in konkretni interes ponudnikov. Gre torej vedno znova 
in, znova za partnerski pristop. To partnerstvo je za 
prihodnost ključnega pomena, temelji pa lahko le na 
medsebojnem zaupanju in kontinuirani dvosmerni 
komunikaciji . Vloga STO je ta, da zagotoviti okvir za 
skupno promocijo in trženje slovenske turistične 
ponudbe, glavno vsebino le-tega pa STO ustvarja v 
tesnem sodelovanju in skupnih akcijah z 
gospodarstvom, ki pa mora v tem seveda videti 
neposredni interes, koristi in rezultate . 
Kje bi morali biti glavni poudarki? 
Slovenija mora biti prisotna na svojih glavnih trgih, z 
optimalnim marketinškim spletom zgoraj omenjenih 
orodij, in to v takšni meri, da jo je mogoče slišati in 
videti. 
V Sloveniji po spremenjeni situaciji v začetku 
devetdesetih še vedno slabo polovico prenočitev 
ustvarijo domači gostje. Leta 1990 je Slovenija gostila 
2,5 milijona gostov, od tega 25,7 % Slovencev, 31,1 % 
jih je prišlo iz bivših republik Jugoslavije, 43,2 % pa je 
bilo turistov iz zahodnih trgov. Zaradi izgube pretetnega 
dela jugoslovanskega trga in manjšega priliva gostov z 
večine tujih trgov je doseteni turistični promet leta 2001 
še vedno m~njši od tistega iz leta 1990 (pri številu vseh 
gostov za 17,B odstotka, pri številu vseh prenočitev pa 
za 10,4 odstotka), medtem ko se je število letujočih 
Slovencev povečalo za dobro tretjino, število njihovih 
prenočitev pa za 27 %. Kakšna delitev promocijskih 
sredstev po drtavah je smiselna in kakšno mesto bi 
morali dati domačemu gostu? 
Že statistike nam pokažejo, da so vaši ključni trgi 
Nemčija, Italija in Avstrija ter seveda domači trg, zato bi 
morali večino sredstev in naporov usmeriti v te trge, na 
drugih trgih pa bi morali biti prisotni z manjšim številom 
strateško usmerjenih akcij, ob sodelovanju s partnerji 
na teh trgih. Domači trg je pomemben, zato bi morali 
temu trgu nameniti več pozornosti, kar smo storili tudi v 
Avstriji. 
Marketinška strategija bi naj na osnovi usmeritev v 
razvojni strategiji uvedla "branding" pristop. Ali lahko 
govorimo o brandih v slovenskem turizmu? 
Govorimo lahko o nekaj turističnih produktih, ki so 
relativno blizu koncepta branda. Na primer Bled, 
Triglavski narodni park, Portorož, Postojna, Lipica, 
novogoriška Perla in nekatera zdravilišča. Izgraditev 
brandov zahteva svoj čas, predvsem pa nenehne vložke 
in napore. Lahko rečem, da ima Slovenija, pod temi 
pogoji, zagotovo možnosti, da v nekaj letih razvije nekaj 
izjemnih blagovnih znamk. 
Nova razvojna paradigma slovenskega turizma temelji 
na podjetništvu, trtno marketinškem pristopu in 
ustvarjanju atraktivnih trtnih niš v okviru evropske 
turistične ponudbe. Kako bomo to prenesli v novo 
marketinško strategijo? 
Menim, da so temeljne razvojne usmeritve strategije, ki 
so kombinacija produktnega, geografskega in tržno 
marketinškega pristopa pravilna, vendar pa morajo biti 
zadaj marketinško oblikovani produkti, torej takšni, ki 
so oblikovani po meri turista. 
Sama tradicija trtne usmerjenosti je v Sloveniji še 
relativno mlada oziroma ne obstaja. še vedno se vse 
prepogosto lotevamo razvoja produkta, ki ga nato 
poskušamo prodati, namesto, da bi ustvarili produkt, ki 
je trtno zanimiv te sam po sebi. ' 
V Sloveniji se je izoblikovalo že vrsto visoko 
kakovostnih in tržno zanimivih produktov, kot so 
ponudba zdravilišč in še posebej wellnessa, 
igralniško-zabaviščne ponudbe. Drugi bodo sledili, če se 
bodo organizirali in združevali na marketinških 
platformah in '\Svoje napore usmerili v skupne 
marketinške akti~nosti. Glavni problem vidim v tem, da 
na splošno velja prepričanje, da je individualistični 
pristop pravilen in pod kontrolo. Na današnjem izredno 
konkurenčnem trgu posameznik oziroma razdrobljena 
ponudba ne pomeni veliko, učinki pa so neprimerno 
manjši. 
Kakšno vlogo bi naj imela STO pri razvoju produktov? 
STO bi morala prevzeti aktivno vlogo pri usmerjanju 
razvoja produktov, saj ima na voljo vse potrebne 
informacije, hkrati pa bi morala pri ključnih produktih 
dajati organizacijsko in marketinško podporo. Glavni 
input pa mora kljub temu prihajati od ključnih igralcev 
znotraj tega produkta. 
Ali smo dovolj inovativni pri razvoju in trtenju 
produktov? 
V državi, ki je dosegla veliko v relativno kratkem času in 
ki bi naj kmalu postala članica Evropske unije, to ne bi 
smelo biti vprašanje. 
Kaj se lahko učimo od avstrijskega primera? 
Avstrija je dobro organizirana na lokalni, regionalni in 
nacionalni ravni, poleg tega pa ima izredno učinkovita 
marketinška združenja specia liziranih hotelov in drugih 
ponudnikov, kot so na primer agriturizmi. Seveda pa so 
tudi promocijska sredstva znatna. Samo za 
Oberosterreich je namenjenih toliko sredstev, kot jih 
ima STO za celo Slovenijo. Poleg tega že nekaj let deluje 
posebna turistična banka (neke vrste združenje vodilnih 
avstrijskih bank), ki turistični industriji dajejo od države 
subvencionirana posojila in ki je v zadnjih letih odigrala 
pomembno vlogo pri razvoju avstrijskega turizma. 
Kako vidite slovenski turizem čez deset let? In kje 
mislite, da bi lahko takrat bil ob ustrezni podpori in 
sodelovanju na vseh ravneh? 
Vidim dva scenarija. Če se nič ne spremeni, bo Slovenija 
takrat neznani košček na turističnem zemljevidu Evrope, 
z nekaj otočki (brandi ali približki brandov, ki bodo 
takrat obstajali), ki bodo gledali iz nejasne gladine. Če 
pa se začne management sprememb, in danes je zadnji 
čas, bo Slovenija postala biser evropskega turizma - še 
vedno majhna, a cenjena kot atraktivna destinacija z 
visoko kakovostno ponudbo. 
Z blagovno znamko do večje 
prepoznavnosti in vpliva? 
Nada Serajni~ Sraka, nada.serajnik@gov.si+ 
Ali ste se kdaj vprašali, zakaj je Nemčija sinonim za kakovostne in tehnično dovršene 
industrijske izdelke, zakaj Italijo takoj povežemo z vrhunsko modo in oblikovanjem, 
Francijo pa z dobro hrano in posluhom za uživanje v vsem dobrem, kar nudi življenje? 
Gre seveda· za skupino tipičnih značilnosti, ki zaznamuje določene države. 
če blagovne znamke odločnih in prodornih 
organizacij prispevajo k prepoznavnosti in ugledu 
svojih organizacij, lahko le-te prispevajo tudi k 
tovrstnim predstavam o svojih državah. Na primer, 
Sony ali Mercedes sta simbola tehnične dovršenosti 
in poslovne uspešnosti ter ponos svojih matičnih 
držav. Take predstave sčasoma prerastejo v 
stereotipe, ki so lahko pozitivni ali pa negativni, 
včasih tudi zavajajoči. Nemčija velja za učinkovito, 
kakovostno, a hladno. Italija je sinonim za vrhunsko 
oblikovanje in prefinjen okus. Ampak takšen je tudi 
nemški Hugo Boss. Brazilijo poznamo po plažah, 
sambi, karnevalu, redki pa vedo, da je osma 
gospodarska velesila na svetu. So tudi primeri, ko 
ime države zavira prodor na trgu ali zavaja z enim od 
svojih stereotipov. British Telekom je pred leti 
opustil iz imena British, in ga nadomestil z BT. Britan-
ci po raziskavah namreč veljajo za tradicionalne, 
zadržane glede uvajanja novih tehnologij in designa 
in ta stereotip je BT oviral v razvoju. 
Spremembe v svetu, 
spremembe v vlogi držav, nove 
oblike predstavljanja 
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je svet 
začel dobivati novo podobo zaradi pospešene 
demokratizacije, globalizacije, široke uporabe orodij 
novih tehnologij, velikih možnosti potovanj. Države 
so v mednarodnih odnosih začele prevzemati nov~ 
naloge in vloge med drugim omogočiti svojin:i 
državljanom čim boljše pogoje za mednarodno 
trgovinsko izmenjavo, pridobitev investicij in razmah 
turizma. Konkurenca je vedno večja, države se zaradi 
tega začenjajo obnašati kot korporacije na 
svetovnem trgu. 
Nove vloge so prinesle nove oblike 
komuniciranja. Intuitivno predstavljanje je 
zamenjalo strateško načrtovano komuniciranje. 
Klasični diplomaciji sta se pridružili javnostna in 
kulturna diplomacija. Države so se začele v 
mednarodnih nastopih uporabljati za boljšo 
prepoznavnost blagovno znamko (brand) in pri tem 
upoštevati znanja in metode upravljanje blagovnih 
znamk (branding). Marketing, oglaševanje in . 
odnosi z javnostmi so postali redne oblike dela. 1 
V svetu prihaja do vedno večjega mešanja 
narodnosti in etičnih skupin, različnost njihovih 
kultur močno vpliva na zaznave, razumevanje. Vplivi 
različnih kultur vedno močneje vplivajo na uspešnost 
kulture dialoga in interakcije. 
Države, v želji za večjo prepoznavnost in predvsem 
boljši položaj na svetovnem trgu, so se podale v 
proces iskanja novih elementov nacionalnih iden-
titet, ovrednotenje dosedanjih in njihovo prevred-
notenje, oblikovanje novih dodanih vrednosti, ki jih 
bodo na novo pozicionirale v svetu. 
Ali je blagovna znamka državi 
potrebna? 
Razvoj blagovne znamke držav je proces, trdi 
angleški marketinški strokovnjak Wally Ollins, ki ga 
narekuje 21. stoletje. Države so se v svoji zgodovini 
nenehoma spreminjale. Menjavale so zastave, grbe, 
himne, uniforme, rituale, heroje, pravni in 
izobraževalni sistem, ustvarjale mite in legende, 
nove jezike, se celo preimenovale. Vse zato, da so 
lahko svojim državljanom in svetu pojasnile in jih 
prepričale v nujnost ali pomen sprememb. 
Anglež Simon Anholt, ki se v zadnjih letih posveča 
prav oblikovanju in upravljanju blagovnih znamk 
držav, svet primerja s supermarketom, kjer si mora 
vsakdo izboriti svojo pravico biti opažen in izbran. 
V vedno bolj globaliziranem svetu se morajo države 
qoriti za tržne deleže predvsem na področju turizma, 
trgovine in tujih vlaganj. Pri tem jim lahko pomagajo 
strategije oblikovanja ali preoblikovanja blagovnih 
znamk. 
Blagovne znamke se ne 
izumijo, temveč so plod 
pretehtanih odločitev in 
usklajenih interesov 
Učinkovito predstavljanje države poteka skozi 
pravilno organiziranost. Strokovnjaki navajajo 
povezanost med ključnimi petimi področji: 
turizmom, tujimi investicijami, blagovno menjavo, 
zunanjo politiko in kulturo in instituicijami, ki ta 
področja zastopajo. 
Za začetek procesa je največkrat potrebna 
naklonjenost vlade, ki omogoči začetek 
identitetnega procesa, v katerega snovanje se 
morajo vključiti strokovnjaki iz različnih okolij, od 
politike, gospodarstva, medijev, umetnosti, kulture, 
izaJ.,raževanja. Pomembno je ugotoviti, kako državo 
vidi domače _ prebivalstvo in kako jo ocenjujejo v 
tujini, ugotoviti, kje so p_rednosti in slabosti, v kateri 
smeri se država želi razvijati. Okoli osnovne ideje 
raste strategija, podprta s primerno vizualno 
podobo, ki jo je mogoče uporabiti v vseh oblikah in 
na vseh mestih, ki lahko predstavljajo državo. V 
proces se morajo vključiti naravni zavezniki -
gospodarstvo, trgovina, kultura, šport, mediji, 
promet... in postopoma počasi vgrajevati te ele-
mente v vse oblike svojega delovanja. Vsakdo je 
pravzaprav ambasador svoje države. 
Izgradnja blagovne znamke države je zahteven, 
kompleksen in dolgotrajen proces, ki zahteva veliko 
sodelovanja, usklajevanja in razumevanja. 
Pomembno je ujeti pravi trenutek, pravo 
razpoloženje, ko proces ni dirigiran, temveč 
posamezniki in organizacije pristopijo prostovoljno, 
zaradi skupnih interesov. 
Uspešni in manj uspešni 
primeri 
V svetu poznamo nekaj primerov držav, ki so te 
procese že opravile, ene bolj, drugevmanj uspešno. 
Med uspešne strokovnjaki štejejo Spance, Irce in 
Portugalce, medtem ko Avstralcem in Angležem ni v 
celoti uspelo. \ 
Španci so stoletja veljali za svetovno velesilo. 
Začetek in sredina 20. stoletja jih je posebno s 
Francom potisnila v državljansko vojno, 
nazadovanje, revščino in apatijo. Po padcu 
Francovega režima leta 1975 je država stopila na pot 
demokratičnega razvoja. Nastopila je pretehtano, 
usklajeno. Enostaven in močno prepoznaven Mirojev 
sončni simbol je postal simbol nacionalnega 
programa promocije, ki se je povezovala z 
modernizacijo države. Močno oglaševanje španskega 
turizma, rast in svetovni prodor španskih korporacij, 
obnovitev Barcelone in Bilbaa, olimpi1ske igre v 
Barceloni in svetovna razstava EXPO v Sevilli so 
prispevali k zasebni in organizacijski rasti, k 
revitalizaciji in rehabilitacije države v očeh domačih 
in tujih javnosti. španski primer velja za uspešnega 
ne samo zaradi zanimivega brandinga, temveč zaradi 
tega, ker je ta nastal na realnih osnovah, rasel in se 
razvijal v ohlapnih, .., pa vseeno koherentnih 
povezavah, se usklajevak, dopolnjeval in povezoval v 
celoto. 
Angleži so na pot prenove stopili z nastopom 
Blairove vlade. Temeljito so raziskali domače in tuja 
okolja ter preverili, kako jih ta dojemajo. Zavest, da 
je treba narediti temeljite spremembe, se je še bolj 
utrdila, ko so ugotovili, da stereotipi, ki se 1;:. 
povezujejo z njihovo državo, več ne ustrezajo 7r 
realnosti, vsekakor pa tudi ne predstavam, kaj bi ·:
1
1
, 
želeli biti. Projekt Cool Britania je gradil na :·.:· 
preusmeritvi v kreativnost, vitalnost, odprtost, ~. 
multikulturnost, ki naj bi vstopili v vse pore .t. 
družbenega življenja. Premalo časa je preteklo, da bi 
se nove vrednote že prijele. Sprejeti jih morajo 
Britanci sami, zato pa je potreben čas in resno delo. 
Avstralci si na primer prizadevajo postati republika, 
vendar z denarjem, ki nosi lik angleške kraljice, 
sporočajo, da se še niso v celoti otresli svoje 
zgodovine. 
Graditev ali prenovitev blagovne znamke države 
je zahteven proces, ki danes izgleda bolj kot 
izjema ali modna muha. V nekaj letih bo postal 
nujnost. Blagovna znamka države bo sodila med 
ključne nacionalne prednosti. Wally Ollins je 
prepričan, da bodo v novem tisočletju uspele le 
države, ki se bodo odlikovale s prepoznavno 
blagovno znamko. Ni daleč čas, ko ne bo več 
vprašanje, ali je branding držav dovoljen ali 
smiseln, temveč katera država je prav zaradi 
le-tega uspešna in katera ne. 
Kje smo Slovenci? 
V devetdesetih letih je v Evropi vzniknila vrsta 
novih držav, med njim tudi Slovenija. Vse si 
prizadevamo čim bolj uspešno preiti zahtevno tranzi-
cijsko obdobje in se čim prej vključiti v evropske 
integracije. Kaj prinašamo v Evropo, po čem se 
razlikujemo od drugih, kako doseči, da bi nas 
Evropejci čim hitreje in lažje sprejeli medse? 
Promocija države je ena od tem, ki je v preteklem 
desetletju kratke zgodovine obstoja slovenske · 
države razburjala Slovence. Nikakor se nismo mogli 
in želeli sprijaznili z dejstvom, da nas v tujini ne 
prepoznavajo, da za svet štejemo le toliko let, kot jih 
šteje naša mlada država in seveda ob tem iskali 
načine in poti, kako pospešiti umeščanje države na 
svetovni zemljevid. Za nami je kar precej dogodkov, 
ki so Slovenijo potisnili, čeprav le za kratek čas, v 
osrednje zanimanje svetove javnosti. Vendar bo 
treba oblikovati trajnejšo podobo v zavesti svetovnih 
potrošnikov, jo ohranjati in razvijati, če želimo biti 
aktivni p,artner v sodobnem svetu. 
Majski posvet o promociji 
držav v tujini 
V maju je bil tej obširni in zahtevni tematiki 
posvečen mednarodni posvet o promociji držav v 
tujini, ki sta ga v Ljubljani pripravila Britanski svet in 
Urad vla'de RS za informiranje. Posvet je bil 
namenjen izmenjavi izkušenj med britanskimi in 
slovenskimi strokovnjaki, ki se vsak na svoji strani 
spopadajo s sorodnimi, pa vendarle različnimi izzivi 
in zahtevami, pa tudi kreativnemu razmisleku o 
bodoči usmeritvi promocije Slovenije, njeni novi 
vlogi, organiziranosti ter o elementih za oblikovanje 
blagovne znamke države. 
Britanske izkušnje pri promociji Velike Britanije je 
udeležencem posveta posredoval Jonathan GriffiQ, 
direktor posebne vladne delovne skupine Britain 
Abroad, katere naloga je dvig ugleda Velike Britanije 
v svetu. Simon Anholt, eden vodilnih svetovalcev 
mednarodnega brandinga, je predaval o oblikovanju 
blagovnih znamk držav. 
Anholt in Griffin sta ocenila, da Slovenija še nima 
negativne prtljage, kot jo imajo nekatere države. Kar 
je manjših negativnih predstav, izhajajo bolj iz 
širšega področja, v katerem država leži. še vedno 
slišimo zamenjave zaradi imena, vendar ocenjujeta, 
da s tem ni nič narobe. četudi zveni podobno kot ime 
konkurenčne države, nič zato. Saj imata tudi Coca 
cola in Pepsi cola del skupnega imena, pa zato 
nimata težav. Ljudje je treba prepričati, da verjamejo 
blagovni znamki. 
Slovenska prepoznavnost se je s kavndidaturo za 
članstvo v EU povečala. Brezplačno! Ze omenjanje 
kot bodoče članice EU, je več vredno kot milijonov 
dolarjev vredna reklamna kampanja. To je izredna 
priložnost, izjemna prednost pri oblikovanju 
blagovne znamke. Ta vzvod je treba pravilno 
uporabiti. Po njunem mnenju ne bi smeli zamuditi 
priložnosti, da oblikujemo prepoznavno identiteto še 
pred vstopom, potem bo vse težje. · 
Obema strokovnjakoma se zdi izredno zanimivo 
zanimanje velikega števila Slovencev za vprašanje 
prepoznavnosti. V svojih praksah še nista srečala 
države, katere prebivalci bi se toliko ukvarjali z 
imageom svoje države. Drugod se večinoma te 
tematike sploh ne zavedajo. Tam pa, kjer so se 
začeli z njim javno ukvarjati, ali ga želijo 
spreminjati, npr. v Veliki Britaniji, so zgroženi in 
temu nasprotujejo. Britanci imajo še vedno mešane 
občutke o Cool Britania. 
