1 1
UU%lftK>ll'4
■ I
LETO XXXII., ŠT. 23	Ptuj, 21. junija 1979	CENA 4 DINARJE
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IS« % i?	IHM f*
II VobDinlc
Listina sofidarnosti in sodelovanja (stran 3)
Odpravljanje posledic sušnega obdobja (str. 4)
Zakfučeni kulturni dnevi (stran 5)
Za boljšo varnost stanovalcev (stran 6)
Uvrstitve v rekr. nogomet. Kgah (stran 7)
IZVOLJENO NOVO VODSTVO OK SZDL PTUJ
Delati v interesu vseh občanov
»Na današnji seji ste omenili
delo občinske konference SZDL,
čeprav v razpravi ni bilo možno
povedati vsega, kar bi spadalo k
celoviti oceni. Pred SZDL so
zahtevne naloge, zato delo ne sme
sloneti le na posameznikih. Delati
moramo skupno v interesa vseh
delovnih ljudi in občanov...« Ne-
kako tako je izzvenela sklepna
beseda FRANCA ZADRAVCA,
ponovno izvojenega predsednika
občinske konference SZDL Ptuj,
na prvi seji v sredo, 13. junija 1979
v Narodnem domu v Ptuju, kije
bila skupna s člani OK SZDL
dosedanjega mandata.
Nova občinska konferenca
SZDL Ptuj ima 82 delegatskih
mest. od tega 35 iz krajevnih
konferenc SZDL. 6izOKZKS, 13
iz občinskega sveta ZSS, 6 iz OK
ZSMS. 3 iz ZZB NOV in 19 iz
družbenih organizacij in dru-
štev. Od navedenih seje prve seje
udeležilo 61 delegatov ali 76
odstotkov. Poleg tega pa so člani
občinske konference SZDL tudi
vsi delegati družbenopolitičnega
zbora skupščine občine Ptuj, kijih
je 30. zato ima konferenca skupno
112 delegatskih mest.
Poleg vrste formalnosti, ki so za
prvo sejo značilne, to je izvolitev
organov konference, ki so za prvo
sejo značilne, to je izvolitev
organov konference, sprejem po-
slovnika, dopolnitev pravil in
podobno, sta bili najpomembne-
jši točki poročilo o delu konfe-
rence in njenih organov, poveza-
no z razpravo in sprejemom
okvirnega programa dela ter vo-
litve.
Za predsednika so delegati
konference soglasno izvolili
F RANČA ZADRAVCA. ki je to
funkcijo opravljal dobro leto in
pol že v dosedanjem mandatu, za
podpredsednika ZVONETA
MASTF.NA. dosedanjega sekre-
tarja OK SZDL, za novega se-
kretarja pa MILANA CUCKA,
sedanjega sekretarja družbeno-
političnega zbora SO Ptuj. Poleg
tega je konferenca izvolila
21 -člansko predsedstvo, ki se bo v
kratkem konstituiralo in izvolilo
še vrsto organov predsedstva OK
SZDL. Nadalje so na seji izvolili
12-člansko žirijo za podeljevanje
priznanj OF. 7-člansko adminis-
trativno-finančno komisijo,
5-članski nadzorni odbor, 8 dele-
gatov za medobčinski svet SZDL
Maribor in 7 delegatov za delegi-
ranje v RK SZDLS.
Na seji je sodeloval tudi Drago
Selinger. član predsedstva RK
SZDL Slovenije, ki je pohvalil o
dosedanje vodstvo OK SZDL za
uspešno delo in čestital novoiz-
voljenemu vodstvu. Poudaril je,
da so bile v razpravi (povzetek iz
razprave objavljamo na 3. strani)
v glavnem povedane vse bistve-
nejše naloge, ki so v tem času pred
SZDL, kar kaže, da naloge po-
znamo, treba jih je le dosledno
izvajati. Pri tem je posebej po-
dčrtal štiri glavne skupine nalog:
1) Stabilizacija našega gospo-
darstva. Ni dovolj, da imamo le
akcijske programe, treba je v vsaki
delovni organizaciji in samo-
upravni skupnosti oceniti, kako te
programe uresničujemo, če ne,
zakaj ne in kdoje odgovoren za to.
Predvsem moramo videti, kakšna
je dejansko naša družbena režija.
2)	Naloge na področju varnosti,
zlasti razvijanje oblik podružb-
ljanja ljudske obrambe in dru-
žbene samozaščite, kar mora biti
ustrezno izpeljano skozi akcijo
»Nič nas ne sme presenetiti«.
3)	Spremljanje mednarodnih
političnih odgajanj, zlasti priprav
na konferenco neuvrščenih, ki bo
v Havani. Vse to je povezano z
našo veliko angažiranostjo , da se
utrdijo izvirna načela politike
neuvrščenosti.
4)	Nadaljnji razvoj SZDL v
smeri demokratizacije našega
življenja tako kot je to nakazal
Edvard Kardelj v svoji študiji.
Velja poudariti, da je Socialisti-
čno zvezo treba graditi kot lj udsko
organizacijo, ki ima svojo zgodo-
vino. utrjevati položaj, ki ga je
imela ob svojem nastanku, ki ima
svojo tradicijo, svojo ustavno
vlogo in širino.
Pred sklenitvijo seje. je pred-
sednik komisije za sklepe Zvone
Masten poročal o delu komisije in
nakazal osnutek nalog, ki bodo
pred občinsko organizacijo SZDL
Ptuj v naslednjem obdobju.
Glavni poudarek bo dan nalogam
SZDL v krajevnih skupnostih,
kjer se je treba pri temeljih
organizirati tako. da bo resnična
spodbujevalka delegatskega sis-
tema in njenega polnokrvnega
delovanja. Vsak organ občinske
konference SZDL pa je dolžan
pripraviti program lastne aktiv-
nosti. Predsedstvo OK SZDL bo
program nalog sprejelo na svoji
prvi seji.	pp
Delovno predsedstvo na prvi seji, predsedoval je Stanko Lepej, kije bil do
septembra 1977 predsednik OK SZDL	Foto: zk
0RM02
Program za otroke
V	soboto, 23. junija bo v ormoški Mestni grabi osrednja občinska
prireditev, posvečena mednarodnemu letu otroka, sočasno pa bo to svečan
zaključek šolskega leta. Program pripravljajo osnovna šola Ormož,
ormoški vrtec in glasbena šola. Na prireditev so povabljeni vsi, posebej še
otroci, prišle pa bodo tudi delegacije pionirskih odredov vseh šol v občini
Ormož. Manjše prireditve ob mednarodnem letu otroka so že bile in še
bodo tudi v vseh krajevnih skupnostih.
Proslave pa seveda niso edino, kar si v ormoški občini prizadevajo
storiti v letošnjem letu za svoje otroke. V razgovoru s predsednico koordi-
nacijskega odbora za mednarodno leto otroka pri občinski konferenci
SZDL Marjeto Štampar smo zvedeli tudi za delovni del programa. Priprav-
ljajo številnejše letovanje otrok ob morju, uspeli so trem četrtim razredom
iz treh osnovnih šol pripraviti šolo v naravi, spodbujajo opremljanje igrišč
ob vrtcih, posebej pa si prizadevajo, da bi hišni sveti ob stanovanjskih
blokih uredili igrišča za otroke. V programu je tudi ureditev skupnega
otroškega igrišča, ki bo pri ormoškem kopališču. Zemljišče je rezervirano
že nekaj let.
V	krajevnih skupnostih tečejo prizadevanja za urejanja skupnih
otroških igrišč, posebno pozornost pa posvečajo varnosti otrok v cestnem
prometu. Tako bodo vse šole dobile kabinete za prometno vzgojo, podruž-
nice pa magnetne prometne table. Predšolskim otrokom bodo kupili
rumene rutice, šolarjem pa svetleče nalepke. Sredstva za vse to bo
prispevala zavarovalna skupnost Triglav.
Podobna prizadevanja so tudi v delovnih organizacijah, vendar doslej
še ni bilo večjih uspehov. Izjema je tovarna Jože Kerenčič, ki je minulo
soboto povabila v goste otroke svojih delavcev. Tako so otroci videli, kje in
kako delajo njihovi starši, ob koncu pa so jim pripravili manjšo pogostitev.
Letos začrtano delo in akcije bi naj nadaljevali tudi vsa prihodnja leta,
si želijo v Ormožu. Delovne kolektive pa še posebej pozivajo, da bi po
svojih možnostih finančno podprli gradnjo novega vrtca v Ormožu.
jr
Otroci na obisku v tovarni Jože Kerenčič Ormož.
Foto: J. Rakuša
PLEN UM
OBČINSKEGA SVETA
ZZDPTUJ
Uresničevanje
določil ZZD
in delitev
po delu
V	delavskem domu Franca
Krambergerja v Ptuju se je včeraj
(20. junija) sestal plenum ob-
činskega sveta ZSS Ptuj. Skupno s
člani sveta za samoupravljanje in
delegatska razmerja pri zvezi sin-
dikatov, komisijo za spremljanje
izvajanja zakona o združenem delu
pri SO Ptuj, člani komisije za
samoupravne odnose pri OK ZKS
in z drugimi predstavniki, so
najprej obravnavali uresničevanje
določil zakona o združenem delu v
ptujski občini. Osnova za
razpravo je bilo gradivo, ki so ga
pripravile delovne skupine komi-
sije pri občinski skupščini.
V	nadaljevanju seje pa so
konkretno obravnavali akcijske
naloge sindikatov do konca
letošnjega leta v zvezi z nagra-
jevanjem oziroma delitvi po delu.
F
BRATSTVO - ENOTNOST - SOLIDARNOST - KOPRIVNICA '79
Naloga v Koprivnici uspešno
opravljena
V nedeljo. 17. junija 1979 so
enote in štabi civilne zaščite SR
Hrvatske in SR Slovenije občin
Cakovec, Koprivnica, Krapina,
Lendava, Maribor. Murska sobo-
ta, Ormož. Ptuj. Slovenska Bistri-
ca in Varaždin uspešno izvršile 3.
medrepubliško združeno praktič-
no reševalno vajo pod geslom
»Bratstvo—enotnost—solidar-
nost— Koprivnica '79. Vajo si je z
velikim zanimanjem ogledalo ve-
liko število ljudi, med njimi
predstavniki republiških sekreta-
riatov za ljudsKo obrambo SR
Hrvatske in SR Slovenije ter
družbenopolitičnih organizacij in
občinskih skupščin.
Na vaji so preizkusili izurjenost
enot. njihovo pripravljenost in
tehnično opremljenost. Potek in
izvedbo vaje bodo strokovno
ocenili strokovnjaki za civilno
zaščito, ki bodo pridobljene iz-
kušnje koristno uporabili pri
načrtovanju zaščitnih in reševal-
nih akcij prebivalstva, material-
nih, kulturnih in drugih dobrin v
vseh razmerah v miru ali vojni.
Občina Koprivnica na čelu s
svojim štabom za civilno zaščito
je kot nosilec priprav 3. medrepu-
bliške vaje enot in štabov civilne
zaščite uspešno položila izpit ob
izvedbi tako obsežnih in odgovor-
nih nalog. Vse sodelujoče občine
so s svojimi enotami vložile
maksimalne napore za uspešno
izvedbo načrtovanih nalog. Tudi
poveljniški kader enot in štabov
civilne zaščite je na vaji praktično
preizkusil sposobnosti poveljeva-
nja in si pridobil izkušnje za delo
vnrihodnje.
Izvedena medrepubliška vaja
enot in štabov civilne zaščite pa
ima tudi velik politični pomen.
Na zboru vseh udeležencev vaje
so poveljniki občinskih štabov za
civilno zaščito podpisali Listino
solidarnosti in sodelovanju enot
in štabov civilne zaščite pri
zaščiti in reševanju prebivalstva,
materialnih, kulturnih in drugih
dobrin v vseh razmerah v miru^ali
vojni. Podpis Listine, katere be-
sedilo so na predhodnih sejah
sprejeli vsi občinski štabi za
civilno zaščito, je zgodovinsko
dejanje, ki ima za nadaljnji razvoj
civilne zaščite velik politični
pomen. Obveznosti, ki iz Listine
izhajajo so jamstvo, da bodo
enote in štabi civilne zaščite
sodelujočih občin nudili vsestran-
sko pomoč prizadetemu prebival-
stvu v vseh izrednih razmerah v
miru izhajajo so jamstvo, da bodo
enote in' "štabi civilne zaščite
sodelujočih občin nudili vsestran-
sko pomoč prizadetemu prebival-
stvu v vseh izrednih razmerah v
miru ali vojni. To pa konkretno
pomeni uresničevanje socialistič-
ne solidarnosti in humanizma v
naši vsakodnevni praksi. (Besedi-
lo listine objavljamo na 3. strani)
Udeleženci vaje so poslali z
zborovanja pozdravno pismo to-
varišu Titu. Omenimo naj še, da
so Koprivničani vse udeležence
medrepubliške vaje enot in šta-
bov civilne zaščite nagradili z
bogatim kulturnim programom,
ki so ga izvajali člani Mladinske-
ga kulturno umetniškega društva
»Fran Galovič« Koprivnica, de-
lavskega .kulturno umetniškega
društva »Željezničar« Koprivnica
in pripadniki garnizije JLA Ko-'
privnica.
Podrobneje o vaji bomo še
poročali, ko bo sprejeta zaključna
ocena izvršene naloge.
FB
Prizor iz vaje enot civilne zaščite v Koprivnici — reševanje stanovalcev in
nudenje prve pomoči	Foto: L. Cajnko
OBČINSKA KONFERENCA ZKS PTUJ
0 stabilizacijskih ukrepih
Danes popoldne se bo sestala na 9. redni seji občinska konferenca
ZKS Ptuj. Najprej bodo verificirali predlog stališč o družbeno-
ekonomskih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu občine Ptuj, za tem
Pa bo stekla razprava o gospodarskih gibanjih v prvem četrtletju leto-
šnjega leta in o stabilizacijskih ukrepih.
Na seji bodo obravnavali tudi predlog poslovnika medobčinskega
sveta ZKS Maribor in o predlogu kandidata za sekretarja medobčinskega
Sveta ZKS Maribor. Znano je, da je kandidat Milan Kneževič, sedanji
sekretar komiteja OK ZKS Ptuj.
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
21- 1979 - TEDNIK
Začeli z gradnjo
nove tovarne
Pisali smo že, da si v temeljni organizaciji združenega dela Elek-
tronika Ptuj zelo prizadevajo, da bi še v letošnjem letu pričeli z gradnjo
novih proizvodnih in skladiščnih prostorov. Po daljših prizadevanjihjim
je KB Maribor odobrila potrebni kredit za graditev nove tovarne ob
Ormoški cesti. Nova tovarna bo imela 4 tisoč kvadratnih metrov delo-
vne površine. Za gradnjo novega objekta, ta je zelo potreben, bo po-
trebno blizu 158 milijonov dinarjev.	zk
Ob Ormoški cesti so se že začela prva zemeljska dela (foto: z. Kodrič)
Ekonomska stanarina bo uveljavljena do
leta 1985
Samoupravna stanovanjska skupnost Ptuj je
pripravila za naslednjo sejo skupščine, ki bo 28.
junija.samoupravnisporazumooblikovanjuin
postopnem prehodu na ekonomske stanarine v
občini Ptuj. V osnutku sporazuma je oprede-
ljen izračun in notranja delitev stanarine, na-
vedeni pa so tudi ukrepi za zavarovanje živ-
ljenjskega standarda stanovalcev z nizkimi
dohodki.
O tem, kaj je ekonomska stanarina, smo že
velikokrat pisali, pa kljub temu povejmo še
enkrat, da mora ekonomska stanarina zgotav-
ljati vzdrževanje stanovanjskih hiš in stano-
vanj v skladu s sprejetimi normativi in stan-
dardi. Iz stanarine se oblikujejo sredstva za
upravljanje, iz teh sredstev pa se financira
predvsem delo samoupravnih organov, dele-
gatskih razmfcrij in strokovnih služb. Ekonom-
ska stanarina mora zagotavljati minimalno
amortizacijo, ki ne more znašati manj kot 1%
valorizirane vrednosti stanovanja. V letih od
1979 do 1980 velja izjema, ki je dovoljena z
zakonom o revalorizaciji in amortizaciji sta-
novanjskih hiš in stanovanj v družbeni last-
nini. ko se lahko določi nižja stopnja amor-
tizacije.
