24465 LAKELAND BLVD. EUCLID.OHIO 23 ■■'■Ги' OGLAŠAJTE V L NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU * Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAK NEODVIS AVNO Б Q U A LI T Y VNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXII. — LETO XXXII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), APRIL 11, 1949 ŠTEVILKA (NUMBER) 71 Novi grobovi john koss V četrtek je preminil v Mc-^ormick bolnišnici v Los -^(igeles, Cal., nadporočnik John star 32 let, sin družine in Mrs. Frank Koss iz 1152 E. 77 St. V Calif orni ji zapušča ženo I^oris in hčerko Carol na 3729 Nevere Ave., v Philadelfiji, Pa., sestro Mrs. Frances Phillips, ter ^ Clevelandu poleg staršev tri Franka, Louisa in Felixa. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 9. uri z vojaškimi obredi. * Anton karish Snoči ob 7:40 uri je preminil P® daljši bolezni na svojem do-Anton Karish, star 64 let, stanujoč na 724 E. 162 St. Do-je bil iz vasi Obrova, fara Hrušica na Primorskem, kjer Zapušča dva brata. Tukaj je bi-val 38 let. Tu zapušča sinove; Anthony, •Joseph in Louis, hčere: Mrs. Mildred Crook, Mrs. Mary De-^Gnjak, Mrs. Ann Poklar in Pokier in Mrs. Dorothy Berish, ^ vnukov in več sorodnikov. So-Johana je umrla 1. 1945. Pogreb se bo vršil v sredo zju-tfaj iz Joseph Žele in Sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 v cerkev Marije Vneboviie-in nato na pokopališče Cal-Vary v družinsko grobnico. Nicholas kutskis Včeraj zjutraj je nagloma ^%rl na svojem domu Nicholas ^Utskis, rodom Grk, star 60 let., je samski ter je živel na 7417 ^^iperior Ave., ter je v bližini 79 St. in Superior Ave. vo-čistilnico oblek. Pogreb se bo Vršil v sredo popoldne ob 1. uri '2 Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v grško cer- sv. Spiridona. * ^ank sxanek Pogreb pokojnega Frank Sta-iz 1820 E. 47 St. se bo vršil ^ torek zjutraj ob 10. uri iz Gr-inovega pogrebnega zavoda, 053 E. 62 St. na pokopališče Calvary. tito za trgovino z zapadom na osnovi enakopravnosti Jugoslavije se ne bo pridružila vojnim hujskačem zapada in od nje naj ne pričakujejo nobene pomoči BEOGRAD, 9. aprila—Maršal Tito je danes izjavil, da bi bil zločin napram socializmu, če bi Jugoslavija na enakopravni podlagi ne trgovala z zapadnimi silami. Obenem je jugoslovanski premier opozoril vojne hujskače v kapitalističnih državah, naj pri svojih govoricah o vojni ne računajo na pomoč Jugoslavije, na katero se zanašajo radi spora med Kominformo in vodstvom jugoslovanske komunistične stranke. "Ce naši kritiki in mednarodni reakcionarji pričakujejo, da bomo pod vplivom vseh teh laži in obrekovanj zgubili glavo in storili neodgovorne korake — nekaj kar bi bilo v nasprotju z našo revolucionarno preteklostjo in našimi revolucionarnimi principi — potem se motijo," je rekel Tito. "Vsi tisti vojni hujskači v kapitalističnih deželah se motijo, če mislijo, da lahko delajo načrte za prispevke naše dežele pri njihovih vojnih načrtih radi težkega položaja, v katerem se ^ton strajnak Po dolgotrajni bolezni je pre-"^inil danes zjutraj Anton Straj-po domače Zumbrov, star ^ let, stanujoč na 3452 E. 104 Doma je bil izpod šumber-a, fara Sela, odker je prišel v Oieriko pred 55 leti. Bil je član T^tva Mir, št. 10 SDZ in dru-® Va Sv. Imena. Tukaj zapušča žalujočo so-P^ogo Gretrude, rojeno Mihič, ^Hove: Anton, John, Joseph, Louis in Rudolph, hče-Л" Mrs. Amalia Zakraj- Mrs. Frances Kowalski in ^ Josephine Becka ter vnuke, starem kraju pa brata Jo-Pha. Pogreb se bo vršil v sredo ^Jutraj ob 8.30 uri iz Ferfoliato-pogrebnega zavoda v cer-sv. Lovrenca ob 9. uri in ^ода pokopališče Calvary. * mrzlikar soboto popoldne se je ne had ftiu s%ani oina zgrudil na svojemu do iia 5402 Spencer Ave. po J John Mrzlikar, star 74 J • Odpeljan je bil v Charity ^lnišnico, kjer je kmalu izdih • Rojen je bil v Stari Štangi zapušča več sorodnikov. V 'h^fiki se je nahajal 45 let in je bil član društva Naprej št. 5 SNPJ. Tukaj zapušča sinova Johna ml. in Josepha, pet hčera; Mrs. Jennie Jamnik, Mrs. Frances Scheel, Mrs. Josephine Skully, Mrs. Rose Balishin in Mrs. Antoinette Hollis, 10 vnukov in več sorodnikov. Soproga Gertrude je umrla leta 1941. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida ob 9:30 uri in nato na pokopališče Calvary. * darlene harris Včeraj zjutraj je preminila v Huron Rd. bolnišnici šest tednov stara Darlene Harris, hčerka Mr. in Mrs. Harris iz 15055 Ridpath Ave. Poleg staršev za pušča več sorodnikov. Truplo je Dilo prepeljano v St. Clairsville, O., kjer se bo vršil pogreb. Za odpremitev trupla je skrbel Že-etov pogrebni zavod. v john rock (herakovic) Po daljši bolezni je umrl v petek zjutraj ob 11:45 uri v Mt. Sinai bolnišnici John Rock (He-rakovič), star 69 let. Stanoval je na 10315 Marlowe Ave. Doma je bil iz Novega sela, Žum-зегак, odkoder je prišel v Ameriko leta 1897. Ko je delal je 3il zaposlen pri New York Central železnici. Bil je član društva sv. Nikola št. 22 HBZ in Brotherhood of Railroad Clerks. Tukaj zapušča soprogo Barbaro (Betty), rojeno Draganič, štiri hčere: Mrs. Diane Som-mers, Mrs. Mildred Nicoson, Mrs. Joan Stebic in Mrs. Eleanor DeWille ter štiri vnuke, v stari domovini pa sestro Mrs. Anna Replenovič. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 9:30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Nikola, E. 36 St. in Superior Ave. » vsled stališča vzhodnih držav nahaja naša dežela." Maršal Tito je obtožil tudi dežele Kominforme, ki da ga skušajo likvidirati s poskusi, da se v Jugoslaviji zaneti revolucijo. Izjavil je, da je propaganda Kominforme "proti-marksistično in proti-leninistično obrekovanje.'' Tito je govoril čez dve uri na Tretjem kongresu Ljudske fronte v beograjskem predmestju Topčider. Kongresu je prisostvovalo 2,500 delegatov. Kar se tiče trgovine Jugoslavije z zapadnimi državami je Tito izjavil, da je v trditvah Kominforme glede te trgoA^ne več resnice kot pa praznega besedičenja. "Ali bomo trgcWali — to je kupovali vse kar potrebujemo in prodajali vse kar moremo, da bi lahko uvažali stroje? Seveda, bomo! Bil bi zločin napram socializmu, če bi tega ne storili. Dali nam bodo stroje in tovarne, mi pa njim kar imamo in kar lahko damo, denar za blago in obrnjeno. Če so pripravljeni trgovati z nami na tej osnovi, prav. Ce ne, naj od ^las ničesar ne pričakujejo. Vsak bi si to moral zapomniti." V svojem govoru je Tito poudaril, da Jugoslavija ne plove v imperialistične vode in da se v Jugoslaviji gradi socializem z zaupanjem in velikim uspehom. DEKLICO, KI JE PADLA V ZAPUŠČENO CEV, NAŠLI MRTVO SAN MARINO, Cal., 10. aprila. — Delavci so danes po 52 ur mrzličnega reševalnega dela našli v zapuščeni cevi truplo tri in pol leta stare Kathy Fiscus. V petek zvečer je mala Kathy pri igri padla v 14 palcev široko cev in zdrsnila v globino 92 čevljev. Domnevalo se je, da je deklica še vedno živa, kajti eno uro po padcu je še odgovarjala na klice svoje matere. Toda od nje ni bilo nobenega glasu, ko je v cev bila spuščena vrv in ji je mati svetovala, naj si jo zadrgne okrog pasu, Zgledalo