Na posvetu se je tudi pokazalo, da obstaja velika 
stopnja soglasja o bodoči vlogi in položaju Slovenije 
v naslednjem desetletju, ki so jo udeleženci 
predstavili kot most po povezovanje zahoda z 
jugovzhodno Evropo. To vlogo poznamo, je pčitna in 
spontana. To je povezovalna vloga, stoffilnostna 
vloga mediatorja, ki zagotavlja pomoč, sodelovanje, 
koristnost. Slovenija lahko to vlogo zlahka 
prevzame, saj Evropi manjka "urejen spodnji desni 
kot" .Ta vloga se tudi prilega sposobnostim naših 
ljudi, značaju dežele. 
Na delavnici se je pokazalo, da je največ 
zadržanosti pri poteh in sredstvih za dosego 
ciljev. Vsi bi želeli imeti več denarja, ampak za 
spremembe je treba imeti tudi ideje, pogum, 
energijo, motivirane ljudi. Vsega je v Sloveniji 
dovolj. Treba je samo konsistentno nadaljevati, najti 
načine in dokazati z dejanji, da je pot, ki ste jo 
začrtali, prava, trdita Griffin in Anholt. 
Blagovno znamko bi morali zgraditi, pravita 
strokovnjaka, zaradi lastnev samozavesti in zaradi 
varovanja lastne identitete. Ce želite postati eden od 
evropskih akterjev, če želite svojo vlogo dobro 
odigrati, morajo ljudje vedeti, kdo ste, od kod 
prihajate, ne samo geografsko, temveč kulturno, 
mentalno. V čem ste dobri, zakaj ste član kluba, 
zakaj bi kupovali slovenske proizvode, zaposlovali 
slovenske ljudi, še dodajata Griffin in Anholt. 
O plusih in minusih škotskega turizma 
~, 
Phllllp Rlddle mora počitnice prežMjatl doma, na Škotskem. KakršnakoU možnost 
da bi se Izmuznil na kratek zlmslcl oddih v bol/ vremensko prl/azne mediteranski 
kraje, se Je lznlllla z lanskim Jull/em, ko Je prevzel voden/e Škotske tur/stilna 
organizacije (VlsltScotland). Kot plle Tom Bruce-Gardyne v aprilski ltevllk 
Caledonle, lkotske revije za vse, kar Je dobrega v žlvl/en/u, bi že na/manJ 
zagorelost sumlJlvega Izvora sprožila neusmllJeno Ulan/e medl/ev, podobno kot se I , 
to zgodilo lansko poletje bldemu ministru za turizem Alasdalr Morrisonu. 
Pa vendar mu, kot sam zatrjuje, to nevpredstavlja 
problemov, saj je sam navdušen na Skotsko kot 
destinacijo in že po tednu vodenja VisitScotland se je 
odpravil na tedensko popotovanje po domovini s 
svojo ženo in dvema od treh sinov. Rezervacije v 
dvanajstih B&B-jih so opravili preko VisitScotland, 
tako da nikakor ni šlo za delovanje pod krinko. Kot 
pravi, mu je dalo dober pogled v ponudbo in 
opozorilo na nekaj problemov škotskega turizma. In 
kako torej Phillip Riddle vidi škotsko 
turistično ponudbo, njeno promocijo, organiziranost 
turizma, imidž države, pozicijo na tujih trgih itd? 
Preveč razdrobljene turistične 
, nformacl)e 
Riddle meni, da so se malo izgubili pri tem, kako 
prodajajo Škotsko. Če gre turist na primer v njihovo 
1londonsko turistično pisarno ali katero drugo 
pisarno na Škotskem, se nikakor ne sreča s 
problemom, da bi primanjkovalo promocijskega 
materiala. Prav nasprotno. Obstaja velika nevarnost, 
cla se izgubi v prevelikem številu informacij. Brošure 
so preveč razdrobljene, nepregledne in zahtevajo 
reveč naporov na strani uporabnika. Riddle 
, azmišlLa, da bi potencialnemu gostu morali olajšati 
! akup Skotske in sicer tako, da njeno vsebino za-
, akirajo v paket, ki pa mora biti po meri potrošnika. 
Namesto resi) v ospredju tip 
1počltnlc 
Na VisitScotland so mQenja, da je bolj pravilen 
1 ristop pri promociji Skotske ta, da Skotsko 
: romovirajo po tipu počitnic in ne po regijah. Kot 
pravi Riddle, brošure z naslovi Argyll, Stirling, Loch 
1 omond, the Trossachs itd. nikakor ne pritegnejo, saj 
1 eh regij zunaj Škotske ali celo zunaj posameznih 
, egij ne poznajo dovolj. 
rsanlzlranost kot šibki člen 
Kot enega ključnih problemov Riddle navaja slabo 
organiziranost škotskega turizma. Manjka mu 
, ovezanosti, sodelovanja, iskanja sinergijskih 
učinkov, saj posamezna turistična telesa delajo svoje 
tvari po svoje. Za enkrat sicer ne načrtujejo 
spremembe v organiziranost štirinajstih lokalnih 
tourist broadov neke vrtse LTO-jev vendar a niso 
nav ušeni na množico in ivi ua ni iniciativ, i 
nesistematično promovirajo dele Škotske, pri čemer 
so meje pogosto začrtane birokratsko. 
Kaj je vloga VisitScotland 
Riddle se med vrsticami potoži nad neke vrste 
kulturo odvisnosti, ki vlada v turistični industriji. Po 
lanskoletni turistični krizi, ki je tudi na Škotskem 
zaustavila trend rasti, je po njegovih besedah videti, 
da bi bili mnogi, še posebej B&B-ji, zadovoljni le s 
tem, da bi jim Riddle skupaj s kolegi lastnoročno 
dostavil goste. Meni, da je pomembno, da s 
subjekti v turizmu zavedajo, da so VisitScotland in 
lokalne turistične organizacije v prvi vrsti podporn 
organizacije. Konec koncev gre ob koncu dnev , 
vendarle za njihov posel, njihov produkt, oni g 
prodaj9jo in oni poberejo denar. Z drugimi besedami 
vloga Skotske turistične organizacije je ta, da skoz 
trženjske in promocijske kaQale na tujih in na 
domačem trgu predstavljajo Skotsko tako, da s ' 
žturisti odločijo za obisk te desHancije. Kljub temu 
da nimajo neposrednega vpliva na produkt, pa sta 
produkt in njegova promocija neločljivo povezana i . 
soodvisna. "Ce mi zapakiramo produkt in s te , 
nekaj obljubimo, obljuba pa nato ni izpolnjena, smo 
ga nekaj hudo polomili na marketinškem področju," 
je prepričan Riddle. 
Vpliv Ja, lmntrola ne 
Riddle primerja poz1c1Jo VisitScoltland 
veleblagovnico - in če to prenesemo še v slovensk 
prostor, ugotovimo, da Nama ne proizvaja stvari, im 
pa velik nadzor nad tem, kaj in kako to zloži n 
police. Prepričan je, da morajo kot nacionaln , 
turistična organizacija imeti vpliv, a ne kontrole 
"Imeti moramo pozicijo, da lahko rečemo, d 
potrebujemo določen tip produkta, sicer ga ne bom 
razstavili. 
Je tartan res slavni brand 
Scotle? 
Ko na Škotskem govorijo o pakiranju produkta, s 
hitro sprožijo alarflli. V tem namreč mnogi vidij 
problem - da je bila Skotska mnogo predolgo zaprt 
v majhni tartanovi škatli. Ali to pomeni, da ljudem n 1 
všeč, da je Škotska preplavljena s temi ikonami? Re 
je, da vsi potrošniki ne marajo tradicionalneg 
imidža, saj se eni nagibajo k bolj tradicionalni, drug 1 
k bolj moderni podobi (zlasti med mladimi narašč 1 
odpor do denimo tartana ali zvokov iz dud), zato j 
ključno prav prilagajanje produkta posameznem 
segmentu, pri čemer pa morajo ohraniti občutek i 
odgovornost do tradicije dežele. Nenazadnj 
prodajajo to deželo zaradi ljudi, ki živijo v njej. To j 
njihov dom, . njihova zgodovina, zato maraj 
upoštevati njihovo občutljivost. Po drugi strani p 
Škoti sami menijo, da so preveč občutljivi. Irci n 
primer z veseljem izkoriščajo svojo II Oirishness 11 , č 
bodo zato prodali več Guinnessa. 
Imajo Irci bolj jasno vizijo? 
Riddle priznava, da Ircem dobro uspeva, čeprav ne 
verjame, da so prevzeli vodilno pozicijo kot keltska 
dežela svežega zraka in odprtih prostranstev. 
Škotska pritegne letno več obiskovalcev, a Irci so se 
v zadnjih nekaj letih dobro povezali in uspeli začrtati 
zelo jasno pot - ne zgolj v turizmu, temveč tudi v 
drugih gospodarskih panogah. Ključni problem po 
prepričanju Riddleja ni v tem, da se je njihova 
turistična industrija sesula, temveč ta, da se niso 
uspel i razvijati in rast i znotra j industri je, ki raste v 
svetovnem obsegu. Po lanskem letu, ko je škotska 
turist i čna ind ustr ija zaradi padca ob iska izgubila 
okoli 700 milijonov GB P, se po besedah Riddleja 
končno le bolje zavedajo pomena in občutljivosti te 
industrij e, ki zaposluje 193.000 ljudi in v normalnem 
turističnem letu v devizno blagajno pri nese 2,5 
milijarde GB P. 
Pogledati je potrebo dlje od 
11 S, slinavke in parkljevke 
Problemi škotskega turizma pa vendar segajo 
globlje od 11. septembra ter sl inavke in parkljevke, 
saj se je število turistov že v letu 2000 zman jšalo za 8 
odstotkov. Mn ogi razlogi segajo izven pooblastil 
VisitScotland, iskati pa j ih je mogoče med drugim 
tud i v visokih cenah goriva, močnem funtu, ki zadaja 
dvojn i udarec - na en i stran i odvrača tuje turiste, 
hkrati pa vzpod buja d o mače goste, da potujejo v 
tujino in izkoris t ijo v primerjavi s funtom cenejš i 
evro. Slabe povezave in pomanjkan je direktn ih letov 
iz Evrope in ZDA pomeni, da veliko turistov že 
pošteno izčrpa svoj budget še preden pridejo do 
Skotske . Riddle je prepričan, da potrebujejo bo ljši 
dostop, kar so si zastavil i kot enega izmed kl j učn ih 
elementov v svoji strategiji, čeprav pa je to povezano 
in soodvisno od atraktivnega produkta. 
Izgubljanje energije? 
Kljub vsem negativnim dejavnikom pa je škotski 
gospod Turizem, kot Riddleja imenujejo, prepričan, 
da se bo tu rizem ponovno pobral, vendar pa ne bo 
VisitScotland tista, ki ga bo obrn ila na glavo. To mora 
po njegovem prepričanju nared iti turistično 
gospodarstvo oziroma - vs i skupaj bodo morali 
združiti moči. Meni, da enostavno ne vid ijo 
potenciala, ki ga ima država. Vse prepogosto se 
pričkajo, namesto da bi skupili skupaj. Ali mu bo 
uspelo? Test o njegovi moči je zagotovo pomenila že 
celov ita marketinška kampanja, ki so jo lansirali to 
poletje in katero predstavljamo v nadaljevanju, za 
katero so zbra li precejšnja sredstva. 
Igranje na strune škotske 
avtentičnosti 
In kaj jevpo mnenju Riddleja tisto, kar najbolje 
predstavi Skotsko kot turistično destinacijo? S tem 
vprašanjem v mislih in na lovu za odgovori so se 
konec leta 2001 in v začetku letošnjega leta podaki 
~ez mejo in ljudi povprašali, zgkaj obiskujejo 
Skotsko, kaj jim pomeni ime Skotska in kaj 
predstavlja brand države. Ugotovili so, da je 
prepoznavnost velika, tudi po zas lugi tartana in 
viskija, da so relativno popu larni, da ime Škotska 
vzpodbuja bogate in romantične podobe, da so sicer 
ekateri Angleži malce nervozni v stilu "Ali nas bodo 
oteli", da pa so Škoti spoštovani in obšudovan i po 
vsem svetu, in nanazadnje, da vidijo Skotsko kot 
rago in oddaljeno destinacijo. Ko nato poskušajo 
odobo Škotske prenesti na billboard kampanjo na 
pariškem metroju, stvari niso več tako preproste. 
Vsem najrazličnejšim atrakcijam navkljub pa je po 
nenju Riddleja najbolj močan element prav 
vtentičnost Škotske. Le-ta ni zrežirana, je daleč od 
bisneylanda, bolj v smislu "Takšni smo, naj vam je to 
tšeč ali ne ... " Poleg tega Škoti poskušajo predstaviti 
Skotsko skozi različne čute. Nekaj za videti, slišati in 
okusiti ... 
Članek je po aprilski številki škotskega časopisa CALE-
DONIA povzela Miša Novak 
www.caledonia-magazine.com 
Škotska jesenska zlata 
kampanja 2002 
VisitScotland bo ' 'f}rav te dni, 20. avgusta, 
lansirala veliko jesensko zlato kampanjo, ki gradi na 
dobrih rezultatih in odzivih na letošnjo pomladansko 
akcijo. Tako bodo še nadalje razvijali temo petih 
čutov: Poglejte jo, potaknite se je, Slišite jo, Okusite 
jo in Povohajte jo. Skotsko seveda, res pa je, da se to 
v angleškem jeziku sliši precej bolj: See it. Touch it. 
Hear it. Taste it, Smelt it, njihov slogan, ki promovira 
in gradi na izraziti, edinstveni, enkratni, svojeglavi in 
neodvisni "škotskosti", pa je 11 Live it". Visit 
Scotland. 
Kampanja bo težka 1,5 vmilijonov britanskih funtov, z 
njo pa bodo prisotni na Skotskem, na severu Anglije, 
v Londonu ter v jugovzhodni in Severni Irski. Dodatne 
aktivnosti so načrtovane tudi za prisotnost v republiki 
Irski in na drugih prekomorskih destinacijah. 
~ In katera orodja bodo uporabili? 
TV spoti: Od 19. avgusta se bodo štiri tedne vrteli 
20 in 40-sekundni spoti. 
Gigant plakati: V enakem obdobju bo londonska 
podzemna prelepljena z gigant posterji. 
Dirvektni marketing: Na 500.00 naslovov na 
Skotskem, v Severni Angliji, Londonu, jugovzhodni 
Irski in na Severnem Irskem bodo poslali dve vrsti 
direktne pošte (ponudbo t.i. 11 City breaks 11 s 
highlighti šestih škotskih mest ter oddih v 
naravnem okolju Škotske z aktivnostmi, kot so 
pohodništvo, naravna in kulturna dediščina itd), v 
obtok pa so spravili že 400.000 plakatov in 
letakov, sJaterimi na pomembnih točkah širom po 
Angliji in Skotski že vnaprej opozarjajo na možnost 
naročila zlate jesenske brošure 2002. 
Vloženke: V več publikacijah v Veliki Britaniji bo na 
vsebino kampanje opozarjalo več kot milijon 
vložen k. 
Online: Iz škotskega nacionalnega turističnega 
portala VisitSotland.com bo povezava na 
posebne spletne strani kampanje, strani pa bodo 
promovirali s pomočjo celovite in obsežne online 
kampanje. Velik poudarek bo tudi na direktni 
elektronski pošti, ki jo bodo naslovili na vse bolj 
-
obsežno bazo naslovnikov, ki jih na ta način 
redno obveščajo o posebnih sezonskih 
ponudbah. 
Pospeševanje prodaje: S pqsebno akcijo 11 Treasure 
trail II bodo nagovorili S kote in jim poskušali 
vzbuditi zanimanje za odkrivanje ali ponovno 
odkritje domovine v obliki enodnevnih izletov ali 
vikend oddihov. 
Odnosi z javnostmi: Velik poudarek bo na delu z 
novinarji, na aktivnem programu študijskih 
potovanj. 
Brošura: Pomemben segment bo predstavljala 
nova brovšura, ki bo bogato slikovno predstavila 
celotno Skotsko in izpostavila glavne dogodke, 
vključevala pa bo tudi 400 oglasov turističnih 
ponudnikov. 
Kontaktni center: Na številki kontaktnega centra 
bodo odgovarjali na vsa vprašanja, opravljali pa 
tudi rezervacije za namestitev, prireditve, iskali 
najugodnejše transportne povezave itd . 
Vredno ogleda: 
www.scotexchange.net+ 
www .visitscotland.com + 
~tilizir~n. osat~, 
skotsl<1 s1mbo~~ 
Osat je star škotski simbol, pravzaprav izvira iz 
zgodnjega srednjega veka, ko so morali pJebivalci 
Albe (še eno staro, manj znano ime za Skotsko, 
poleg Albe imajo Škoti kot avtomobilsko oznako 
radi tudi - francoski Ecosse) svojo deželo braniti 
pred roparji iz bližnje Skandinavije. Neko noč je 
truma vikingov hotela napasti škotsko vas, ven -
dar je eden od njih z boso nogo stopil na osat in 
zavpil od bolečine ter prebudil branilce, ki so - ka-
jpak - v boju zmagali. 
Blagovna znamka in nacionalni 
simboli Škotske 
ie v Junijski številki smo pisali o promociji škotskega turizma In o škotski blagovni znamki, medtem ko nam Je 
za pregled škotskih nacionalnih simbolov, Iz katerih Izhajajo škotski tur/stilni produkti, zmanjkalo prostora. 
Tartan: so znameniti škotski karo vzorci in eden od ključnih simbolov Scotie. Nekateri avtorji pravijo, da 
beseda izhaja iz francoske 11 tiretane 11 , drugi spet trdijo, da je bilo le prvinsko sukno francoskega izvora. 
Kakorkoli že, prvič so besedo zapisali leta 1538, kot II heland tartane 11 , kar naj bi bilo sukno za II hoiss to the 
the Kingi s Grace 11 (nove kraljeve hlače). Sprva so bili vzorci odvisni od lokalno d9stopnih barv (izvirajočih iz 
jajc, aluminija, železa, urina, bakra, lesa, bezgovih jagod, rumenega irisa ... ) na Skotskem Višavju, v 18. sto-
letju so Angleži tartane sploh prepovedali. Sicer pa je šele britanska vojska 1822 oziroma njen škotski 
(višavski) regiment vpeljala enotne tartane za razlikovanje klanov in stanov. Danes velja, da vsakdo lahko 
nosi tartan, ne zgolj potomci MacDonaldov, Campbellow, Kennedyjev, MacGregorjev, Wallacov, temveč tudi 
turisti. http://www.tartans.scotland.net. 
Golf: Škotska je dežela golfa. če ne veste, kratica GOLF izhaja iz Gentlemen Only, Ladies Forbidden, s 
čimer so v davnih časih želeli preprečiti užitek udrihanja po beli žogici damam. Prvo golf igrišče naj bi bilo 
St. Andrews, danes pa na Skotskem obstaja kar - 574 golf igrišč, medtem ko ima Skotska turistična organi-
zacija poseben oddelek, ki se ukvarja izključno s trženjem in promocijo golfa. 
Viski: 11 Uisge Beath II v keltščini pomeni voda življenja in je starodavna pijača, ki je zlasti pod imenom 
11 scotch II zagotovila prepoznavnost te prijazne dežele po vsem svetu. Distilerije viskija so kajpak pomemb-
ne turistične atrakcije. Pozabite na Ballantines in Cutty Sark. Raje pomislite in poskusite izgovoriti: An 
Cnoc, Cardhu, Craigellachie, Pittyvaich ... pisec teh vrstic prisega na Glendronach. 