V osnutku samoupravnega sporazuma ozi-
roma v njegovi obrazložitvi je naveden izračun
vrednosti točke, izračun ekonomske stanarine
in linearno zvišanje stanarine do leta-1985.
Ekonomska stanarina bo tako v ptujski občini
uveljavljena najkasneje do leta 1985 z linear-
nimletnim povečanjem 1. julija vsako leto za 25
%. leta 1985 pa za 12,03 %.
Tako zbrana sredstva se bodo u uporabljala
za amortizacijo, investicijsko vzdrževanje, te-
koče vzdrževanje, stroške strokovnih služb na
osnovi svobodne menjave dela in za funkcio-
nalne stroške. Za porabo stanarine bo izdelan
srednjeročni program za obdobje 1981—1985
in sprejet samoupravni sporazum o temeljih
plana gospodarjenja s stanovanjskim skladom
v občini Ptuj. Za letošnje in prihodnje leto pa
velja sprejeti srednjeročni program, poleg tega
pa še vsakoletni program, ki ga sprejemajo
zbori stanovalcev in skupščina samoupravne
stanovanjske skupnosti Ptuj.
Hkrati z uvajanjem ekonomske stanarine
postaja vse bolj aktualno vprašanje subven-
cioniranja ekonomske stanarine. Pravico do
subvencije bo imel vsak občan, ki je imetnik
stanovanjske pravice na družbenem ali za-
sebnem stanovanj u. ki bo plačeval stanarino in
izpolnjeval dogovorjene kriterije — piše v 18.
členu samoupravnega sporazuma. Subvencija
je seveda različna in odvisna od premoženj-
skega stanja imetnika stanovanjske pravice ter
članov njegovega gospodinjstva, nadalje od
velikosti stanovanja, števila članov gospodinj-
stva in od opremljenosti stanovanja. Ne glede
na višino družinskega dohodka pa bo vsak
imetnik stanovanjske pravice dolžan prispe-
vati 20 % stanarine. V samoupravnem spo-
razumu so zapisani tudi površinski normativi,
ki ne smejo biti preseženi, če imetnik stano-
vanjske pravice uveljavlja pravico do subven-
cije.
Pravico do subvencije uveljavlja imetnik
stanovanjske pravice vsako leto do 31. januarja
zahtevo pri samopravni stanovanjski skup-
nosti. Zahtevku pa bo potrebno priložiti po-
trdilo o letnem dohodku gospodinjstva za
preteklo leto, potrdilo o številu članov gospo-
dinjstva, veljavno stanovanjsko pogodbo in
zapisnfk o cenitvi stanovanja. Ozahfevku za
subvencijo bo odločal odbor za subvencioni-
ranje stanarin, o pritožbah na odločbo odbora
pa bodo sklepali oziroma odločali delegati
zbora uporabnikov skupščine samoupravne
stanovanjske skupnosti Ptuj.
N. D.
Tudi komunisti o
gospodarskih gibanjih
V petek, 21. junija se bodo na redni seji sestali člani občinske
konference ZKS Ptuj. Najprej bodo razpravljali o predlogu sklepov
oziroma stališč o uresničevanju družbenoekonomskih odnosov v stano-
vanjskem gospodarstvu, o čemer so razpravljali tudi člani osnovnih
organizacij. Osrednja točka dnevnega reda je razprava o gospodarskih
gibanjih po prvem četrtletju 1979 in o stabilizacijskih ukrepih v ptujski
občini. Polega tega bodo člani občinske konference razpravljali in
sprejemali predlog poslovnika medobčinskega sveta ZKS Maribor,
sklepali o predlogu o prenehanju delovanja osnovne organizacije zveze
komunistov pri predsedstvu skupščine Ptuj ter razpravljali o predlogu
kandidata za medobčinski svet ZKS Maribor.
N. D.
MALO GOSPODARSTVO V OBČINI PTUJ
Ni usmerjenega
razweja
Nikakor ne bi mogli trditi, da se malo gospodarstvo v ptujski občini
ne razvija, vendar njegov razvoj temelji na stihijskih valovih oziroma
samoiniciativi. Prav ta neorganiziranost razvoja pa kazi še to stanje,
kakršno je v tem trenutku.. Izvršni svet SO je v tem letu imenoval
komisijo za malo gospodarstvo, ki bi naj kot organ izvršnega sveta
spremljala izvajanje študije o razvoju malega gospodarstva v ptujski
občini.
Komisija se je sestala v mesecu marcu in sprejela program aktivnosti
za letos, med katerimi je najpomembnejši družbeni dogovor o razvoju
malega gospodarstva v občini Ptuj in spremljanje izvajanja tega
dogovora. Poudariti pa je potrebno, da ima komisija posvetovalno in
usmerjevalno vlogo in ne more prevzeti vloge strokovne službe, ki mora
biti organizirana v okviru občinske uprave. Osnutek družbenega
dogovora je v izdelavi; okostje družbenega dogovora pripravi strokovna
služba, nosilci planiranja pa so zadolženi, da se vanj vključijo s
konkretnimi oblikami dela.
Prva konkretna oblika v nadaljnjem razvoju malega gospodarstva v
občini Ptuj je sklep o deficitarni dejavnosti v občini Ptuj, o katerem je
bila razprava na minuli seji zborov skupščine občine Ptuj. V sklepu so
navedene številne dejavnosti, ki imajo deficitarni značaj in ne zajema
področja proizvodnih, temveč samo storitvene obrti.
Po sprejemu sklepa, ki med drugim določa tem dejavnostim olajšave
pri davčni politiki, cenah storitev in kreditni politiki ter pridobivanju
prostorskih možnosti. Vse te nakazane ugodnosti pa bodo morale biti v
nadaljevanju tudi konkretizirane v posebnih odlokih ali skozi druge
dokumente. Vendar kot poudarja predsednik komisije za malo
gospodarstvo Jože Butolin bo nujno v okviru dejavnosti, ki so zabeležene
v sklepu še izvršiti selekcijo, saj so nekatere dejavnosti v boljšem
ekonomskem položaju kot druge. Nujno pa je, da se v okviru občinske
uprave ustanovi ustrezna strokovna služba, ki mora prevzeti naloge pri
razvoju malega gospodarstva v občini. Predlaga se tudi, če ni možnosti za
ustanovitev te službe v občinski upravi, jo ustanovimo pri ,,Panorami".
Če za to ne bomo poskrbeli, bo študija o razvoju malega
gospodarstva v občini Ptuj, ostala le skupek razvojnih možnosti, ki ne bo
uresničen. Enako se bo zgodilo tudi s študijo razvoja turizma. Tej
dejavnosti v občini posvečamo precejšnjo pozornost, vendar če ne bo
konkretnih programov, seji bo ,,godilo" kot ostalim študijam.
Po sprejetju sklepa o deficitarnih dejavnostih v občini Ptuj bo
potrebno pristopiti k proučevanju odloka o davkih in drugih odlokov, ki
jih že imamo s tega področja v občini. Glavni problem razvoja malega
gospodarstva v občini v tem trenutku je razvoj storitvenega dela,
proizvodni del se dobro razvija kljub pomanjkljivim programom in zaradi
boljših ekonomskih pogojev samega razvoja.
Pred nalogami na področju planiranja, ki so pred vsemi nosilci
planiranja, ne bo moglo ubežati tudi malo gospodastvo. Potrebni so torej
usklajeni in perspektivni programi. Malo več pozornosti pa bo posvetiti
pridobivanju ustreznih poslovnih prostorov; temu vprašanju premalo
prostora posveča tudi urbanistični program občine in mesta Ptuja. Če
želimo imeti usmerjeni razvoj malega gospodarstva, bomo morali zagoto-
viti vse pogoje razvoja.	MG
USPEL OBRAMBNI DAN BRIGADIRJEV
Brigadirji morajo biti pripra-
vljeni na vse, tako kot ostali
občani. Da je to resnica so do-
kazali v soboto 16. junija, ko jih je
že nekaj minut po polnoči v bri-
gadirskem naseljuv Dornavi pre-
budil napad diverzantske skupi-
ne. ki je na vsak način hotela v
naselje. Ta »nočni napad« so
uprizorili pripadniki narodne
zaščite iz KS Dornava. vendar so
bili presenečeni nad budnostjo
brigadirjev, ki so »vsiljivce«
kmalu odbili. Prvi del prvega
obrambnega dne brigadirjev prve
izmene M DA Slovenske gorice 79
je torej uspel. Naselje se še ni po-
mirilo. ko so nad vrhovi streh
zabrneli letalski motorji. Člani
Aerokluba Ptuj so uprizorili le-
talski napad, pred katerim so se
brigadirji z vso naglico umaknili
na dogovorjeno mesto. Če bi šlo
zares, gotovo ne bi bilo mnogo
žrtev, kajti brigadirji so bili hitri in
učinkoviti.
Zj utraj so se brigadirji odpravili
v vojašnico Dušana Kvedra v Ptuj
kjer so si najprej ogledali razstavo
orožja in vojne opreme. Za tem so
v okviru obrambnega dne poslu-
šali predavanja o SLO in družbeni
samozaščiti. Pozneje so si na isto
temo ogledali še poučne filme.
MDASG '79
V strelišču v Rabelčji vasi (Ba-
bosekova graba) so se za tem po-
merili v streljanju z malokalibrsko
puško. Rezultati sicer niso važni,
čeprav je bilo med tekmovalci več
odličnih strelcev, pomembno je,
da je vsak izmed brigadirjev po-
skusil kako je, če poči zares. Če bi
bilo potrebno, bi vsak izmed njih
malokalibrsko puško zamenjal za
tisto ta pravo, kije učinkovitejša.
V popoldanskem delu obram-
bnega dne so se ekipe brigadirjev
obeh MDB pomerile v orienta-
cijskem pohodu od naselja v
Dornavi do spominskega obeležja
v Mostju, kjer je v zadnjem boju
izkrvavela Slovenskogoriška
Lackova četa. Ob spominskem
obeležju v Mostju so brigadirji
zvedeli še veliko drugih zanimi-
vosti o dogodkih med NOB na
ptujskem območju.
Obrambni dan je torej zares
uspel, gotovo organizatoiji niso
pričakovali tako dobrih rezulta-
tov. Zvečer je bila v brigadirskem
naselju razglasitev rezultatov
najboljših strelcev in udeležencev
obrambnega dne. Po večerji pa je
v prenovljenem kulturnem domu
v Dornavi sledil spoznavalni
večer, na katerem so tokrat do-
mačini predstavili brigadirjem
sebe. svoj kraj Dornavo in še
marsikaj zanimivega. Brigadirji
so bili zelo pozorni tudi ob izva-
janju kulturnega programa, še
posebej ob nastopu mešanega
pevskega zbora iz Dornave. Po-
zneje po uradnem delu pa so se
domačini z brigadirji še malce
poveselili in skovali nova prija-.
teljstva.	M. Ozmec
Brigadirji so z zanimanjem poslušali pripovedovanje borcev NOB iz
območja Dornave. Njihove izpovedi so bile pretresljive, (foto: M. Ozmec)
Prizadevanja za novi vrtec
Prostorska stiska, ki nam na področju otroškega
varstva še vedno dela veliko preglavic, bo v prihodnje
vse bolj narekovala tudi krajevnim skupnostim, da s
svojimi sredstvi in prostorskimi možnostmi smeleje
Dosežejo v njeno reševanje. To stisko seveda najbolj
občutijo starši, ki živijo in delajo na območju mesta.
Ze podatek, da je trentuno 342 prošenj za sprejem
otrok v jasli in vrtec, dovolj zgovorno pove kolikšen
je med starši interes za predšolsko varstvo in vzgojo.
Ob tem pa je seveda potrebno reči, da pa vrtci v
krajevnih skupnostih še zdaleč niso napolnjeni in
ponekod število zajetih otrok tudi stalno pada.
V starem delu mesta ali točneje — v krajevni
skupnosti Dušan Kveder razmere niso nič boljše in
zato so pred nedavnim stekla prizadevanja, da bi za
potrebe vrtca dobili stavbo kovinarske šole Veljko
Vlahovič s čimer bi nastala možnost zaokrožitve
celotnega kompleksa kjer že stoji novi vrtec in tako
pridobitve prepotrebnih igrišč in drugih vsporednih
naprav. Ta ideja se je odgovornim v krajevni
skupnosti porodila predvsem iz vzroka, ker bo kmalu
vseljiva nova zgradba za srednješolski center in že ob
razpisu referenduma je bilo rečeno, da bodo stare
šolske zgradbe v celoti izpraznjene in dane v uporabo
drugim interesentom.
Na razgovoru, ki je bil s predstavniki krajevne
skupnosti Dušan Kveder, skupnosti otroškega
varstva, vzgojnovarstvenega zavoda in srednješolske-
ga zavoda Ptuj, so sicer eni in drugi spregovorili o
potrebah in upravičenih prizadevanjih, pa tudi o
ugotovitvi, da so prostori z manjšimi adaptacijskimi
deli primerni za vrtec, vendar ni bilo moč reči zadnje
besede, ker morajo strokovni delavci srednješolskega
zavoda še opraviti analizo možnosti zahtevanega
praktičnega pouka za dijake, ker bojda novi prostori
tega področja ne bodo v celoti pokrivali.
Ponovni sestanek, ki bi ga naj razširili tudi s
predstavniki družbenopolitičnega življenja občine, bo
v začetku meseca julija, ko bodo znani tudi vsi
potrebni podatki in dejanske možnosti realizacije
zamsili, ki pa le daje nekaj upanja, da ne bomo samo
čakali na drage novogradnje, temveč tudi sami
pristopali k reševanju predšolskega varstva in vzgoje
otrok tam kjer je to mogoče.	mš
OCENA POSLOVANJA
Prejšnji petek sta se sešla kreditni in poslovni
odbor KB M PE Ptuj in razpravljala o poslovnih
rezultatih enote v prvih treh oziroma petih mesecih
letos. V prvih treh mesecih letošnjega leta je poslovna
enota zabeležila dvig bilančne vsote za 59 milijonov
dinarjev. Najbolj so porasla sredstva prebivalstva in
sicer kar za 39 milijonov dinarjev; tu so se občutno
dvignili devizni prihranki, za 40 odstotkov v
povprečju. Precejšenj dvig so zabeležili tudi pri
sredstvih stanovanjsko-komunalnega gospodarstva.
V tem obdobju so si v okvirju celotne banke
močno prizadevali za stabilizacijo gospodarskih
gibanj. Tako je izvršilni odbor banke sprejel več
ukrepov. Med drugim bo potrebno uskladiti rast
kratkoročnih naložb z letnim načtom banke. Pri tem
pa ne sme biti oviran proces enostavne reprodukcije,
prednost pa imajo krediti za izplačilo osebnih
dohodkov, selektivni krediti in skonti menic. V teh
prizadevanjih bo nujno pregledati in oceniti razvojne
programe članic kreditne banke Maribor in v poveza-
vi s tem predlagati odložitev naložb, ki niso v
prednosti, obenem pa je upoštevati selektivna merila
določena s srednjeročnim planom banke. Izvršilni
odbor je tudi zadolžil članice banke, da same
temeljito prečesajo že načrtovane naložbe. Kljub
temu si bodo še naprej prizadevali za skupna vla-
ganja.
Ob tej priložnosti so se člani kreditnega in
poslovnega odbora seznanili še z delom komisij
poslovne enote. Pri delu teh je v prvih mesecih
letošnjega leta zabeležena precej večja aktivnost v
primerjavi s prejšnjimi obdobji. Komisija za odobra-
vanje potrošniških kreditov je v tem obdobju
odobrila 850 posojilojemalcem kredite v višini
27,206.000 dinarjev. Za nakup avtomobilov ie bilo
odobrenih 300 kreditov, za industrijsko blago 482, za
nakup premoga 64 in za gotovinske kredite 4. Poleg
tega je bilo odobrenih 35 kreditov za prekoračitev po
tekočih računih, 6 kreditov na podlagi vezanih
hranilnih vlog in 104 krediti in podlagi namenskega
varčevanja ter 4 krediti za nakup rabljenih avtomobi-
lov in 11 kreditov za popravilo osebnih avtomobilov.