je, da je deklica res prijela vrv, toda ko so jo začeli vleči, je naenkrat ponovno padla. Sledilo je. dramatično reševanje. Delavci so neprenehoma kopali tik cevi, da bi malo deklico še pravočasno rešili. Pri tem delu so naleteli na težav^. Prvič so morali kopanje (pustiti, ko so prišli v globlAa 57 čevljev. Zdravnik dr. Robert J. McCullock je izjavil, da je deklica bila mrtva že v petek popoldne, nekaj več kot eno uro po svojem padcu v cev. Njeno truplo so delavci našli v vodi, v kateri se je po padcu utopila. Tragični konec male Kathy je vzbudil ^lo deželo. Do zadnjega S6 ttehivci gojili nado, da je še vedno živa. O napredovanju reševalnega dela je bilo poroča-no potom radia v^ako uro. Gromiko napadel načrt zapadnih sil glede bivših italijanskih kolonq Kongresni odbor odobril ogromni vojaški budžet WASHINGTON, 9. aprila — Kongresni odbor za določanje izdatkov je danes odobril zakonsko predlogo, po kateri bi se za vojaške izdatke dežele določilo $15,909,000,000, kar je za pol milijarde več kot pa je to pripo-ločil predsednik Truman v svojem budžetnem proračunu. Predloga bo sedaj poslana v kongres za, splošne debate. Predlagani izdatki za armado, mornarico in zračno silo so največji izdatki v mirni dobi v oeli zgodovini dežele. Zakonsko predlogo je predložil demokratski kongresnik iz Texasa George H. Mahon, ki je izjavil: "Ne bi bili zvesti izraženem zaupanju, če bi deželo ne pripravili za težave in se težavam tako skušali izogniti. Ce bo kmalu prišlo do vojne, odobravamo premalo; če pa smo napačno preračunali nevarnost in je grožnja vojne ie zavajalna optična prevara na obzorju, tedaj določamo preveč." Vojaški izdatki bi po predlogi bili določeni za budžetno leto, ki se bo začelo s 1. julijem tekočega leta. Armada bi doBila $4,481,000,000, mornarica $5,018,000,000 in zračne sile $6,216,000,000. MADŽARSKA ZAVRGLA OBTOŽBE ZAPADNIH SIL BUDINPEŠŠTA, 9. aprila. — Madžarska vlada je danes odločno zavrgla obtožbe Zedinjenih držav in Anglije, češ da krši mirovno pogodbo, ker je radi čmoborzijanstva in vohunstva obsodila v zapor bivšega madžarskega primata Jožefa Minds-zenty-ja. Vile rojenice Novorojenka umrla V Woman's bolnišnici je umrla v četrtek novorojenka, hčerka Joseph in Rose, Jarc, 20971 Goller Ave. Dekliško ime matere je bilo Troha. Pogreb se je vršil v soboto popoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda Lake Shore Blvd. V bolnišnici V soboto zvečer je bila odpeljana v Emergency Clinic bolnišnico poznana Mrs. Justine Dermasa iz 18520 Chapman Ave. Za prevoz je preskrbela ambu-lanca Mary A. Svetek. Mrs. Frances Miklavčič, soproga Johna Milavčiča iz 671 E. 22 St., se nahaja v Mt. Sinai bolnišnici. Želimo obema skorajšnjo po-oolno okrevanje! Na počitnice v Californijo Mr. in Mrs. John Pole iz Madison, Ohio, ter Mr. in Mrs. Steve Vozel iz Newton Ave., so se podali na eno-mesečni oddih v Fon-tano, Cal. Tja so se podali z avtom. Želimo jim mnogo zabave in razvedrila ter srečen povra-tek! Wallace in trije iz Evrope pridejo v Cleveland Progresivna stranka Ohia je naznanila, da bo Henry A. Wallace govoril 30. aprila v cleve-landskem Public Auditoriju Wallaceom bodo prišli tudi trije gostje iz Evrope—Francoz Pierre Cot, Anglež Lester Hutchinson in Italijan Michele Giua. Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Julius in Betty Jane Ciaccia ter pustile v spomin krepkega sinčka-prvorojenca. Mlada mamica je hči poznanih Mr. in Mrs. John Rožance, ki vodita restavracijo na 1178 Babbitt Rd. Naše čestitke! LAKE SUCCESS, N. Y., 9. aprila—Sovjetski delegat Andrej Gromiko je danes na seji Političnega odbora Z. N. obtožil zapadne sile, da spreminjajo bivše italijanske kolonije v baze za napad na Sovjetsko zvezo. Gromiko je zagotovil, da je Libija, bivša severno-afriška kolonija Italije n a Sredozemlju, izprepletena z anglo-ameriškimi letalskimi in mornariškimi bazami. Obenem pa je tudi indi-rektno napadel nedavno podpisano Severno-atlantsko vojaško pogodbo zapadnih sil. "Anglija, Zedin jene države in Francija želijo pod vsako ceno obdržati bivše italijanske kolonije z namenom, da bi ta ozemlja uporabile za napadalne načrte, ki so nedavno prišli do izraza pri ustvaritvi vojaških blokov, katerih strelica je naperjena proti Sovjetski zvezi," je rekel Gromiko v svojem prvem govoru, odkar je bil imenovan za prvega zastopnika sovjetskega zunanjega ministra. Vprašanje kaj storiti z bivšimi italijanskimi kolonijami je bilo predloženo organizaciji Združenih narodov, ker se pred tem velike sile — Zedinjene države, Sovjetska zveza, Anghja in Francija — niso mogle medsebojno sporazumeti. Po določbah italijanske mirovne pogodbe' so velike sile imele eno leto еввм-da po podpisovanju mirovne pogodbe za Italijo to vprašanje rešijo. pojasnil, da se Zedinjene države zoperstavljajo splošnemu po-verjeništvu, ker. je "Poverjeni-ški odbor Z. N. sestavljen od tako nesložnih elementov, da bi ne mogel prinesti slogo drugim." Begunci razgnani v zapadni Nemčiji, ko so protestirali MONAKOVO, 10. aprila. vojaška policija Ameriška vojaška policija je danes s solznimi bombami raz-gnala skupino kakšnih 10,000 beguncev, ki so priredili demon stracije proti Sovjetski zvezi in ostalim deželam vzhodne Evrope. Begunci so protestirali "proti preganjanju cerkve." Policija je izjavila, da so begunci marširali po monakovskih ulicah in skušali vdreti v neki sovjetski urad. V povorki je bilo največ Ukrajincev, med njimi starih sovražnikov Sovjetske zveze že iz leta 1917. Do nemirov je prišlo, ko je ameriška vojaška policija skušala beguncem preprečiti, da bi ne vdrli v poslopje, v katerem se je nahajal sovjetski urad. Ameriška vojaška policija je naznanila, da so begunci napadli policijo s kamni Nemire povzročajoči begunci so dobili dovoljenje, da lahko priredijo "verski shod," toda ta shod so izrabili za čisto politič ne namene. Dežele Atlantskega pakta želijo denar in orožje WASHINGTON, 9. aprila — Evropske države, ki so podpisale Severno-atlantsko vojaško pogodbo so danes naslovile na Zedinjene države nujen apel, s katerimi zahtevajo, da se jim takoj pošlje denar in orožje. Medtem pa so bile obveščene, da bo ameriškemu kongresu predložena zakonska predloga, s katero se bo krilo stroške oboroževanja Evrope. Zahtevo za takojšnjo pomoč so kot skupina poslale dežele tako zvanega Bruseljskega pakta —Anglija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg—kot posameznice pa Italija, Danska in Norveška. V svojem apelu so evropske dežele poudarile, da same od sebe ne morejo preskrbeti dovolj orožja za "obrambo" v okviru Atlantskega pakta. Ko so navedle potrebo za vojaško koordinacijo vseh držav podpisnic pakta in omenile principe obrambenega sporazuma, so v svoji izjavi evropske države povedale : "Da bi se izvedlo skupni obramben! program na osnovi gornjih principov, je potrebno, da Zedinjene države pošljejo takojšnjo materialno in finančno pomoč." Neuradno se računa, da bo državni oddelek zahteval začetno pomoč za oboroževanje zapadne Evrope, ki bi stala okrog $2,000,000,000. Seja