------    62    ------
Politični pregled.
Koroški deželni zbor je z veliko veČino zavrgel predlog, da se Daj vpelje na višjih razredih realke veronauk. Predlog sta zagovarjala deželni predsednik in pa knezoškol dr. Kahn. Tudi dr. Steinvvender se je izjavil, da ni proti vpeljavi veronauka v višjih razredih realke. On je pripravljen duhovščini privoliti neki vpliv v šoli, da si je odločno proti duhov-skemu vodstvu v politiki
Štajerski deželni zbor je v jedni poslednjih sej sklenil nov zdravstven zakon. S to predlogo se bode občinam naložilo veliko bremena. Sicer pa ima dosti jako lepih naredeb, o katerih se pa ne ve, kako se obneso v praksi. Stfirghov predlog, da naj se razveljavijo mandati slovenskih poslancev, ki jih ni v zbor, se je izročil deželnemu odboru, da o njem poroča, oziroma predloži dotiČni predlog zakona. Letos se torej deželni zbor v tem oziru ni upal ničesa določnega skleniti.
Isterski deželni zbor je v jedni poslednjih sej sklenil peticijo za osnovo italijanskega vseučilišča v Trstu, ali pa vsaj italijanske pravne fakultete. To je predmet, ki se leto za letom ponavlja. Potrebe pa za italijansko vseučilišče ni, ker se na vseučilišču v Inomostu vsi predmeti predavajo v italijanščini. Italijani bi radi lastno vseučilišče samo zaradi tega, da bi na njem gojili iredentovstvo.
V češkem deželnem zboru je radikalni poslanec Baxa hudo napadal Nemce, veleposestnike, vlado in naposled nespodobno govoril o vladarski rodbini in avstrijskem domoljubju. Njegov govor je pa vzbudil občno nevoljo. Od vseh stranij se mu je ugovarjalo. Govornika so po tem zavrnili govorniki vseh strank. V imenu Mladočehov sta govorila proti njemu dr. Herold in dr. Kramar. Baxa je ostal popolnoma osamljen s svojimi nazori.
Nemci v sleškem deželnem zboru. — Nemška večina v sleškem deželnem zboru je odklonila predlog, da bi deželni odbor moral občevati z občinami v njih poslovnem jeziku. Češke in poljske občine bodo torej še vedno od deželnega odbora dobivale jedino nemške dopise, kar je zanje jako neprijetno. Imeti morajo torej nemščine večše tajnike. Deželnemu odboru bi bilo pač ložje pridobiti češčine in poljščine vešče uradnike, kakor pa občinam tujih jezikov zmožne tajnike. Tukaj se je zopet sijajno pokazala nemška pravičnost.
Državni zbor snide se jutri. Vlada mu predloži volilno reformo že v prvi seji. Odsek za volilno reformo jo bode pretresoval že mej proračunsko debato v zbornici, ker vlada želi, da se stvar reši spomladi. Ako bi državni zbor odklonil vladno predlogo, bode vlada razpustila državni zbor.
Bolgarija. — Zadovoljnost Rusije nad sklepom kneza Ferdinanda, da prekrsti svojega sina Borisa, kaže se najbolje v nastopni brzojavki, katero je poslal car Nikolaj bolgarskemu knezu Ferdinandu: Odkritosrčno Vam čestitam k patrijotičnemu sklepu, katerega ste mi naznanili s svojim pismom z dne 21. januvarija. Geueialni major mojega spremstva Groleniščev-Ku-tuzov vam prinese moj odgovor in bode pooblaščen v mojem imenu udeležiti se slovesnosti vsprejetja vašega ljubljenega sina v naročje bolgarske narodne cerkve. Tudi je izdal ruski car sledeči ukaz: „Carska vlada je bila, ko je 1. 1886. iz Bolgarije odpoklicala svcje agente, izjavila, da s to naredbo nikakor ne namerava pretrgati vezi, ki vežejo Bolgarijo z Rusijo."  Prvi
korak za obnovljenje dobrih odncšajev je storjen. Grlas Rusije* ki je vedno imela sočutje za trpljenje in desorganizacijo sosednega rodu v orijentu, je našel odmev v srcu Bolgarov. Napolnjen z velikodušnostjo in odkritosrčno dobrohotnostjo za Bolgarijo, je car se oziral na prošnjo princa Ferdinanda. — Listi vedo povedati, da bo Rusija priznala princa Ferdinanda za kneza in napoveduje se tudi, da se Bolgarija poviša v kraljestvo.