V minulih mesečin je bilo odobrenih tudi več kre-
ditov za pospeševanje razvoja malega gospodarstva.
10 obrtnikov je dobilo kredite za osnovna sredstva in
9 za obratna sredstva. Več kreditov pa je bilo v tem
času danih za pospeševanje kmetijske dejavnosti.
Ob koncu seje so člani kreditnega in poslovnega
odbora razpravljali o predlogu sporazuma o urejanju
poslovanja s poslovnima enotama in o predlogu
samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni
izgradnji stanovanjske soseske ,,Rabelčja vas", V
sporazumu o urejanju poslovanja s poslovnima
enotama je opredeljeno planiranje, kreditiranje,
dolgoročno poslovanje, devizno poslovanje,
stanovanjsko kreditiranje, poslovanje s pre-
bivalstvom, likvidnost, periodični in zaključni račun,
skladi banke, prihodki in odhodki, vodenje knji-
govodstva, informiranje. V okviru tega sporazuma se
torej urejajo odnosi med temeljno banko in poslovno
enoto na omejenih področjih dela.
Dogovorjeno je bilo tudi, da se bo banka temelji-
to vključila v vse faze planiranje. Predvsem pa bo
nujno, da banka doseže čvrst dogovor z ustreznimi
planskimi službami v občini, saj ne bo mogoče, da bi
želje posameznih nosilcev planiranja enostavno
prepisovali in jih vpisovali v občinski plan. Za
ilustracijo naj navedemo, da je bilp teh potreb v
lanskem letu ogromno, realiziranih pa le toliko,
kolikor so dopuščale možnosti.
MG
Dogovoro
sodelovanju
Predsedniki občinskih organi-
zacij ZRVS iz bratskih občin Hrva-
ške in Slovenije so na srečanju, ki
je bilo v petek, 15. junija v Ptuju
razpravljali o nadaljnem sodelo-
vanju. Soglasno so sprejeli priporo-
čilo in odgovor republiških vodstev
Zveze rezervnih vojaških starešin
Hrvatske in Slovenije, ki menita,
da se mora v bodoče odvijati vsako
sodelovanje organizirano, tako po
obliki, kot po vsebini.
Srečanja v bodoče naj ne bodo
izključno tekmovalna, temveč naj
bodo predvsem izmenjava mnenj,
izkušenj iz dela medsebojnega spo-
znavanja. Vse to je potrebneje od
samega tekmovanja, saj rezervni
vojaški starešine preizkušajo svoja
teoretična in praktična znanja v
okviru osnovnih in občinskih zdru-
ženj. Glede na to, da so vsakoletna
srečanja rezervnih vojaških stare-
šin, ki potekajo v okviru srečanj
,,Bratstva in prijateljstva" zelo
uspešna, so udeleženci sklenili, da
je treba s to zagnanostjo nadalje-
vati. Da bi to potekalo čimbolj
organizirano, nameravajo predla-
gati občinskim konferencam SZDL
svojih občin, da naj bodo pobud-
nik in nosilec družbenega dogovora
o sodelovanju.
Ta družbeni dogovor bi bil okvi-
ren in bi obsegal glavna načela;
fmedtem ko bi naloge konkretizirali
dogovori ali sporazumi za posa-
mezne nosilce kot so: sindikati,
rezervni vojaški starešine, borci,
mladina in drugi. Menili so, da bi
tak dogovor pripravili do konca
letošnjega leta, tako da bi veljal že
za leto 1980.
Sprejeli so tudi predlog, da bi v
srečanja v bodoče vključili tudi
občino Lenart. Razprava je tekla
tudi o možnostih širitve sodelova-
nja še na ostala območja Slovenije
in Hrvaške.
Ker je letošnji organizator sreča-
nja rezervnih vojaških starešin
občina Ptuj, so se dogovorili, da bo
srečanje 5. avgusta v okviru prosla-
ve občinskega praznika v Doleni-
Poleg tekmovalnega dela, ki bo
letos še ostal, bo organizirano sre-
čanje, kjer bodo izmenjali izkušnje
in se dogovorili o nadaljnjem delu.
* m.
TEDNIK - 21- i""'!
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
IZ RAZPRAVE NA SEJI OK SZDL PTUJ
Fronta množic in ne fronta forumov
V uvodnem poročilu na prvi seji
občinske konference SZDL Ptuj, ki
je bila prejšnjo sredo, je njen pred-
sednik FRANC ZADRAVEC oce-
nil delo v minulem 4-letnem
mandatnem obdobju. SZDL je v
tem obdobju pokazala veliko aktiv-
nost, opravila je celo vrsto konkret-
nih akcij in vse bolj postaja široka
in organizirana fronta vseh zavest-
nih socialističnih sil, delovnih ljudi
in občanov. Ob tem se je tudi
zahvalil vsem dosedanjim članom
predsedstva in nosilcem drugih
funkcij za aktivno delo in sodelo-
vanje.
Izhajajoč iz izkušenj preteklosti
pa je Franc Zadravec nakazal tudi
vrsto slabosti, ki jih moramo
odpraviti pri našem nadaljnjem
delu. Tako na področju kadrovske
politike še nismo dosegli
podružbljanja, še vedno so težnje
privatniške kadrovske politike,
kratkoročno reševanje in podobno.
Gradivo o teh problemih je v pri-
pravi, o njem bo v naslednjem
obdobju razpravljalo predsedstvo
OK SZDL in tudi zbori skupščine
občine Ptuj.
Odgovorne naloge nas čakajo
tudi na področju usposabljanja
delegatov, ne le vodij delegacij za
zbora občinske skupščine, temveč
vseh članov delegacij, zlasti še
skupščine samoupravnih interesnih
skupnosti družbenih in gospodar-
skih dejavnosti, prav tako pa tudi
predsednikov skupščin in svetov
skupščin krajevnih skupnosti. Vlo-
go SZDL v krajevnih skupnostih in
v družbenopolitični skupnosti je
treba zastaviti tako, da bodo vsi
njeni deli delovali frontno, da bo
SZDL resnična gibalna sila celotne-
ga delegatskega sistema, povezo-
valna sila vseh delovnih ljudi in
občanov.
Posebej je poudaril naloge na
področju gospodarstva in urejanja
družbeno-ekonomskih odnosov,
uresničevanje nalog na področju
planiranja, materializacije delo-
vanja krajevnih skupnosti,
podružbljanje ljudske obrambe in
družbene samozaščite, povezano z
akcijo ,,Nič nas ne sme presene-
titi", ki mora združiti vse organi-
zirane sile v krajevnih skupnostih.
Pri tem morajo zlasti krajevne kon-
ference SZDL pokazati več samo-
iniciative, zaživeti morajo sekcije
SZDL in druge oblike delovanja.
Dr. CVETKO DOPLIHAR,
predsednik skupščine občine Ptuj
je govoril predvsem o nalogah
SZDL na področju planiranja, saj
v naslednjih mesecih čaka vse nosil-
ce planiranja naloga sestave in
usklajevanja srednjeročnega in
dolgoročnega programa razvoja, v
skladu z odlokom, ki ga je sprejela
občinska skupščina in programom,
ki ga je sprejel občinski izvršni svet.
Posebej je naglasil naloge pri
nadaljnjem razvijanju in utrjeva-
nju delegatskega sistema ter oblike
obveščanja delegatov. V temeljnih
in drugih organizacijah združenega
dela in v krajevnih skupnostih
morajo spoznati, da je delegatski
sistem neločljivi del njihove samo-
uprave.
MILAN KNEŽEVIČ, sekretar
komiteja OK ZKS Ptuj, je obširne-
je govoril o funkciji in vlogi SZDL,
povezano z delovanjem celotnega
političnega sistema. Tu moramo
videti, kje smo in kako ta sistem
deluje, zlasti pa, kaj smo storili, da
bi bolje delovali. Poudaril je, da
moramo naše delo usmeriti v
osnovne pore našega samoupravne-
ga življenja, v samoupravno bazo v
TOZD in krajevnih skupnostih.
Kritično je ugotovil, da smo dos-
lej marsikdaj slabo programirali,
premalo je bilo skupnih dogovo-
rov, predvsem pa sprotne kontrole
izvajanja dogovorov. SZDL mora
biti usposobljena za frontno
delovanje, ki mora postati bolj
učinkovito. Osnovno merilo so
konkretne spremembe, je konkret-
no delo, živa beseda med občani in
delavci v bazi, rezultati tega dela,
dogovori brez rezultatov so nični.
Menil je, da smo doslej preveč
ločeno pristopali k raznim družbe-
nim akcijam. Naš sistem smo pre-
več zinstitucionirali, manjka nam
pa kvalitete pri delu, pri realnem
ocenjevanju problemov in usmerja-
nju akcije, zato tudi ne moremo
biti zadovoljni z delom vseh orga-
nov pri SZDL. V bodoče moramo
glavno pozornost usmeriti delova-
nju sekcij.
Posebej je Milan Kneževič v svoji
razpravi poudaril naloge na
področju razvijanja delegatskega in
skupščinskega sistema. Skladno
delovanje in razvoj tega sistema je
odvisen predvsem od našega zna-
nja, sposobnosti poglabljati se v
probleme, preseči posamične inte-
rese in jih usklajevati v skupni
družbeni interes. Pri tem je treba
posebej opredeliti vlogo družbeno-
političnih organizacij v skupščin-
skem sistemu, povezano z vlogo
družbenopolitičnega zbora. Ne-
sprejemljiva je dosedanja praksa,
da družbenopolitični zbor obrav-
nava enaka vprašanja kot ostala
dva zbora, temveč bi ta zbor moral
predvsem ocenjevati delo, vlogo in
posledice posameznih odločitev.
Prav tako bi bilo potrebno bolj
opredeliti vlogo občinskega
izvršnega sveta v delegatskem siste-
mu in oblikovati družbene svete.
JANKO MLAKAR, predsednik
občinskega sveta ZSS Ptuj, je
govoril predvsem o delu sindikata v
SZDL in- sodelovanju sindikatov v
krajevni samoupravi. Poudaril je
dvoobrazno obnašanje delovnih
ljudi takrat, ko so v vlogi proizva-
jalcev in drugič v vlogi potrošni-
kov. Premalo je medsebojne pove-
zanosti in prenašanja problemov
družbenega razvoja v združeno
delo in obratno, zato je še posebno
pomembna vloga sindikata v
povezovanju med delavci v TOZD
in občani v krajevnih skupnostih.
FF
Konec težav
z molznimi
stroji
Kaže, da bo težav z rezervnimi
deli za mlekarsko opremo znamke
ALFA LAVAL konec. Iz
Kmetijske zadruge so nas namreč
obvestili, da bodo v kratkem v
svoji poslovalnici v Ptuju imeli v
zalogi rezervne dele za molzne
stroje te znamke, pravtako pa tudi
same molzne stroje. Opremo in
stroje boste lahko nabavili za
dinarje ali devize. HKS pri
kmetijski zadrugi bo nabavo po
potrebi tudi kreditirala. V zalogi
pa bodo imeli tudi dovolj pralnih
oziroma razkuževalnih sredstev za
molzne stroje.
Seveda pa je pred nabavo
potrebno vedeti, koliko rezervnih
delov in strojev bomo potrebovali.
Zato naj kmetovalci svoje potrebe
prijavijo področnim mplznim
kontrolorjem ali pa vodji mle-
karske proizvodnje pri Kmetijski
zadrugi Ptuj, kjer lahko prejmete
tudi podrobnejše informacije. 1. k.
USPEŠEN PRVI KROG TEKMOVANJA
„KPJ v boju za socializem"
V dneh od 12. do 15. j unija so se
pomerile mladinske ekipe osnov-
nih šol z območja ptujske občine v
znanju iz gradiva »KPJ v boju za
socializem na ptujskem in
ormoškem območju«, ki ga je
pripravila Vida Rojičeva. Vsa
srečanja smo po radiu Ptuj nepo-
sredno prenašali. Člani vsake
ekipe so morali izmenično
odgovoriti na pet vprašanj iz
omenjene teme. vsaka šola pa je
tudi pripravila zanimiv kulturni
program.
V tekmovanju znanja je sode-
lovalo osem šol. Štirje zmagovalci
iz posameznih srečanj so se
uvrstili v polfinale. Ti srečanji sta
bili v torek in v sredo popoldne, to
je po zaključku naše redakcije.
zato o rezultatih Je ne moremo
pisati. V polfinalnem srečanju so
se pomerile zmagovalne ekipe iz
prvega kroga, to so osnovne šole:
Ivan Spolenjak iz Ptuja, Boris
Kidrič iz Kidričevega. Dr. Franjo
Žgeč iz Dornave in Bratov Štra-
fela iz Markovec. Zmagovalca iz
obeh polfinalnih srečanj pa se
bosta pomerila v znanju v nedeljo,
24. junija. Srečanje bomo po Ra-
diu Ptuj neposredno prenašali od
12. do 13. ure.
Velja posebej poudariti, da so
vsi mladi tekmovalci, prav gotovo
tudi po zaslugi mentorjev — uči-
teljev zgodovine, pokazali zelo
dobro znanje. Na razmeroma
zahtevna vprašanja so pravilno
odgovorili 77-odstotno. Zmago-
valne ekipe so prav gotovo bile
boljše, saj so zbrale 88.4 % možnih
točk. tiste ekipe, ki so se morale od
nadaljnjega tekmovanja posloviti
pa so poprečno zbrale 65,5 %
možnih točk. Vsak sodelujoči član
ekipe je v sp^ "in na sodelovanje v
tekmovanju prejel knjigo o Ed-
vardu Kardelju. Knjige je pri-
speval komite OK ZKS Ptuj.
FF
V kulturni program, ki so ga pripravili učenci OŠ dr. Franja Žgeča iz
Dornave, so se vključili tudi brigadirji M DA Slovenske gorice 19
Foto: M. Ozniec
Listina solidarnosti in sodelovanja
Izhajajoč iz osnovnih načel ustave SFRJ, da je solidarnost in
vzajemnost posameznika do skupnosti in skupnosti do posameznika,
ki temelji v zavesti vseh delovnih ljudi in občanov, da lahko svoje
interese uresničujejo po teh načelih, zavedajoč se, da je kovanje
bratstva, enotnosti in solidarnosti med narodi in narodnostmi SFRJ
naš skupni interes in na osnovi odločitve udeležencev II. medrepubli-
ške vaje enot in štabov civilne zaščite SR Hrvatske in SR Slovenije
občin Cakovec, Koprivnica, Krapina, Lendava, Maribor, Murska
Sobota, Ormož, Ptuj in Varaždin pod geslom »Bratstvo — enotnost
— solidarnost — Ptuj '78«, kije bila sprejeta v Ptuju 18. junija 1978,
občinski štabi za civilno zaščito občin Cakovec, Koprivnica, Krapina,
Lendava. Maribor. Murska Sobota, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica
in Varaždin sprejmejo
LISTINO
SOLIDARNOSTI IN SODELOVANJA ENOT IN ŠTABOV CIVIL-
NE ZAŠČITE PRI ZAŠČITI IN REŠEVANJU PREBIVALSTVA,
MATERIALNIH, KULTURNIH IN DRUGIH DOBRIN V VSEH
RAZMERAH V MIRU ALI VOJNI.
Listina glasi:
1.
Občinski štabi za civilno zaščito SR Hrvatske in SR Slovenije
občin Cakovec, Koprivnica, Krapina. Lendava, Maribor, Murska
Sobota. Ormož. Ptuj. Slovenska Bistrica in Varaždin bodo:
—	v elementarnih nesrečah ali vojnih katastrofah nudili ogrože-
nim občinam, podpisnikom te Listine, vsestransko pomoč pri zaščiti
in reševanju prebivalstva, materialnih, kulturnih in drugih dobrin;
—	organizirano razvijali sodelovanje med enotami in štabi
civilne zaščite;
—	organizirali skupne oblike izpopolnjevanja enot in štabov
civilne zaščite ter redno izmenjavah izkušnje in dosežke s področja
delovanja enot in štabov civilne zaščite;
—	vsako leto organizirali eno medrepubliško praktično reševal-
no vajo enot in štabov civilne zaščite pod geslom »Bratstvo — enot-
nost — solidarnost« tako. da bo vaja eno leto v SR Hrvatski, drugo
leto pa v SR Sloveniji;
—	financirali program skupnih akcij.