direktorija V torek zvečer ob osmih se vrši redna mesečna seja direk torija Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Prosi se vse direktorje, da se gotovo udeleže. Sovjetska zveza želi, da Z. N. prevzamejo kolonije Gromiko je ponovil sovjetski predlog, da se bivše italijanske kolonije Libijo, Eritrejo in Somalijo postavi pod poverjeniš-tvo organizacije Z. N., Abesiniji pa izroči malo pristaniščno mesto Assab, da bi tako dobila dostop do Rdečega morja. Z druge strani pa Anglija in Zedinjene države hočejo, da Anglija prevzame vzhodno Libijo, Italija Somalijo, Abesiniji pa da se izroči skoro celo vzhodno Eritrejo z velikim pristaniščem Massawa. četrta od velikih sil, Francija, pa predlaga, da se Italiji vrne kontrolo nad vsemi njenimi bivšimi kolonijami, z izjemo manjšega dela Eritreje, ki naj bi ga dobila Abesinija. Amerika odstopila od prvotnega stališča Gromiko je v svojem govoru izjavil, da sta Zedinjene države in Anglija sklenili nekakšno kupčijo, da bi obdržali kontrolo nad strategično važno Libijo. Obtožil pa je tudi tri zapadne sile, da so trdovratno ovirale pogajanja predstavnikov velikih sil, da bi se tako celo vprašanje izročilo organizaciji Združenih narodov, kjer imajo zajamčeno večino glasov. Ameriški delegat John Foster Dulles je po seji izjavil časni karjem, da so Gromikove obtožbe o agresivnih načrtih proti Sovjetski zvezi brez osnove vsaj kar se' tiče Zedin jenih držav. Dulles je priznal, da so Zedinjene države leta 1945 predla gale veččlansko pover jeništvo za bivše italijanske kolonije, da pa je takrat sovjetski zunanji minister Molotov predlog zavrgel. Dulles je pristavil, da so to stališče Zedinjene države sedaj spremenile. "Takrat še ni obstojala nape tost med vzhodom in zapadom v sedanji meri," je rekel Dulles Katoliška cerkev zletela v zrak v eksploziji je bilo ubitih 6 vernikov, okrog 50 pa ranjenih MARION, S. D., 10. aprila— Strašna eksplozija je danes raznesla katoliško cerkev St. Mary, prav ko se je v njej zbrala večja skupina vernikov. Ubitih je bilo šest oseb, ranjenih pa okrog 50, ko se je strop sesul na v moltivo pogreznjene vernike. Rešili so se le verniki, ki so pred vratmi vživali na spomladanskem soncu. Do eksplozije je prišlo okrog 9. zjutraj, ko se je Rev. Joseph Zimmerman v sakristiji pripravljal za mašo. Verniki so se pritožili, da je y cerkvi mraz, nakar se je neki trgovec z avti ponudil, da bo šel v klet in obrnil izpreminjalo na fornezu, ki ga je sem preskrbel cerkvi. Pozneje je trgovec v bolnišnici izjavil, da je "vse zletelo v zrak," ko je izpreminjalo na peči obrnil. Sam je bil težje ranjen, toda nekako se je izkopal iz ruševin. Father Zimmerman se je iz-kupil le z zlomljenim rebrom in manjšimi praskami. Ubiti verniki so bili vsi stari med 60. in 70. letom. "Mirovna pogodba" hladno sprejeta v zapadni Nemčiji BONN, 10. aprila. — Nemci v zapadnih zonah so danes hladno sprejeli statut zapadnih sil, po katerem bi imeli separatno mirovno pogodbo," toda bi se še vedno nahajali pod vojaško okupacijo. Statut zapadnih sil predvideva nemško samovlado za tri okupacijske zone, toda ta samovlada bi morala biti v soglasju okupacijo. Zapadni zavezniki bi še vedno kontrolirali nemško trgovino in industrijsko raziskovanje. Berlinski časopis "Sozialde-mokrat" pravi, da se zapadne okupacijske sile bojijo nemške kompetlcije. Po statutu bi Nemci imeli polno zakonodajno pravico, kar se tiče domačih zadev, toda zapadne sile bi skrbele, da ohranijo "demokratično vlado" in da Nemci izpolnijo mednarodne obveze. Poleg tega bi lahko prepovedale vse zakone, ki bi ne soglašali z "osnovnimi cilji okupacije." HRVAŠKA ZA KULTURNO SODELOVANJE Z RUSIJO ZAGREB, 10. aprila — Kljub sporu Jugoslavije s Kominformo je danes v Zagrebu bil odprt urad za kulturno sodelovanje med Hrvaško in Sovjetsko ki je na vprašanje časnikarjev zvezo. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 11. aprila 1949. "enakopravnost" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) .... For Six Months—(Za šest mesecev)______ For Three Months—(Za tri mesece) _______ _$8.50 . 5.00 . 3.00 For Canada. Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado. Evropo in druge inozemske države); For One Ycnr—(Za eno leto)_______________ For Six Months—(Za šest mesecev)______ For Throo Months—(Za tri mesece) _________________________ _$10.00 .. 6.00 3.50 Entei-i'fi lis Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. PESNIK KAREL DESTOVNIK-KAJUH ;:v.^r#:W:4-r.TY% ^ OBLJUBE SO OSTALE OBLJUBE Pred volitvami je predsednik Truman izjavil, da ne more sodelovati z 80. republikanskim kongresom, katerega je označil za najhujšega v zgodovini dežele. Predsednik Truman očividno ne more sodelovati niti z 81. demokratskim kongresoYn. Kje so volilne obljube predsednika Trumana? Zloglasni Taft-Hartleyev zakon še vedno ni preklican, čeprav je to ena od glavnih Trumanovih obljub. Danes, po brezkončnem mlatenju prazne slame, prevladuje splošno mnenje, da bodo mnoge določbe Taft-Hartleyevega zakona potrjene v novem delavskem zakonu. To je, če republikanci ne bodo uspešni v svojih naporih, da ta zakon v celoti ohranijo. Temu bi se reklo "kompromisna rešitev . . V Ameriki bi morali imeti takšno svobodo, da bi vsak imel enakopravno priliko do zaposlitve. Vsak mladenič in mladenka bi morala imeti priliko za izobrazbo. Vsak človek in otrok bi moral biti zavarovan pred napadi druhali in pred diskriminacijo. Civilne pravice državljanom morajo biti zajamčene. Tako in še mnogo lepše je obljubil predsednik Truman v svoji volilni kampanji. Južnokratje pa so kljub temu v kongresu blokirali vsako akcijo za sprejetje zakona o civilnih pravicah. V svoji viharni volilni kampanji je Truman posebno okrcal "rdeč slanik" kongresnega ne-ameriškega odbora in obsodil "rdečo histerijo," ki je divjala in še vedno divja v deželi. Obsodil je taktiko šmiranja s strani tega odbora, ki pa kljub temu še vedno deluje, čeprav je "reformiran" in se začasno nahaja v zatišju. Obljubljeno je, da bo kmalu ta odbor začel zasliševanja v zvezi s "prevratništvom" Slovanskega kongresa. • - Volilne Obljube predsednika Trumana so v glavnern pozabljene. Mogoče popolnoma namenoma, da bi kandidati pri prihodnjih volitvah spet imeli kaj za obljubiti? TALCI t Jakac Božidar; PESNIK KAJUH mlada partizanka Kdo je bila Lenčka, mala par-tizanka ? Majhna, drobna punčka modrih oči, z zavihanim in navihanim noskom, stara štiri leta. Velikokrat sem jo videl in takrat je romala iz rok v roke in ljubosumno smo pazili, da ni ostala v nekaterih predolgo. So to vojaki? bi kdo dejal, če bi nas gledal. Kot bi odpiral lepo knjigo, smo se pri Lenčki vsi iz-preminjali v ljudi prave in dobre, ker le ti in taki lahko zmagajo. Malokdaj se je smejal komandant, resen je bil in skoraj otožen, a pri Lenčki se je smejal, da so kurirji zvedavo odpirali vrata, kakor da je v štabu nekaj posebnega. Do takrat nisem vedel, da zna komisar peti otroške pesmi, ker Lenčki jih je. Mene je tako odlikovala, da mi je rekla striček in čudno se ji je zdelo, da ne nosim