Škotska nacionalna zastava je križ sv. Andreja, škotskega patrona, beli diagonalni križ na modrem polju. 
če dobro pogledate britansko zastavo, lahko vidite, da gre pravzaprav za škotsko zastavo, prekrito z 
rdečim križem (Anglia) in rdečim diagonalnim križem sv. Andreja na beli podlagi (severna Irska ali Ulster). 
Škrtost? Ne, ta živi le v legendi, v resnici so Škoti hudo nesebični ljudje. 
Rok V. Klančnik, rklancnik@world-tourisn,.org+ 
Začetek novega pisanja turistične 
zgodovine 
Rok V. Klančnik, rklancnik@w01·ld-tourism.org + 
Se spominjate, kako smo pred nekaj leti pisali o "milenijski vročici"? Prepričani smo 
bili, da bo zamenjava letnice 1999 z 2000 povzročila izjemno povečanje vseh 
turističnih aktivnosti, pripravljali in tržili so se megalomanski "Millennium" 
produkti (trikratno silvestrovanje na posebnih letalih, ki naj bi bili poleteli s 
pacifiških otokov proti zahodu, večtisoč dolarjev težke silvestrske večerje, nočni 
poleti z balonom in bungee s steklenico šampanjca ob polnoči ... ), hkrati pa so bolj 
trezni ali previdnejši opazovalci razmer v turizmu opozarjali na "Y2K" hrošča, ki bo 
prizemljil letala in zbrisal milijone podatkov iz baz po računalnikih po vsem svetu, 
zlasti še, oh/, v rezervacijskih sistemih. 
Tresla se je gora, rodila 
se je miš 
Kot vidimo danes, je bila Milenijska vročiča umetno 
sprožena globalna marketinška kampanja, ki je želela 
izkoristiti zanimiv trenutek za generiranje velikih 
dobičkov, s katerimi bi pokrili bančne kredite in 
zagotovili lažje nadaljevanje utečenih, sicer pozitivnih, a 
skromnih rasti. "Tisočletnica" ni prinesla prelomnice. Ta 
je prišla šele 11. septembra 2001. In na ta dan je svetovni 
turizem začel pisati "novo zavezo" svetovnega turizma. 
Učinki krize, ki jo na splošno lahko imenujemo s šifro 11-
S (11. september, čeprav se je začela ze prej), se še niso 
polegli in zlasti Svetovna turistična organizačija (WTO) jih 
bo še nekaj časa analizirala, da bi se kakšni bodoči lahko 
bolje izognili. Kriza naj bi se že bila končala, vendar bo še 
nekaj časa trajalo, da se bodo trendi vrnili v utečene 
tirnice. To je podobno razmeram, kot če bi nekdo v vlaku 
potegnil zasilno zavoro, potem pa bi morala vsa 
kompozicija ponovno pridobiti na nekdanji hitrosti. 
Boleč padec borznih kaz~lcev 
V Sloveniji še vedno sempatja kdo pravi, da smo 
turizem ljudje. Bo kar držalo, a le v majhnih dež_f lah, kot je 
naša. V velikem belem svetu bi se temu slo~anu zgolj 
nasmehnili, ali pa ga prijazno prezrli, kajti tam (heh, "tu", 
kajti članek je nastal v Madridu, epicentru svetovnih 
turističnih gibanj) velja, da je turizem toliko vreden, kot 
konkretno pokažejo borzni indeksi. Torej: "turizem smo 
DAX, NYSE, lbex ... ". In če broker na Wall Streetu kihne, bo 
direktor hotela na Azurni obali dobil pljučnico. Tistega na 
Sarawaku v Maleziji pa.bodo dali v poslednje olje. 
Ko so se teden dni po prvem šoku (sredi lanskega 
septembra) ponovno odprle (ameriške) borze, so U.S. 
letalske družbe zabeležile priblizno 40-odstotni padec. 
Vrednost v hotelskem sektorju je padla za 20 do celo 70 
odstotkov. Starwood H&R, lastnik verig Westin in 
Sheraton, je zabeležil 30-odstotni padec. Tudi evropski 
hotelirji so se počutili kot da bi jih kdo pošteno oklofutal, 
toda njihove vrednosti so se do danes že povrnile na pred 
11-S raven. Borzni potres seveda močno vpliva na vse 
prihodnje večje investicije, h katerim bodo vlagatelji 
pristopili mnogo bolj premišljeno oz. previdno, predvsem 
pa na odziv trga na strani povpraševanja, kar pa že z nekaj 
zamude vpliva tudi na slovenski turizem. 
Toda, ko se je panika polegla, je Dow Jones zrasel za 7,4 
odstotka v tednu po 21. septembru, vrednost 20 
največjih hotelskih verig pa je zrasla za 12,8 odstotka. 
Jasno, da indeksi niso mogli ostati tako nizko, toda 
negotovost glede Bushevih nadaljnjih akcij v arabskem 
svetu in izraelsko-palestinska trma jim še vedno 
preprečujejo povrnitev na nekdanjo raven. 
Solze, kri in znoj v letalski 
industriji 
Letala so dokaj krhka stvar. So kot predšolski otroci, ki 
jih je treba nenehno hraniti, previjati, voziti k zdravnikom, 
oblačiti ... večje kot je letalo, težje ga je polniti, bolj ga je 
treba tehnično preverjati, varovati pred možnimi teroristi 
in težje je vzdrževati ekonomsko zdravje letalske družbe. 
Lani jeseni so letalske družbe odpustile kar 120 tisoč 
ljudi, med temi kar 50 tisoč v tovarnah letal. Odpuščanje 
se sploh še ni končalo in se tudi še ne bo, če se ne bodo 
razmere kmalu izboljšale. Bombardier (izdelovalec Adri-
jinih Canadairov) je pred kratkim napovedal odpustitev 
dodatnih 6500 zaposlenih, Boeing pa bo vsega skupaj 
vrnil knjižice 15 odstotkom delavcev. 
Svetovna letalska industrija je jeseni izgubila več kot 2,5 
milijarde USD, v kar ni vštetih 7,5 milijarde USD, ki so jih 
izgubile samo ameriške družbe. Skupna cifra bo 
zagotovo presegla deset milijard.Ane pozabimo: velike 
družbe so zašle v težave že pomladi (Swissair), zato jih je 
11-S stresel do pristajalniških stez, medtem ko so _;;e 
Ryannair, Go, in druge low-budget družbe sicer popraska-
le-.po glavi, a kaj več kot nekaj bušk tam ni bilo. Ameriška 
administračija se je odzvala takoj, s petimi milijardami 
nepovratnih sredstev in dodatnimi 15 milijardami bančnih 
garancij. Leteti je spet dražje: Lufthansa, Air France, KLM, 
lberia in Air Canada, pa tudi Thai so že povišale cene, zara-
di strožjih varnostnih ukrepov in nenazadnje boljše hrane, 
da bi potnike zaradi novih nevšečnosti lahko malce bolje 
pocrkljale. Medtem si prodajalci video in avdio opreme, 
zlasti tiste, za video konference - manejo roke. 
Pajčevina v hotelskih sobah 
11-S je seveda močno prizadel hotelski sektor, najprej 
tistega v severni Ameriki. Tako se je zasedenost hotelov v 
New Yorku in Bostonu znižala z 80 do 90 na 30 do 40 
odstotkov. Podobno na Floridi, v Kaliforniji, Las Vegasu ... 
razmere se počasi vračajo na normalno raven, a tako 
visokih odstotkov zasedenosti kot so bili včasih, še nekaj 
časa ne bo. Tudi hoteli so množično odpuščali, kar je 
pomenilo poleg socialnih napetosti tudi .mnogo 
nadurnega dela za tiste, ki so službe zadržali. Se več: 
veriga Marriot je zadržala izvajanje programa za vlaganje v 
novih 60 tisoč sob, tudi Accor je zadržal nove investicije, 
kar šest odstotkov vseh novih projektov v letu 2002 ali 
2003 pa bo preprosto ukinjenih. V Evropi so najbolj 
prizadeti tisti hoteli, ki so najbolj odvisni od gostov iz ZDA, 
to pa je večina hotelov s petimi zvezdicami, zlasti v glavnih 
mestih in še sploh tam, kjer računajo na kongresnega 
gosta. Toda, po toči ponavadi posije sonce: od konca 
Zalivske vojne je hotelski sektor doživljal nenehno rast in 
konstanten dvig kakovosti. Tako da so analitiki vendarle 
dokaj optimistično razpoloženi in se nadevajo, da se bo 
zasedenost proti koncu letošnjega leta ponovno dvignila. 
Ura resnice za potovalno 
industrijo 
Nemška družba Thomas Cook je po 11-S odpustila 10 
odstotkov od svojih 26 tisoč zaposlenih. V ZDA je lani 
jeseni potovalna industrija dnevno izgubila 51 milijonov 
USD. Po vsem svetu, zlasti pa v severni Ameriki, je prihaja-
lo tudi do so-odstotnih odpovedi potovanj, AMADEUS je 
zabeležil 28-odstotni padec ·rezervacij v zahodno Evropo, 
Japan Trave[ Bureau je sprejel 9300 odpovedi potovanj v 
ZDA (v vrednosti 13 milijonov USD), po svetu pa je odpoto-
valo kar 22 odstotkov manj državljanov dežele 
vzhajajočega sonca. Avstralci so se sprijaznUi z izgubo 2,5 
milijarde USD do letošnjega 11. septembra. Stevilke so ve-
like, težke. Pri tem velja opozoriti, da so bili mnogi t.o. v 
težavah že pred jesenjo, kar je povzročilo - z roko v roki z 
nekaterimi letalskimi družbami - nekaj bankrotov. V letu 
2000 sta sla v stečaj dva britanska organizatorja potovanj, 
lani pa 13. V Braziliji je pobralo enega največjih - So letour. 
Ne tako mrakobne napovedi 
Letošnje leto je za organizatorje potovanj nekoliko bolj 
sončno. Mnogi so si opomogli s svetovnim prvenstvom v 
nogometu, ZDA so gostile zimske olimpijske igre ... 
Skratka, razmere se umirjajo in tako bo vsaj do novega 
bombardiranja Iraka. Letalski sektor se je nekoliko pobral, 
tudi s pomočjo državnih blagajn. To je dobro, kajti prav 
letalske družbe povzročijo t.i. domino učinek -
njihove težave se odražajo na hotelih in v potovalni 
industriji. WTO pričakuje turistično rast v južni in vzhodni 
Aziji/Pacifiku, v latinski Ameriki, nekaj malega tudi v Afriki, 
vendar pa tudi v Evropi, čeprav je res, da celotno 
Sredozemlje zgodaj poleti nekoliko stagnira. Severna 
Amerika še vedno okreva, medtem pa nekatere destinacije 
na Bližnjem Vzhodu o turizmu sploh ne upajo več 
razmišljati. A hkrati se Arabskim emiratom, Savdijcem in 
se nekaterim kar dobro piše. Nenazadnje zaradi dobrega 
shoppinga (Dubaj) in podpore ameriški proti teroristični 
kampanji. Močno se je pokazalo, da gre bolje 
destinacijam, v katerih so nacionalne turistične organizaci-
je nastopile proaktivno, z dodatnimi sredstvi v promocijo. 
To je rešilo Egipt po pokolih turistov v 
Luksorju, nenazadnje tudi Veliko Britanijo po parkljevki in 
slinavki. Tega ~ v razvitih evropskih destinacijah 
zavedajo, zato Franciji ni bilo težko odriniti dodatnih devet 
milijonov evrov za kampanjo "France, 1 love you ". Zato 
statistika v Evropi ni bila tako porazna. Poglejmo nekaj 
kazalcev (in se spet zamislimo, kje je Slovenija): 
Slovenija lani septembra najprej ni doumela pomena 
začetka globalne krize v turizmu. Ce smo grdi, se nam je 
zazdelo celo fino, da je Slovenija majhna, strateško 
nepomembna, neopazna, dosegljiva z avtomobilom, 
neodvisna od letalskega gosta, da ni muslimanska država 
in podobno. A opozorila v takšne dežele pridejo malo kas-
neje, prav tako kot investicije, in druge blagodeti sodob-
nega sveta. Tudi negativni učinki svetovne turistične krize 
se znajo pokazati s polletno zamudo in se bodo tako 
pozno tudi začeli reševati. WTO bi takšno destinacijo takoj 
opozorila, naj bo pozorna in naj več kadrovskega in fi-
nančnega potenciala vloži v tiste komunikacijske in pro-
mocijske poti, kjer je to najbolj potrebno. V primeru 
Slovenije to niso nemški upokojenci, ti bodo prišli radi ne 
da bi jih bilo treba prositi, temveč generični trgi, od koder 
prihajajo letalski gostje in pa seveda kongresni turisti. 
Ko vodjo outgoinga na Thomsonu piči komar, bo 
slovenskega hotelirja čez nekaj mesečev začela tresti 
močvirska mrzliča. Se že pripravljate na World Trave! 
Market 2002? Danes zvečer bo že malo pozno. 
PRIHODNJIČ: Globalizačija turizma, oblikovanje ogromnih 
sistemov, povezav in vpliv na majhne turistične sisteme, 
kot je slovenski. 
Začetek novega pisanja turistične 
zgodovine 
Rok V. Klančnik, rklancnik@world-tourism.org + 
Se spominjate, kako smo pred nekaj leti pisali o "milenijski vročici"? Prepričani smo 
bili, da bo zamenjava letnice 1999 z 2000 povzročila izjemno povečanje vseh 
turističnih aktivnosti, pripravljali in tržili so se megalomanski "Millennium" 
produkti (trikratno silvestrovanje na posebnih letalih, ki naj bi bili poleteli s 
pacifiških otokov proti zahodu, večtisoč dolarjev težke silvestrske večerje, nočni 
poleti z balonom in bungee s steklenico šampanjca ob polnoči ... ), hkrati pa so bolj 
trezni ali previdnejši opazovalci razmer v turizmu opozarjali na "Y2K" hrošča, ki bo 
prizemljil letala in zbrisal milijone podatkov iz baz po računalnikih po vsem svetu, 
zlasti še, oh!, v rezervacijskih sistemih. 
Tresla se je gora, rodila 
se je miš 
Kot vidimo danes, je bila Milenijska vročiča umetno 
sprožena globalna marketinška kampanja, ki je želela 
izkoristiti zanimiv trenutek za generiranje velikih 
dobičkov, s katerimi bi pokrili bančne kredite in 
zagotovili lažje nadaljevanje utečenih, sicer pozitivnih, a 
skromnih rasti. "Tisočletnica" ni prinesla prelomnice. Ta 
je prišla šele 11. septembra 2001. In na ta dan je svetovni 
turizem začel pisati "novo zavezo" svetovnega turizma. 
Učinki krize, ki jo na splošno lahko imenujemo s šifro ~ 
S (11. september, čeprav se je začela ze prej), se še niso 
polegli in zlasti Svetovna turistična organizačija (WTO) jih 
bo še nekaj časa analizirala, da bi se kakšni bodoči lahko 
bolje izognili. Kriza naj bi se že bila končala, vendar bo še 
nekaj časa trajalo, da se bodo trendi vrnili v utečene 
tirnice. To je podobno razmeram, kot če bi nekdo v vlaku 
potegnil zasilno zavoro, potem pa bi morala vsa 
kompozicija ponovno pridobiti na nekdanji hitrosti . 
Boleč padec borznih kaz~lcev 
V Sloveniji še vedno sempatja kdo pravi, da smo 
turizem ljudje. Bo kar držalo, a le v majhnih dež_r lah, kot je 
naša. V velikem belem svetu bi se temu sloganu zgolj 
nasmehnili, ali pa ga prijazno prezrli, kajti tam (heh, "tu", 
kajti članek je nastal v Madridu, epicentru svetovnih 
turističnih gibanj) velja, da je turizem toliko vreden, kot 
konkretno pokažejo borzni indeksi. Torej: "turizem smo 
DAX, NYSE, lbex ... ".Inče broker na Wall Streetu kihne, bo 
direktor hotela na Azurni obali dobil pljučnico. Tistega na 
Sarawaku v Maleziji pa.bodo dali v poslednje olje. 
Ko so se teden dni po prvem šoku (sredi lanskega 
septembra) ponovno odprle (ameriške) borze, so U.S. 
letalske družbe zabeležile priblizno 40-odstotni padec. 
Vrednost v hotelskem sektorju je padla za 20 do celo 70 
odstotkov. Starwood H&R, lastnik verig Westin in 
Sheraton, je zabeležil 30-odstotni padec. Tudi evropski 
hotelirji so se počutili kot da bi jih kdo pošteno oklofutal, 
toda njihove vrednosti so se do danes že povrnile na pred 
11-S raven. Borzni potres seveda močno vpliva na vse 
prihodnje večje investicije, h katerim bodo vlagatelji 
pristopili mnogo bolj premišljeno oz. previdno, predvsem 
pa na odziv trga na strani povpraševanja, kar pa že z nekaj 
zamude vpliva tudi na slovenski turizem. 
Toda, ko se je panika polegla, je Dow Jones zrasel za 7,4 
odstotka v tednu po 21. septembru, vrednost 20 
največjih hotelskih verig pa je zrasla za 12,8 odstotka. 
Jasno, da indeksi niso mogli ostati tako nizko, toda 
negotovost glede Bushevih nadaljnj ih akcij v arabskem 
svetu in izraelsko-palestinska trma jim še vedno 
preprečujejo povrnitev na nekdanjo raven. 
Solze, kri in znoj v letalski 
industriji 
Letala so dokaj krhka stvar. So kot P.redšolski otroci, ki 
jih je treba nenehno hraniti, previjati, voziti k zdravnikom, 
oblačiti ... večje kot je letalo, težje ga je polniti, bolj ga je 
treba tehnično preverjati, varovati pred možnimi teroristi 
in težje je vzdrževati ekonomsko zdravje letalske družbe. 
Lani jeseni so letalske družbe odpustile kar 120 tiso č 
ljudi, med temi ka r 50 tiso č v tovarnah letal. Odpuščanje 
se sploh še ni končalo in se tudi še ne bo, če se ne bodo 
razmere kmalu izboljšale. Bombardier (izdelovalec Adri -
jinih Canadairov) je pred kratkim napovedal odpustitev 
dodatnih 6500 zaposlenih, Boeing pa bo vsega skupaj 
vrnil knjižice 15 odstotkom delavcev. 
Svetovna letalska industrija je jeseni izgubila več kot 2,5 
milijarde USD, v kar ni vštetih 7,5 milijarde USD, ki so jih 
izgubile samo ameriške družbe. Skupna cifra bo 
zagotovo presegla deset milijard.Ane pozabimo: veli ke 
družbe so zašle v težave že pomladi (Swissair), zato jih je 
11-S stresel do pristajalniških stez, medtem ko so . .se 
Ryannair, Go, in druge low-budget družbe sicer popraska-
le--po glavi, a kaj več kot nekaj bušk tam ni bilo. Ameriška 
admihistračija se je odzvala takoj, s petimi milijardami 
nepovratnih sred"stev in dodatnimi 15 milijardami bančnih 
garancij. Leteti je spet dražje: Lufthansa, Air France, KLM, 
lberia in Air Canada, pa tudi Thai so že povišale cene, zara-
di strožjih varnostnih ukrepov in nenazadnje boljše hrane, 
da bi potnike zaradi novih nevšečnosti lahko malce bolje 
pocrkljale. Medtem si prodajalci video in avdio opreme, 
zlasti tiste, za video konference - manejo roke. 