2.
Z razvojem sodelovanja in uveljavljanjem načela socialistične
solidarnosti in vzajemnosti bodo podpisniki te Listine utrjevali
bratstvo, enotnost in enakost med narodi in narodnostmi SFRJ ter
krepili njeno obrambno sposobnost.
S podpisom te Listine se občinski štabi za civilno zaščito (pod-
pisniki Listine) zahvaljujejo in izražajo priznanje tovarišu Titu za
njegovo zgodovinsko vlogo v naprednem delavskem gibanju, narod-
noosvobodilni borbi, socialistični revoluciji, izgradnji samoupravne
socialistične skupnosti in politike neuvrščenosti SFRJ.
4.
K podpisu te Listine lahko pristopijo tudi druge občine in
skupnosti občin, ki sprejmejo načela in obveznosti te Listine.
5.
Za izpolnjevanje nalog in obveznosti te Listine so odgovorni
občinski štabi za civilno zaščito (podpisniki Listine), ki vsako leto na
zboru udeležencev medrepubliške vaje enot in štabov civilne zaščite
»Bratstvo — enotnost — solidarnost« poročajo, kako se načela
Listine v praksi uresničujejo.
6.
Ta Listina je podpisana na zboru udeležencev III. medrepubli-
ške vaje enot in štabov civilne zaščite »Bratstvo — enotnost —
solidarnost — Koprivnica '79, v Koprivnici. 17. junija 1979.
Komandant opčinskog štaba za civilnu zaštitu opčine Cakovec
Ladislav LOGOŽAR. 1. r.
Komandant opčinskog štaba za civilnu zaštitu opčine Koprivnica
Ing. Ivo POBI. 1. r.
Komandant opčinskog štaba za civilnu zaštitu opčine Krapina
Vilim VDOVIČ. 1. r.
Poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito Lendava
Ignac ŠARDL1. r.
Poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito občine Maribor
Niko ŠEBART. 1. r.
Poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito občine Murska Sobota
Viktor VREČIC, 1. r.
Poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito občine Ormož
Andrej PUČKO. 1. r.
Poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito občine Ptuj
Feliks BAGAR. 1. r.
Poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito občine Slovenska
Bistrica
Jože TEŽAK. 1. r.
Komandant opčinskog štaba za civilnu zaštitu opčine Varaždin
Andrija SEVER. dipl. oec.. 1. r.
S SEJE KOMITEJA OK ZKS PTUJ
Razprava o problematiki
kulturnih dejavnosti
Člani komiteja so se na redni seji sestali v torek, 19. junija in poleg
tega. da so pregledali uresničevanje sklepov zadnje seje, evidentirali za
sekretarja MS ZKS Maribor Milana Kneževiča, sedaj sekretarja
ptujskega občinskega komiteja. Pogovorili pa so se tudi o aktualnih
nalogah.
Osrednja razprava je bila namenjena problemaom na področju
kulturne dejavnosti. Najprej so se člani komiteja seznanili s problemati-
ko v sedanjem trenutku, v zadnjih letih je bilo na področju kulturne
dejavnosti storjenega mnogo, pa vendar sedanja situacija v nekaterih
kulturnih dejavnostih ni najboljši porok za uspešen nadaljnji razvoj. Ta
ugotovitev se posebej velja za spomeniško—varstveno in knjižnično
dejavnost.
Sicer sta za vse izvajalce kulturnega programa značilna dva
problema; kadrovski in prostorski. Kot vemo, je izvajalcev sedem:
l judska in študijska knjižnica. Pokrajinski muzej, Zgodovinski arhiv,
Zavod za spomeniško varstvo. Zveza kulturnih organizacij. Mestni kino
in Radio— Tednik/Vsi zavodi imajo neustrezne in pomanjkljivo oprem-
ljene prostore. Poleg tega pa v celi ptujski občini ne premoremo niti
enega ustreznega prostora — dvorane za večje kulturne prireditve.
Pomanjkanje kadrov je posledica šibke materialne osnove zavodov.
Upoštevajoč potrebe po kadrih in uveljavljeno sistematizacijo delovnih
mest v posameznih kulturnih ustanovan. je bilo v letu 1977 zasedenih le
57,61 % delovnih mest — ob tem pa niso upoštevane potrebe Radio—
Tednika. Kakšne posledice to prinaša? Omejen izposojevalni čas
knjižnic, zaostanek pri obdelavi gradiva v knjižnici in v muzeju, pose-
ben problem je pomanjkanje arheologov, vodnikov po muzejskih
zbirkah, strokovnih delavcev pri Zvezi kulturnih organizacij za posa-
mezna področja in tako dalje.
Zaradi vedno znova omejenega obsega sredstev za kulturo v
ptujski občini, se redno pokrivajo samo že obstoječe kulturne dejavno-
sti. večjih investicijskih vlaganj sploh ni. Problem pa nastaja tudi pri
usklajevanju z republiško kulturno skupnostjo, ker je za ptujsko občino
značilna bogata kulturna dediščina, ki je s svojimi sredstvi ne moremo
zadostno negovati in razvijati.
Zaradi vsega navedenega bi naj v prihodnjih letih na področju
kulturnih dejavnosti kot prioriteto razreševali prostorske in kadrovske
probleme kulturnih ustanov. V večji meri kot aoslej pa se bodo uresni-
čevale nekatere naloge na osnovi vzajemnih in solidarnostnih progra-
mov znotraj občine in med samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Gre
predvsem za štipendiranje kadrov, za dopolnilno usposabljanje in
specializacijo, za omogočanje raziskovalne in znanstvene dejavnosti na
področju kulturne zgodovine, pa tudi za kulturno-estetsko vzgojo otrok
in mladine ter za varovanje in zaščito kulturnih spomenikov na oomočju
ptujske občine.
Ob vsem tem pa ne bo pozabljeno na samoupravno preosnovo
kulturnih ustanov, na nadaljnji razvoj interesne skupnosti za področje
kulture. Z uveljavljanjem neposrednih oblik svobodne menjave dela pa
bi zagotovili množično udeležbo v kulturnem ustvarjanju in poustvarja-
nju ter omogočili dostopnost vseh zvrsti kulturnega ustvarjanja delo-
vnim ljudem in občanom, obenem pa vplivali na njihovo neposredno
vključevanje v procese oblikovanja in izvajanja kulturne politike.
SLOVENSKA BISTRICA
Mladi še tesneje
z vrstniki iz
garnizije JLA
Na nedavnem skupnem posvetovanju članov OK ZSMS Slovenska
Bistrica in vojakov garnizije Pohorski bataljon iz Slovenske Bistrice so
ugodno ocenili dosedanje oblike mesebojnega sodelovanja in ugotovili,
daje bilo doslej usmerjeno predvsem na področje kulture in športa, v
zadnjem obdobju pa tudi skupnih delovnih akcij, kjer so vojaki sodelo-
vali z mladino in v krajevnih skupnostih pri urejanju krajev, cest,
izkopov jarkov ali izgradnji vodovodov, telefonskih omrežij in drugih
objektov družbenega pomena.
Vsa skupno opravljena dela pa niso bila edini cilj. Mladi iz občine so
si želeli predvsem večje povezanosti z vrstniki iz raznih krajev naše
domovine, ki so tukaj na odsluženju vojaškega roka ali delujejo kot
vojaške starešine. Prav ta želja jih tudi vzpodbuja, da bodo v prihod-
njem obdobju sedanje skupne dejavnosti še razširli, istočasno pa iskali
nove možnosti širšega sodelovanja.
Na nedavnem kvizu znanja v bistriški garniziji.
Kljub temu, da že wsto let takšna sodelovanja mladine bistriške
občine in vojakov obstajajo pa ta niso bila načrtovana za daljše obdob-
je. temveč sprotno od akcije do akcije, kot rezultat trenutnih dogovorov.
Prav to je vzpodbudilo vodstva OK ZSMS Slovenska Bistrica in bistri-
ške garnizije JLA. da so se dogovorili za stalnejše in načrtnejše oblike
sodelovanja, predvsem med vojaki in mladimi v osnovnih organizacijah
ZSMS na terenu, medtem ko bi imela OK ZSMS Slovenska Bistrica le
vlogo povezovalca in nosilca idejnopolitičnih dejavnosti.
Da bi sodelovanje med mladimi bistriške občine in vojaki garnizije
Pohorski bataljon čimbolj zaživelo so na nedavnem dogovoru že sprejeli
konkretne zadolžitve za posamezne OO ZSMS. Pri OK ZSMS Sloven-
ca Bistrica pa je v ta namen izvoljen posebni koordinacijski odbor, ki
ga sestavljajo mladi i/ OO ZSMS in vojaki. V posamezne komisije, ki
delujejo pri OK ZSMS pa so imenovali kot delegate tudi pripadnike, ki
delujejo pri OK ZSMS pa so imenovali kot delegate tudi pripadnike
JLA.
Za še tesnejše in neposrednješe zbliževanje mladine in vojakov si v
bistriški garniziji prizadevajo zagotoviti prostor kjer bodo mladi jn
vojaki skupno pripravljali in izvajali kulturne programe in druge
prireditve. S pridobitvijo prostora v vojašnici bi takšno sodelovanje
dobilo še širše razsežnosti, predvsem pa množičnost v izmenjavi mnenj,
delovnih i/kušenj in prijateljskih vezi.
Posnetek in besedilo: Viktor Hrovat
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
21. junij 1979 - TEDNIK
Več skupnih
dogovorov o delu
delegacij
in konferenc
Z nalogo, da bi ugotivli kako delegacije in konference delegacij
spremljajo delo skupščine skupnosti Socialnega skrbstva občine Ptuj in se
udeležujejo posameznih zasedanj, je strokovna služba pripravila
podrobno analizo prisotnosti delegatov in delegacij, ki same pošiljajo
delegate na skupščino in tistih, ki sestavljajo konference-delegacij. Tako
so med drugim ugotovili, da dve delegaciji, ki imata samostojno
delegatsko mesto — to sta Mesokombinat Perutnina Kooperacija Hajdina
in KZ Lovrenc na Dr. polju nista poslali delegata niti na eno od petih sej.
Tudi tri konference delegacij ne pošiljajo delegatov na seje skupščine, to
so ŽTP Ljubljana TOZD Vzdrževanje voz Ptuj, MIP krojaštvo MODA
ter obrtno nabavna prodajna zadruga Panorama Ptuj. Udeležba
delegatov iz delegacij krajevnih skupnosti je pogostejša kot iz združenega
dela. Na pet sej skupščine ni bilo delegata iz Stoperc, Zavrča in Zetal. V
zboru izvajalcev društvo rejnic še ni poslalo delegata, ker je bilo
ustanovljeno šele marca letos, iz strokovne službe zaposlovanja pa se je
delegat udeležil le ene seje skupščine.
Taka udeležba delegatov kaže na to, da se konference ne sestajajo in
ne pošljejo svojega delegata, temveč jih pošiljajo kar posamezne
delegacije, čeprav nimajo v skupščini svojega delegatskega mesta in bi se
morale povezati v konferenco delegacij.
Tudi pri pregledu pooblastil ugotavljajo vrsto pomanjkljivosti, kar vse
narekuje, da se je v prihodnje potrebno dogovarjati o skupnem delu
delegacij in konferenc delegacij, da bi lahko sproti reševali nastale
težave.
mš
Pred skupščino
lokalne skupnosti
za ceste
Ob koncu meseca bo zasedala skupščina lokalne skupnosti za ceste
občine Ptuj. Strokovni delavci skupnosti za to zasedanje, ki je obenem
zadnje v sedanjem mandatu, pripravljajo obširno poročilo o delu
skupnosti v minulih štirih letih s posebnim poudarkom na vzdrževanju in
modernizaciji cest. Poleg tega bodo razpravljali o programu
modernizacije cest v občini Ptuj za letos, ki je načrtovana s
samoupravnim sporazumom o razvoju cestnega omrežja v občini.
Po programu bodo modernizirani naslednji cestni odseki: Podlehnik-
Kozminci, Kozmnic-Dobrina, Podlehnik-Leskovec, Grajena-Krčevina pri
Vurberku in Zamenci-občinska meja. Za to program bi moralo biti
zagotovljenih 8,5 milijona dinarjev, ki bi jih naj prispevalo po sporazumu
združeno delo. Ker pa iz znanih razlogov do realizacije ni prišlo, je
morala lokalna skupnost najeti kratkoročni kredit. Vrednost predvidenih
del za letos je iz leta 1975, tako bodo potrebna občutna sovlaganja
krajevnih skupnosti, da se zagotovi realizacija sprejetega programa. Po
razgovorih, ki jih je v posameznih krajevnih skupnostih opravila lokalna
skupnost bodo ponekod ta sovlaganja dosegla tudi do 50 dostotkov
vrednosti predvidene modernizacije.
Na skupščini pa bo govora tudi o rebalansu finančnega načrta za
letos, katerega sprejetje je nujno zaradi izpada sredstev združenega dela.
Skupaj s tem pa bodo delegati obravnavali še poročilo o izvršitvi
finančnega načrta skupnosti za prvih pet mesecev letos.
MG
Ob tednu starejših
občanov
Skupnost socialnega skrbstva občine Ptuj je pripravila v tednu od
27. maja do 2. j unij 1979 praznovanje tedna starejših občanov. Letošnje
aktivnosti tedna so potekale pod geslom: »Kjerkoli ste vi so tudi stari
ljudje«.
Želeli smo, da bi iz gesla vel problem starega človeka. Hoteli smo
nanj opozoriti, posebno če živi sam ter ga vsaj z razgovorom kot sosed s
sosedom, kot vnuk z dedkom ali znanec z znancem, razvedriti in mu
pokazati, da ni ostal pozabljen.
Prav posebno pozornost bi bilo potrebno posvetiti samotnim hišam
na podeželju, saj tu živijo le še ostareli ljudje, ki se držijo svoje domače
grude in tu želijo ostati do konca. Priče smo razpadajočim hišam in
neobdelani zemlji, kije onemogola roka ne more več obdelovati. Prošle
so moči nekdanjemu gospodarju in gospodinji. Mladi se včasih vračajo
le pogledat, če starša še živita, včasih pride iz tujine pismo, mnogokrat pa
niti tega ni. Mnogi so obeležali, zanje skrbe ponekod mladi — nekateri
lepo — za nekatere pa predstavlja onemogli starš breme. Ti včasih
ostajajo po čumnatih slabo oskrbovani zlasti, če je v družini alkoholizem
in s tem slabi medsebojni odnosi.
V	želji, da se temu precej splošnemu problemu starostnikov vsaj za
kratek čas olepša življenje je skupnost organizirala na podlagi ankete po
krajevnih skupnostih teden starejših občanov — praznik, v katerem so
bile dane pobude krajevnim činiteljem, da v posameznih krajevnih
skupnostih prirede po svojih možnostih pogostitve, predavanja, obiske
in ponudijo pomoč, ki jo posamezniki potrebovali.
Posebna pohvala veJja prireditvi krajevne skupnosti v Leskovcu,
Cirkovcah in Zavrču, ki so pripravile lepe in uspele proslave. Sodelovala
je mladina, gasilci, šola, društva upokojencev in komisija za socialno
skrbstvo pri krajevnih skupnostih.
Pričakujemo, da bodo tudi druge krajevne skupnosti pristopile k
organizaciji proslav izven tega roka, saj je znano, daje to že ustavljena
navada krajevnih skupnosti.
V	okviru praznovanja je skupnost socialnega skrbstva organizirala
enodnevni izlet v Logarsko dolino in Velenje. Izleta se je udeležilo s
spremstvom vred 396 starejših občanov.
Pri organizaciji izleta je bilo opaziti, da so si pri nekaterih krajevnih
skupnostih komisije zelo prizadevale, zato je bilo iz posameznih kra-
jevnih skupnosti veliko udeležencev izleta. Žal pa se nekatere krajevne
skupnosti niso odzvale s prav ničemer.