brke kakor ostali. Operativni štab je resna vojaška zadeva, polna tajnosti in maloka-teremu dostopen. Lenčki je bil. Smela je gledati vojaške zemljevide, sličice je delala, ki so jo posebno mikale. S prstom je božala naš preljubi slovenski svet. Kompasi so bili čudežne ure in smela je delati svoje čire in čare, s katerim koli nalivnim peresom, nič zato, če ga je pokvarila, saj ga je Lenčka. Ko smo se poslavljali, je stala na pragu in nae, gledala, še smo se* ji posmejali in odšli. Dolgo nam je mahala njena drobna ročica. "Ta naša Lenčka!" smo dejali vsi trije, veseli, da nam je ta mali škratek s svojo nežno ročico in modrimi očmi tako iskreno povedal, da smo dobri ljudje. Ko sem spet videl Lenčko, je bila to žalostna pot. Vprašala je takoj, kje je tisti, ki je imel brke, čudežno uro in lepe sličice. "Ni ga, Lenčka. Umrl ie " "Pa se je utrnila takrat njegova zvezdica?" "Je, Lenčka. Velika in svetla." Tako hudo nam je bilo, da smo molčali. In petek je bil. Tri je zvonilo pri podružni cerkvi in drobni zvonček je bolj jokal kot zvonil. Le vrabčkom- pošto-pačkom je bilo vseeno. Kričali so in podili po bogatem prosu. Nekje daleč se je drla šoja in pripravljalo se je k nevihti. Kot kip je stal stražar, mlad študent, na koncu vasi in gledal našo Ljubljano, ki jo je dež vedno bolj skrival našim očem. Lenčka pa nam je čebljala, a nazadnje je zaprla očke in mi v naročju zaspala. Ne vem, če je bilo kdaj tako tiho v štabu kot tisto popoldne, ko nam je zaspala punčka. v Kasneje pa je padla groza na njeno vas. Sovražnik je obsul z ognjem težke artilerije. Brezobzirno, podlo in nevojaško, kakor znajo le tisti, ki sovražijo ljudi. Vaščani so se zatekli, kamor so pač mogli. Mamica je pograbila Lenčko in zbežala v klet. Strašno je udarilo od Št. Vida in stemnilo se je. Na tleh sta obležali mamica in Lenčka. Nisem vedel tega, ker me dolgo ni bilo v to vas. Pa saj sem le še edini ostal, ki sem poznal Lenčko in jo imel rad. Nisem mogel verjeti, ko so mi vaščani pripovedovali to strašno zgodbo. Kot pijan sem se opo-tekel na hrib k cerkvi in pokopališču. Res, ob cerkvi sta ležali v jami, ki ne izpusti več človeka, mamica in Lenčka. Ne vem več, kaj sem takrat mislil, zjokal sem se kot otrok, ki so mu storili veliko krivico. Ni mj bilo tiram, bil sem sam tisti večer lo Š3 otrok, čeprav velik in n gubami na obrazu, saj š:' ; 15'I p:i Lenčki^ Ze šo se " za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti." Letos dne 22. februarja bo minilo pet let, kar je v bojih med XIV. divizijo in Nemci padel v Zavodju nad Šoštanjem mladi partizanski pesnik Drago De-stovnik, s partizanskim imenom Kajuh. Rodil se je 19. decembra 1922 v Šoštanju. Tam je preživel svoja prva mlada leta, dokler ni odšel na gimnazijo v Celje. Ker se je, posebno kot višješolec, začel pridruževati skupini naprednih dijakov na celjski gimnaziji, med katerimi je bilo tudi nekaj njegovih ožjih rojakov — šoštanjčanov, ker so ga že takrat začeli "dolžiti komunizma", je bil največ po zaslugi svojega kateheta izključen in prepuščen Weljiibi usodi. Na-gim-naziji v Mariboru, kamor se je prepisal po izključitvi, ni dovršil osme šole, pač pa je maturi-ral privatno. Leta 1941 so ga Nemci zaprli. Ko je bil izpuščen, je odšel v partizane in začela se je njegova pot, po Kajuha — borca in pesnika, ki mu jo je prekinila prezgodnja smrt, ki je vzela £f tem slovenskemu narodu lepo razvijajoči se in mnogo obetajoči talent. To je v kratkih potezah očrtano Kajuhovo življenje. A če hočemo spoznati Kajuha, ga ne smemo gledati le kot borca z orožjem, temveč tudi kot borca s silo njegovih pesmi. Kajti Kajuh je bil pesnik, in to eden najvidnejših predstavnikov partizanske poezije, ki je razvil svoj talent najbolj ravno v dneh preizkušnje, v dneh boja za pravico vseh teptanih. Kajuh je začel zgodaj pisati. Že kot dijak je objavljal svoje pesmi, največ v reviji "Slovenska mladina". Njegovim pesmim tega obdobja se pozna, da je občutil na sebi vso silo zatiranja, kakor jo je občutil na vseh teptanih, ki so osrednje osebe njegove pesmi. Pesmi so sicer še oblikovno nedovršene, vendar imajo močno socialno noto. V partizanih je našel globoke in pretresljive motive za svoja ustvarjanja. Vsekakor pa drobna knjižica njegovih 30 pesmi ne predstavlja še niti vsega njegovega partizanskega ustvarjanja, kaj šele njegovega celotnega dela, ki je veliko obsežnejše, a na žalost ne vse ohranjeno. V njegovih partizanskih pesmi se nam kaže globoka vera v zmago, pa tudi njegova rahla duša, ki najde sredi streljanja in požganih domov še svežih besed za mater in dekle. Kadar poje o materi, je nežen in prepričljiv; kadar poje o dekletu. so njegovi verzi ljubezen; kadar poje o trpljenju naroda in njegovi borbi za življenje in smrt, mu vera v zriiago in hrepenenje po svobodi govorita iz duše. Toda Kajuhova pesem ni le Kajuhova, temveč naša, narodna, saj je bila njegova tudi v najtežjih dneh. "Moja pesem ni le moja pesem, to je boj vseh nas. Moja pesem ni le moja pesem, to je krik vseh nas." na nebu prižgale čudovite zvezde, a jaz sem še vedno stal pri grobu. Gledal sem te zvezde, Lenčkine ni bilo več, moja je mMđa"se "svetila...... Stari in za delo nesposobni izseljenci jtrc j ema j o po po-vratku v doAiovino pokojnino Ker mnogi povratniki še ne dobivajg rente in pokojnin zaradi še neurejenega plačilnega prometa z-^fžavami, iz katerih so se vrnili, je zvezno ministrstvo za delo izdalo lani v decembru navodilo, po katerem se na novo določajo pokojnine in rente izseljencem, ki so se že ali pa se ŠQ^i)odo vrnili domov v našo državoi Povratniku, ki si je že v inozemstvu pridobil pravico do pokojnine ali rente, pa te pravice ne more uveljaviti, ker še ni urejen plačilni promet z državo, iz katere se je izselil, odmeri Državni zavod za socialno zavarovanje pokojnino oziroma rento v višini že priznane pokojni-n*e (rente) v inozemstvu. Ker pa je cesto pokojnina ali renta iz inozemstva manjša od zneska, ki ga dobi naš upokojenec ali rentnik, na primer. iz Francije dobivajo nekateri rento za 3 mesece v znesku 10,000 din, ss povratnikom izplača tudi razlika do višine minimalne pokojnine (rente), ki jo dobivajo naši upokojenci in rentniki po naših predpisih. Povratniku, ki se je vrnil nesposoben v domovino, pa si v inozemstvu ni pridobil pravice do pokojnine, se z novim navodilom prizna pokojnina po naših predpisih, to je s pogojem, da je bil v delovnem razmerju v inozemstvu vsaj pet, oziroma deset let; do rente pa imajo pravico povratniki, ki so se onesposobili zaradi nezgod pri delu. Povratniku, ki se je po osvoboditvi vrnil sposoben za delo brez pravice do pokojnine ali rente in je onemogel, ko je bil že v delovnem razmerju tudi v naši državi, dodeli Državni zavod za socialno zavarovanje invalidsko pokojnino, če je bil v delovnem razmerju v tujini in doma vsaj pet (10) let. To navodilo priznava pokojnine (rente, tudi vdovam in družinam, ki jo sprejmejo, če jo je že priznal inozemski zavod,- če je umrli mož, oziroma oče že užival pokojnino zavarovalnega zavoda v inozemstvu. "Sloven«ki