Pajčevina v hotelskih sobah 
11-S je seveda močno prizadel hotelski sektor, najprej 
tistega v severni Ameriki. Tako se je zasedenost hotelov v 
New Yorku in Bostonu znižala z 80 do 90 na 30 do 40 
odstotkov. Podobno na Floridi, v Kaliforniji , Las Vegasu ... 
razmere se počasi vračajo na normalno raven, a tako 
visokih odstotkov zasedenosti kot so bili včasih, še nekaj 
časa ne bo. Tudi hoteli so množično odpuščali, kar je 
pomenilo poleg socialnih napetosti tudi vmnogo 
nadurnega dela za tiste, ki so službe zadržali. Se več: 
veriga Marriot je zadržala izvajanje programa za vlaganje v 
novih 60 tisoč sob, tudi Accor je zadržal nove investicije, 
kar šest odstotkov vseh novih projektov v letu 2002 ali 
2003 pa bo preprosto ukinjenih . V Evropi so najbolj 
prizadeti tisti hoteli, ki so najbolj odvisni od gostov iz ZDA, 
to pa je večina hotelov s petimi zvezdicami, zlasti v glavnih 
mestih in še sploh tam, kjer računajo na kongresnega 
gosta. Toda, po toči ponavadi posije sonce: od konca 
Zalivske vojne je hotelski sektor doživljal nenehno rast in 
konstanten dvig kakovosti. Tako da so analitiki vendarle 
dokaj optimistično razpoloženi in se nadevajo, da se bo 
zasedenost proti koncu letošnjega leta ponovno dvignila. 
Ura resnice za potovalno 
industrijo 
Nemška družba Thomas Cook je po 11-S odpustila 10 
odstotkov od svojih 26 tisoč zaposlenih. V ZDA je lani 
jeseni potovalna industrija dnevno izgubila 51 milijonov 
USD. Po vsem svetu, zlasti pa v severni Ameriki, je prihaja-
lo tudi do so-odstotnih odpovedi potovanj, AMADEUS je 
zabeležil 28-odstotni padec 'rezervacij v zahodno Evropo, 
Japan Travel Bureau je sprejel 9300 odpovedi potovanj v 
ZDA (v vrednosti 13 milijonov USD), po svetu pa je odpoto-
valo kar 22 odstotkov manj državljanov dežele 
vzhajajočega sonca. Avstralci so se sprijazniJi z izgubo 2,5 
milijarde USD do letošnjega 11. septembra. Stevilke so ve-
like, težke. Pri tem velja opozoriti, da so bili mnogi t.o. v 
težavah že pred jesenjo, kar je povzročilo - z roko v roki z 
nekaterimi letalskimi družbami - nekaj bankrotov. V letu 
2000 sta sla v stečaj dva britanska organizatorja potovanj, 
lani pa 13. V Braziliji je pobralo enega največjih - Soletour. 
Ne tako mrakobne napovedi 
Letošnje leto je za organizatorje potovanj nekoliko bolj 
sončno. Mnogi so si opomogli s svetovnim prvenstvom v 
nogometu, ZDA so gostile zimske olimpijske igre ... 
Skratka, razmere se umirjajo in tako bo vsaj do novega 
bombardiranja Iraka. Letalski sektor se je nekoliko pobral, 
tudi s pomočjo državnih blagajn. To je dobro, kajti prav 
letalske družbe povzročijo t.i. domino učinek -
njihove težave se odražajo na hotelih in v potovalni 
industriji. WTO pričakuje turistično rast v južni in vzhodni 
Aziji/Pacifiku, v latinski Ameriki, nekaj malega tudi v Afriki, 
vendar pa tudi v Evropi, čeprav je res, da celotno 
Sredozemlje zgodaj poleti nekoliko stagnira. Severna 
Amerika še vedno okreva, medtem pa nekatere destinacije 
na Bližnjem Vzhodu o turizmu sploh ne upajo več 
razmišljati. A hkrati se Arabskim emiratom, Savdijcem in 
se nekaterim kar dobro piše. Nenazadnje zaradi dobrega 
shoppinga (Dubaj) in podpore ameriški proti teroristični 
kampanji. Močno se je pokazalo, da gre bolje 
destinacijam, v katerih so nacionalne turistične organizaci-
je nastopile proaktivno, z dodatnimi sredstvi v promocijo. 
To je rešilo Egipt po pokolih turistov v 
Luksorju, nenazadnje tudi Veliko Britanijo po parkljevki in 
slinavki . Tega ~ v razvitih evropskih destinacijah 
zavedajo, zato Franciji ni bilo težko odriniti dodatnih devet 
milijonov evrov za kampanjo "France, 1 love you ". Zato 
statistika v Evropi ni bila tako porazna. Poglejmo nekaj 
kazalcev (in se spet zamislimo, kje je Slovenija): 
Slovenija lani septembra najprej ni doumela pomena 
začetka globalne krize v turizmu. Ce smo grdi, se nam je 
zazdelo celo fino, da je Slovenija majhna, strateško 
nepomembna, neopazna, dosegljiva z avtomobilom, 
neodvisna od letalskega gosta, da ni muslimanska država 
in podobno. A opozorila v takšne dežele pridejo malo kas-
neje, prav tako kot investicije, in druge blagodeti sodob-
nega sveta. Tudi negativni učinki svetovne turistične krize 
se znajo pokazati s polletno zamudo in se bodo tako 
pozno tudi začel i reševati. WTO bi takšno destinacijo takoj 
opozorila, naj bo pozorna in naj več kadrovskega in fi-
nančnega potenciala vloži v tiste komunikacijske in pro-
mocijske poti, kjer je to najbolj potrebno. V primeru 
Slovenije to niso nemški upokojenci, ti bodo prišli radi ne 
da bi jih bilo treba prositi, temveč generični trgi, od koder 
prihajajo letalski gostje in pa seveda kongresni turisti. 
Ko vodjo outgoinga na Thomsonu piči komar, bo 
slovenskega hotelirja čez nekaj mesečev začela tresti 
močvirska mrzliča. Se že pripravljate na World Travel 
Market 2002? Danes zvečer bo že malo pozno. 
PRIHODNJIČ: Globalizačija turizma, oblikovanje ogromnih 
sistemov, povezav in vpliv na majhne turistične sisteme, 
kot je slovenski. 
Kaj se dogaja z nemškim (TO) 
trgom 
Od zadnjega poročanja na trg~- Nemčije _ni vel!~o 
sprememb. Vsi veliki organizatorJ1 ~ot_ovanJ_ belez~Jo 
slabše rezultate v primerjavi z lansk1m1. Tudi upanJe, 
da bo "last minute" prodaja popravila rezultate, so 
se razblinili. Povpraševanj za "last minute" ponudbo 
je še kar veliko; prodaja pa je pod pričakovano. 
V preteklosti so bili Nemci navajen\ na ~o puste_ vse 
do 50 odstotkov, . sedaj pa so_ le-t1 le s~ ok~l1 20 
odstotni. Medtem ko se v drugih evropskih drzavah 
situacija popravlja, je v Nemč iji n~?premenjena. . 
Strokovnjaki se vprašujejo , kaJ Je razlog temu, ·saJ 
je 11. september vplival prav na vse, go?podarska 
situacija tudi drugod ni rožnata, TUi pa ima npr. v 
Veliki Britaniji padec le za 3,4 %, v Nemčiji pa kar za 
12 4 %. Tudi Thomas Cook, drugi največji na svetu, 
im~ v Veliki Britaniji minus 11,9 %, v Nemč i ji 14,7 %, 
na Nizozemskem in na Poljskem pa ima celo boljše 
rezultate od lanskih. 
Znana nemška raziskovalka Felizitas Romeifl -
Stracke govori o "psihološkem fenomenu", saj bj n?j 
Nemci vzeli teroristične napade, letalske nesrece In 
poslabšano gospodarsk_o situacijo re~neje kot 9ru~i 
narodi. Tudi predsednik DRV (nemsko zdruzenJe 
potovalnih agencij in organi~atorJev potov~_nj) ~laus 
Laeple pravi , da so Nemci bolJ nezaupl11~1 in ~a 
morajo biti popolnoma prepričan~~ varn?s~ I~ ~voie 
finančne zmožnosti. Za bolJ plast1cen opis Je 1z1avil, 
da pri Nemcih prevladuje "Vollka_sko - M_entalit~(~ 
(mentaliteta popolnega zavarovan1 a). Tudi v Nemc111 
se je število prenočitev nemških gostov v prvem 
polletju zmanjšalo za 3,9 %. • .. 
Vse države pa z nemškega t rga ne belezljo 
negativnih rezultatov. K sreči je med njimi tudi 
Slovenija. Opaziti pa je, da se je povečalo 
povpraševanje po cenej~_ih ho_telih, zase~nih sobah: 
počitniških stanovanJ1h In k~mp1h . - p_ri 
povpraševanju nekateri celo postavijo zgornJo meio 
dnevne porabe (npr. 35 evrov). Tudi za počitnice~~ 
kmetijah je precej zanimanja. Zasebne sobe Iri 
apartmaji bi se bolje tržili, če bi imeli ustrezne 
prodajne kataloge. Tako imenov_ani "vse~~oven~ki" 
katalog zasebnih sob in apartmaiev po nasI oceni ne 
vključuje več kot 10 % razpoložlj_i~ih kapac!tet. N~mci 
hočejo točen opis s ceno, to pa Jim kat_al?sko pri na_s 
ponudijo le redki , npr. Bled , ~oh1nJ ,. Port~r~z. 
Navajanje samo naslovov zasebnikov, k1 oddaJaJ?, 
danes ni več dovolj. Letošnji novi katalog kampov Je 
naredil precejšen korak naprej, primanjkujejo_ pa 
prospekti posameznih kampov, (eprav so tud! tu 
izjeme, kot so na primer Bled, Sobec, _PostoJna, 
Banovci, Moravske toplice in še nekaj drugih. 
če bi me nekdo vprašal, kaj je trenutni trend, bi mu 
odgovoril: iskanje naj~godn_ejših P?nu~_b, ~e~ 
katere spadajo tudi all-1nclus1ve aranzmap, saJ pri 
njih ne more priti do neprijetnih presene č enj z~rac:Q 
visokih cen izvensezonske ponudbe. Nemec, k1 vse 
točno načrtuje, hoče vedeti tudi, koliko natanč~o 
znaša cestnina med Karavanškim predorom In 
Portorožom. 
Kmalu ponovno počitniški 
vlaki - priložnost za Slovenijo 
Mnogi se še spominjajo počitniških čarter vlakov, ki 
so pred leti vozili iz . Nemčije predvse~ _ v 
sredozemske države. Tudi v Slovenijo oz. b1vso 
Jugoslavijo je vozil tako imenovani_ TUi Počitnjš~i 
Express in sicer na Reko in v Koper. Direktor nemsk1h 
železnic g. Mehdorn je izjavil, da so bile to počitnice 
"od prve do zadnje minute" .. ~~goni_ so ?il_i po udoblu 
nekaj vmesnega med spalniki In lezaln1k1, v vlaku Je 
bil klubski vagon, poskrbljeno je bilo tudi za 
animacijo in zabavo. . _ 
Mehdorn je prepričan, da j.e Z?pet P!avI cas z~ 
uvedbo počitniških vlakov in začeli so se ze razgovori 
s TUi. To je lahko tudi dobra priložnost in izziv za 
Koper, ki je dobro izhodišče za počitniške cilje v 
slovenski in hrvaški Istri. Železniški potniški promet 
je spet v porastu, za nemške t~riste_ pa ima _Slo~enija 
slabe povezave, zlasti, ko turist prisp~ v lJub\Jan_o ~ 
mednarodnim vlakom (na primer M1mara) In zeli 
nadaljevati proti končnemu cilju. . . . 
Strokovna turistična revija Tourist1k Aktuell Je 
15.7.2002 objavila, da Slovenske železnice zapir?jo 
svoje predstavništvo v Nemčiji in da ?o za p_otn1k~ 
edino možne inforf'{l,acije o ~~zn1h r~d1h pri 
Slovenskem turističnem predstavnistvu v Munchnu. 
Stečaji nemških turističnih 
agencij 
. Zaradi slabe gospodarske situacije v Ne~čiji in 
posledično zmanjšanje turističnega prometa Je_ med 
novembrom 2001 in junijem 2002 šlo že okoli 500 
nemških potovalnih uradov v stečaj, je poročala 
turistična strokovna revija "Reiseburo Bulletin ". 
Revija se sklicuje na podatke DRV, ki je ocenila, da 
bo do konca leta kar 1.000 agencij moralo prenehati 
z delovanjem. 
Po podatkih nemškega st_a tistične~a ura~a je v 
Nemčiji okoli 9.000 potovaJnih uradov I~ okoli 2.0?0 
organizatorjev potovanj. Ze leto 2001 Je pome~ilo 
pokop za 194 potovaln ih pod jetij , kar pr~ds~avlJa v 
primerjavi z letom prej 14,1 odstotno povecanJe. 
Zmanjšane kapacitete 
letalskih prevoznikov 
Evropske letalske družbe ?o v leto~njeri: letu 
močno zmanjšale svoje kapacitete. Zlasti mocno se 
je zmanjšalo število letalskih sede~ev -~a .?evernem 
Atlantiku in sicer za 22,6 %, sledi Bl1znp Vzhod s 
17,6 %, Severna Afrika s 17,4 %, Evropa 13,2 %, 
Daljni Vzhod in Avstralija 10 %, južni Atlantik 9,8%, 
domače linije 8,6 %, južna Afrika o,6 %. 
Dobra posledica teh ukrepov je, da se je izkoristek 
razpoložljivih kapacitet z_elo izbolj~al, slab? stra n 
tega pa ta, da zaradi polnih letal vel_1ko potnikov ne 
more leteti na želeni dan ali celo teden. 
(vir Association of European Airlines). 
Pripravil: Janez Repanšek, direktor 
turističnega predstavništva STO v 
Munchnu+ 
British Airways uspešno zmanjšal stroške in v prvem četrtletju in ustvaril 
65 milijonov fun tov dobička 
"Bog ve", kako bi se obnesla 
Slovenija? 
Strokovni časopis Quotidiano Trave! je julija 
objavil izsledke mini raziskav~, ~i jo je maja le!o~ 
opravil med milansk1m1 potov~_tni1:11 
agencijami (126 od skupno 600). A_kc1J? Je 
uredr:iištvo izvedlo v treh fazah: naJpreJ so 
izbranim agencijam (vse imajo prodajo letalskih 
vozovnic) telefonirali, da bi videli, kako se 
zaposleni odzivajo in kakšna je njihova stro~ovna 
in zemljepisna 'podlaga'. _Skratka, ~lo Je za 
izmišljeno željo po potovanJu v Estonijo. Druga 
faza je predvidevala pošiljanje elektronske pošte 
na tiste naslove, ki so dosegljivi javnosti, šlo pa 
naj bi za ponudbo za počitnice na Balearskih 
otokih, vse z namenom, da bi preverili, a!i 
odgovor bo in koliko časa bo~o. za potreboval,. 
Tretja faza pa je poteka_la v obl_1~1. obiska os~be v 
agenciji, vendar ne iste, k1 Je telefornr?!?· 
Rezultati (ocena je pozitivna, ne pa dobra), k1 jih 
navajamo v skrajšani obliki, se nam zdijo_ dovolj 
zanimivi da bi lahko kaj podobnega kdo izvedel 
tudi v d~movini. In morda bi tudi ugotovitve v 
marsičem bile podobne milanskim?! 
Po tretjem telefonskem znaku je odgovorilo 76,2 
odstotka poklicanih, šele po desetih pa 10,8 %. 
Kar 42,1 % poklicanih je odgoyorilo t~di po iztek~ 
delovnega časa, v 88,2 % primerov Je odgovo_ril 
referent. Z imenom agencije se je predstavilo 
94,9 % poklicanih, ven~ar se e_ne peti~e 
odgovorov ne razume. PriJazno _s_e _Je _ogla~llo 
skoraj 80 %, v 69 % so ?dgov?r.11_1 IJudJ~, k1 ~o 
pristojni za pr~b_lemat1ko,_ stin . petine J~h 
izjavi, da obstaJaJo paketi, drugi ne ~naJo 
odgovoriti. Kar 77,3 % jih ve, kako se pride v 
Estonijo, preostali ne, 53 % jih celo . ve za 
prestolnico. Dobra po~~vica ~na P?Ved
0
atI cene, 
preostali pa ne. Povpreqe toreJ ?koli _75 1/o! . 
Prav katastrofalno pa je stanJe pri elektronski 
pošti: čeprav je povpraševanje bil? formulirano v 
dovolj privlačn i obliki - za p~tov~nJe na ~~learske 
otoke naj bi se, v predsezoni, zanimala štinčlanska 
družina, je odgovorilo istega dne s~mo 13 °~~ 
kontaktiranih, deset odstotkov pa takoJ naslednji 
dan. Približno 9 odstotkov jih je odgovorilo v 
naslednjem tednu, 68 % pa jih sploh_ ni otigovorilo_!_ 
Ugotovljeno je celo bilo, da skoraJ 13 % agencIJ 
elektronskega naslova (leta 2002!) sploh nima ... 
BIT 2003 bo precej drugačen 
Milanski BIT - Mednarodna turistična borza je za 
Berlinom (1TB) in Kotno~ (RDA) gotovo največja in 
najbolj pomembna bor! no-sejemska prireditev za 
celotno slovensko turistično gospodarstvo. In 
njena izvedba v letu 2003 bo v primerjavi z 
dosedanjo prakso doživela velike spremembe, z~~o 
(upravičeno) menimo, da je o njih treba spregovontI. 
Potem ko je še konec maja letos EXPOCT, 
organizator te druge največje evropske turistične 
prireditve, sporočil, da bo naslednji ~IT od 20._ do 
24. februarja, je v začetku junija v Milanu ~~eno 
odjeknilo obvestilo, da bo Mednarodna turistična 
burza že od 15. do 18. februarja 2003. . 
Ni treba biti posebno pozorni, da ugotovimo, da 
se pri reditev s petih dni skrči na štiri, že bežen 
pogled na koledar pa pove, da se borza začne na 
soboto, poprej pa se je vedno v sredo. To pa 
pomeni, da bodo razstavljavci že prva d~a dneva, 
v soboto in nedeljo, imeli mešan obisk, tako 
poslovnežev, ki jih bodo spustili na s~jmišč~ dye 
uri prej (EXPOCT bo plač~l hotel~ Mlla_nu t1st1m 
tisoč predstavnikom TO in TA z Juga in centra 
Italije, ki se bodo prijavili prvi!) kot na~adne 
publike v obliki turizma lačnih . množic; v 
ponedeljek in torek pa bodo na borzi ?pet sa~o 
poslovni obiski in razgovori, tisto toreJ, kar se Je 
doslej dogajalo ob četrtkih in petkih. 
Kako bo zadeva v resnici stekla, še ne moremo 
vedeti, je pa res, da je veli~? večina tuji~ 
turističnih predstavnikov v Italiji do te novosti 
precej skeptična, tako da je njihovo združenje 
(ADUTE!), katerega predsednik sem podpisani, 
poslalo takoj javen protest na EXPOCT. Ta pa 
odgovarja, da je tudi v Berlinu tako (čeprav tam 
niso skrajšali trajanja na štiri d~eve), ~a se 
zadeva obnese in da strokovna publika (TO m TA) 
itak ima več časa ob koncu tedna, medtem ko je 
cilj milanskih organizatorjev, da bi m~ožičn~&a 
obiska (dijakov, ki nosijo poln_e nahr~~nike pap1r1a 
s sejmišča) bilo vedno manJ; pravijo, da so _ze 
letos (BIT 2002) imeli razmerje 60:40 v korist 
strokovnega obiska. 
O tem da bi se stroški sodelovanja zaradi 
skrajša~ja vsaj simbolično zmanjšali, s strani 
organizatorjev ne gre _pričakovati: Tako se bo 
najemnina za razstavni prostor_ zvišala za ma\o 
več (med 2,7 in 3,2 %), kot Je letna stopnJ~ 
inflacije v Italiji, razstavljavci in podrazstavlJavc1 
pa da bomo v bistvu prihranili, saj bomo na sejmu 
in s tem v (prej dragem kot ne) Milanu en dan 
manj, kar se bo poznalo pri dnevnicah in hotelskih 
stroških. A tudi to čisto ne drži, kakor je 
upravičeno povedal kolega iz malteškega 
turizma: prej so naši ponudniki bili prisotni od 
srede do petka, torej tri delovne dneve, zdaj bodo 
morali biti od sobote do torka, torej štiri dni. .. 