Akcija tedna starejših občanovje potekala pod pokrovitelj_stvom
oBčinskekonference ŠŽDL Ptuj. sodelovali paso: Kolektiv Radio-Tednik
Ptuj. Ptujska tiskarna, patronažna služba. ZZD Ptuj, šola za medicinske
sestre. Dom upokojencev Ptuj. Trgovsko podjetje Mercator in Merkur,
Komunalno podjetje TOZD Avtopark in drugi.
Ob vsem pa še posamezniki, ki so z organizacijo po krajevnih
skupnostih prispevali s prizadevnim delom, daje prireditev lepo uspela.
Marija Šprah
CIVILNA ZAŠČITA V SLUŽBI VARSTVA ŽIVALI
Veterinarstvo pomemben dejavnik
ljudske obrambe
Za razvoj in varovanje materialne podlage v
miru in vojni je organizirana veterianrska
služba, ki v prvi vrsti ščiti zdravje živali, po
nadzoru živil živalskega izvora pa tudi zdravje
človeka. Veterinarska služba je že zatrla vrsto
kužnih bolezni in vsakodnevno uspešno pre-
prečuje njihov razmah, vendar je za učinkovito
opravljanje nalog v vojni in v posebnih razme-
rah v miru potrebno mnoge naloge prenesti na
širši krog ljudi, posebno še na tistih področjih,
kjer proizvodnja mesa in mleka pomeni važen
gospodarsko materialni potencial.
Zakon o ljudski obrambi narekuje, da so
poleg veterinarskih organizacij tudi kmetijske
delovne organizacije in krajevne skupnosti,
enako tudi lastniki živali sami dolžni ob
elementarnih nezgodah in poskusih masovne-
ga uničenja nuditi ranjenim in obolelim živa-
lim prvo veterinarsko pomoč. Občina lahko za
te naloge odredi tudi splošno mobilizacijo
občanov in njihovih sredstev.
Da nas tudi na tem področju ne sme nič
presenetiti, moramo že danes v programe
civilne zaščite po krajevnih skupnostih in,
kmetijskih delovnih organizacijah vključiti
organizacijo, usposabljanje in opremljenost
enot za prvo veterinarsko pomoč. Pobuda
občinskega štaba CZ. da se formirajo te enote,
je že v teku. V te enote naj se vključujejo
občani, ki po možnosti nimajo vojnega razpo-
reda ali drugih dolžnosti, žene in mladina.
predvsem pa takšni člani CZ, ki imajo veselje
do živali ali pa morda že potrebno minimalno
znanje s področja veterinarstva. Enote so
lahko tri ali več članske, odvisno seveda od
velikosti področja, razpoložljivega kadra in
stopnje ogroženosti.
Specializirane enote prve veterinarske po-
moči opravljajo sledeče skupine nalog:
—	rešujejo živali in nudijo prvo pomoč na
kraju samem in pri transportu do veterinarskih
ustanov;
—	obveščajo o pojavih posebno nevarnih
kužnih bolezni in pomagajo veterinarski službi
pri izvajannju ukrepov veterinarske preventi-
ve;
—	ugotavljajo biološko in radiološko konta-
miniranost živali, živalske krme. vode in živil
živalskega izvora;
—	opravljajo dekontaminacijo poškodova-
nih ali obolelih živali, živalske krme. okuženih
predelov in opreme;
—	skupaj z drugimi enotami opravljajo
asanacijo terena, zbirajo, sežigajo ali pokopa-
vajo živalska trupla in zastrupljena živila na
novih rezervnih lokacijah;
—	razkužujejo okužene predele, prostore,
opremo itd.
Razumljivo je, da bodo v formiranih enotah
le redki, ki so si bodisi v JLA ali v drugih
tečajih pridobili potrebno znanje s tega
področja, brez strokovne usposobljenosti in
materialne opremljenosti pa ni uspešnega
delovanja. Da bodo enote usposobljene in
učinkovite je v naslednjem obdobju pred
občinskim štabom in veterinarskim zavodom
naloga, da organizira teoretični in praktični
pouk za posamezna področja nalog.
Novi veterinarski predpisi obvezujejo vse
posestnike živali in občane, da morajo izvajati
ukrepe in poznati predpise /.uravstveno
varstvo živali. Poznati morajo živalske kužne
bolezni in vedeti kako se te prenašajo na ljudi.
Da bi si živinorejci in delavci prehrambene
industrije pridobili osnovno znanje, bodo že v
jeseni organizirani tečaji in preizkusi znanja,
ki pa bodo predvsem obravnavali tematiko
kužnih bolezni. V teh tečajih bodo tudi člani
veterinarskih enot civilne zaščite pridobili
večji del potrebnega znanja, katerega bo pa
potrebno še razširiti s posebnimi tečaji s
tematiko o prvi veterinarski pomoči in spozna-
vanjem specifičnih razmer pri elementarnih
nezgodah ali v vojni.
Poleg strokovne usposobljenosti zahtevajo
ekipe prve veterinarske pomoči tudi dobro
materialno opremljenost. Razpoložljiva sred-
stva dovoljujejo le postopno nabavo potrebne
opreme. Smotrno in racionalno je opremiti
tiste ekipe, ki bodo sodelovale v praktičnih
vajah, torej tiste ekipe krajevnih skupnosti,
kjer so te splošne vaje civilne zaščite v letoš-
njem programu. mag. Franc Samojlenko
ODPRAVLJANJE POSLEDIC SUŠNEGA
OBDOBJA
Predvsem gnojenje
, Zadnje sušno obdobje je zlasti
prizadelo travnati svet. Ukrepe za
ublažitev posledic je pojasnil
Vlado Tumpej. sodelavec
Obdravskega zavoda za veteri-
narstvo in živinorejo.
Prizadeti so bili predvsem tisti
travniki, ki so bili pozno pokošeni.
Tisti, ki so bili pokošeni zadnje dni
maja in v začetku junija, so pra-
ktično posušeni. Sedaj moramo
poskrbeti za to, da pospešimo rast
novega odkosa. To dosežemo z
gnojenjem travniških površin z
dušičnimi gnojili. Priporočamo,
da živinorejci pokošene travnike
nemudoma pognojijo z 200 do
300 kilogrami KANA na hektar.
Zaradi nekaterih težav pri oskrbi s
KANOM pa priporočamo NI-
TROFOSKAL, ki ima visok
odstotek dušika. Pri tem gledamo
zlasti na prvo številko v kombina-
ciji, na primer 17-8-9 ali podobno
kombinacijo. Če bomo hitro po-
gnojili. bo porast novega odkosa
pospešen in bomo čez štiri do pet
tednov lahko imeli ponovno ob-
ilen odkos. To dognojevanje pri-
poročamo do 15. septembra. Po
vsakem odkosu damo 200. kas-
neje v septembru pa 150 kilogra-
mov gnojila na hektar. V tem
primeru lahko na dobrih travni-
ških površinah letos pričakujemo
tri odkose.
V tej zvezi priporočamo silira-
nje in košnjo mlade trave. Na ta
način namreč dosežemo kvaliteto
pa tudi porast je hitrejši. To smo
lahko videli pri prvem odkosu.
Tisti kmetovalci, ki so kosili v
prvi polovici maja. imajo kljub
suši sedaj sicer nekoliko redkejši
odkos. vendar posledice niso tako
hude kot pri tistih, ki so kosili
pozno. Pozna košnja je povzročila
slabo kvaliteto krme z mnogo
vlaknin in malo beljakovin in
škrobne vrednosti, sedaj pa ni-
majo novega odkosa, ni porasta,
ker je prepozno košeno in takšni
travniki imajo novega odkosa. ni
porasta, ker je prepozno košeno
in takšni travniki imajo počasen
porast novega odkosa. Zato so
posledice suše ob dolgo odprti ruši
še hujše.
Pri naslednjih odkosih pripo-
ročamo. da bi kosili najkasneje po
šestih tednih, če je seveda rast
trave pod vplivom dušika dovolj
intenzivna. Takšno mlado maso,
ki se težko suši, je najbolje silirati,
zlasti to velja za zadnji odkos v
jeseni. Takrat je najbolje silirati v
kombinaciji s koruzo. Če pa sili-
ramo čisto travo, torej brez kom-
biniranja s koruzo, moramo travo
napol presušiti.
STRNIŠČNI POSEVKI
Za strniščne posevke priporo-
čamo kulture, ki dajo še v tem letu
dobre in predvsem kvalitetne
pridelke. Na prvem mestu je laška
ljulka. če bi jo sejali takoj za tem,
ko požanjemo rž, ječmen ali pše-
nico. Ob ugodnih padavinah in
primernem gnojenju (velja enako
kot za travnik) lahko v tem letu še
imamo dva odkosa in eno pašo, v
naslednjem letu pa lahko imamo
več normalnih odkosov ali pa po
prvem odkosu to laško ljulko po-
dorjemo in posejemo koruzo.
Opozarjamo, da ne bi zamenjali
angleške in italijanske ljulke.
Angleška je trpežna, večletna.
italijanska pa je enoletna, torej, če
jeseni posejemo potem imamo še
dva odkosa in v naslednjem letu,
ko jeseni odmre. Ti travi sta na
izgled sicer podobni vendar pa
imata bistveno drugačne lastnos-
ti.
Dobre rezultate daje tudi listni
ohrovt. razvija pa se najbolj v je-
seni. ko so nižje temperature in
več vlage, potem pa tudi običajne
kulture kot na primer strniščna
repa,ki pa daje manjše pridelke,
seveda pa danes že imamo neka-
tere intenzivne vrste z lepimi pri-
delki, teh semen pa je pri nas bolj
malo in jih je težko dobiti. Zato
priporočamo ali laško li ulko, ki bo
dala res kvaliteten pridelek dobre
trave in pa listni ohrovt, ta
da veliko kakovostne krme zlasti v
pozni jeseni.
1. kotar
Siliranje	.	(foto zk)
Pobratenji ptujskih
In novomeških ribičev
Ribiški družini Ptuj in Novo mesto že dalj časa uspešno sodelujeta.
Ribiči obeh družin so prve stike vzpostavili že leta 1975. iz leta v leto pa
postajajo ti stiki tesnejši in globlji. Da pa bi to sodelovanje dobilo tudi
trajnejšo osnovo so se predstavniki obeh ribiških družin dogovorili o
sk upnem podpisu listine o pobratenj u. ki so jo svečano podpisali v soboto
9. junija v Novem mestu ob praznovanju 30-letnice RD Novo mesto.
Listina o pobratenju zajema več točk medsebojnega sodelovanja
ribičev iz obeh ribiških družin. Tako zajema uvodoma medsebojno
sodelovanje in dogovarjanje pri organiziranosti obeh družin, prevsem
kar se tiče izmenjave informacij, takšnih ali drugačnih rešitev, posve-
tovanja in podobno.
Na področju gospodarjenja ie posebej povdarjena skrb za vzgojo
kadar izmenjava izkušenj pri izdelavi letnih programov gospodarjenja in
ribiško gojitvenih načrtov, skupnemu dogovarjanju o strokovnosti vla-
ganja rib. politiki gojitvenih potokov, izrabi tehničnih sredstev ter so-
delovanju pri skupnih akcijah.
Iz področja varstva voda in okolja se bodo ribiči obeh družin do-
govarjali o čuvajniški službi in sodelovanju z lovci. Prav tako bodo dali
povdarka sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami in skup-
nostmi. Posebej je opredeljeno delo z mladino, predvsem vzgoja mla-
dega ribiča in poznejša medsebojna srečanja mladincev obeh ribiških
družin. Prav tako bodo razvijali medsebojno sodelovanje tako. da bodo
organizirali medsebojna srečanja, ribiška tekmovanja in druge oblike
skupnih akcij. Obe ribiški družini bodo zagovarjali enotna stališča v
okviru Ribiške zveze Slovenije, prav tako pa bodo izmenjali izkušnje na
področju SLO in družbene samozaščite. Skrbeli bodo tudi za medse-
bojno obveščanje zagotavljali pa bodo še informacije v sredstvih javnega
obveščanja obeh občin in biltena Ribič.
Da bi sodelovanje potekalo kar se da tesneje in da bi čim prej rodilo
uspeh, se bodo v kratkem dogovorili o ustanovitvi posebnega koordi-
nacijskega odbora, ki bo evidentiral in vsklajeval vse naloge, ki izhajajo
iz listine o pobratenju. Seveda pa obstaja še možnost ustanovitve po-
sebnih komisij ali odborov za pripravo posameznih nalog.
Ribiči iz Novega mesta in Ptuja bodo v kratkem pripravili še poseben
dogovor o medsebojnem sodelovanju na vseh področjih. Predlog tega
dogovora bodo najprej obravnavali ribiči obeh družin injih dopolnili ter
končno sprejeli na skupščinah.
— OM
DRAŽJA
MALICA
Pretekli teden so se sestali predstavniki gostinskih organizacij, ki na
ptujskem območju ponujajo toplo malico skupaj z vsemi odjemalci. Ob
tej priložnosti so razgrnili razloge, zakaj po novem malica 25 dinarjev in
ve več 20 dinarjev. Predstavnik oddelka za cene SO Ptuj je tolmačil, da je
takšno dogovarjanje med proizvajalcem in potrošnkom nujno, saj je
potrebno po novem poleg predloga za povišanje cene, dodati še sklep o
tem, da so o predlogu razpravljali tudi samoupravni organi v teh orga-
nizacijah, seveda poleg razprave v okviru potrošniškega sveta.
Ugotovljeno je bilo, da so predlogi haloškega biserja, gostinskega
podjetja Breg in kolodvorske restavracije za povišanje cene malice
upravičeni. Takšno povišanje je narekovala vrsta povišanja cen osnovnih
življenskih artiklov in tudi elektrike.
V razpravi o tem vprašanju je bila vrsta lukenj, lahko trdimo, da je
bila razprava precej vroča in napeta, saj so se ob tem pojavili
,.dvogovori", ki nikakor ne sodijo na takšne in podobne razprave. Vse to
pa kaže, da nam še ni jasno kaj je potrošniška tribuna oziroma svet. Ni
šlo zato, da bi ne zaupali pripravljalcem malice ob njihovem predlogu za
zvišanje cene toplega obroka, vendar so nekateri želeli pismeno poročilo o
.tem; prav to pa je razpravo ,,vnelo". Soočala sta se pravica in
pristojnost, ki pa sta slednjič le našli pravo pot.
Čeprav ne moremo trditi, da razprava kljub temu ni uspela, pa bi si
želeli, da bi bilo takšnih dogovorov v prihodnje še več, le da bi morali biti
dobro in temeljito pripravljeni in da bi oboji prišli na razpravo z jasnimi
in čistimi stališči. Pripravljalec tople malice je to priložnost izkoristil še za
poročilo o kadrovskih težavah, ki tepejo gostinstvo in turizem. Povedano
je bilo, da kader beži iz tega poklica samo zaradi delovnih pogojev,
osebni dohodek je šele na tretjem mestu. Nekaj je bilo rečeno tudi o
odnosu gosta do strežnega osebja in obratno. Krivda za ne najboljše
stanje je na eni in drugi strani. Oboji se morajo truditi, da upoštevajo
spoštljivost in zdrav odnos do sočloveka.
TEDNIK - 21. junij 1979
KULTURA IN IZ0BRA2EVANJE - 5
Priznanje za
Ptujčana
Zavod za šolstvo SR Slovenije je po daljšem presledku v prejšnjih
letih že ustaljeno dopolnilno strokovno izpopolnjevanje profesorjev
francoskega jezika. V ta namen je v dneh od 7. do 9. junija 1979
organiziral tridnevni seminar, ki je bil v prostorih gimnazije ,,Ivan
Cankar" v Ljubljani.
Kot je običajno, so bili tudi tokrat predavatelji Francozi, ki so se
potrudili in poskrbeli za primerno strokovno raven seminarja.
Francoski kulturni center, ki ga vodi direktor Hubert Fuseiller, je
profesorjem slovenščine izkazal pozornost s tem, da je zanje priredil
sprejem, ki je bil 8. junija zvečer v prostorih centra.