Poročevalec" Naročajte, "šiTitc 'EnaHoprav^ifist m čitajte Naslednjo nedeljo je počilo. Na kraj, kjer je bil napaden av-tobas, so pripeljali dvajset talcev. Privezali so jih k okoli stoječim drevesom in jih š strojnico postrelili. Med ubitimi sta bila oba Trdinova sinova, Peter in Luka, bil je med njimi tudi Ko-roščev Nace. Ves dan so viseli mučeniki na drevesih, ljudstvu v strah in trepet. Groza je obdajala ljudi, ki so stali na cesti in plaho pogledovali žrtve zverinskega nasilja. Vsi so imeli revno obleko, povaljano in preohlapno za sestradana, izmučena telesa. Koroščev Nace je bil v modri delavski obleki, ves za-maščen od olja, tak, kakršnega so odgnali iz tovarne. Vezi so pod težo malce popuščale, trupla so, se povešala niže in niže k tlom. Glave so bile sklonjene globoko na prsi. Na debhh so se poznale srage krvi, ki jo je zemlja tako željno vsrkala vase. Bila je kri mučencev, prelita za njeno svobodo. Muller, Klein in Schneider so stali na cesti in brezbrižno kadili cigarete. Očitno jih prizor ni zanimal več, preveč podobnega so že videli! Specialna četa za streljanje se je že odpeljala, ostala je samo šp vojaška straža. Ljudje so stali na cesti nemi; v srcih jim je vrelo sovraštvo, kakor ga doslej še niso poznali. Iz mmožice se je pririnila Tr-dinovka in obstala kot okame-nela. Torej se ljudje le niso motili! Tu visita drug poleg drugega oba sinova, Peter in Luka. Mrtva visita tu, ko sta bila pred tednom še tako polna življenja, močna in zdrava. Oba sta dobila še strel v glavo, zadnjo milost, ki jima je nekoliko skrajšala muko umiranja. "Peter! Luka!" je kriknila mati. Od bolpčipe se ji je temnilo pred očmi. Ničesar več ni videla, samo svoja mrtva sinova. Kakor bi se bil svet odmaknil od nje! Hotela je planiti k sinovoma, da bi ju zadnjikrat objela, zadnjikrat na svetu! Trda roka jo je stisnila za ramo. Sunkoma se je ozrla in skozi meglo, ki se je začela jasniti, zagledala Mullerja. "Kam hočeš?" je zarežal nad njo in jo gledal kakor kača svojo žrtev. Pokazala je z roko na oba sinova. Čemu jo sprašuje? Kaj je bolj naravnega, kakor da hoče mati ■ k svojim sinovom ? Saj vendar ne bo tako trd, da bi ji ne dovolil vsaj tega grenkega slovesa! Saj je človek, živo srce ima v prsih! Sklenila je roki, kakor bi hotela prositi. "Ti si mati teh banditov?" je zarežal Muller. "Nazaj! Pri priči nazaj! Mars!" Trdinovka je obstala. Ni mogla razumeti trdih besed. Noge so ji nagonsko silile naprej, nikar pa, da bi se vrnila! "Nazaj! Marš!" je ponovil Muller. Sekundo pozneje jo je njegova trda pest zadela v prsi, da se je opotekla med množico. Obrnila se je. Ni zajokala. To, kar je občutila, je bilo preveč, da bi mogla izliti v solze. Stisnila je pesti poklicala v spomin, da res bedi in niso vse skupaj le grozne sanje. Res je bilo vse: na prsih je še čutila sunek koščene pesti in tam onkraj ceste sta visela njena sinova! Počasi ji je zagorel v očeh vročičen ogenj, da so se ženske ob njej strahoma odmaknile. Ta ogenj je bil drugačen kakor malo prej, ko je bila v njenih očeh samo še brezmejna žalost za sinovoma. Kakor prej, tudi sedaj ni pogledala nikogar, le v Petra in Luko je strmela. "Psica!" je grdo zaklel Miller, ko je opazil njen pogled. Ljudje so se začeli razhajati, a ona se ni zmenila za ponižanje; strmela je v sinova; po razoranih licih ji ni zdrknila nobena solza več. Popoldne so prisilili domačine, da so izkopali veliko in ši- roko jamo. Proti večeru so odvezali trupla talcev in jih kar navkrižem zmetali vanjo. Nato so kmetje jamo zasuli vojaštvo pa se je odpeljalo. Ko se je znočilo in ni bilo nikogar več na kraju groze, se je spet tiho priplazila stara Trdinovka. Tokrat je v rokah nosila lično izrezljano, skrinjico. Previdno se je približala borovcema, ki sta rasla vštric in zadnjikrat oprla njena umirajoča sinova. Rahlo je starka pobožala hrapavi debli. Na tem lesu sta prenehali biti srci njenih sinov! Potem se je sklonila. Zemlja pod drevesi je bila še vlažna, premočena od krvi. Pokleknila je in z goUma rokama izkopala grudo prsti. Drugo grudo je vzela pod drugim borovcem. Zemljo napojeno s krvjo je spravila v skrinjico. "Naj bo za večen spomin pri hiši," ј6 menila. Bilo ji je, kakor da bo zdaj od žalosti počilo srce. Ves dan ni potočila solze, zdaj se je onemogla sesedla pod borovci in vrelec solz se ji je odprl. Jokala je, da bi se je usmilila trda skala, le Nemec ne! "Mati!" je šepnilo poleg nje. Je bil spomin? — Ne! Skozi meglo solz je videla visokega moža s puško na rami. "Trdinova mati!" je ponovil prišlec. Počasi in trudno je vstala. "Janez," ga je spoznala. Plaho in nerodno se ji je približal. Tako mu je bilo kot da mu bo zdaj pa zdaj vrgla hudo besedo v obraz, besedo, ki ga bo zabolela bolj, kakor udarec! "Tukaj so padli," je maloduš-no šepnil, ko molka le ni bilo kraj. "Da, tukaj," je pokimala žena. In potem se je zgodilo, česar bi Janez nikdar ne pričakoval: Trdinova mati se ga je oklenila z obema rokama in na glas zajokala. Med jokom so se ji trgale iz ust besede: "Janez, zakaj ju nisem pustila, ko sta hotela iti v hrib! Tako sta silila, vsak dan smo se prerekali zaradi tega! Oče ni pustil, ker nas je Ž3 tako premalo za delo. Jaz sem branila, ker sem se bala za domačijo. A zdaj mi je, kakor da bi sama zakrivila njuno smrt!" Janez se ni znašel. Ni prav vedel, kako bi tolažil. Zdelo se mu je, da bo vse neumno, kar koli poreče. Da bi sploh kaj rekel, je nerodno zinil: "Mati, saj bi v hribu prav tako lahko padla!" "Ne, ne! Prepričana sem, da bi, bila fanta še danes živa in zdrava! In če bi se zgodilo, da bi kateri padel, bi vedela, da je padel v borbi, da ni umrl na kolu!" "Oh," je zastokal Janez, ''saj ne padajo ljudje samo v borbi!" Gorje mu,. kogar ujamejo živega! Mučijo ga na vse načine in ga potem tudiprivežejo na kol!" "Vse je res. A bi vsaj vedel, zakaj je padel. Za svobodo, kajne? Tile pa niso prav nič vedeli, zakaj so padli." "Tudi ti so padli za svobodo!" je Janez rekel prepričano. "Tu je bila prehta nedolžna kri. Zdaj kriči po maščevanju! Mi vsi, kar nas je v gozdovih, bomo nedolžne žrtve maščevah!" In nato je dejal, kakor bi rekel sam sebi, ne stari kmetici, ki ga ni mogla umeti: "Ne samo mi, ves narod mora maščevati to prelito kri!" , Po klancu je prihrumel avto. Umaknila sta se globlje v gozd. "Zdaj pravijo," je povzpela Trdinka, "da so jih postrelili zato, ker ste tukaj napadli vojaški avto. In če bi bila vsa pravica na nemški strani bi ne smeli pobiti ljudi, ki se niso napada udeležili in ki zanj niti vedeli niso! Stara sem in sem že marsikaj izkusila. Prišli so Nemci in začeli izganjati mirne ljudi iz hiš. Vzeli so nam zemljo, vse, kar imamo, so nam vzeli in mi smo samo še iz dneva v dan v hišah, ki so bile nekoč naše. In potem streljajo nedolžne ljudi! Za kazen za zločin! Bog razumi njihove besede! Zločinci so oni sami, zločin in vnebovpijoĆ greh je vse kar počenjajo z na- mi!" "Mati!" je drhte rekel Janez in; se z obema rokama oklenil njene drobne, žuljave desnice.