Poleg tega pa so si organizatorji izmislili še eno 
drobno 'finto' za večji zaslužek: vsak 
podrazstavljavec, ki bo želel biti v katalogu, bo 
plačal enotno 'takso' 30 evrov, kar za Slovenijo 
gomeni 750 EUR več kot lani, za velikanki Francijo ali 
Spanijo pa celo po 3 do 4 tisoč evrov stroškov več. 
Vsebinskih novosti, vsaj kolikor zadeva nas, na 
naslednjem BIT-u ne bo. Za pol dneva bo daljši 
Buy ltaly, to pa je že domena tistih, ki se pri nas 
ukvarjajo z outgoingom ... 
Skratka, bistveno se spremni trajanje borze, 
drugo ostane po starem: naključnih strank je 
vedno manj, hoteli v Milanu pa so vsako leto (še 
posebej letos z evrom) bistveno dražji in sob je 
vedno manj, čeprav je vse več novih hotelov ... 
Pripravil: Boris Bajželj, direktor 
turističnega predstavništva STO v 
Milanu+ 
~ .,. ·- - -~~,,.;: - .•'!.,~. AVST -, A -· ·- }~--
Potovalni trendi pri Avstrijcih 
Teden dni pred počitnicami je avstrijski 
raziskovalni institut Gallup za revijo NEWS opravil 
raziskavo o glavnih trendih pri potovanjih Avstrijcev 
v sezoni 2002. 
Kar 59 % jih je izjavilo, da bodo letos potovali. 
Vendar tega konec junija ni bilo opaziti pri 
knjiženjih. Klasične potovalne agencije beležijo kar 
15 % padec v primerjavi z letom 2001. Povsem 
.1 drugače je pri 
II Last minute II specialistih, kot sta 
) .. ATS-Urlaubsborse in Restplatzborse, pri k,aterih so 
•( porasti dvoštevilčni. Sodoben Avstrijec v~dno bolj 
\! kratkoročno načrtuje, živi hitreje in bolj 
. r individualno. ~ 
;~ Potovalni cilj št. 1 je Jadran - Kar 42 % anketiranih 
.:/• bo svoj dopust preživelo ali v Italiji (26 %) ali na 
·:, Hrvaškem (16 %). Po primerjavi z letom poprej 
:..._ pomeni to 10 % porasta za obe deželi ob Jadranu. 
, ... Vzrok za takšno zanimanje leži po lanskoletnem 11. 
septembru v večji bojazni pred letenjem. Prednost 
ponovno dajejo zopet osebnemu avtomobilu. Kar 
37 % jih na tak način namerava doseči svoj 
počitniški cilj . Tudi odstotek tistih, ki si izberejo 
oddaljene prekomorske destinacije, se je znižal iz 
lani 9 na letos 5 %. _ 
Grčija je tudi letos pri Avstrijcih še posebej 
priljubljena. Kar 22 % anketirancev namerava 
potovati tja, kar je za 12 % več kot lani.1Vzrok za 
veliko priljubljenost Grčije so zadovoljstvo gostov, 
raznolika ponudba in konstantne cene. ITS Billa je 
pri Grčiji letos zabeležil že kar 30 % povečanje. 
Mallorca in Ibiza sta ravno nasproten primer. Ker 
so Španci po zamenjavi v evre očitno pretirali s 
povišanjem cen, so jim gostje zato takoj izstavili 
račun. Ne le Nemci, tudi Avstrijci niso pripravljeni 
sprejemati 85 % povečanja cen. Dobro gredo v 
prodajo le II last minute II programi, ki so tudi po 
dvakrat cenejši kot v spomladanskih mesecih. 
Še vedno najceneje je mogoče letovati v Turčiji, 
kjer so lani Avstrijci za 100 evrov dobili 240 evrov 
protivrednosti, letos je to razmerje 100: 150, kar je 
še vedno precej bolje kot v Italiji (116) ali Grčiji 
(126). 
In koliko so Avstrijci pripravljeni izdati za svoj 
dopust: med 1000 do 2500 evrov po osebi. 
· Če bodo kje varčevali, bo to pri dolžini dopusta. Še 
vedno velja 14 dni-za povprečni dopust, veliko 
Avstrijcev pa temu daljšemu delu doda še 1 teden v 
Avstriji, največkrat se odločajo za wellness 
programe. 
~lovenij~ _pri n~vede~! raziskavi žal niso posebej 
1zpostavil1. Veqetno dim preprosto naš odstotek 
jadranske obale ni bil ovolJ za uvrstitev v raziskavo. 
VRSTA DOPUSTA: 
DOPUST S KOPANJEM 
ODDIH V GORAH, Ji:ZERIH 
11
SOMMERFRISCHE" 
POHODNIŠTVO/ŠPORT 
KULTURA, INDIVIDUALNA POTOVANJA 
WELLNESS 
ALL INCLUSIVE PROGRAMI 
SKUPI NSKA POTOVANJA 
Avstrijski domači turizem 
doživlja razcvet 
53% 
42% 
34% 
20% 
15% 
14 % 
9% 
Ko komentiramo vrste dopusta (gornja tabela), je 
potrebno povedati, da le prva alineja najmočneje 
zadeva jadranske in ostale morske destinacije, 
večina ostalih se nanaša kar na Avstrijo samo. Tistih, 
ki si bodo letos privoščili dopust s pohodništvom oz. 
različnimi športnimi aktivnostmi je letos kar 34 % 
(lani še 20 %). Tudi zanimanje za wellness je od lani 
poraslo iz 9 na 15 %. 
In kje bodo letos Avstrijci letovali v Avstriji? 21 % na 
Koroškem, 19 % na Stajerskem, 16 % v Spodnji 
Avstriji, 16 % kar doma, 9 % v Zgornji Avstriji, po 7% 
na Gradiščanskem in Tirolskem, 6 % na 
Solnograškem in po 1 % na Dunaju in v Vorarlbergu. 
"Alltag raus, 6sterreich rein" je krovni turistični slogan Avstrije 
Avstrijci primerjali cene 
destinacij - vključili tudi 
Portorož 
Slovenije pa Avstrijci niso izpustili pri primerjavi 
cen, ki so jo izvedli v Vrbi na Koroškem, Jesolu v 
Italiji, na otoku Krku in v našem Portorožu. Primerjali 
so tipične izvenpenzionske storitve: porcijo 
sladoleda, kapučino, ročko piva, dunajski zrezek, 
čevapčiče, Maribora cigarete, bencin, najem 
ležalnikov, najem čolna, uro tenisa in varovanega 
parkirišča na uro. 
Primerjava med Vrbo in Jesolom pokaže, da so 
Avstrijci le pri ležalnikih, tenisu in parkirišču cenejši 
od Italijanov, zato pa sta cenovno veliko bolj 
atraktivna Portorož in Krk, kjer so razlike minimalne. 
Cene so pri zadnjih dveh okoli 30 % nižje kot pri 
Avstrijcih in Italijanih. Zanimiva je primerjava cen 
ležalnikov, kjer je Portorož kar 4x cenejši od Jesola. 
Prlpravil:Jan Ciglenečki, direktor 
turističnega predstavništva STO na 
Dt1naju+ 
&nml~Iidrrm11 
Kako bodo Britanci potovali do 
leta 2005 
Po ocenah Tourism lntelligence lnetrnational 
britanski emitivni trg obsega 55 milijonov popotnikov, 
po porabi za turistična potovanja pa se uvršča na 
četrto mesto (35 milijard USD v letu 1999). Za ZDA pa 
na trgu križarjenj Velika Britanija na primer zaseda 
drugo mesto. 
In kam bodo Britanci do leta 2005 najbolj potovali? 
ZDA bo destinacija številka ena. Medtem ko bo 
povprečna letna stopnja rasti britanskih potovanj 1,26 
odsotna na letni ravni, bodo ZDA deležne več kot 
šestkratne rasti, kar bo pomenilo, da bo leta 2005 ZDA 
obiskalo več kot 6 milijonov Britancev. Za ZDA bo 
najbolj priljubljen Srednji Vzhod, sledile pa bodo 
Afrika, Južna Afrika, Vzhodna Azija in Pacifik. Ob 
porastu zanimanja za prekooceanske destinacije se bo 
delež Evrope še vedno zmanjševal in sicer iz 81 % v 
letu 1995 na 76 % v letu 2005. 
Nove tehnologije bodo še naprej imele velik vpliv na 
potovalne navade Britancev in po ocenah bo kar 45 % 
potovanj rezerviranih preko interneta, interaktivna TV 
bo imela 23 odstotni delež, sledili bodo potovalni 
agenti s 15 odstotki in WAP tehnologija z dvema 
odstotkoma. 
Več kot 40 % organizatorjev potovanj verjame, da bo-
do križarjenja in počitnice za 'posebne interesne 
skupine najbolj priljubljene počitnice v naslednjih petih 
letih, sledili bodo kratki oddihi (33 %) in počitnice tipa 
3-S, medtem ko si bodo individualne počitnice in 
počitnice "ali inclusive" odrezale 20% delež. 
Raziskava napoveduje, da se bo delež individualnih 
počitnic še naprej povečeval, saj internet omogoča 
preprostejše iskanje informacij in rezervacije 
namestitve, prev~za in drugih storitev. 
Thomson lansiral kampanjo za 
poletje 2003 
Britanski organizator potovanj Thomson je že začel 
s oglaševalsko kampanjo, v kateri s 30 % popustom 
prodaja pakete za poletje 2003. Hkrati uvajajo tudi 
večjo fleksibilnost za dopustnike. Program "Vaše 
počitnice - vaša izbira" bo omogočal strankam izbi-
rati, kaj bodo jedli na letalu, kje sedeli, kakšno sobo 
bodo izbrali, kako bodo prišli do hotela itd. Po 
besedah direktorja Chrisa Mottersheada so odzivi 
spodbudni, saj se je od maja, ko je brošura izšla, že 
88 % kupcev odločilo za transfer do resorta. 
Britanci najmanj dopusta v 
Evropi, pa še privoščijo si ga ne· 
Čeprav imajo delavci v Veliki Britaniji z zakonom do-
ločeno najnizje število dopusta v Evropi in z 48 urami 
najdaljši delovni teden, le 44 % Britancev izkoristi vse 
prost~ dni. Britanska agen~Ija za kadre ~eed je opravi: 
la raziskavo med nekaJ vec kot 2000 Britanci, v kateri 
so ugotovili 44 % tistih, ki niso izkoristili svojega do-
pusta, tega ni storilo zaradi obilici dela. Več kot eden 
od desetih je bil prepričan, da bi si v primeru, da bi 
izkoristili dopust, zmanjšali svoje možnosti pri napre-
dovanju oziroma karieri, lahko pa bi tudi padli v kate-
gorijo odvečnih delavcev. Kar eden od petih delavcev 
izkoristi manj kot petino dopusta, ki mu pripada, pri 
tem pa je 56 % delodajalcev zadovoljnih, da delavci ne 
izkoristijo vseh svojih prostih dni. Kaj pa učinkovitost, 
kreativnost? Nepresenetljivo jih je 64 % dejalo, da so 
po oddihu bolJ produktivni, 78-im odstotkom pa 
počitnice pomagaJo k večji kreativnosti. 
NOVI E IZ· -~ H- .. ~~-
TRGOV 
Euro dviguje cene 
Razne raziskave širom po Evropi kažejo, da se 
popotniki (upravičeno) pritožujejo nad dvigom cen v 
trgovinah, restavracijah in barih, ki jih je povzročil 
prehod na skupno evropsko valuto - trgovci bi naj 
kratko malo zaokrožili nove cene, evropske oblasti 
pa odgovarjajo, da gre le za navidezna povišanja, saj 
da se turisti še ne znajdejo najbolje z novo valuto. 
Splošno negodovanje o povišanjih cen zaradi evra je 
sprožilo tudi nezaupanje in nestrinjanje s skupno val-
uto v Veliki Britaniji, kjer je zadnja raziskava pokaza-
la, da se le 35 % Britancev strinja s priključitvijo. Bri-
tanci menijo, da bodo v primeru priključitve morali 
biti previdni, poleg tega pa so njihove cene že zdaj za 
okoli 15 % višje od cen v evrozoni. 
Po uradnih številkah evropskega statističnega ura-
da Eurostat so se cene v prvi polovici leta povišale za 
1,4 %, pa še to ·na račun bencina, povečanih davkov 
na tobak itd, sam prehod na evro pa bi naj povzročil 
nič več kot 0,2 % povečanje cen. A raziskava itali-
janskem dnevnika II Messaggero kaže, da so se cene 
sadja povišale za 7 %, javni transport in muzeji za 5 
%, hoteli prav tako za 5 %, bencin za 7 %, medtem 
ko so se določeni artikli tudi znižali, na primer 
letalske vozovnice za 12 %. Raziskava nemškega 
časopisa Bild am Sonntag je pokazala znatna 
povišanja cen v turističnih centrih, prava pika na i pa 
je 76 odstotno povišanje cene piva v južnoitali-
janskem Riminiju, kjer so tudi zabeležili 47 % 
povišanje cene sladoleda, mineralna voda je dražja 
za četrtino, v Nici vstop v diskoteke za 10 %, v Velde-
nu v Avstrijskih Alpah pivo v hotelih za 38 %, espreso 
za 58 %, na Kreti najem kolesa za 30 %, sladoled za 
40 %. Francozi so na primer zaradi prepričanja o spi-
ralnem dvigovanju cen že začeli z varčevalnimi ukrepi 
in povprečno na počitnicah v Franciji zapravijo manj. 
Na Azurni obali so lani zapravili 650 frankov, letos pa 
68 evrov ali 450 frankov, natakarji pa se pritožujejo, 
da so napitnine praktično izginile. 
Lasminute.com je z nakupom 
Travelprice.com močno okrepil 
svojo pozicijo v Evropi 
Za delnice on-line podjetja Travelprice, ki v Franciji, 
Italiji, Belgiji in Španiji on-line prodaja počitnice in 
letalske prevoze, je Lstminute.com odštel 31,9 mili-
jonov funtov. Travelprice je v letu 2000 zabeležil , 
transakcije v višini 31,4 milijonov funtov, do leta 2001 . 
pa je obseg svojega delovanja povečal za 114 % na 
67,3 milijone, pri čemer je prodaja paketnih potovanj 
porasla kar za 197,3 %. V letu 2001 so nakupi letal-
skih vozovnic predstavljali čez polovico celotnega 
poslovanja, paketna potovanja pa 43,3 %. S provizi-
jami, ki so večje pri paketnih potovanjih, so Travel-
pricu pomagale povečati gross margin od 9,5 % v 
letu 2001 na več kot 10,5 % v tekočem letu. Kupčija 
za Lastminute.com - potovalna industrija jim prinaša 
85 do 90% prodaje - pomeni, da so še okrepili svojo 
pozicijo številka ena v Franciji in vzpostavili vodilno 
pozicijo v Italiji, z večjim obsegom poslovanja pa so 
pri velikih letalskih prevoznikih, kot je Air France, š~ 
okrepili svojo pogajalsko vlogo. 
Thomas Cook targetira 
Hrvaško 
Thomas Cook je razkril svoje načrte, da bo v nasled-
njih dveh do treh letih razširil svoje GB programe v 
Hrvaško. Hčerinska družba Thomas Cook AG že ima 
hotelske kapacitete v tej državi in britanska posloval-
nica raziskuje, če bi naslednje leto predstavila desti-
nacijo. Poleg hrvaške razmišljajo tudi o Bolgariji. Po 
besedah glavnega direktorja Alana Stewarta je gru-
pacija že kupila hotele, vendar pa za uvajanje potre-
bujejo okoli dve leti, saj morajo produkt razviti pose-
bej za britanski trg. Kot je dejal, ne morejo vsiljevati 
svojim strankam nekaj, kar jim je tujega. 
Kako potencialen je trg 11All 
inclusive11 
Trenutno se za to opcijo počitnic, kjer je vse 
vključeno, vsako leto odloča 5 milijonov ljudi po 
vsem svetu (v raziskavi, ki so jo opravili lani avgusta, 
so izhajali iz tega, da v Veliki Britaniji tovrstne pakete 
izbere nekaj manj kot 5 % kupcev paketnih poto-
vanj), medtem ko je po ocenah potencial tega trga 
vsaj 50 milijonski. V raziskavi so ugotovili, da se za 
"Ali inclusive" počitnice odločajo tisti, ki so "bogati z 
denarjem, a revni s časom". V ZDA se je na primer v 
zadnjih 25 letih delovni čas nenehno povečeval in 
zdaj znaša več kot 50 4r tedensko, 11 % gospodin-
jstev pa zasluži več kot 100.000 USD. Od teh se jih 
kar 60 % pritožuje nad pomanjkanjem časa, kar je 
pripeljalo do naraščajočega razreda tistih, ki na 
počitnicah iščejo maksimalno izkušenj v minimalnem 
času. In prav tem so vnaprej plačane aktivnosti še 
posebej privlačne. 
Španci beležijo 10 odsotni 
padec 
Turespaiia (Španska turistična organizacija) je 
konec julija sporočila, da je španski turizem v prvih 
šestih mesecih letošnjega leta zabeležil kar 10-
odstoten upad turističnih prihodov. V številkah to 
pomeni več kot 300 milijonov evrov izgube. V ta 
mračen podatek ni vključen vpliv špansko-maroške 
krize na turizem, saj se je ta začela šele julija. Med 
sosedama je namreč skoraj izbruhnila vojna, in sicer 
zaradi maroške zasedbe (z 12-imi vojaki) bližnjega 
otočka Perejil (Leila, po arabsko), na kar se je 
Madrid odzval s pravcato akcijo specialcev. Problem 
so nekako rešili, a vprašanje je, kako se bodo odz-
vali turisti, ki so želeli obiskati Malago, (brHanski) 
Gibraltar in enklavi Ceuta in Melilla. Svoj lonček h 
krizi so prispevale tudi številne bombe, ki jih je 
sprožila baskovska ETA. (RVK) 
Finalist 
Ta trenutek sicer ne ravno Bravo Spain, a naj služi kot primer imidž 
oglaševanja španskega turizma 
Kuba lahko pričakuje naval 
Američanov 
Žarek optimizma v letošnjo ne najbolj spodbudno 
situacijo na mednarodnem turističnem trgu pa je 
pred kratkim prispeval predstavniški dom 
ameriškega kongresa, ki je že tretjič v zadnjih letih 
sprejel zakon, ~i dovoljuje potovanja državljanov 
ZDA na Kubo. Ce bo slo vse po sreči, bo "La lsla 
Grande" kmalu preplavljena s tisoči Američani. Os-
taja le še vprašanje, kako trmast bo konservativni 
ameriški predsednik. (RVK) 
Biti lepa v Rusiji in potovati je 
problem 
Lepe in atraktivne Rusinje, ki si želijo potovati po 
Evropi in si to tudi lahko privoščijo, se soočajo z vse 
večjimi problemi zaradi zelo ostrih režimov pri prido-
bitvi viz za vstop v države Evropske unije. Natalya 
Ostrovskaya iz ruske potovalne agencije Banko 
pravi, da svojim ženskim strankam svetujejo, da za 
vizo oddajo svojo najgršo fotografijo, saj si bodo 
tako olajšale proces. Pri tem sta še posebej strogi 
Španija in Italija, ki se bojijo navala ruskih prostitutk. 
Zaradi birokratskih ovir v Evropi pa na drugi strani 
cveti ruski turizem v Turčiji, kot poroča AFP. Turki Ru-
som dovolijo nakup vstopne vize na sami meji, za 
borih 10 evrov. V letu 2001 je 625.000 ruskih turistov 
preživelo počitnice v Turčiji, le 221.000 v Spaniji, 
115.000 v Italiji, 75.000 v Franciji (15.000 v Sloveniji). 