Ob tej priložnosti je direktor francoskega kulturnega centra v
Zagrebu, ki je zastopal francoskega generalnega konzula, izročil ugledni
in visoki odlikovanji (viteštvo reda akademski palm) dvema profesorjema
francoščine: Mojci Zeilhoferjevi iz Maribora in RUDOLFU ČEHU iz
Ptuja za njuno uspešno in dolgoletno poučevanje, za posredovanje
francoskih kulturnih dobrin naši mladini in za prizadevanja v krepitvi
francosko-slovenskega sodelovanja in prijateljstva.
Profesorju Fudolfu Čehu tudi naše čestitke!
Mladi pevci
v Oplotnici
Na osnovni šoli Pohorski bata-
ljon v Oplotnici delujeta otroški
in mladinski pevski zbor. Oba
zbora se aktivno vključujeta v
kulturno življenje na šoli, pa tudi
v okviru krajevne skupnosti sko-
rajda ni prireditve, kjer ne bi
nastopil vsaj eden od zborov.
Oba zbora uspešno vodi Milena
Korošec. Predvsem otroški pev-
ski zbor, ki šteje 45 pevcev,
krepko sega tudi navzven, saj se
je že uvrstil na republiško sreča-
nje otroških pevskih zborov, kije
bilo v Zagorju ob Savi, kjer so
osvojili šesto mesto. Sodelovali so
tudi na festivalu pevskih zborov v
Celju, sedaj pa se pripravljajo, da
bodo posneli nekaj pesmi tudi za
Radio Ljubljana. Mladinski pev-
ski zbor pa ima 40 pevcev.
V. Horvat
Zaključeni kulturni dnevi
Z otvoritvijo razstave likovne
sekcije delavsko prosvetnega
društva Svoboda v Ptuju, v teh
dneh si jo lahko ogledamo v
razstavnem paviljonu Dušana
Kvedra, ter nastopom svobodne-
ga pevskega noneta in folklorne
skupine, so se prejšnjo sredo
končale prireditve s katerimi smo
v Ptuju zabeležili 60 let uspešne-
ga dela v amaterski kulturni
dejavnosti, ki v svojih številnih
sekcijah združuje več sto aktivnih
članov.
S prireditvami je ptujska Svo-
boda začela že 20. maja, ko je
bila otvoritev prve slikarske kolo-
nije likovnikov—amaterjev. Za
tem pa se je zvrstilo kar 31
različnih razstav, glasbenih,
pevskih in folklornih ter gledali-
ških nastopov v okviru katerih so
pripravili tudi gostovanja v delo-
vnih organizacijah s programom
sekcij DPD Svoboda.
Na sklepni prireditvi, to je
likovni razstavi, sodeluje tokrat
trinajst slikarjev s štiridesetimi
deli, ki so nastala v letih 1974 do
1979. Med njimi zasledimo več ali
manj znana imena kot so —
Marija Gregorc, Bogomir Jurtela,
Vilma Kac, Janez Korošec, Janko
Marinič, Julij Ošlovnik, Veronika
Rakuš, Emil Štoger, Rozina Še-
betič, Albin Tomše, Anica Trafe-
la, Irena Tušek in Boris Žohar.
Likovna sekcija DPD Svoboda
Ptuj, ki deluje šele sedmo leto, je
doslej pripravila kar 25 skupin-
skih razstav kar priča o resnosti
dela in zavzetosti posameznih
članov, sedaj jih je že devetnajst
in tudi o tem, da je sedanja
razstava najboljši dokaz, da se
delo ptujske likovne sekcije zelo
uspešno razvija.
Razstavo si lahko ogledamo ob
delavnikih med 8. in 11. ter 14. in
16. uro, v soboto in nedeljo pa od
10. do 12. ure.
mš
Obiskovalci in razstavljale! na otvoritveni slovesnosti v paviljonu Duša-
na Kvedra. (foto: mš)
Esperanto
v ptujski
m *	9 ■■■
gimnaziji
V	času od 22. marca do 24.
maja je 18 dijakov (večina je bila
dijakinj), od I. do III. razreda
gimnazije Dušana Kvedra v Ptu-
ju, obiskovalo tedensko enkrat
pospešen tečaj mednarodnega
jezika ESPERANTO po direktni
metodi. Izpit »A« je opravilo 16
dijakov s poprečno prav dobrim
uspehom.
V	jeseni bomo nadaljevali s
tečajem druge stopnje. Z dopiso-
vanjem z esperantisti iz tujine so
že pričeli.	j. D.
Dijaki gimnazije s predavatelji
Foto: S. Kosi
. VIDA ROJIC.
UPORNE
SLOVENSKE GORICE
(101. nadaljevanje)
JUROVSKI DOL
Občina Jurovski dol na gričevnatem svetu severozahodno od občine
Lenart je zajemala vasi Sp., Zg. in Srednji Gašteraj, Malno, Partinje, Sv.
Jurij, Vardo in Zitence.
V	občini se je širil upor proti okupatorju iz Jakobskega dola in
Lenarta.
Iz Malne je padel med talci marca 1943 Franc Ornik. Obsodili so ga
na smrt, ker je izdeloval letake z besedilom ,,DOLS HITLERJEM! in
ZlVELAJUGOSLAVIJA!, kar je pritrjeval na drevesa. Pri aretaciji so
pri njem našli tak listič. S kom je Ornik sodeloval v OF?
Marca r944~so zaprli Nemci Franca Klobaso (23) iz Asteraja in ga čez
mesece poslali v nemško vojsko, kjer je padel.
V	Zitencah so zgradili partizani zaklonišče pri Pivčevih. Sem so se
zatekali partizani-terenci: Naca, Milan, Kristl, Rojko, Gad in drugi.
Spomladi 1944 so odpeljali Julijano Marlesovo in Magdaleno Poh na
prisilno delo v Brežice, ker so sumili, da sta podpirali partizane.
Nemci so se znesli tudi nad posestnikom Francem Holerjem iz
Jurovskega dola, ker se je izmikal obvezni oddaji poljskih pridelkov.
Odpeljali so ga v hiralnico v Muretinci pri Ptuju, od koder je pobegnil.
Potikal se je nato pri sorodnikih in znancih. Njegovo posestvo pa je
Prevzela prisilna nemška uprava. Močna opora okupatorju v občini so bili
gostilničar Otto Wegles, med vojno župan ter Orstvauernfuhrer
Hirschmann ter Franc Fras, kolar Jakob Ederle, posestnik v Malni in še
nekateri.
JARENINA
Občina Jarenina, severno od občine Pesnica, je obsegala dolini
Jareninskega potoka in Gačnika ter sosedna slemena. K njej so spadala
naselja Gačnik, Jarenina, Jareninski vrh, Jelenče, Pesniški dvor, Polička
vas, Polički vrh, Vajgen, Vukovski dol in Vukovski vrh. Osvobodilna
fronta se je najbolj razmahnila v Jarenini in Gačniku. V Jarenini na
občini je bil zaposlen glavni organizator osvobodilnega gibanja v
jareninskem območju, Vojko Lovše-Rak, ki smo ga že spoznali. V
Vukovskem dolu je bil doma posestnik Mirko Kolarič-Kmet, kjer je bila
trdna postojanka OF že leta 1943. Njegov sin je šel v partizane leta 1942.
Po Kmetovi aretaciji februarja 1944, je bila seveda postojanka na njegovi
kmetiji onemogočena.
Druga močna postojanka OF je bila pri Šabedrovih v Gačniku, kar
tudi že vemo, saj je tam delovala že leta 1943 tehnika in so zanjo zgradili
zemljanko. Pri Šabedrovih se je zdravil spomladi 1944 Marjan Bantan-
Stojan, mladinski aktivist, kar nam je tudi že znano.
V	Jarenini je bil ustanovljen odbor OF že leta 1943, kar tudi že
vemo. V Partinju je bilo zbirališče mobilizirancev iz Slovenskih goric za
odhod v partizane na Kozjak. V Vajgnu in Polički vasi so se oglašali
partizani na treh kmetijah, v Jarenini na desetih.
Iz jareninske občine je odšlo v partizane 17 borcev. Nemci so zaprli
21 domačinov in jih 12 poslali v koncentracijska taborišča.
V	Gačniku so se ustavljali partizani na več kmetijah. Ponekod so
prenočevali, drugod so imeli shrambe raznih potrebščin. Pri Potrčevih so
prenočevali in jedli. Tu je prenočilo jeseni 1944 okrog dvajset partizanov
s komandantom Rejo. Okupator ni odkril postojanke pri Potrčevih, zato
je obstajala do konca vojne.
Kurirji s Kozjaka so se ustavljali pri Filomeni Dogovnikovi v
Gačniku. Jeseni 1944 je bilo na domačiji kar blizu 40 partizanov, ki so
predtem zaplenili hrano na posestvu v Jareninskem dolu in s konji
odpeljali na Kozjak. Večkrat je tu prenočilo po 30 partizanov.
V	Gačniku so se partizani ustavljali še pri Ivanu Kostanjevcu, Mirku
Lauferju, Jakobu Jurančiču, Karlu Elsniku, Ivanu Ederju, Francu Rusu
in še ponekod.
Jareninsko območje je močno razgibala bližina partizanske
postojanke na Kozjaku, kjer seje zadrževala najprej Lackova četa, nato
pa Lackov bataljon in nazadnje Lackov odred. Ta številčno močna enota
je potrebovala zaledje, kjer je črpala potrebščine za svoj obstoj in kjer je
opravljala svoje bojne naloge v boju proti okupatorju. Zahodne
Slovenske gorice so spadale v bojno ozemlje partizanske enote na
Kozjaku in prav v občini Jarenini je našla največ svojih oporišč.
Močna partizanska postojanka je bila v Vukovskem dolu pri Alojzu
Jaušniku, kjer so obkolili jeseni 1944 vermani šest partizanov. Partizani
so prebili nemški obroč in nadaljevali pot proti Gačniku. Dvema
partizanoma usoda ni prizanesla. Enemu je nemška strojnica prestrelila
noge. Nemci so ga ujeli, povrhu še pretepali in nazadnje ubili. Po vojni so
ga pokopali iz zasilnega groba blizu kraja smrti na jareninsko
pokopališče. Drugi borec je bil hudo ranjen in je v naslednjih dneh umrl.
Nemci so nato hišo oplenili, zaklali svinje, zaprli gospodarja Alojza
Jaušnika njegovo ženo in očeta. Gospodarja so poslali v Dachau. Njegov
oče je učakal osvoboditev v mariborskih zaporih, otroci pa razkropljeni
pri dobrih sosedih.
Pri Martinu Šumenjaku, v Jurovskem dolu je bila postojanka OF od
junija 1944 dalje. Tu je stanovalaAna Valci, ki je prinašala za partizane
sanitetne potrebščine iz Maribora. Oddajala jih je Ivanu Sabedru. Ano so
Nemci zaprli avgusta 1944 in jo poslali v Ravvensbrueck, od tu pa čez
nekaj tednov v tovarno avionov v Dresden, kjer je ob bombnem napadu
zbežala domov. Zal, so jo Nemci prijeli že čez nekaj dni, v mariborskih
zaporih je učakala osvoboditev.
Pri Šabedrovih so se oglašale partizanske patrulje s Kozjaka že od
junija 1944. Tu se je zadrževala tudi okrožna sekretarja AFŽ, Tončka
Antoličič-Ivanka, kakor tudi pri Šumenjakovih.
Na Poličkem vrhu je bila javka za Šentilj pri Amaliji Golobovi.
Golobovo so Nemci pozneje zaprli in poslali v Ravvensbrueck.
Pri Jožetu Kaplu v Vukovskem dolu so se ustavljali minerci Lacko-
vega odreda, mobilizacijske patrulje in kurirji. Večkrat je prišel sem Pavel
Ploh-Dušan s patruljo. Tu so partizani jedli in prenočevali. Tu so se
sestajali tudi terenci OF: Ljubo, Tiger, Adam, Bojan in drugi. Pri Kaplu
so zaradi neprestanih obiskov parizanov zgradili zemljanko. Januarja
1945 je bila postojanka izdana ob gestapovski hajki na jareninskem
območju. Tedaj so Nemci zaprli Kapla, Lohla in Kronfogla.
V Vukovskem dolu je sprejemal pod svojo streho partizane še Alojz
Novak. Malčka Golob iz Vukovskega dola je bila povezana s fotografom
Japljem v Mariboru. V lekarni Rems na Meljski cesti je dobivala
zdravniške potrebščine za partizane. Z Mariborom je bil seveda povezan
tudi Vojko Lovše-Rak. Vojka so Nemci zaprli, kot vemo, avgusta 1944,
preje ni prišlo njegovo delo okupatorju na uho. Zanj je vedel ulični vodja
občinskega urada v Jarenini, ki pa je to tajnost čuval zase.
Nadaljevanje prihodnjič
600 let ustavne in upravne
zgodovine mesta
Zgodovinski arhiv Ptuj pripra-
vlja pod tem naslovom razstavo,
ki bo predstavljena javnosti v le-
tošnjem septembru. Razstava bo
obsegala tri časovna razdobja in
sicer: srednji vek — 9. do 16. sto-
letja; novi vek — 17. do 19. sto-
letja; najnovejša doba — konec
19. stoletja; do vključno 20. sto-
letja. Ta razmejitev je predvsem
za orientacijo, čeprav je tudi vse-
bina sama do neke mere nareko-
vala tako razmejitev.
Glavna tema razstave bo prikaz
ustavnosti in zakonitosti po insti-
tucijah, ki so to izvajale in skozi
akte. ki so pri tem nastajali. Za
srednjeveško ustavno in upravno
zgodovino so vzeti kot vodilni viri
statuti mest, ki so urejali kon-
kretne zadeve, v novem veku je
statutov več ali tudi določbe pre-
idejo od konkretnih k splošnim,
poveča se tudi število institucij, od
katerih ene oblikujejo druge pa
skrbe za izvajanje ustavnosti in
zakonitosti. V novem veku je tudi
neodvisnost, oz. avtonomija mes-
ta menjala svoje nosilce, od meš-
čanske občine v srednjem veku je
prešla v novem veku v državne
roke in v najnovejši dobi v roke
delovnih ljudi z določeno dediš-
čino preteklosti.
Časovno bo prvo obdobje naj-
daljše. prostorsko zelo široko,
obsegajoče evropski prostor, ker
je Ptuj bil pod Salzburžani v
okviru frankovske oz. nemške
države, vsebinsko pa bo obsegel
upravo, sodstvo in meščansko
problematiko. Večji povdarek bo
na zadnjih dveh temah, temeljna
akta pa sta statuta mesta Ptuja iz
leta 1376 in 1513.
Tudi drugo obdobje bo razde-
ljeno podobno, vendar prostorsko
že nekoliko zoženo in sicer na
meje Habsburške monarhije, ča-
sovno na okoli 200 let, vsebinsko
pa se bo moralo nasloniti na že
zelo raznolike akte državne za-
konodaje. sodstva in uprave. Vse
troje namreč prehaja iz rok me-
stnih in drugih širših avtonomnih
organov v državne roke. čeprav se
mestna avtonomija še vedno
krčevito drži. kar se vidi tudi na
primeru Ptuja, kije do začetka 19.
stoletja prepisoval preurejene in
dopolnjene statute iz srednjega
veka. V tem obdobju se pojavi
nova oblika ustavnosti in zakoni-
tosti, to so volitve . Vendar te ne
bodo posebej obdelane,' čeprav
predstavljajo zaključeno celoto in
bi kot take mnogo jasneje osvetlile
to in naslednjo dobo.
In še zadnje obdobje 19. in 20.
stoletja je prostorsko omejeno na
»jugoslovanski« prostor in se
vsebinsko naslanja na še zadnje
preostanke srednjeveških institu-
cij povezanih z moderniziranimi
ali povsem novimi organi in akti.
Na razstavi bodo predstavljeni
posamezni arhivski dokumenti-
originali, fotokopije, muzejski
eksponati, fotografije, ki bodo
dopolnilo, pojasnilo ali le popes-
tritev predhodnega teksta, po-
snetega po literaturi in virih, do-
segljivih predvsem v domačem
arnivu.