-. Vsa mora tega strašnega dne je padla z njega! Kako se je bal, da bodo ljudje stvar napačno razumeli, da jo bodo napačno presojali, da bodo nasedli nemški propagandi! Zdaj pa je vedel, da ljudstvo pravilno sodi-Kakšna sreča zavest! Narod se zaveda sebe in svojih pravic! Nasilje bo rodilo le še večji odpor! Tak narod ne more ostati suženj, živeti mqra na soncu, na soncu svobode! (Iz povesti "V življenje".) TUDI ZOBOZDRAVNIŠKE INSTRUMENTE IZDELUJENO "Jugodent" je prva in edina tovarna v Jugoslaviji, ki izdeluje zobozdravniško in tehnično orodje. S svojo sedanjo proizvodnjo krije "Jugodent" skoraj vse potrebe bolnišnic in zobnih ambulant -v Jugoslaviji. Tovarna "Jugodent" se je razvila iz majhne, med vojno porušene delavnice. Po obnovitvi delavnice so izdelovali orodje v manjšem obsegu in šele kasneje, ko je dobila delavnica večje število strojev in novih stužnic, so pričeli izdelovati zobozdravniške priprave v večjem obsegu. Izdelovanje preciznih zobo-tehničnih priprav in orodja zahteva izkušnje in strokovno znanje. Delovni kolektiv "Jugoden-ta" je bil v teh stvareh neizkušen in tudi strokovno neusposobljen. Zato j C "-'aj najboljših delavcev na podlagi prospektov in fotografij začelo proučevati inštrumente. Prvi uspeh je delovni kolektiv dosegel še leta 1945, ko je izdelal aparat za proizvodnjo posebnih osi pri strojih za vrtanje zob na nožni pogon. Kmalu nato so izdelali 83 druge instrumente. Lani so izdelali veliko število novih priprav, n. pr. zobotehnične stole, premakljive omare za zdravniške instrumente, električne aparate za varjenje itd. Letos izdelujejo že tudi električne stroje za vrtanje zob, električne motorje za te stroje in druge zobozdravniške predmete. Da bo kvaliteta izdelkov v tovarni godent" čim boljša, bodo ustanovili konstruktorski urad, kjer bodo zaposleni najboljši udarniki racionalizatorji in novatorji-Hkrati bodo pri "Jugodentu' odprli še šolo za novatorje racionalizatorje. Kajuh: JESENSKA še pomnite, tovariši, kako bilo je sleherno jesen, kako smo verovali v tistih dneh, spomladi se vzdramilo bo v ljudeh? Tako smo vselej hrepeneli, brez hrepenenja ne bi doživeli jeseni, ki prihaja zdaj, jeseni, ki ni naša in vendar naša bolj ko vse do zdaj. Od vsepovsod: z gora, gozdov, s porušenih domov in iz grobov , kriči: Zaupajte, tovariši, verujte! V jeseni tej ni hrepenenje kaln^ voda, kot divji, hrzajoči konj prihaja k nam svoboda! V "Enakopravnosti" dohite Kdno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! aprila 1949, ENAKOPRAVNOST STRAN 3 OBISK v SOVJETSKI TOVARNI vstopiš prvič v veliko so-^etsko tovarno, je kakor da bi prišel v mesto, ki ga ne najprej si ves osupnjen, začenjaš polagoma razu-pomen raznih stvari, na-1 ^^šiš se za kak oddelek in ob-presenetljive uspehe oddelkov« Bilo dne See ]e okoli ene ure popol-^Gkega meglenega dne ko- preteklega leta, ko smo v tovarno "Srp in kladi-v Moskvi: livarji in delavci ^aljarne so ravnokar izmen ja- " posadke. Takoj so nam povedali, da so ^ ° jutro v oddelku številka 1 ^^^ftinovih peči livarji Timo-Gradeskova odlili količino ^^fstnega jekla eno uro in 46 pred določenim rokom. Ijbil prvi rezultat socia-® lenega tekmovanja, o kate- fetti зшо čuli od delavcev. Re- tekmovanja ni le v tem' doseže največji uspeh, ;.v tudi v trajni izmenjavi f^^j malenkostnih opazk in si jih izmenjava vsak li- izkug, '^i.ki ® svojim tovarišem pri delu. Var T> ° šli skozi razne oddel- lav peči med vzplapo- odlivov, ki so stresali od temeljev do visokih Wlf točno spoznali, ^eni^ Potekalo delo v tej dolo- zelo smo ugotavljali na У P'^eprost način. Ob koncu ^ posadke so se v vsakem "dđellfi, ste • Poja^vili napisi z nešteto Te številke v tej po-1 brigade livarjev in delav-(j J ^ daljami: tako da je vsak. preden je odšel, bil ob-sku ^ tem, koliko je njegova ni proizvedla. Toda to še ije ^ ^^vo^: drugo preseneče-ftas je čakalo v valjarni, kjer veliki stroji "750." lav • koncu vsake ure de-izvf' "^^bivali točne številke o delu in o znesku nji-^ zaslužka. to pomeni? ^ ta način so delavci lahko primerjali svoje uspehe z Snip prejšnjega dne ali prej-do ^ P°sade. Tako je čutil vsak-г Vs fvzpodbudo, da se bori dg § kilogramom surove ru-takimi sredstvi so delavci, la^itehniki, inženirji in de-,^°^arne "Srp in kladivo" 24 plan za leto 1948 točno dni StV; Oda pred koncem leta. i^iso bila to edina sred- 0^ zmago. Polagoma smo je ,. ali tudi drugo skrito orož-ПарЈ. J® potrebno ljudem, da cer l^'^^jGjo dan za dnem, in si-spg . ^ tura, tehnična priprava, j^^^lizacija itd. đilf~i ^ tovarne so nam v sin- ' Ne razlagam vseto-teh dobrih lastnosti hlač iz sovraštva do krila, vprav narobe,—sodim, da se bom prav s tem izkazal prijatelja krila, čim več dobrih lastnosti bom našel na hlačah. Ko naglašam posebni pomen hlač, mi' še malo ni na mar, da bi podcenjeval pomen krila in ju tudi ne kanim spreti ter skaliti dobre sosedske stike, ki vladajo med krilom in hlačami. Z reče-nim sem le sam pri sebi hotel upravičiti tisti ponos, ki sem ga začutil, ko so mi bili prvič oblekli hlače. Sicer pa nisem imel kaj dosti povoda, da bi bil tolikanj ponosen na tiste hlačke, ki so mi jih oblekli. To so bile hlače mojega starejšega brata, na katerih je bil napisan ves njegov kratki pa burni življenjepis. Kolena so bila ogoljena od klečanja v šoli in zadnja plat je bila po očetovih batinah tako tanka in prosojna, da sem venomer občutil nekakšen prepih, in ta m^'Je le še poslabšal nahod, ki se mi vleče od krsta dalje. Ne vem, ali je bilo v teh hlačah kaj tradicije, kateri sem se jaz podredil, ali so y meni bili kakšni nagoni, ki s6 samo 6џ-kali hlač, da bi se izkazali,—res je le, da sem čez no6 potem, ko sem jih bil oblekel, postal tak hajduk in razbojnik, da mi niso mogli do živega ne pogoni ne pregoni ne razpisi na mojo glavo. Dokler sem še nosil krilce, sem vso svojo dejavnost razvijal v sobi, zdaj pa sem vso svojo akcijo preložil na naše in sosedna dvorišča. Mislil sem, da so hlače izumil prav zavoljo tega, da bi ljudje laže preskakovali plotove, zato nikoli nisem poznal meje med našim vrtom in vrtovi naših sosedov. Ena mojih prvih vaj v hlačah je bila ta, da sem splezal na drevo, kar se je v^iVljenju izkazalo za zelo koristno, ker sem tako prišel do sosedovih orehov, češenj in hrušk. Ta vaja pa mi je obrodila še drugačne koristi. Kadar koli me je preganjal kak organiziran družinski pogon, že sem kakor maček pred psi splezal na visoki oreh, sedel tam na vejo in z orehi preganjal svoje zasledovalce. In vendar se je (Dalje na 8. strani) 105th STREET EUCLID AVENUE želi vsem Slovencem vesele velikonočne praznike! Za prihodnjo sezono je naša uprava preskrbela najbolj zanimive slike, katere se boste lahko veselili v udobnem in prijetnem ozračju. ZA VAŠE POTREBŠČINE, pridite k NAMI Ko izstopite iz pouličnega voza na East 55 cesti in Broadway, boste takoj zapazili VELIKANSKO T H G O V INO z velikimi izložbenimi okni, v katerih so na ogled rjuhe posteljno in namizno perilo posteljno pregrinjala blanketi blago za zavese in zastore brisače prevlake za vzglavnike ter blago za obleke Brez, da bi same sebe hvalili, smo si svesti, da je naša trgovina ena najbolje urejenih in razsvetljenih na vzhodni strani. Zdaj nam je bilo mogoče importirati iz Belfasta, Irske, Čehoslovakije in Šivce veliko izbiro finega blaga. THE WILLIAM CAINE COMPANY BROADWAY in EAST 55th ST. Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem! Alco Refrigeration Sales & Service, INC. Ekskluzivni prodajalci Lipman Automatic Refrigeration 3952 ST. CLAIR AVE. — HE 4858 H. A. SHEEHAN, predsednik GEORBE SCHWANE 235 OLD ARCADE — MA 5856 Ekskluzivna trgovina, kjer si moški lahko izposodijo formalno opravo. V ,tem biznesu smo že 25 let na uslugo. VETTER CUT GLASS CO. 215 HURON RD., blizu Ontario St. — CH 8090 Ogledala izdelujemo po naročilu ali pa popravimo vaša stara ogledala. Šipe, steklo za vrh mize, itd. Moorehead Cleaners & Tailors Kožuhe sčistimo, popravimo in shranimo tekom poletja. Sčistimo tudi preproge, zavese, itd. PAUL MOOREHEAD, lastnik 18521 ST. CLAIR AVE. — KEnmore 1239 Pridemo iskati in nazaj pripeljemo. VSEM SLOVENCEM IN CITATELJEM TEGA LISTA ŽELIMO PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN OBILO PIRUHOV! WM. TAYLOR SON & CO. 630 EUCLID AVE. ST. CLAIR LUMBER COMPANY 16530 ST. CLAIR AVENUE KEnmore 2400 ' Vsakovrstni les, material za insulacijo in strehe Zgradimo garaže in majhne hiše J. S. Brown, poslovodja UNION 93id CLEANERS 3481 EAST 93rd STREET Moško, žensko in otroško opravo sčistimo in zlikamo, da zgleda kot nova. Cene zmerne. MARTIN'S MEN'S WEAR • FINA MOŠKA OPRAVA 772 EAST 185th STREET tel. IVanhoe 4949 Želimo vsem Slovencem in Hrvatom veselo velikonoč! BETTER MEAT PRODUCTS CO. 3728 FULTON ROAD SHadyside 3344 Najboljše prekajen šunke, špeh in klobase WELLING'S FLORAL SHOPPE CVETLICE TELEGRAFIRAMO KAMORKOLI 3483 EAST 93rd STREET blizu vogala Union Ave. DI 3800 — DI 3168 Sveže cvetlice za svatbe, zabave in pogrebe The Collinwood Shale Brick & Supply Co. 16220 SARANAC ROAD — IV 2200 Zmerne cene za naročila v večjih ali manjših količinah. Izdelujemo "face brick," "Matts" in "Collindales." Opeka za domove in industrijska poslopja. WINDERMERE LAUNDRY AND DRY CLEANERS 14157 Euclid Avenue EAST CLEVELAND 12, OHIO Potomac 2156 Obleke irt perilo sčistimo in zlikamo, da je kof novo. Vsem Slovencem želimo veselo velikonoč in obilo piruhov! KAZAN'S 5c do S 1.00 trgovina 492 EAST 200th STREET, nasproti Euclid Race Dairy želimo vsem odjemalcem in prijateljem veselo velikonoč! n stran 8 enakopravnost 11. aprila 1949. Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov žalimo vsem! "еГСндШме " ZLATARJI Diamanti - ure in vsakovrstna zlatnina 7112 LORAIN AVE. — WOodbine 3072 Prodajamo na lahka odplačila L M. TOTH žensko, moško in otroško opravo sčistimo, zlikamo in popravimo v popolno zadovoljstvo. 6203 DENISON AVE. High Level Body & Fender Co. Nudimo popolno zadovoljstvo v popravljanju poškodovanih avtov. — Lacquer and Enamel Refinishing. 3219 DETROIT AVE. — MElrose 9290 . Vsem našim odjemalcem in prijateljem želimo vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! BROWN BROTHERS COAL CO. 9533 WOODLAND AVE. 1173 IVANHOE RD. 9104 MADISON AVE. Mulberry 2800 — WOodbine 4130 — CEdar 2800 VSEM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! Veselite se PEP-UP and RUMMY pri vašemu klubu BIG BOY BEVERAGES, INC. MElrose 2445 4209 Fulton Crt. FAMILY HOME MOVIES. Inc. 4207 PEARL RD. — ON 7905 preje na 4545 W. 130 St. Vsakovrstne slikarske potrebščine za začetnika, amaterja ali profesionalca. white venetian bund mfg. (0. 17630 Waterloo Rd.-KE 1003 JOE WHITE, lastnik Izdeluje vsakovrstne beneške zastore, okenske zastore, droge in zavese. Tudi umivamo beneške zastore ter jih popravljamo. Točna in prvovrstna postrežba po zmernih cenah CENJENI PRIJATELJU Ce imate vrt, sadite vrtnice, cvetlice in grmičevje, ali pa če nameravate vsaditi novo trato, prinesite ta oglas v našo trgovino in dobili boste našo novo knjigo o vrtnarstvu NEW 1949 GARDEN GUIDE Daje navodila kako, kdaj, kaj in kje saditi; kako pripraviti zemljo; kakšno gnojilo morate rabiti; kaže barvo mrčesa in kaj je treba rabiti, da se ga uniči; itd. Je popolna knjiga! Našo trgovino se razširjuje in naš nov vrtni center je urejen. Obiščite nas. Ničesar ni treba kupiti. NOTTINGHAM FEED & SEED CO. 18617 NOTTINGHAM RD. — KE 0256 PRESGRAVE BROS., INC. 32 let uspešne posluge SELIMO IN PREVAŽAMO KAMORKOLI 8114 HARVARD AVE. — Michigan 4169 ob večerih Michigan 4860 BROADWAY BUICK CO. 8401 BROADWAY — Ml 8100 Krasen avto, ki vam bo v ponos, je Buick izdelka. Oglejte si; ga pri nas. M. W. BRENNAN — H. J. GAMBLE WELD-RITE COMPANY VARIMO—IZDELUJEMO IN POPRAVLJAMO PREDMETE Arc — Acetylene varen je. Zvarimo kar se da zyoriti. 8610 PENNSYLVANIA AVE.—ENdicoit 6501 Humoreske in satire (Nadaljevanje s 7. strani) oblast domislila, kako mi bo prišla do živega. Ko sem kljub vsem pozivom svojih preganjalcev, naj splezam z drevesa in se vdam, uporno ostal tam gori, so prinesli poln krožnik kolačkov, ga postavili pod oreh, se nato vsi umaknili v hišo in se skrih. Kakor vsaka nedolžna ptica sem tudi jaz mislil, da nikogar ni, splezal sem počasi z drevesa, da bi se polastil kolačkov, ko me je zdajci tolpa presenetila, obkrožila, razorožila in me gnala v hišo k zaslišanju. Tedaj sem se brž prepričal, da ljudje z majhnimi slabostmi niso pripravni za velika dela. Imel pa sem še druge bolj nedolžne zabave. Nekoč sem tako pomagal s črnilom belo, kodrasto, snažno, malone naprudrano kodrico gospe Vujićke, ki mi je bila—namreč kodrica—prav p6-sebno zoprna, da je gospa Vujić-ka omedlela in leto dni ni mogla spodobno oprati svoje ljubljenke. Nekoč drugič sem nalil v novi čevelj svojega starejšega brata katran in so morali čevelj razrezati, da so mu ga sneli z noge. Nekoč pa sem pri večerji, pri kateri so sedeli okrožni prota in vse moje tetke, prižgal pod mizo raketo in je nastala tolikšna zmeda, da bi se bil človek lahko od žalosti razjokal. Miza se je prevrnila, sesula vso posodo v krilo moje najstarejše tetke ter stisnila pod seboj mojega najstarejšega brata; juha z jagnje-tino se je razlila v okrilje moje osrednje tetke (tiste, ki sem ji podoben); okrožnemu proti je skočila cela sarma iz kislega zelja v sapnik; mati je dobila srčni napad, najmlajša tetka pa se je zbodla z vilicami v jezik in potem tri tedne ni mogla spregovoriti. Edini, ki je srečno odrezal, je bil moj srednji brat (.tisti, ki mi je, bil svojčas vzel denar iz ročnega hranilnika); tg, brat je s polnim krožnikom kolačkov izginil ko kafra in potem dolgo nismo mogli najti ne njega ne kolačkov. Kajpada sem bil za to duhovito zamisel lepo nagrajen. Med mojimi nedolžnimi zabavami je bilo na primer tudi to, da sem se splazil v kuhinjo, ko tam ni nikogar bilo, in sem vrgel pet, šest pesti soli v tisto jed, ki mi ni dišala, nakar sem pri kosilu užival v izrazih posameznikov, ko so skušali zasoljeno jed. In potem sem od nekod nabavljal lisičje repe, jih pričvr-ščal na kavlje, stal pred vrati na cesti, z rokami na hrbtu, ter čakal zjutraj in popoldne sodnih in okrajnih uradnikov, ki so hodili