Irska Republika in Severna 
Irska združeni v promociji 
turizma 
Nacionalni turistični organizaciji Irske Republike in 
Severne Irske sta združili svoje napore pri promociji 
turizma v obliki Tourism lreland in na ta način 
dokazali, da turizem tam ni ključna gospodarska 
panoga zgolj na načelni ravni. Med ključne cilje so si 
zadali povečanje števila prenočitev na Severnem 
Irskem za 15 % ali za 150.000. Posebno pozornost 
bodo posvetili severnim angleškim in škotskim tr-
gom, izpostavljali pa bodo lahko dostopnost do Sev-
erne Irske iz Velike Britanije in izredno raznoliko 
ponudbo počitnice. Tourism lreland je razvila tesno 
partnerstvo s številnimi ir~kimi operatorji in trajektni-
mi prevozniki, z ugodnimi cenami in s sloganom "lre-
land is better by far by car" pa želijo pospešiti obisk 
Irske z avtomobilom. Potem ko sta Aer Lingus in 
British Airways izgubila monopol nad letalskim 
dostopom na Irsko (ko je povratna karta do Dublina 
stala 200 GBP), je Irska z Ryanairom postala lažje 
dostopna (že za 36 GBP). 
Stara stojnica Irske turistične organizacije - kako pa odslej? 
~,;'~·-
Mi bi ga tudi radi imeli, ampak kakšnega? 
.. 
„ 'I .~. \ 
~~1· !~ ~ .. 
l i. 
' 1 
J ':,. 
/p. 
Modeli organiziranosti nacionalnih kongresnih uradov v Evropi 
Tatjana Radovič, tatjana.radovic@ljubljana-tourism.si 
V zadnjih letih je turistična ponudba Slovenije doživela viden razmah poslovnega 
turizma, ki ga v mnogih krajih prepoznavajo kot enega svojih razvojnih potencialov. 
Naložbe se kar vrstijo, odpirajo se nove konferenčne dvorane in centri, napovedujejo 
se š~ _nove zmogljivosti. Prav povsod, od Obale do mest, od gorskih letovišč pa vse do 
zdravilišč ... Slovenski kongresni produkt s tem nedvomno pridobiva na kakovosti, 
zastavlja pa se vprašanje, kako bo možno zapolniti vse te zmogljivosti, kar je seveda 
tudi pričakovanje lastnikov in kapitala. 
Jasno je, da bitka za domačega naročnika' ni pravilen 
odgovor, saj sedanja ponudba presega povpraševanje in 
moč našega trga. Značilnost našega majhnega prostora je 
tudi ta, da nacionalna strokovna, znanstvena ali 
gospodarska srečanja redko privabijo več kot 300 
udeležencev, imamo pa celo vrsto dvoran večjih dimenzij. 
V nasprotju s Slovenijo imajo mnoga kongre~na 
središča v večjih evropskih državah močno poslovno 
zaledje v domačem trgu, saj se številnih nacionalnih 
srečanj udeleži celo do 2.000 oseb. 
Doma že, kaj pa na tujem? 
Pravilna usmeritev za dolgoročno trženje slovenske 
kongresne ponudbe narekuje prodor v mednarodni 
prostor, kjer pa, tako v Evropi kot na nekaterih drugih 
celinah, vlada huda konkurenca. 
Čeprav posamezni slovenski ponudniki že vrsto let 
uspešno pridobivajo srečanja tujih naročnikov, je naš 
celoten kongresni produkt dokaj neprepoznaven izven 
naših meja, kar je posledica nepovezanosti ponudbe v 
sami Sloveniji, kakor tudi omejenega skupnega 
tržnega komuniciranja in promocije v tujini. Od prvih 
pobud za ustanovitev Slovenskega kongresnega 
urada je minilo že neverjetnih deset let. Menjava 
številnih sogovornikov, ki so bili v tem obdobju na 
vladni ravni pristojni za turizem, in določitev drugih 
razvojnih prioritet sta večkrat zavrli realizacijo 
projekta, v zadnjem letu pa so se prizadevanja za 
dosego tega cilja ponovno okrepila . 
uradi delujejo na neprofitni osnovi, saj si na ta način 
zagotavljajo objektivno in nevtralno vlogo pri 
povezovanju in zastopanju svoje kongresne ponudbe. 
V nadaljevanju navajam posamezne države in modele 
organiziranosti njihovih nacionalnih kongresnih uradov. 
a) Finski kongresni urad (do lani Helsinki - Finland 
Congress Bureau) je samostojna pravna oseba, 
katere proračun znatno podpira Min istrstvo za 
gospodarstvo in industrijo; poleg tega se financira iz 
članarin, ki jih prispeva 21 mest (kongresnih 
destinacij) in 79 gospodarskih družb, povezanih s tem 
segmentom (kongresni centri, hoteli, Finnair .. ) . 
Zanimivo je tudi dejstvo, da je direktorica urada ena 
od šestih zunanjih članov upravnega odbora Finske 
turistične organizacije. 
Tudi v tem pogledu je status poslovnega turizma v 
Sloveniji nekoliko zapostavljen, saj tako v upravnem 
odboru STO, kot v Svetu za turizem ni člana, ki bi kot 
strokovnjak zastopal interese te dejavnosti. 
1 1.,: •.:.. 
( .. ' 
.-·r ... · :t Nova strategija mu daje pravo 
b) Nizozemski kongresni urad deluje kot samostojna 
pravna oseba, ki jo sofinancira Vlada. Ostala sredstva 
pridobiva iz članarin (s kongresnih centrov, 3 
kongresni centri s hotelsko namestitvijo, 24 hotelov s 
konferenčnimi dvoranami, 2 večnamenska centra, 6 
specializiranih agencij (DMC - Destination Manage-
ment Companies) , 5 profesionalnih kongresnih 
organizatorjev, 8 regionalnih kongresnih uradov, 3 
združenja in nacionalna letalska družba. 
c),Nemški kongresni urad deluje kot samostojna pravna 
oseba. Sredstva dotekajo iz naslova članarin, ki jih 
prispevajo kongresna mesta, kongresni hoteli, 
kongresni centri, organizatorji kongresov in drugi 
ponudniki. Znatno finančno podporo prejemajo od 
Nacionalne turistične organizacije, nacionalne letalske 
družbe in Nemških železnic. Kljub relativno urejenemu 
okviru delovanja srednjeročno načrtujejo svoj prehod 
pod okrilje nacionalne turistične organizacije, saj so se 
lani soočili s precejšnjim izpadom sredstev Lufthanse 
po tragičnem 11. septembru, zaradi česar so skrčili 
načrtovani poslovni načrt. 
. .... 
t.' 
:• 
,:·, · ... 
1, 
•• ,,. .. 
·{. 
11, 
1 
,, 
-:/• mesto 
·:· 
V pred kratkem sprejeti Strategiji slovenskega 
turizma 2002-2006, kjer je poslovni turizem uvrščen 
med prednostne programske usmeritve, je zapisano, da 
bo v obdobju 2002-2003 slovensko turistično 
gospodarstvo s pomočjo države ustanovilo kongresni 
urad, ki bo predstavljal zainteresirane kongresne 
ponudnike v državi in koordiniral trženjske aktivnosti na 
mednarodnem in domačem trgu. Postavlja pa se 
vprašanje, v kakšni organizacijski obliki naj le-ta deluje. 
Kaj nam govorijo izkušnje od zunaj 
če se ozremo preko naših meja in še posebej v 
nekatere države, ki visoko kotirajo na svetovni 
lestvici kongresnih destinacij, lahko ugotovimo, da 
obstajajo trije modeli organiziranosti. 
Kar nekaj je primerov, kjer so kongresni uradi pod 
takim imenom umeščeni v okvir svojih nacionalnih 
turističnih organizacij kot samostojne organizacijske 
enote. Drugi model kaže na delovanje oddelkov za 
poslovni turizem (Business Trave! Division ali MICE de-
partment) v okviru osnovne organizacijske sheme 
NTO. Tu je potrebno poudariti, da je poslovni turizem 
edini segment, ki je v tržnem in promocijskem smislu 
predstavljen samostojno kot produkt. Vse ostale zvrsti 
in produkti namreč sodijo v široko področje "Leisure 
Trave!". Ponekod pa nacionalni kongresni uradi deluje-
jo kot samostojne pravne osebe, vendar je iz njihove 
predstavitve (company profile) razvidno, da za turizem 
pristojno ministrstvo, ali vlada, ali NTO nastopajo 
(včasih) kot soustanovitelji, vedno pa kot sofinancerji. 
Vse naštete oblike povezuje skupna značilnost, ki je 
praviloma jasno opredeljena v poslanstvu: kongresni 
d) Kongresni uradi, ki delujejo kot samostojni oddelki 
NTO, so v Švici, Islandiji, na Norveškem, Madžarskem 
(1990 - 2000: samostojna pravna oseba, od takrat 
naprej v okviru NTO), Hrvaškem in Irskem. Med temi je 
kar nekaj držav, kjer je poslovni turizem dosegel 
znatno rast in skokovit napredek med najvišje 
uvrščene MICE destinacije ali mesta v mednarodnem 
merilu. 
e) Države in dežele, kjer v okviru NTO delujejo oddelki za 
poslovni turizem (vendar brez dikcije "kongresni 
urad"): Francija (tam sicer obstaja tudi po imenu 
zavajajoč France-Congres, ki pa ne opravlja nobene 
marketinške vloge, saj je od ustanovitve naprej zgolj 
politična povezava županov kongresnih mest v državi), 
Danska, Velika Britanija, Škotska, Wales, Malta in 
Avstrija. V primeru slednje je zanimivo, da sicer 
obstaja samostojna pravna oseba "Austrian 
Convention Bureau", vendar že vrsto let zaradi 
nezadostnega in negotovega financiranja deluje zgolj 
na ravni PR in lobiranja, pa še to ne preveč udarno. 
Promocija in tržno komuniciranje sta v celoti v 
pristojnosti MICE oddelka znotraj NTO, ob tem pa v 
Avstriji zelo dobro delujejo tudi nekateri lokalni 
kongresni uradi, predvsem dunajski. 
Slovenska saga 
Če se vrnemo v Slovenijo, večina članov projektne 
skupine za ustanovitev Slovenskega kongresnega urada 
zagovarja stališče, da naj le-ta deluje v okviru STO. S 
tem bi ustvarili najbolj stabilne pogoje za njegov zagon, 
delovanje in financiranje, kar je osnova za sistematično, 
kontinuirano in dolgoročno profesionalno trženje naše 
kongresne ponudbe in izdelavo bolj ambicioznega 
poslovnega načrta, z nujnim poudarkom nastopa na 
tujih trgih. Kljub želeni vpetosti urada v STO je jasno, da 
bi del sredstev zagotovilo gospodarstvo preko članarin. 
Ostale predlagane oblike, od GIZ-a do grozda, so v tej 
fazi vprašljive, saj je pravno-formalni status potencialnih 
članov Slovenskega kongresnega urada zelo heterogen. 
Med njimi so gospodarske družbe, (konferenčni hoteli, 
Kompas, Adria Airways ... ), javni zavodi (Cankarjev dom, 
Zavod za turizem Ljubljana, Turizem Bled .. ) ter 
podjetniki (organizatorji kongresnih prireditev, 
ponudniki konferenčne tehnike, ponudniki cateringa ... ). 
Razlikujejo se tudi po gospodarski moči (razpoložljiva 
sredstva, velikost podjetja ... ). Clani projektne skupine 
menijo, da zagon GIZ-a zahteva večjo kritično maso 
predvsem s fina 1čnega vidika in ocenjujejo, da tega v 
Sloveniji zaenkrat še nismo dosegli, saj se trenutno 
nahajamo v prehodnem obdobju, ki ga označujeta 
predvsem izgradnja novih kapacitet ter izboljšanje 
storitev. 
Model grozdenja, ki se razvija v nekaterih 
industrijskih panogah, pa terja zelo dolgo zagonsko 
obdobje, kar bi za organiziranost trženja kongresne 
dejavnosti predstavljalo še dodaten časovni zamik do 
začetka operativnega dela. 
Zavedati se moramo, da nas čaka agresivnejši pre-
boj v mednarodni prostor, kjer vlada ostra konkuren-
ca destinacij, ki že vrsto let, ob ustrezni povezanosti 
kongresne ponudbe, uspešno razvijajo svoj imidž in 
nadgrajujejo svoja trženjska orodja. 
To npr. pomeni: organizacijo vsakoletnih nastopov na 
vsaj petih specializiranih borzah v Evropi ali celo ene v 
ZDA (IT&ME Chicago), posebne predstavitve oz. 
delavnice za organizatorje srečanj na ključnih 
tujih trgih, udeležbe na delavnicah, ki jih organizirajo 
mednarodna strokovna združenja, organizacijo oglednih 
obiskov (fam trips) tujih naročnikov, organizacijo obiska 
novinarjev specializiranih tujih medijev, oglaševanje, 
dinamično predstavitev MICE ponudbe na svetovnem 
spletu, podporo kandidaturam za pridobivanje 
pomembnejših mednarodnih kongresov in še marsikaj. 
Slovenija pa se, ob podpori STO, le zadnjih nekaj let 
enotno predstavlja na osrednji mednarodni borzi 
poslovnega turizma, EIBTM v Ženevi, in letos tretjič na 
borzi BTC v Firencah. Povezano delovanje na drugih, 
zgoraj naštetih področjih, pa previdno in polagoma dela 
prve korake, saj je bilo doslej prepuščeno iniciativi 
posameznih ponudnikov. 
In, kot pravi stara modrost: "Priložnost zamujena ne 
vrne se nobena". To še toliko bolj velja za poslovni 
turizem, ki se zaradi svoje produktne segmentacije 
(tržišče združenj, korporacij, medvladnih in političnih 
srečanj, motivacijskih potovanj ... ), specifičnosti trženja 
in daljšega reakcijskega časa do realizacije poslov 
precej razlikuje od "prostočasnega" turizma. 
Škoda bi bilo ne izkoristiti razvojnega in 
gospodarskega potenciala tega produkta v naši 
turistični ponudbi, ki med svoje posredne učinke 
prišteva tudi (še vedno nujno) krepitev splošne 
prepoznavnosti države. Udarni slogan "Slovenija gre 
naprej!" pa si lahko enostavno sposodimo od 
nogometašev ... 
Kako, zakaj, kam ... so potovali 
Slovenci v prvem četrtletju 2002 * 
* Podatki so ocene, pridobljene z anketo SURS-a, na vzorcu, ki predstavlja celotno populacijo 
slovenskega prebivalstva ,, 
Podatki iz letošnje prve četrtletne ankete o potovanjih Slovencev dajejo podobno 
sliko kot prejšnji dve primerljivi. Po podatkih ankete je bilo v obdobju januar-marec 
2002 na zasebnem ali poslovnem turističnem potovanju okoli 334.000 ali 19,B % 
prebivalcev Slovenije, starih 15 in več let, a število zasebnih potovanj se je v 
primerjavi z letom 2000 zmanjšalo kar za 4,3 odstotne točke. 
Statistični urad Republike Slovenije je z letom 
2000 začel s četrtletni ml anketami o potovanjih 
domačega prebivalstva (CAP), s katerimi vsake tri 
mesece Uanuarja, aprila, julija in oktobra -
referenčno obdobje pa je četrtletje pred mesecem 
anketiranja) zbirajo podatke o potovanjih 
Slovencev: zakaj, kdaj, kam, za koliko časa, kako 
ljudje odhajajo zdoma in koliko denarja za to 
porabijo. Anketa upošteva vse Direktive 
95/97 /EC, ki jo je Svet Evropske unije sprejel leta 
1995 za področje statistike turizma in ki določa 
tudi obseg in natančnost podatkov o potovanjih 
domačega prebivalstva. 
• Koliko Slovencev je potovalo - Na zasebnih 
potovanjih je bilo v tem obdobju okoli 228.000 ali 
17,1 % prebivalcev. Ta delež je v primerjavi z 
deležem iz 1. četrtletja leta 2001 manjši za 1,6 
odstotne točke, v primerjavi z deležem iz 1. 
četrtletja 2000 pa celo za 4,3. 
• Koliko potovanj so opravili - Od turistov, ki so šli v 
prvem četrtletju na zasebno potovanje, jih je 42,9 
% odšlo vsaj na eno daljše potovanje, to pomeni, 
da je 7,3 % prebivalcev vs--aj enkrat prenočilo zunaj 
svojega običajnega okolja najmanj 4-krat 
zaporedoma. 71,2 % turistov je odšlo na eno 
zasebno potovanje, 10,5 % na dve, 3,3 % na tri, 
kar 14,9 % jih je odšlo na štiri ali več zasebnih 
potovanj. Od turistov, ki so bili na zasebnih 
potovanjih, je 95,5 % turistov odšlo le na eno,, 
3,3 % pa dve daljši zasebni potovanji. 
• Kam so potovali - 59,4 % turistov je bilo na 
zasebnih potovanjih le v Sloveniji, 36,7 % le v 
tujini in le 3,9 % v Sloveniji in tujini. 
• Gledano po spolu se je na potovanje podalo 18,6 % 
moških in 20,9 % žensk, od tega na zasebno 14,9°/o 
moških in 19,1 žensk. 
• Kaj pa starost - Od deležev oseb, ki so odšle na zaseb-
no potovanje, je bilo 26,7 % prebivalcev starih od 15 
do 24 let, ta delež pa se nato občutno zmanjšuje s 
starostjo in tako se je le o,8 % prebivalcev, starih nad 
65 let, udeležilo vsaj enega potovanja. 
• Potovanja glede na stopnjo izobrazbe - Na zasebno 
potovanje je odšlo 32,9 % oseb, ki imajo najmanj 
visoko izobrazbo, 31,8 % oseb s srednjo izobrazoo 
in le 11,8 % z največ osnovno izobrazbo. 
• Kdo je potoval glede na zaposlitveni status - l 
vidika zaposlitvenega statusa potuje največ tistih, 
ki so se opredelili kot dijak ali študent in sicer 
30,7 %, 17,6 % je bilo zaposlenih ali 
samozaposlenih, 11,8 % brezposelnih in 10,2 % 
upokojencev. 
• Potovanja glede na število članov v gospodinjstvu -
Največjih je bilo tistih, ki so člani 3- ali 4-članskega 
gospodinjstva (10,0 %), najmanj pa tistih, ki živijo 
sami (6,9 %). 
Zasebna potovanja 
17,1 % prebivalstva Slovenije, starejšega od 15 let, je 
bilo na 548.831 zasebnih potovanjih. 69,4 potovanj je 
bilo v Sloveniji, 30,6 % v tujini (v prvem četrtletju leta 
2001 je bilo 70,0 % potovanj v Sloveniji in 30,0 % v 
tujini). 
• Dolžina potovanj - 76,1 % potovanj je bilo krajših 
(od tega 76,8 % po Sloveniji) in 2),9 % potovanj 
daljših (od tega 45,9 % po Sloveniji). 
• Kaj so bili razlogi za potovanje - Za 79,2 % turistov 
je bil razlog preživljanje prostega časa, za 20,4 % 
pa obisk prijateljev in sorodnikov. Glavna 
dejavnost je bila pri 73,4 % sprotitev, zabava, 
počitek, pri 18,0 % rekreacija. 
• S čim potujejo Slovenci - Najpogostejše prevozno 
sredstvo je avtomobil (89,3 %), pri daljših 
potovanjih v Sloveniji celo 93,3 %, na drugem 
mestu pa avtobus. 
•Zali brez turističnimi agencijami - Kar 93,9 % vseh 
~ zasebnih potovanj je bilo organiziranih brez 
pomoči turističnih agencij, pri krajših potovanjih 
po Sloveniji pa je ta delež obsegal celo 99,5 %. 
Potovanja, ki so jih pripravile turistične agencije 
(6,1 %), so bila največkrat pripravljena kot 
potovalni paketi (51,6 %), največkrat pa so bila to 
krajša potovanja v tujino. 