Prvo in drugo obdobje bi glede
na vsebino lahko tvorilo določeno
zaključeno celoto, če gledamo s
stališča sodstva in uprave, ki sta
bili tesno povezani do srede 19.
stoletja. Toliko časa se pri nas
vleče tudi fevdalizem in mnogo
njegovih oblik. Sem spadajo sta-
tuti našega mesta od prvega iz leta
1376 do zadnjega prepisa iz leta
1830.
Zadnje obdobje, čeprav časov-
no kratko, je vsebinsko zelo raz-
noliko. Celota zase je statut iz leta
1887, druga taka celota je obdobje
med obema vojnama in zakon o
občinah iz leta 1934, sledi čas
okupacije s svojo specifiko in po-
tem obdobje po osvoboditvi s
prvimi statuti od občinskega, do
statutov delovnih organizacij,
društev itd. Vsi statuti so naslo-
njeni na temeljni akt-USTAVO.
Razvoj statutov je torej šel od
posameznega, točno določenega
za nek kraj in določene ljudi, npr.
meščane k splošnemu za širše
območje in za vse ljudi na tem
območju.
Zbrano gradivo kaže, da so se v
glavnem spreminjali in menjavali
nosilci, institucije, akti. Bistvo
zakonodaje, sodstva in uprave je
ostajalo isto, ustanovnost in za-
konitost pa skozi čas vključujeta
in zajemata vedno več ljudi.
Kristina ŠMAPERL
6 - NASl DOPISNIKI
21. junij 1979 - TEDNIK
ZAKAJ SMO TAKO
IZOLIRANI
Nevem, kako dolgo bomo še morali čakati, da bi se nas usmilil vsaj
en avtobus na dan, ki smo ga tako nujno potrebni. Iz Cirkulan imajo
vsako uro en avtobus, mi Okičani in Slatenčani smo pa prepuščeni
takorekoč sami sebi. Ko se je borlski most podrl, takrat so vozili vsi
avtobusi čez Okič sedaj pa niti eden ne ,,more".
Še to vam naznanim, da smo že za bivšo Jugoslavijo imeli avtobus,
tudi sedaj po številnih drugih krajih odpirajo nove proge, tukaj kjer je
bila stara proga, pa je ne obnovijo.
Ko je kdo bolan, bi lahko prej umrl, kot da bi prišel do zdravnika ali
telefona. Tudi trgovino smo imeli na Okiču in to dobro idočo; sedaj pa
moramo vse potrebščine nositi 3-4 km daleč iz Cirkulan.
Družba pravi, da je treba starim ljudem pomagati, v tej obliki bi nam
pomoč najbolj prav prišla. Tudi otrokom ne bi škodilo, če bi se vozili v
šolo in ne bi prišli zmučeni k pouku.	F. K.
Zbor pionirjev planincev
iz vse Jugoslavije
Osrednji rekreacijski center za območje občine Slovenska Bistrica,
Trije kralji na bistriškem Pohorju bo v času od 22. do 24. junija 1979
gostil pionirje-planince iz vse Jugoslavije.
Zvezni zbor pionirjev-planincev Jugoslavije pripravlja mladinska
komisija pri Planinski zvezi Slovenije, posvečajo pa ga predvsem
počastitvi letošnjih velikih partijskih jubilejev, obletnici revolucionarnih
sindikatov in letu otroka. Za udeležence pionirje pomeni ta zbor nagrada
za prizadevnost in dosežene delovne uspehe, ki so jih dosegli pri
sodelovanju v vzgojno-izobraževalnih akcijah ciciban-planinec, pionir-
planinec in v planinski šoli.
Bogat program srečanj bodo udeleženci zbora pričeli v petek, 22.
junija, ko se bodo po ogledu občinskega središča Slovenske Bistrice,
odpeljali z avtobusi do planinskega doma pri Treh kraljih, kjer jih bodo
sprejeli predstavniki družbenopolitičnega življenja občine in tudi mladi iz
te občine. Vodje gostujočih delegacij se bodo za tem udeležili še sprejema
pri podpredsednici republiške konference ZSMS Vidi Mikuž. Prvi dan
srečanja bodo zaključili s predavanjem o bogastvih in lepotah gora,
spremljano z diapozitivi.
V soboto dopoldne se bodo udeleženci zbora napotili peš po
bistriškem Pohorju in to od Treh kraljev do Črnega jezera, od tam pa
naprej do Osankarice, kraja legendarnega boja Pohorskega bataljona,
kjer se bodo seznanili z boji pohorskih partizanov v času NOB, še
posebno z usodnim dnem 8. januarja 1943, ko je v neenakem boju
izkrvavel Pohorski bataljon.
Popoldne tega dne se bodo pionirji-planinci pomerili v obvladanju
orientacije, vezanju vozlov in streljanju z zračno puško. Nadaljevali bodo
s tekmovanji zabavnega značaja, med njimi tudi tek v vrečah. Sobotne
prireditve bodo zaključili z družabnim večerom na katerem bodo
pripravili tudi bogat kulturni program.
Trenutki prvih spogledovanj bodo v nedeljo 24. junija že mimo.
Sklenjena bodo nova prijateljstva, dogovorili pa se bodo tudi za nadaljnje
medsebojno sodelovanje med pionirji-planinci iz vse Jugoslavije. Ta dan
bodo razglasili tudi rezultate sobotnih tekmovanj. Ze v dopoldanskih
urah pa se bodo razšli, obogateni z novimi spoznanji, izkušnjami pa tudi
poznanstvi.
Viktor Horvat
Prenovljena mrliška vežica
Sedanja mrliška vežica v Cirkovcah ne ustreza nobenim gradbenim,
sanitarnim in drugim normativom. Na osnovi tega in na pobudo
občanov, so se v krajevni skupnosti odločili za obnovitev mrliške vežice.
Doslej so obnovili strešno konstrukcijo in uredili žlebove in streho.
Investicija znaša okoli 1,2 milijona dinarjev, treba pa je poudariti, da so
občani zbrali okoli 20 tisoč dinarjev, nekateri pa so že opravili okoli 600
prostovoljnih delovnih ur. Obnovljeno mrliško vežico bodo namenu
predali predvidoma 1. novembra letos.
fotovest: zk
Usposabljanje in opremljanje
■ ■■ » v v ■ - ■
v civilni zaščiti
Tako kot v drugih občinah, je bila včeraj svečana seja občinskega štaba
civilne zaščite tudi v Slovenski Bistrici. Na seji so širše ocenili dosedanje delovne
rezultate na področju usposabljanja in opremljanja v civilni zaščiti, sprejeli pa so
tudi okvirne naloge nadaljnjega delovanja. Za dosežene delovne uspehe v prete-
klem obdobju so najzaslužnejšim občanom podelili posebna priznanja pri uresni-
čevanju ciljev in nalog civilne in družbene samozaščite.
Na območju občine Slov. Bistrica deluje v vrstah civilne zaščite že nad 2900
občanov, ki so povezani v skupno 160 ekipah. Velja poudariti, da so pri tem še
zlasti ženske posebno aktivne, saj jih je vključenih čez tisoč. Mladih članov pa
deluje okrog 150 v vrstah CZ.
Štabi civilne zaščite sedaj delujejo v vseh krajevnih skupnostih in v 26
temeljnih organizacijah združenega dela, kjer posvečajo organiziranju in usposab-
ljanju občanov še posebno skrb. Prav tako povsod nadaljujejo z vključevanjem
novih članov v vrste civilne zaščite.
Viktor Horvat
TURISTIČNO DRUŠTVO PTUJ
Ocena dela
Turistično društvo Ptuj je bilo v letošnjem letu nosilec več akcij. Med
najpomembnejšimi je seveda že tradicionalno kurentovanje s karne-
valom, poleg tega je bilo med organizatorji akcije »očistimo in olepšajmo
Ptuj« in je ob tej priložnosti pripravilo več poučnih predavanj o varstvu
okolja, ki jih je popestrilo še s prikazlovanjem filmov: Ptujska dežela in
Pridite in razvedrite se. Obiski predavanj so bili zelo dobri. Kaže, da bi
s takimi in podobnimi predavanji nadaljevali s tem, da bi pritegnili tudi
odrasle in ne samo mladino, saj je skrb za zdrav in naraven prostor naša
skupna skrb.
Tudi komisija za splošno turistično propagando pri društvu je letos
zelo aktivna. Pripravlja se med drugim na izdajo več razglednic. Vendar
društvo samo ne bo zmoglo založiti vseh rezglednic, zato bo z zaprosilo
za pomoč kulturno skupnost. V naslednjih mesecih pa bo društvo skupaj
z občinsko turistično zvezo Ptuj izdalo barvni turistični prospekt. Izde-
lanih je že tudi 10 ličnih orientacijskih tabel, kijih bo društvo postavila
na vidna mesta in bodo turista usmerjala na grad.
Upravni odbor društva je na zadnji seji ocenil tudi poslovanje za
prvih pet mesecev in ga pozitivno ocenil. Ob tem pa ugotovil, da bo
potrebno poživiti prodajo monografije. Začrtal pa je še osnovne naloge
drugih komisij društva za naslednje mesece, tako tudi komisije za izlete
in rekreacijo, ki bo v jeseneskih mesecih organizirala izlet za člane
društva in ostale zainteresirane na Slovensko Koroško.
MG
Mobilizirati najširši krog delovnih ljudi
in občanov
Priprave na akcijo »nič nas ne sme prese-
netiti« v krajevnih skupnostih mesta Ptuja
potekajo že dlje časa. Pobudo za vse aktivnosti
pa nosijo krajevne konference socialistične
zveze, v okviru katerih se morajo uskladiti
programi in načrti v zvezi z vajo. Programi
krajevnih konferenc pa izhajajo predvsem iz
letnih načrtov dela odborov za LO in DS. ker se
nahajamo v obdobju prilagajanja organizira-
nosti in ob tem organiziramo tudi ljudsko
obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih
skupnostih mesta Ptuja. Te aktivnosti obenem
zahtevajo, da se pohiti s pripravami, da bomo
načrte uresničili tudi v praktičnih preizkusih.
Franc Prime referent za LO in DS pri
skupnih službah krajevnih skupnosti mesta
Ptuja je povedal, da v pripravah programov
akcije »nič nas ne sme presenetiti« gre za na-
daljevanje in usklajevanje posameznih nalog
na področju ljudske obrambe in družbene sa-
mozaščite. V akciji »nič nas ne sme presenetiti«
bomo v praksi preverili doseženo stopnjo po-
družbljanja ljudske obrambe in družbene sa-
mozaščite in ob tem ugotovili, kje je potrebno
naše obrambne naloge še dopolniti.
V akciji moramo doseči najširšo vključeva-
nje delovnih ljudi in občanov in sicer prek
krajevnih konferenc socialistične zveze ter vseh
družbeno-političnih organizacij, družbenih
organizacij in društev. To pa bomo dosegli le s
pravilnim in pravočasnim informiranjem že v
začetku akcije ter s konkretnim zadolževanjem
delovnih ljudi in občanov za določene aktiv-
nosti v akciji, v okviru civilne in narodne zaščite
ter samih obrambnih priprav.
Akcija mora potekati na področju krajevne
skupnosti usklajeno, usklajevalna vloga je po-
verjena socialistični zvezi, ki mora najti po-
vezovalno mesto s šolami, delovnimi
organizacijami; na področju vseh enajstih
krajevnih skupnosti pa je potrebno sprotno
dogovarjanje okrog posameznih problemov v
okviru priprav na akcijo.
MG
D0 KONCA SEPTEMBRA NOVIH SEST
KILOMETROV ASFALTIRANE CESTE
V krajevni skupnosti Grajena so letos, 29.
aprila zelo uspešno izvedli referendum za do-
datni krajevni samoprispevek s pomočjo ka-
terega bi asfaltirali okrog 6 kilometrov kra-
jevne ceste. Akcija je stekla že v lanskem letu,
ko so se občani sami izrekli o tem, pripravljen je
bil del trase in zgrajena dva manjša mostova,
medtem ko tudi v letošnjem letu že na začetku
niso stali križem rok. Aktivno je delal poseben
odbor za asfaltiranje, pa tudi na zboru občanov
je bila dokončno sprejeta Finančna konstruk-
cija. Tudi to pot je bil referendum najuspeš-
nejša oblika in gotovo rezultat prek 90 odstot-
kov ZA ni slučajen. Tako bo zagotovljenih 120
milijonov starih dinarjev, 110 iz rednega
samoprispevka, 30 pa v obliki solidarnostnih
sredstev. Krajevna skupnost Grajena bo tako
združila okrog 260 milijonov starih dinarjev,
svoj delež bo prispeval še Kmetijski kom-
binat. Na osnovi tako pripravljenega finan-
čnega načrta so zemeljska dela že stekla in bo
po sedanjih predvidevanjih cesta dokončana
do konca meseca septembra.
Krajani prispevajo svoj delež po posebnem
točkovnem sistemu, ki izvira iz delovnega
razmerja, lastništva zemlje, avtomobila in
traktorja in sicer samo tisti, ki živijo ob tej cesti
na območju Krčevin vse do Drave, teh pa je
blizu 400.
Letos skupaj s KS Destrnik postavljajo tudi
dve transformatorski postaji, ki jim bosta pri-
hodnje leto sledili še dve na območju KS
Grajena, vzporedno s tem pa so imenovali tudi
poseben odbor za čiščenje okolice s posebnimi
nalogami, da nekako zaščiti levo območje
krajevne skupnosti, ki mu je namenjena ta
vloga, da bi v prihodnje postal nekak zeleni pas,
oziroma naravni park za samo mesto.
mš
TEDNIK - 21. junij 1979
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 7
XI. republiško prvenstvo v atletiki za slepe
in slabovidne športnike Slovenije bo v Ptuju
Pod pokroviteljstvom MIP Ptuj in KB Maribor
PE Ptuj ter ob sopomoči delovnih organizacij
AGIS,' TGA Kidričevo in KK Ptuj organizira
medobčinsko društvo slepih in slabovidnih občin
Ormož in Ptuj v sodelovanju s telesnokulturno
skupnostjo in zvezo telesno kulturnih organizacij
občine Ptuj XI. republiško prvenstvo v atletiki za
slepe in slabovidne športnike. Prvenstvo bo v
soboto 23. junija s pričetkom ob 8. uri na stadionu
NK Drava Ptuj.
Do sedaj je prijavljenih že blizu 70 slepih in
slabovidnih športnikov iz vse Slovenije, ki se bodo v
soboto pomerili v teku na 60 in 100 m, v skoku v
višino in daljino, v suvanju krogle in medicinke ter
po želji v teku na 400 m.
Po tekmovanju bo v hotelu Poetovio svečana
razglasitev rezultatov in podelitev pokalov medalj
in priznanj. V primeru slabega vremena bo prven-
stvo v športni dvorani Mladika. Vsi Ptujčani in
okoličani vabljeni, vstopnine ni!	— OM
Končne uvrstitve
v rekreacijskih nogometnih ligah
Skupina A
1.	Aluminij	18	15 3	0 67:14 33
2.	Hajdina	18	10 3	5 41:28 23
3.	Gorišnica	18	111	6 39:34 23
4.	Skorba	18	10 1	7 39:30 21
5.	Boč A	18	9 2	7 30:30 20
6.	Pragersko 75	18	7 5	6 38:35 19
7.	Zg. Polskava	18	5 4	9 46:51 14
8.	Videm	18	4 3	11 28:53 11
9.	Osankarica	18	4 1	13 31:58 9
10. Grajena	18	3 1	14 34:60 7
Skupina VZHOD
1.	Stonjci	18	16 0	2 89:29 32
2.	Središče	18	13 1	4 72:17 27
3.	Markovci	18	10 3	5 56:31 23
4.	Dornava	18	10 3	5 50:45 23
5.	Rogoznica	18	7 6	5 48:40 20
6.	Ptuj	18	9 2	7 39:34 20
7.	Sobetinci	18	5 4	9 21:40 14
8.	Bukovci	18	5 3	10 26:49 13
9.	Zavrč	18	2 1	15 25:65 5
10. Moškanjci	18	1 1	16 14:93 3
Skupina CENTER
1.	Apače	14	11 1	2 57:22 23
2.	Slovenja vas	14	10 3	1 49:19 23
3.	GerečjavasB	14	8 1	5 29:27 17
4.	Tržeč	14	5 3	6 47:41 13
5.	Draženci	14	5 2	7 36:40 12
6.	Mladinec	14	5 2	7 26:44 12
7.	Varnica	14	2 3	9 23:54 7
8.	Leskovec	14	1 3	10 22:40 5
Skupina ZAHOD
1.	GerečjavasA	14	11 3	0 71:17 25
2.	Lovrenc	14	10 3	1 47:20 23
3.	Oplotnica	14	6 4	4 32:29 16
4.	Makole	14	5 3	6 38:48 13
5.	Kungota	14	6 0	8 40:46 12
6.	Kidričevo	14	4 2	8 28:44 10
7.	Sp. Polskava	14	3 3	8 34:54 9
8.	BočB	14	1 2	11 17:49 4
1. kotar
S srečanja Grajena—Gorišnica (foto B. Rode)
SNL VZHOD:DRAVA-
ŠMARTNO 3:3 (2:2)
V derbiju
delitev točk
Igrišče Drava v Ptuju, gledalcev 200.
sodnik Grmošek (Maribor); Drava:
Štebih. Strelec. Tement. Šmigoc.