mimo naše hiše, in sem jim pripenjal repe na zadnjo plat. Uradniki so odhajali z repi v pisarno in so spotoma zbujali gromozanski smeh. Kajpada se je brž izvedelo, kdo deli taka odlikovanja in so me neusmiljeno pretepli, čeprav sem še danes prepričati, da se je mnogim izmed njih lisičji rep izvrstno prilegal. Po svoje sem se tudi zabaval, kadar so prišli gostje k nam na večerjo; preobračal sem žepe zimskih sukenj in zamenjal stvari, ki sem jih našel po žepih. Kolikokrat je gospod sodnik odnesel domov gospe načelnikove škatlico s pudrom, vdova gospa Stana pa tulec cigaretnega ustnika, ki je bil last profesorja srbske zgodovine! In je gospa popova nesla domov škatlico okrajnega načelnika z njuhan-cem, okrajni načelnik pa načeto nogavico s štirimi iglami in klobčičem, kar je pripadalo carinikov! ženi gospe Mari. Seveda so drugi dan begali sem in tja, da so si vrnili zamenjane stvari, sumničili so marsikaj, bile so družinske zadrege, vse pa se je končavalo na moji zadnji plati, na kateri je že bila napisana tradicija . minulih časov. Prav rad sem se tudi splazil pod mizo, kadar smo imeli goste pri kosilu ali večerji. Bog, ko bi bil tedaj le prav razumel,—česa vsega bi se bil lahko naučil na takih izletih! Saj sem vedel, da se nekateri znajo pogovarjati s številkami in tudi s cvetjem, nisem pa vedel, da se nekateri ljudje pogovarjajo tudi z nogami pod mizo. Tisti čas se še nisem zmenil za noge gospe lekarnarke in gospoda sodnika, ki so si bile tako prijateljske kakor brat in sestra. In potem noga gospoda prote, ki je štrlela izpod talarja in o kateri sem prvi čas sodil, da je noga moje tetke ter se čudil, zakaj se tako vsiljuje nogi učiteljice tretjega razreda ljudske šole, ko sem vendar vedel, da moja tetka in tista' učiteljica drugače nista, kakor pravimo, na prijateljski nogi. Škoda, da se je vse to godilo pod mizo, ko tega še nisem razumel, a pozneje, dosti pozneje, ko sern to razumel, se nisem več mogel plaziti pod mizo. Toda vse to so bile moje manj pomembne zabave; tiste pomembnejše so se razvijale zunaj, na prostem. Tam me je vselej pričakovala četa ubežnikov izpod roditeljskih oblasti in s temi sem zahajal na različne izlete po tujih vrtovih, podstrešjih in strehah; z njimi sem se igral vse mogoče, počenši od svinjke do vlade. Seveda smo se najrajši igrali tisto, kar se je godilo okrog nas. Kadar je prišel cirkus, smo se naslednji dan pre-kucevali lomili stole, rezali vrvi, razpete za sušenje perila, valili sode iz kleti in počenjali tisočero škodo, samo da smo lahko uganjali cirkuške spretnosti. Kadar je prišlo gledališče, so kajpada trpeli papirji iz očetove pisarne, preproge in zglavniki iz hiše, deske iz šupe, moka iz kuhinje, volna iz zglavnikov za brke in brade, potem krila, pono-šene suknje, ostanki in vsi drugi predmeti, ki so jih mali ubežniki nabrali in prinesli iz svojih domov. In če je bilo v mestu novačenje, že smo se igrali nabore. Ako so se v planinah znašli hajduki, smo se brž šli hajduke. Spominjam se na primer, da smo se nekoč igrali tudi krizo. Kriza je tisto, kar traja od samega začetka države in bo trajalo vse dotlej, dokler bo trajala država, takisto kakor če se otrok rodi z znamenjem in ga ima vse žive dni. Tudi politični otroci se najrajši igrajo to igro, le zakaj se je ne bi bili tudi mi! Seveda sem vselej bil jaz tisti, ki sem sestavil vlado. To moje poslanstvo se ni opiralo na zaupanje nikakršne skupščine, toda to še malo ni nenavadno v našem političnem življenju. Ker smo se igrali na našem dvorišču, sem lahko rekel še z večjo pravico kakor Ludvik XIV.: "L' etat c'est moi!"—in sem se na tej podlagi polastil oblasti. Kolikor nas je bilo, vsi smo hoteli biti ministri, kar nasploh ni le otroška slabost. Potem, seveda, ko nismo imeli podanikov, ker to nihče ni hotel biti, tudi skupščine nismo mogli imeti. (Nadaljevanje) штт iECDRlT BUY BONDS TODAY! Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov žalimo vsem! Ed. Zisk's Clare bird Ignition Service 3680 EAST 116th STREET WA 9755 — ob večerih: SK 7935 Sinclair gasolin — motor tune up in splošna avtna popravila. MIGNONA'S GULF SERVICE 16319 ST. CLAIR AVENUE. KE 9872 Če prinesete ta oglas, vam umijemo in pripravimo vaš avto z lubrikacijo za samo $2. pozdravi od the dihe road lumber company 1420 Dilie Road - KEnmore 0592-0593 fin les in gradbene potrebščine KALAN'S BAKERY 20991 EUCLID AVENUE — KE 4335 Naša posebnost so potice, francosko in dansko pecivo, lepo okrašeni keki za svatbe in rojstne dni. MRS. LOIS TUREK 3790 EAST 116th STREET MI 6676 WELCH JEWELERS 10038 LORAIN AVENUE, pri Denison URE, DIAMANTI, ZLATNINA tel.; OLympic 1848 MONDA AUTO PARTS CO. 431 EAST 152nd STREET — KE 5180 N. W. Monda, lastnik — Stanley F. Perusek, zastopnik Vsakovrstne potrebščine za avte vseh izdelkov Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov žalimo vsem! M. A. Wertman Machinery Co. 1310 EAST 65th STREET IZREKA NAJLEPŠA VELIKONOČNA VOŠČILA DR. HENRY F. SLOAN ZOBOZDRAVNIK 8201 EUCLID AVE. — ST. REGIS HOTEL CRAWFORD LAUNDRY PERILNICA, KI NUDI NAJBOLJŠO POSLUGO 1711-1715 CRAWFORD ROAD CE 4331 Vse je zavarovano v slučaju ognja ali ropa Ralph Stewart Buick Co. 12516 Shaw Ave., od St. Clair in E. 125 St. BUICK AVTO JE EDEN NAJBOLJŠIH Oglejte si nove modele pri nas. VELIKONOČNA JAJCA— ČOKOLADNE KOŠARICE. BONBONI IN DRUGE NOVELITETE IZ ČOKOLADE Naša tovarniška posebnost 80c Vsakovrstne velikonočne košarice izdelane po L ВДШ (HOCOLATES I6I3I Holmes Ave. ODPRTO OD 9. ZJ. DO. 6. ZV. Betty Ctaire - Floral & Gift Shop JE SEDAJ POD NOVIM VODSTVOM 14625 ST. CLAIR AVE. — Tel: GL 5350 - IV 5527 Vsakovrstno cvetje za šopke, vence in corsages Cvetlice za vse namene WALTER'S FLOWER SHOPPE Voščite vesele velikonočne praznike s šopkom krasnih cvetlic iz naše cvetličarne, kjer imamo lepo cvetje v loncih in sveže narezanih. 5112 CLARK AVE. — MElrose 5515 - 5516 TRGOVINA IN CVETLIČNJAK BROADWAY BEVERAGE 5280 BROADWAY PIVO — VINO — MEHKE PIJAČE DOVAŽAMO NA DOM — VU 3-0880 iNAWDER^RY'GOODS' 3519 EAST 93rd ST__MI 7943 Vsakovrstna đblačila za ženske in otroke. Odprto vsak ponedeljek, petek in soboto zvečer do 8. ure tekom velikonočnega tedna. NOTTINGHAM GARAGE frank verhovsek 18927 ST. CLAIR AVE. — IV 1337 Izvršimo vsa popravila na ogrodju in fender jih—avte prebarvamo in prenovimo, popravimo zavore in motorje Da bo vaš avto izgledal lepo in tekel gladko, dajte ga nam v popravilo. JACK & SONS ORNAMENTAL IRON Imamo vsakovrstne predmete za okraske iz lepega želez j a. — Ograje za stopnice, balkone, itd. 1121 EAST 185th ST. — IV 3309 LEBER'S HARDWARE Jim Cejka. lastnik 3824 E. 118 ST., MI 1521 Govorimo slovensko. — V naši trgovini boste dobili vsakovrstno železnino in potrebščine za dom, ter barvo. HILDA'S - Children's Apparel Shop 22378 LAKE SHORE BLVD. — RE 0440 Shore Center poslopje ima v svoji trgovini najnovejšo spomladansko opravo za deklico in fantka. POLACEK ELECTRIC CO. Žice ih vse električne potrebščine. Nudili smo zadovoljivo postrežbo že mnogim Slovencem 5288 BROADWAY — MI 7670 - na domu: F A. 2243