• Uporaba interneta pri organizaciji potovanj - To 
vprašanja so na SURS-u letos prvič vključili v 
anketo in podatki so pokazali, da so ga Slovenci 
uporabili le za 6,9 % potovanj, večinoma za daljša 
potovanja v tujino (31,0 %). Internet so uporabili 
predvsem kot vir informacij (74,1 % vseh 
odgovorov), pa tudi za rezervacijo prenočišča 
(18,6 % vseh odgovorov). 
• Katera namestitev je najbolj pogosta - Turisti so na 
12,5 % potovanjih bivali v hotelih in podobnih 
obratih, na 11,4 % potovanj so bivali v drugih 
nastanitvenih gostinskih obratih, najpogosteje v 
počitniških objektih. Kar na 75,4 % potovanj pa so 
turisti bivali v zasebnih nastanitvah, od tega 
najpogosteje pri sorodnikih in prijateljih (59,8 %) 
in v lastnih počitniških obratih (33,7 %). 
• Kdaj v prvem četrtletju so potovali - Podobno kot v 
primerjalnih obdobjih v letu 2001 in 2000 se je 
največ potovanj pričelo februarja (35,7 %), marca 
~ilo največ odhodov na krajša potovanja v tujino 
(47,6 %), decembra 2001 pa je bilo tudi nekaj 
odhodov na daljša potovanja (9,1 %). 
• Dolžina bivanja - Povprečno je zasebno potovanje 
znašalo 3,1 prenočitev (v Sloveniji povprečno 2,5 
prenočitve, v tujini 4,4 prenočitve). Glede na starost 
turistov so na enem potovanju največkrat prenočili 
turisti stari 65 let in več in sicer povprečno 4,3 krat. 
Turisti, katerih glavna dejavnost je bila skrb za 
zdravje, so prenočili povprečno 7,7-krat. Na 
potovanjih z letalom kot glavnim prevoznim 
sredstvom je bila dolžina bivanja daleč najdaljša 
(povprečno 14,1-krat). Na paketnih potovanjih so 
turisti povprečno prenočili 6,4-krat, na tistih 
potovanjih, ki pa jih niso organizirale turistične 
agencije, le 2,9-krat. Glede na vrsto namestitve so 
največkrat prenočili turisti, ki so bivali v hotelih ali 
motelih (4,8-krat), najmanjkrat pa tisti v lastnih 
počitniških domovih (2,3). 
• Koliko so Slovenci potrošili - Na zasebnem 
potovanju, to je obsegalo v povprečju 3,1 
prenočitve, so porabili 21,548 SIT ali približno 
6.9545 SIT na dan. Na zasebnem potovanju, to je 
obsegalo v povprečju 2,5 prenočitve, so turisti 
porabili 10-459 SIT ali povprečno 4.142 SIT na dan, 
potovanje v tujino, ki je obsegalo povprečno 4,4 
prenočitve, pa je stalo 47-477 SIT ali 10.662 SIT na 
dan - poraba v tujini je bila tako še enkrat višja kot 
poraba na potovanjih v Sloveniji. V primerjavi s 
prvima četrtletjem 2001 in 2000 se je poraba 
povečala predvsem na potovanjih v tujino. Največ 
so dnevno porabili turisti, stari med 45 in 64 let 
(8.598 SIT), najmanj pa turisti stari na 65 let (3.937 
SIT). Na potovanjih, ki so zajemala 1 do 3 
prenočitve, je bila dnevna poraba najmanjša 
(4.781 SIT). 
• Za kaj so potrošili največ - Tisti, ki so odšli na 
počitnice zaradi ogleda naravnih in kulturnih 
znamenitosti, so potrošili največ (dnevno skoraj 
24.000 SIT), najdražja pa so bila potovanja z 
letalom (17.543 SIT na osebo na dan). Bistveno 
dražja so bila tista potovanja, ki so bila 
organizirana s pomočjo turistične agencije (17.985 
SIT v primerjavi s 5.291 SIT za tista potovanja, ki so 
jih turisti organizirali sami), najdražja pa paketna 
potovanja (23.311 SIT na osebo na dan). 
• Kako pa se razlikuje potrošnja po državah - Turisti, 
ki so bili na zasebnem potovanju, so na Hrvaškem 
povprečno potrošili 4.974 tolarjev, v Italiji 12.796, 
v Avstriji 8.817, v BiH pa 5.236. 
Poslovna potovanja 
Na poslovno potovanje, v Slovenijo ali tujino, je odšlo 
66.571 ali 3,9°/o prebivalcev Slovenije, starejših od 15 
let, od tega 65.3 % moških (od skupne moške 
populacije je njihov delež znašal 5,3 %) in 34,7 % žensk 
(delež poslovnih popotnic od skupne ženske populacije 
pa je bil 2,6 %). V 1. četrtletju leta 2002 je bilo 116.755 
poslovnih potovanj ali 22,4°/o manj kot v 1. četrtletju leta 
2001. 30,7 % potovanj se je odvijalo znotraj Slovenije (v 
1. četrtletju 2001 39,4 %), 69,3 % poslovnih potovanj pa 
je potekalo v tujini (lani 60,6 %). 
• Kako dolga so bila poslovna potovanja - Povprečno 
poslovno potovanje je zajemalo 3,2 prenočitve (v 
primerjavi z letom 2001 in 2000 je naraslo), od 
tega v Sloveniji povprečno 2,2 prenočitve in v 
tujini 3,7 prenočitve. 
• S čim so poslovneži potovali - Poslovneži so se na 
63,6 % poslovnih potovanj peljali z avtbmobili, na 
18,5 % pa z letalom. 
• Kdo je organiziral poslovni izlet - Podjetja in druge 
ustanove so le za 13,3 % potovanj uporabile 
storitve turističnih agencij, pri tem je bil delež za 
potovanja v tujino 17,7 %. 
• Kje so poslovneži prenočevali - Največkrat v hotelih 
in motelih (75,7 %). ~ 
• Koliko so potrošili - U poslovna potovanja pa so 
povprečno namenili 77.037 SIT, v Sloveniji 34.576, 
v tujini pa 96.659 tolarjev. Na dan so porabili 
povprečno 28.094 tolarjev, v Sloveniji 16.401, v 
tujini pa 31.847 tolarjev. Pri izdatkih so bili 
upoštevani tudi stroški za prevoz (tako stroški, ki 
jih je poravnal delodajalec, kot tudi stroški v 
zasebne namene). 
Kam so Slovenci potovali na 
zasebna in poslovna potovanja v 
tujini? 
• Večina potovanj se je odvijala v Evropi (95,1 % 
zasebnih in 97,8 % poslovnih potovanj). 
• Cilj 46,5 zasebnih potovanj je bila Hrvaška. Sledijo 
pa Italija (15,0 %), Avstrija (10,3 %), Bosna in 
Herzegovina (8,7 %) in druge države. 
• Ciljne države poslovnih potovanj so bile Nemčija 
(19,6 %), Hrvaška (15,4 %), Bosna in Herzegovina 
(14,1 %), Italija (11,0 %) in druge države. 
Zakaj pa mnogi niso potovali? 
• 35,1 % je kot vzrok, da se niso odpravili na nobeno 
potovanje, navedlo pomanjkanje prostega časa 
(podobno kot leta 2000 in 2001 je bil to 
najpogostejši vzrok v starostni skupini 15 do 24 
let), za 27,0 % oseb je bil glavna ovira finančni 
razlog, v starostnih skupinah od 25 do 44 let in od 
45 do 64 let. 
• 13,9 % ljudi je navedlo zdravstvene razloge, 11,1 % 
pa ni čutilo potrebe, da bi se odpravili na 
potovanje. Slednja dva razloga sta bila še posebej 
pogosta pri starostni skupini na 65 let. 
•Vtem četrtletju je bil kot razlog, da nekateri niso 
odšli na nobeno potovanje, neprimeren letni čas, 
navedlo pa ga je 10,9 % oseb, ki niso potovale 
nikamor. 
Komentar je povzet po statističnih informacijah . 
Turistična potovanja domačega prebivalstva, 
Slovenija, 1. četrtletje 2002, ki jih je objavil 
Statistični urad RS 28. junija 2002 (pripravila Alenka 
Škafar in Nataša Gostiša). 
indok.surs@gov.si, www.sigov.si/zrs + 
Projekt še v polnem teku, poteka že merjenje učinkov, 
pripravljajo se izhodišča za nadgradnjo Stranske poti so zapel/Ive/še od glavnih 
Miša Novak, misa.novak@slovenia-tourism.si+ 
Kljub temu, da projekt še ni zaključen in da rezultati merjenja učinkov in 
prepoznavnosti akcije še niso znani, lahko rečemo, da so odzivi na nov produkt 
stranskih poti dobri in več kot spodbudni za razmišljanja o nadaljevanju in še 
posebej f!adgradnji v naslednjih letih. 
Od sredine junija je STO med tuje tranzitne potnike, 
tuje in domače stacionarne goste in domače goste, ki 
iščejo ideje za odkrivanje Slovenije in p'reživljanje 
krajših počitnic v Sloveniji, že razdelila 750.000 tiskanih 
vodnikov II NA LEPSE - Stranske poti so zapeljivejše od 
glavnih 11 , v začetku avgusta pa je med tujimi tranzitnimi 
gosti začela meriti učinkovitost in prepoznavnost akcije. 
Trije sklopi anketiranja 
Ker je vsebina kcija namenjena različnim ciljnim 
javnostim, STO merjenje prepoznavnosti akcije izvaja v 
treh sklopih. 2. in 3. avgusta 2002 je osem anketarjev na 
štirih mejnih preho.dih ob izhodu iz Slovenije na Hrvaško 
(Bregana, lša e_,, Gr gonja ,in Gruškovje) predvsem 
tujim turistom zastavilo nekaj vprašanj. Zanimalo nas je 
ali so tujci ob vstopu v Slovenijo prejeli zloženko II NEXT 
EXIT", kot se imenuje akcija za tuje javnosti, ali so vodnik 
po stranskih poteh že uspeli pregledati, ali se jim 
informacije zdijo uporabne, ali je tovrstni način 
odkrivanja slovenske turistične onudbe zanimiv, in 
nenazadnje, ali so se zaradi informacij na zloženki te 
ustavili na kateri izmed poti oziroma pri ponudnikih. Ce 
to še niso sto fili, je STO zanimalo, ali morda razmišljajo o 
obisku Sloveni1e v prihodnosti. Tovrstno anketiranje smo 
ponovili še 9~ in 10. avgusta, na dveh mejnih prehodih ob 
izhodu iz Slovenije VJ Hrvaško Qelšane iQ Dragonja) , ob 
izstopu v Av trijo (Ka rcavanke) in v Italijo (Skofije). 
O tem, kako tuji in domači stacionarni gostje ali dnevni •l obiskovalci poznajo vsebino akcije, so anketarji 
) odkrivali v štirih slovenskih t1:1rističnih krajih ifl centrih 
!/. 14., 15. in 16. avgusta, zanimalo pa nas je pr.av tako, 
~j koliko so informacije na zloženkah pripomogle k temu, 
• P da so se odpravili na stranske poti in koristi~ 
/; predstavljeno ponudbo. 
:· r. Poleg tega bo rped domač i turisti, ki lahko do zloženk 
.:,I pridejo do konca avgusta pri 300 sodelujočih 
.'~ ponudnikih, a 60 Petrolovih bencinskih servisin in 12 
, -. \ Petrolovih gostinskih obratih Na jasi, v vseh TIC-ih širom 
po Sloveniji in na spletnih straneh www.slovenia-
tourism.si pa tudi do konca leta, v zadnjih avgustovskih 
dneh potekala telefonska anketa. 
Na ta način bo STO zbrala okoli 1100 anket, na STO pa 
dobivamo vsakodnevni direktni odziv tudi s pomočjo 
naročil katalogov preko interneta in še posebej s 
potrjenimi odgovornimi karticami, ki jih ·koristniki 
ponudbe pošiljajo od slovenskih ponudnikov. 
V začetku septembra razis~ava 
med ponudniki 
Poleg tega bo eden izmed izredno pomembnih 
povratnih informacij celovita raziskava, ki jo bo STO 
opravila pri vseh sodelujočih ponudnikih, pa tudi drugih 
javnostih. Njihovi odgovori bodo pripomogli k 
konkretnemu merjenju učinkov, hkrati pa bodo 
predstavljali pomembno povratno informacijo za 
nadgradnjo akcije v naslednjem letu oziroma letih. 
Kako naprej? 
Ne gre za enkratno akcijo pospeševanja prodaje, saj 
se prepoznavnost in učinki uvajanja novega produkta, 
kar stranske poti zagotovo so, pokažejo šele na daljši 
čas, čeprav so takojšnji direktni odzivi od turistov zelo 
pozitivni. Akcijo smo tako zastavili dolgoročno. 
Rezultati merjenj bodo zagotovo dali dragocene 
informacije o učinkih akcije, o primernosti vsebine, o 
tem, kako nam je z letošnjim poletnim komuniciranjem 
uspelo pozicionirati produkt med posamezne javnosti, 
predvsem pa o tem, kako naprej. že zd aj pa vam kot 
vodja projekta (od letošnjega aprila, ko je bil projekt že v 
zaključni pripravljalni fazi) predstavljam dolo čen a 
razmišljanja za naslednje leto: 
- Idejo odkrivanja stranskih poti bomo ohra nili, 
vendar bomo projekt vsebinsko bolj prilagodili 
domačim javnostim (še bolj poglobljeno, ko nkretno, 
naravnano v pospeševanje prodaje itd) ozi roma tuj im 
javnostim (vsebino bomo poenostavili) ; 
- K sodelovanju bomo pritegnili še nekaj večji h 
slovenskih podjetij , ki so posredno ali neposredno 
povezana s turizmom (tako kot v letošnjem letu 
Petrol, Mobitel, Telekom) , s čimer bomo lahko dali 
projektu večjo težo in močnej šo prisotn ost v 
slovenskem, pa tudi tujem prostoru - k sodelovanju 
jih bomo povabili že jeseni 2002 ; 
Posamezne poti bomo povezali; 
že jeseni 2002 bomo začel i aktivno delati s turistič ni mi 
društvi, da bi tudi na terenu razvijali prepoznavnost 
projekta in razvijali nove vsebine; 
- Vključili bomo razne sisteme pospeševanja prodaje, 
kot so na primer zbiranje žigov pri posameznih 
ponudnikih, s čimer se bodo lah ko obiskovalci 
vključevali v različne kategorije raz iskovalcev 
stranskih poti; 
- Da bi dosegli čim ve čjo prepoznavnost akcije, bi v 
naslednjem prip ravili letak v velikih nakladah s 
Oglaševanje v treh slovenskih dnevnikih je po tekalo od sredine junija 
do zače tka avgusta. Ke r j e šlo za predstavitev novega produkta, so 
oglasi ponavljali idejo in vseb in o stranskih poti, menjavala se je 
slikovna podlaga - tako smo pripravili šest og lasov s šestimi nosiln im i 
f otografijami za posamezne poti : Haloze za Sončevo Pot, Otočec 
za Krošnjarsko pot, Kranjska Gora za Zlatorogovo pot, Soča za 
Smaragdno pot, Maribor za Jan tarj evo pot in Lipica za Vetrova pot. 
Ce lotna akcija j e od zače tka projekta v štirih j ezikih tudi na spletnih 
straneh www.slovenia-tourism.si;hextexit. Na enak način kot v tiskanih 
vodnikih se predstavljajo vsi ponudniki, urejene pa so tudi direktne 
povezave na uradne strani ponudnikov, ki imajo svojo spletno 
predstavitev. 
NEXT(tXIT -•remore••tro~:..: ... !l_!ven/JIJ 
predstavitvijo vsebine in ideje projekta, ki bi ga 
množično komunicirali preko različnih kanalov (na 
vseh javnih mestih, di rektna pošta na vsa gospodin-
jstva itd) , omogočal pa bo naročilo kompleksne 
brošure stranskih pot i (letak mora biti na voljo že na 
februarskem sejmu Alpe Adria); 
Razmišljamo o delovanju lnfo centra, kjer bi bilo v 
poletnih mesecih mogoče dobiti odgovore na vsa 
vprašanja, povezana s počitnicami v Sloveniji; 
- Konec septembra bomo pripravili delavnico za LTO-je 
in TIC-e, na kateri bomo že razpravljali o odzivih, 
zbranih preko anket in raziskave med ponudniki. 
Projekt tematskih poti bo tudi močno prisoten na borzi RDA v Kolnu - na 
novinarski konferenci bo potekala prezentacija vsebine, prilagoj ena za 
avtobusne organiza to rj e, sejemska stojnica pa bo nosila celostno 
podobo akcije. 
n._...., _ _,_ .. _., _____ _ 
'"J#.,,.,._I 
,,.._.,..,~ .......... ..., -..-............ .., 
...... -.... .... _._, .... ,,., .-~-----·-..., .......................... ... ................ ...,._ ,_ --... ....---.... - .... -s---•-..,__, ....... ,......,_, ·-.,._.,......,._ ... -.r ... ... _,,...,,.,, .. _,.._ 
,., ........... ~ .. ~-
,,1..-.. . ..... ...c,,..u.ci.. 
STO je v okviru projekta "NEXT EXIT - Na lepše " tudi izdala letak z 
informacijami o počiva liščih za avtodome in p riko lice, ki so bodo na 10 
mejnih prehodih prejeli vs i, ki so v Slovenijo p rih ajali s tem prevoznim 
sredstvom. STO bo tudi ponudnike počivališč vključila v raziskavopre-
hodih prejeli vs i, ki so v Slovenijo prihajali s tem prevoznim sredstvom. 
STO bo tudi ponudnike počivališč vključila v raziskavo. 
Seminar o elektronskem 
poslovanju v turizmu 
VABILO NA SEMINAR 
-- E • poslovanje v turizmu: s pomočjo interneta do boljših marketinških rezultatov ---- 17 septembra 2002. Hold L111;o; \dv;.~ r.111J Pl3n1c„1). K r„1ni~k 3 GorJ ---
Kaj? Seminar e • poslovanje v turizmu: S pomočjo 
interneta do boljših marketinških rezultatov 
Kdaj? 17. september 2002, od 9. do 18. ure 
Kje: Hotel Larix, Kranjska Gora 
Za koga in kaj? Za vse, ki razmišljajo ali želijo 
marketinško razmišljati: 
· Trendi na področju spletnega trga 
- Internet in elektronsko poslovanje - nove 
priložnosti za turistična podjetja in organizacije 
· Elektronski marketing in učinkovit marketinški 
pristop preko interneta 
- Upravljanje odnosov s strankami (CRM) in potisni 
(" push ") marketing 
· Delavnici A in B 
Delavnici bosta izrazito praktični, s vsebino 
prilagojeno konkretnim potrebam, problemom in 
priložnostim, ki jih imajo na področju elektronskega 
poslovanja turistični delavci v različnih organizacijah 
in podjetjih. 
Predavatelji? STO je na seminar povabila priznana 
mednarodna strokovnjaka iz Velike Britanije s 
področja destinacijskega managementa in 
marketinga, dr. Rogerja Carterja in Howarda Smitha. 
R. Carter bo moderiral delavnico A, ki bo namenjena 
predvsem zaposlenim v LTO, TIC, občinah in STO. 
Delavnica B pod vodstvom H. Smitha bo namenjena 
zaposlenim v turističnih podjetjih oz. gospodarstvu 
(hotelirjem, predstavnikom agencij, ipd.): 
· Prepoznavanje ključnih ciljnih trgov za Slovenijo 
in njihov položaj v skladu z življenjskim ciklusom 
potrošnika/ gosta; 
-Izbor ključnih idej in možnosti, ki jih ponuja 
elektronski marketing, s ciljem navedene trge 
najlažje doseči; 
· Prepoznavanje ključnih subjektov v turističnem 
gospodarstvu, kdo so in kaj izvajajo na področju 
elektronskega marketinga; 
· Ugotavljanje razvojnih prioritet z namenom 
zbiranja in shranjevanja podatkov (potencialnih) 
gostov, CRM, navdihovanje gostov, informiranje 
in rezervacije; 
-Sestavljanje prioritetne liste želja in zahtev, v 
katero smer naj bi se elektronski marketing 
razvijal, zbiranje idej in predlogov ter določitev, 
kdo naj bi imel in izvajal posamezne zadolžitve J 
Kotizacija: Za prijave do 20. avgusta 9.000 SIT · 
(+ DDV), za prijave po tem datumu 10.500 SIT(+ DDV) 
Informacije: tinkara.pavlovcic@slovenia-tourism.si, 
telefon 01 5891862+ 
Napovednik 
aktivnosti STO za 
september 2002 
Partnerska udeležba na naJveqem sejmu 
kolesarstva EUROBIKE v Friedrichshafnu (1. 
september 2002, ,!;)risotni Hotel Klub Krnes, 
Koren Sport, L TO Kokra, L TO Bohinj in CR Litija); 
· Partnerska udeležba na turističnem sejmu 
Multifiera v Pordenone (7. - 15. september 
2002, prisotni HTG Sežana, TZ Izola, MO Koper, 
Hoteli Morje); 
- Jesenski zagrebški velesejem (16. - 22. 
september 2002); 
· Partnerska udeležba v okviru akcij pospeševanja 
prodaje na specializiranem sejmu za kolesarstvu 
EICMA v Milanu (20. · 23. september 2002); 
študijsko potovanje za skupino madžarskih TO na 
temo zimskega turizma (20. · 23. september 2002); 
· študijsko potovanje za hrvaške TO s 
poudarkom na produktu gore in jezera (25. - 27. 
september 2002); 
- Predstavitev turističnih kmetij v okviru partner-
~ skih aktivnosti Ulmu (21. september 2002); 
- Iz Avstrije prihaja na študijski obisk skupina 
šestih novinarjev, ki bo potovala po Beli Krajini 
oziroma spoznavala ponudbo ob Krošnjarski poti; 
STO bo organizirala en dan odkrivanja turističnih 
privlačnosti Idrije, Soče, Trente in Krasa za 
danske novinarje, ki prihajajo v Slovenijo za pet 
dni v organizaciji UVl-ja; . 
· Septembra bodo potekale predstavitve in 
usklajevalne delavnice s posameznimi turističnimi 
področji za novo trženjsko strategijo, ki je v 
pripravi (več informacij na 2., 3. in 4. strani); 
· V drugi polovici septembra bo STO ponovila javni 
razpis za "Razvoj in vzpostavitev slovenskega 
turističnegam informacijskega portala"; 
Septembra bo v finalni fazi priprava kataloga 
izdelkov s celostno podobo slovenskega turizma 
in kataloga avtentičnih slovenskih spominkov. 
Razvoj slovenskega 
turističnega informacijskega 
Pt.rtala 
Med osrednja področja delovanja Slovenske 
turistične organizacije sodi tudi dejavnost delovanja 
informacijskega sistema za potrebe promocije in 
pospeševanja turizma, zaradi česar je STO v Uradnem 
listu RS dne 9. in 12. aprila 2002 objavila javni razpis v 
dveh sklopih in sicer za "Razvoj in vzpostavitev 
slovenskega turističnega informacijskega portala" ter 
za "Vzdrževanje lokalnega turističnega informacijskega 
sistema ter najem ustrezne opreme". Ker prispele 
ponudbe niso v celoti ustrezale razpisanim pogojem, je 
STO v mesecu maju začela postopke s pogajanj i, dne 
10. in 14. junija 2002 pa sta dva izmed ponudnikov 
vložila zahtevo po reviziji. Državna revizijska komisija je 
26. ju(ija 2002 podala poročilo, v katerem je ugodila 
enemu izmed vlagateljev pritožbe. 
Postopek oddaje javnega naročila za 2. sklop javnega 
razpisa "Vzdrževanje lokalnega turističnega 
informacijskega sistema ter najem ustrezne opreme" 
se po mnenju Državne revizijske komisije lahko izpelje. 
Prihaja SIW 2002! Ste v vašem koledarju že 
rezervirali 18. oktober 2002? 
Še dobra dva meseca nas ločita od tega največjega poslovno turističnega 
dogodka v Sloveniji, ki se bo tokrat odvijal v Ljubljani od 17. do 19. oktobra. 
Mesec dni pred rokom za prijavo tujih udeležencev smo na STO sprejeli že 
prijave iz 79 podjetij iz 16- ih držav (trenutno je največ prijavljenih iz 
Nemčije). Poleg velikega zanimanja organizatorjev potovanj, turističnih 
agencij in avtobusnih prevoznikov je letos presenetil izredni porast MICE 
agencij. Rok za prijavo slovenskih podjetij je s 17. julijem sicer že potekel, do 
roka pa se je prijavilo 87 slovenskih podjetij. Največ prijavljenih pokriva 
turistično področje gore in jezera ter mesta, dobro so zastopane incoming 
agencije, v večini pa predstavljajo ponudbo hotelov. Kljub poteku roka za 
prijavo bomo še sprejeli nekaj naknadnih in zapoznelih prijavnic, vendar 
samo do zapolnitve še prostih miz. 
Informacije na jana.apih@slovenia-tourism.si, prijave pa sprejemamo tudi 
preko interneta: www.slovenia-tourism.si/siw2oo2. + 
Za ta sklop javnega razpisa je bilo kot najugodnejši 
ponudnik izbrano podjetje Comland d.o.o., s katerim bo 
naročnik v najkrajšem času sklenil pogodbo. 
Postopek oddaje javnega naročila za 1. sklop javnega 
razpisa "Razvoj in vzpostavitev slovenskega 
turističnega informacijskega portala" se po mnenju 
Državne revizijske komisije razveljavi zaradi ugo-
tovitve, da ena od tehničnih zahtev razpisne doku-
mentacije (t.j. zahteva po požarnem zidu) ni v zado-
voljivi meri ustrezala načelu transparentnosti Zakona o 
javnih naročilih. STO bo razpis ponovila v drugi polovici 
septembra (tinkara.pavlovcic@slovenia-tourism.si).+ 
Skupščina RDA aprila v 
Portorožu, te dni poteka 
borza RDA v Kolnu 
Od 14. do 18. aprila 2002 je več kot 300 avtobusnih 
organizatorjev iz enajstih držav v Portorožu na svoji 
skupščini razpravljalo o rezultatih in strategiji 
razvoja področja avtobusnega turizma, izvolilo 
novega predsednika združenja, ki je nasledil 
dolgoletnega predsednika dr. Norberta Greina, in 
po natanko dvajsetih letih od zadnjega obiska v 
Portorožu spoznavalo, kako in kam je napredovala 
slovenska in še posebej obalna turistična ponudba. 
V mesecih od skupščine je Slovenija (in še posebej 
predstavništvo STO v MLlnchnu z direktorjem 
Janezom Repanškom) dobila nemalo pohval in 
zahval za organizacijo odličnega srečanja v 
Portorožu, kjer je bilo po podatkih RDA'kar za 40 
odstotkov več udeležencev kot na lanski skupščini 
v Postdamu, kjer je združenje praznovalo svojo 50 
letnico delovanja. 
Na sliki vsi zaslut ni, da je skupščina RDA t e drugič (in to prvič v svoji 
polstoletni zgodovini) gostovala v Portorot u. Od leve proti desni nov 
p.iedsednik RDA Richard Eberhard, prejšnji predsednik dr. Norbert 
Grein, direktor PVT Miinchen Janez Repanšek in direktor Zavoda za 
turizem Portorot Ivo Silič. 
s top www meseca 
Tokrat navajamo uradne spletne predstavitve organi-
zacij, ki usmerjajo svetovni turistični prostor in kjer je 
vedno mogoče naleteti na zanimive raziskave (žal je do 
velike večine mogoče dostopiti le z gesli), podatke, 
novice, trende, povezave itd. 
www.world-tourism.org+ 
Svetovna turistična organizacija (WTO · World Tourism 
Organisation) 
www.wttc.org (trenutno v prenovi) + 
Svetovni turistični in potovalni svet (WTTC · World 
Tourism & Travel Council) 
www.etc-europe-travel.org+ 
Evropska turistična komisija (ETC · European Tourist 
Commission) - uradne spletne strani te organizacije, ki 
na prekooceanskih trgih promovira destinacijo Evropa 
(www.VisitEurope.com) 
www.austria-tourism.at/tourmis + 
Na teh straneh bi naj bile do konca leta 2002 na voljo 
statistike vseh 33 članic ETC, že zdaj pa je mogoče najti 
zanimive podatke ANTO (Avstrijska nacionalna 
turistična organizacija) 
www.tod.com+ 
Tourism Offices Worldwide Directory - po državah je 
mogoče najti vse uradne organizacije, združenja, 
gospodarske zbornice, kongresne urade, ki 
"zagotavljajo brezplačne, točne in nepristranske vire". 
Zanimivo iz www 
Na naslednjih dveh spletnih straneh pa se je 
mogoče naročiti sveže elektronske novice, ki vas 
nekajkrat tedensko seznanjajo z dogajanji v global-
nem turističnem J)rostoru. 
www.e-tid.com + 
www.eturbonews.com + 
Junijski ALP VACANZE atraktivnq vabi v Alpsko L 
Slovenijo 
Letos v italijanskih dnevnih časopisih in revijah spremljamo izhajanje relativno 
številnih novinarskih člankov o Sloveniji kot zanimivi turistični destinaciji. Vsi 
uredniški teksti seveda niso naključje, temveč odražajo aktivnosti vrste 
udeleženih, tu~i predstavništva Slovenske turistične organizacije v Milanu z 
Borisom Bajžljem na čelu. 
Med uspešnimi in izredno kakovostnimi 
predstavitvami Slovenije naj opozorimo na revijo 
ALP VACANZE založniške hiše VIVADA EDITORI iz 
Torina. Junijska številka te revije je v celoti 
posvečena predstavitvi Karnijskih Alp v Italiji in 
Julijskih Alp v Sloveniji. Izredno dobri opisni teksti 
so bogato ilustrirani s fotografskim materialom -
tako s starejšimi dokumenti, ki ponazarjajo 
zgodovinsko pomembne mejnike, kot s sodobnimi 
posnetki vrhunske kakovosti. S kontaktnimi naslovi 
in uporabnimi informacijami o destinaciji sodeluje 
nekaj L TO-jev: Bohinj, Bled, Bovec in Sotočje, 
Kranjska gora, Triglavski narodni park, z mnogimi 
uglednimi alpinističnimi imeni in njihovimi dosežki 
pa je celovito predstavljen alpinizem v Sloveniji. 
Nov uristični vodnikADAC-ja 
Sloveniji in Hrvaški 
Pred začetkom glavne turistične sezone je najvecp 
avtomobilski klub v Evropi, nemški ADAC, izdal turistični 
vodnik "Kroatien-Slowenie LanderfUhrer". 
O novem vodniku so obvestili svoje članstvo preko 
avtomobilsko-turistične revije Motorwelt (naklada okoli 
13 milijonov, število bralcev 30 milijonov). Natisnili so 
70.000 izvodov, zaradi velikega povpraševanja pa so že 
po 14 dneh morali dodatno natisniti še 50.000 vodnikov. 
Zakaj skupni vodnik za Hrvaško in Slovenijo? Razlog je 
čisto ekonomski, saj je na ta način naklada lahko večja, 
stroški pa manjši. To pravilo velja tudi za ostale manjše 
države, tako da je na trgu na primer skupni vodnik Češke 
in Slovaške, Belgije in Luxemburga itd. 
MliO 
Kroatien 
Slowenien ..-.... 
ADAC TourSet 
Sicer pa smo v vodniku vsebinsko in prostorsko 
popolnoma enakopravno obravnavani s Hrvaško, ne 
glede na dejstvo, da je hrvaška ponudba po obsegu 
nekajkrat večja od slovenske. Deloma je to tudi zasluga 
odličnega sodelovanja predstavništva STO s turistično 
redakcijo ADAC. 
Weftlwlturerbe und Nationalparks, 
Ljubljana und l.agreb, Urtaub auf dem 
Bauemhof oder hn leuchtturm ... _ ... __ 
OIIIMMCJ ...... 
..,,,._ __ 
:. ............. ----
Slovenski turiZ_em 2001 v št~vilkalf 
V junijski številki Tur!zma smo priložili zloženko Slovenski turizem 
v številkah 2001, zdaj pa vas obveščamo, da smo jo pripravili tudi v 
angleškem jeziku. Morda pride prav vam ali vašim poslovnim 
partnerjem, zato jo lahko naročite na mateja.kuhar@slovenia-
tourism.si + 
ADAC 
Časi specializiranih hotelov so.vendar že davno tul 
"Specializacija je pomemben del projekt pospeševanja kakovosti v gostinstvu", 
je zapisano v uvodnem delu tistega dela Priročijka za izvajanje kategorizacije 
nastanitvenih obratov, ki govori o znaku specializacije. Držalo bo, a pregled 
specializiranih hotelov v Sloveniji nam pokaže le vrsto hotelov, bolj ali manj 
specializiranih za seminarje, kongrese, wellness, igralništvo ipd, o drugih vrstah 
specializiranih hotelov, ki v svetu 
predstavljajo osnovno turistično 
ponudbo, pa še vedno ni ne duha ne 
sluha. Tudi pri pisanju nove trženjske 
strategije vedno znova ugotavljamo, da 
v Sloveniji ponudbe za hitro naraščajoč 
segment posebnih interesnih skupin ni. 
Družinski hoteli, hoteli za otroke, golf 
hoteli, kolesarski hoteli ... Ali pa morda 
celo gejem in lezbijkam prijazni hoteli ... 
Tržnih niš je veli!<o, posebnih interesnih 
skupin še več. Casi "vse za vsakogar" 
so minili in še posebej v Sloveniji se je 
glede na nezorano ledino na tem 
področju mogoče odlično pozicionirati. 
Za začetek lahko pogledamo kar k 
našim sosedom, ki imajo to ponudbo 
odlično razdelano (na sliki poseben 
katalog za hotele, ki so prijazni do 
italijanskih gostov). (MiN) 
III l' AU S TRIA . 
~ 
že v junijski številki Tur!zma smo napovedali odhod Roka V. Klančnika na 
Svetovno turistično organizacijo (ker bo kolega Rok odslej še bolj pri samem viru 
informacij - še naprej pa bo tudi ostal redni dopisnik za Tu r!zem, bo zagotovo 
dobrodošla informacija o tem, kje ga je mogoče najti: rklancnik@world-
tourism.org, Chief of Press and Communications), zdaj pa vam predstavljamo 
novo sodelavko na STO. S 1. avgustom 2002 je mesto vodje odnosov s tujimi 
javnostmi in oglaševanja v tujini prevzela Majda Rozina Dolenc 
(majda.dolenc@slovenia-tourism.si, telefonska številka: 01 5891 845). 
Majda na STO prihaja iz podjetja GV Revije, kjer se je ukvarjala s promocijami in 
oglaševanjem . Kot vodja projektov je med drugim več let uspešno koordinirala 
izhajanje revije za promocijo slovenskega gospodarstva tujini, Slovenian 
Business Report, pri čemer je vzdrževala več kot zgledno sodelovanje ne le z 
večino izvozno usmerjenih podjetij iz Slovenije, temveč tudi s ključnimi 
institucijami, kot sta Agencija RS za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje 
investicije in Oddelek za gospodarsko promocijo GZS. 
Majda Dolenc je bila v okviru GV Skupine d.d. tudi skrbnica sodelovanja te 
založniške hiše z uglednimi 
tujimi založniki časopisov in 
revij z gospodarskega področja , 
pri čemer naj izpostavimo 
predvsem nemški Handelsblatt 
in globalni The Wall Street 
Journal, tako da dobro pozna 
način organizacije dela in 
promocije na tujih trgih. 
V turizem se Majda Dolenc na 
nek način vrača, saj je bila po 
študiju geografije in etnologije 
zaposlena v Adrii Airways, kjer je 
pridobila vpogled v vrsto 
dejavnikov, ki vplivajo na uspeh 
te panoge dejavnosti: 
"Ocenjujem, da je turizem, kljub 
vsem težavam, za Slovenijo ena 
najperspektivnejših dejavnosti. S 
sprejetjem nove Strategije 
slovenskega turizma 2002 -
2006 SO definirane usmeritve za MajdaRozinaDolenc ju~ aletos vGoriškihBrdih 
kakovosten razvoj. Seveda bo 
nujno vedno znova narediti vrsto potez, od bistvenih, do drobnih fines ... , kot je 
češnja na vrhu sadne kupe. Zato je aktivna komunikacija s tujimi strokovnimi 
javnostmi, odločevalci, novinarji, uredniki, politiki, poslovneži, skratka z vsemi t.i. 
strateškimi obiskovalci Slovenije, tako velik, kreativen izziv." 
Zadnjič smo poročali o odhodu prekaljenega komunikacijskega mačka iz Urada 
Vlade za informiranje Miha Rotta na Agencijo 41, nova na UVl-ju za delo s tujimi 
novinarji pa je Sabina Popovič, na tem področju pa delata še Brigita Mark in Jan 
Kušej Vujinovič. Sabina je vešča mednarodnega okolja, saj na UVI prihaja 
Dunajskega predstavništva Kompasa. 
Janez Repanšek, direktor slovenskega turističnega predstavništva v MLinchnu, je 
bil na rednem junijskem sestanku v Frankfurtu izvoljen v predsedstvo Združenja 
inozemskih turističnih predstavnikov v Nemčiji - Corps Touristique. Novi 
predsednik Združenja je postal dr. ltalo Somarrielo, predstavnik Italije. 
Rečeno,zapisano,opaženo 
"It " Pri kadrih v turizmu so v prejšnjih časih prevladovali romantika, sentiment in 
ljubezen, ki jo moraš imeti, če delaš v turizmu. Seveda pa je poslovanje povsem 
objektivno in na koncu so številke tiste, ki odločajo," je za dvojno poletno številko 
Managerja rekel mag. Janez Sirše, predsednik Nacionalnega turističnega 
združenja, za Radio Slovenija dne 2. julija 2002 pa je o novi razvojni strategiji 
dejal: "Imam občutek, da ta strategija postaja več ali manj zbir želja, različnih 
pogledov, takšnih, drugačnih in tretjih interesnih skupin." 
"It "Glede na globalizacijska gibanja smo ugotovili, da nismo dovolj veliki, zato smo 
se odločili za širitev v tujino. Tako smo že ustanovili podjetje Terme Ilidža v 
Sarajevu," politiko vstopa na tuje trge v isti številki Managerja pojasnjuje Borut 
Mokrovič, generalni direktor Term Čatež. 
"It O dolgoletni karieri prve violine Kompasa je njegov direktor Janez Pergar v 
julijsko-avgustovskem Managerju dejal "Sem kot Japonci, ki svojo kariero 
praviloma vežejo na eno samo podjetje." 
~ Domači prebivalci gledajo zagotovo na urejenost in dogajanja v svojem kraju dosti 
bolj kritično kot obiskovalci, še posebno tuji. O tem, kako znajo biti tujci navdušeni 
nad Portorožem in Piranom, priča nedavna celostranska objava v Frankfurter 
Allgemeine Zeitung, ki piše o Piranu z mastnim naslovom Zlato jajce slovenskega Jad-
rana. "Tako lepo piše, da bi se kar zjokal," so odziv direktorja Turističnega združenja 
Portorož Iva Siliča na članek povzeli v Dnevniku dne 13. julija 2002. 
"It " Ne mislim, da bi morala občina in država reševati probleme gospodarstva, vendar 
tudi hotelirstvo ne bo reševalo informacijsko-prireditveno-komunalnih problemov 
kraja," je v Primorskih novicah 12. julija 2002 izjavil direktor Hotelov Morje Marino 
Antolovič.