Trlep. Matič. Steiner (Radolič). Ceh.
Čuš (Skok). Hvaleč. Žgeč;
Šmartno: Podgoršek P.. Nežmah.
Kralj. Podgoršek A.. Omladič G.,
Frangeš. Deželak. Kragar (Omladič
F.). Kopušar (Petek). Meh. Golob;
Strelci: 1:0 (2) Hvaleč, 2:0 (20. 11-m)
Hvaleč. 2:1 (23) Golob. 2:2 (39) Golob.
2:3 (60) Omladič G.. 3:3 (73) Hvaleč;
V	derbiju vzhodne skupine repub-
liške nogometne lige sta si Drava in
Šmartno v zanimivem srečanju raz-
delila točke. Začetek je pripadel do-
mačinom. ki so prvi zadetek dosegli po
lepem predložku Zgeča in visokem
skoku Hvalca. Za tem, ko je branilec
gostov igral z roko v kazenskem pros-
toru, je Hvaleč z 11-m drugič premagal
sicer odličnega Petra Podgorška.
Gostje so z zavzeto fgro s hitrim
oddajanjem žog vzpostavili ravnotežje
in do konca prvega dela z dvema za-
detkoma Goloba izenačili. Domačini
so v tem delu zamudili štiri izrazite
priložnosti (Čuš in Zgeč).
V	drugem delu sta moštvi do vodil-
nega zadetka gostov bili enakovred-
ni. Tretji zadetek za Šmartno je po
izvedenem kotu dosegel visoki Gvido
Omladič. Do konca igre pa so imeli
domači igralci stalno terensko pobudo,
vendar .so prepočasi oddajali žoge,
predložki pa so bili vse preblizu
odličnemu vratarju gostov. Drava je
izenačila po kratko izvedenem indi-
rektnem strelu z roba kazenskega
prostora. Mrežo gostov je že tretjič
zadel Hvaleč. Domači igralci so do
konca vložili veliko naporov za vodilni
zadetek, vendar ob borbeni igri gostov
niso uspeli, priložnosti pa ni manjkalo,
čeprav ne tako izrazitih kot v prvem
delu.
Ob-koncu lahko zapišemo, daje to
bila lepa in zanimiva nogometna
predstava, saj sta Drava in Šmartno
enakovredna nasprotnika. Pred zad-
njim kolom, ko Drava gostuje v Litiji,
ima Šmartno na prvem mestu točko
prednosti pred Dravo.	1. kotar
USPELA NABIRALNA AKCIJA ZBIRANJA OBLAČIL, OBUTVE
IN POHIŠTVA
V	tednu solidarnosti je občinski odbor Rdečega križa Ptuj, 4. ju-
nija organiziral že dvanajsto akcijo zbiranja oblačil, obutve in
pohištva. Ta akcija je že tradicionalna in je potekala istočasno po vsej
Sloveniji.
Zbiranje se je izvedlo v vseh krajevnih organizacijah RKS Ptuj,
KORK HAJDINA, KORK Kidričevo, KORK Markovci in KORK
Rogoznica.
Zbranega je bilo 5.000 kg oblačil in ostalega materiala. Oblačila
so bila takoj dostavljena v KORK kot pomoč socialno ogroženim
družinam in otrokom.
V	akciji je sodelovalo 220 mladih Članov RK osnovnih šol Ptuja,
Kidričevega, Hajdine in Markovec, mladinci Kovinarske šole, ter 45
aktivistov. RK.
Veliko razumevanje so pokazale delovne organizacije Ptuja, ki so
nudile brezplačne prevoze za zbiranje in razdeljevanje oblačil s 15
prevftznimi sredstvi.
Ta akcija je bila tudi praktičen preizkus usposobljenosti delo-
vanja RKS za izredne prilike in s tem neposreden doprinos vse-
slovenski družbeno-politični akciji pod nazivom NNNP. (nič nas ne
sme presenetiti).
Vsem darovalcem in vsem, ki so pomagali, da je akcija uspela,
posebno mentorjem mladih članov Rdečega križa, vsem šoferjem, ki
so vršili prevoze ter štabu akcije se zahvaljujemo za sodelovanje.
OBČINSKA ORGANIZACIJA
RDEČEGA KRIZA PTUJ
V NEDELJO 24. JUNIJA VELIKA TRIMSKA AKCIJA
VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO
TKS, ZTKO in TVD Partizan Grajena pripravljajo
za to nedeljo občinsko trimsko akcijo v kolesarjenju
pod geslom: »Vsi na kolo za zdravo telo«. Start bo med
8. in 10. uro. cilj pa med 10. in 12. uro, na vseh startnih
in kontrolnih mestih. Startna in kontrolna mesta so
pri kulturnem domu na Grajeni, pri gostišču Pšajd na
Mestnem vrhu, pri strelišču v Babosekovi grabi in na
križišču pod ptujskim gradom. Starostnih omejitev ni.
Nasprotno! Zelja je. da bi se akcije udeležilo čimveč
občanov od najmlajših do najstarejših. Na startnem in
kontrolnem mestu, vseeno katerem, boste prejeli
karton in z njim se odpravite na približno 17 km dolgo
pot. Na vsakem kontrolnem mestu boste prejeli žig in
vrnite se na tisto startno in kontrolno mesto, kjer ste
začeli. Vsi. ki bodo prevozili progo, bodo prejeli tri-
msko značko. Organizatorji so za najmlajšega, naj-
starejšega udeleženca in najštevilnejšo družino pri-
pravili posebna darila. Ob tem velja opozorilo, da
morate med vožnjo upoštevati vse cestnoprometne
predpise za varno vožnjo. V primeru slabega vremena
bo akcija prihodnjo nedeljo. Torej v nedeljo »Vsi na
kolo za zdravo telo«!
1. k.
TELESNOKULTURNA SKUPNOST OBČINE PTUJ
SPREJET
FINANČNI PROGRAM
Delegati obeh zborov skupščine telesnokuiturne skupnosti občine Ptuj so 6.
redno sejo ponovili prejšnjo sredo. Pred tem je bila seja med obravnavo predloga
Finančnega načrta prekinjena, ker je nekaj delegatov predčasno zapustilo sejo in
skupščina ni bila sklepčna. Tokrat je seja kljub polurnemu čakanju na potrebno
število uporabnikov potekala brez zastojev. Delegati so praktično brez razprave
potrdili letošnji Finančni program z dopolnilom, da s sredstvi za izobraževanje
razpolaga skupščina ZTKO. Za tem so sprejeli sklepa za pripravo srednjeročnega
in dolgoročnega programa skupnosti s priporočilom, da se v pripravo osnutka s
predlogi vključijo vse osnovne telesnokuiturne organizacije, ki so že doslej
opozarjale na nekatere pomanjkljivosti, kijih bomo v prihodnje morali odpraviti,
oziroma kako izboljšati delo. Ob koncu so po po krajši obrazložitvi sprejeli še
jsredlog samoupravnega sporazuma o družbenousmeijeni stanovanjski izgradnji
soseske Rabeljčja vas — vzhod.
1. k.
Košarkarski
tabor
za pionirke
in pionirje
Košarkarska bera ptujskega
košarkarskega kluba »Drava«
Ptuj je bila v minulih mesecih
dokaj uspešna. Se več uspelo jim
je pritegniti zanimanje širše slo-
venske košarkarske srede za
njihov model dela, ki pa je v
bistvu v praksi uresničeno načelo
portoroških sklepov. Prav potrdi-
lo širše slovenske javnosti za
njihovo delo jih še bolj zavezuje,
da postanejo še uspešnejši pri
svojem delu, pri vzgoji mladega
košarkarskega naraščaja.
Aktivnosti, ki jih je klub gojil v
tem letu so bile razsežne. sedaj
pa jih želi zaključiti z enoteden-
skim košarkarskim taborom za
najboljše košarkarje in košarkari-
ce prve in druge selekcije. Biva-
nje v taboru pa naj bi prispevalo
k temu, da se dopolni košarkar-
sko znanje. Najboljše mlade ko-
Šarkarice se bodo udeležile še
republiškega košarkarskega ta-
bora, ki bo od 30. junija do 5.
julija v Ptuju. Občinski košarkar-
ski tabor za pionirje in pionirke
bo od 25. do 30. junija v Ptuju.
MG
OSNOVNA ŠOLA V USTANAVLJANJU
Prešernova 31, P tuj
objavlja
naslednja prosta dela oziroma naloge
1.	2 učitelja razrednega pouka, za opravljanje del in
nalog učitelja od 1. do 4. razreda
POGOJ: U, PRU, strokovni izpit, MOM
2.	učiteljev predmetnega pouka, za opravljanje del in
nalog predmetnih učiteljev od 5. do 8. razreda
a)	predmetnega učitelja matematike in fizike
b)	predmetnega učitelja biologije in kemije
c)	predmetnega učitelja zemljepisa in zgodovine
d)	predmetnega učitelja glasbene vzgoje
e) predmetnega učitelja tehnične vzgoje
POGOJ: PRU, P, strokovni izpit
3.	računovodja
POGOJ:Končana srednja šola z enoletno prakso
4.	hišnika
POGOJ: izprašani kurjač, sposoben opraviti manjša
popravila, poskusno delo 3 mesece
5.	čistilke
POGOJ: poskusno delo 3 mesece
Dela oz. naloge veljajo za nedoločen čas s polnim delovnim časom,
razen pod 2 d, e in 3, kjer delavci združujejo delo za krajši kot polni
delovni čas.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh
po objavi na zgornji naslov.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v roku 15 dni.
8 - ZA RAZVEDRILO
21. junij 1979 - TEDNIK
TEDNIK - 21- j»™»1979
OGLASI IN OBJAVE - 9
Izžrebani varčevalci akcije
„Striček Cvenk"
V vrstah mladih varčevalcev ptujske občine je vključenih prek
6000 varčevalcev; pionirske hranilnice pa delajo na 27 osnovnih šolah.
Med zelo prizadevnimi varčevalci so mladi iz osnovne šole Franca
Osojnika, kjer imajo največ varčevalcev in sicer čez 800. V šolskem
letu 1978/79 so zabeležili tudi največji porast hranilnih vlog, saj je
privarčevana vsota dosegla znesek blizu 140.000 dinarjev. Ta šola se
ponaša z veliko tradicijo hranilništva, saj je bila med prvimi, ki je
ustanovila pionirsko hranilnico.
Prav zaradi tega so se v banki odločili, da izvedejo žrebanje
akcije „Striček cvenk" za šolsko leto 1978/79 med mladimi iz
omenjene šole. Srečne dobitnike maskote ,,Striček cvenk" so izžrebali
delavci pionirske hranilnice v šoli.
Izžrebanci pa so naslednji: Metoda Meško OŠ Franc Osojnik
Franček ZagoranskiOŠ Gruškovje, Vlasta Pisanec OŠ Polenšak, Ivan
Viličnjak OŠ Videm pri Ptuju. Martina Medved OŠ Lovrenc na
Dravskem polju, Stanko Polanec OŠ Grajena, Miran Ules OŠ Hajdina,
Tonček Strmšek OŠ Podlehnik, Vlado Kramberger OŠ Vitomarci,
Irena Koletnik OŠ Markovci, Martina Ber OŠ Rodni vrh, Jelka Sodeč
OŠ Gorišnica, Daniel Gojčič OŠ Ivan Spolenjak, Vlado Murko OŠ
Kidričevo, Jurij Gajšek OŠ Stoperce, Janja Fras OŠ Trnovska vas,
Helga Artenjak OŠ Tone Znidarič, Darko Kokol OŠ Cirkulane, Slavko
Fakin OŠ Majšperk, Branko Korez OŠ Ptujska gora, Katica Pučko OŠ
Juršinci, Anica Kurbos OŠ Destrnik, Jožica Drevenšek OŠ Leskovec,
Slavica Žlahtič OŠ Dornava, Maks Pukšič OŠ Sela, Brigita Mislovič OŠ
Zavrč in Jožica Potočnik OŠ Zetale.
MG
POŽARNI INŠPEKTOR SO PTUJ EDVARD KOZEL:
Pozor pred požari! - tudi
ko odhajate na oddih
V zadnjem času je bilo na obmo-
čju občine Ptuj več požarov, kate-
rih povzročitelj je bil v večini pri-
merov človek. Zadnje deževje in
nevihte s strelami so sicer storile
svoje, vendar je veliko več takšnih
požarov, ki jih ne bi bilo treba — če
bi bili previdni. Trenutno stanje je
sicer nekoliko boljše, ker je dež
vsaj delno odpravil ,.nevarno" su-
šo, kljub temu pa požarni inšpektor
SO Ptuj Edvard Kozel opozarja ob-
čane:
,,Letos se bo žetev in mlačev za-
čela nekoliko prej, kot po navadi,
mislim, da bodo nekateri začeli že
prihodnji teden, zato najprej napo-
tki o požarno-preventivnih ukrepih
za ta kmečka opravila.
Požarno preventivni ukrepi pri
žetvi ip mlatvi obsegajo varno
pripravo kombajnov in mlatilnic,
poučitev ljudi, o požarno preven-
tivnih ukrepih in pripravah potreb-
nega gasilskega sredstva in orodja.
Pred pričetkom žetve je potrebno
na žito — kombajnih z motorji z
notranjim izgorevanjem zagotoviti
popolno tesnost pred mastenjem
motornega olja in pogonskega gori-
va. Posebej je treba paziti na varno
odvajanje izpušnih plinov, da so
izpušne cevi tesne in zaključene na
takih mestih, kjer ni nevarnosti
vžiga slame ali prahu in, da se izpu-
šna cev ne dotika nobenega lesene-
ga dela kombajna. Tudi ležaji
kombajnov in mlatilnic morajo biti
dobro namazani, da ne bi prišlo do
prekomernega segrevanja. Štrleči
deli vrtečih gredi pa zavarovani
pred možnostjo nasukanja slame,
motorje pa je potrebno vsakodnev-
no čistiti.
Stabilni motorji in traktorji za
pogon mlatilnic morajo biti po-
stavljeni tako, da je med mlatilnico
in motorjem, oz. traktorjem, zado-
stna, 8 m varnostna razdalja in pra-
vilno usmerjena izpušna cev, kar je
pač odvisno od smeri vetra, da plini
ne bi ogrožali mlatilnice, slame in
kop s snopjem ali s snopjem nalo-
ženega voza. Izpušne cevi moraio
obvezno biti opremljene z lovilci
isker.
Med žetvjo in mlatvijo ni dovo-
ljeno kaditi ali uporabljati odprte-
ga plamena. Na mestu postavitve
mlatilnice mora biti okrog pogon-
skega motorja oziroma traktorja v
razdalji 8 m čistina. V tem zaščit-
nem pasu pa naj bo na razpolago
gasilni aparat na prah (9 kg), sod z
vodo in s pripadajočimi vedri. Na
kombajnu mora biti nameščen ro-
čni gasilni aparat na prah z zmog-
ljivostjo polnjenja 9 kg, na večjih
kombajnih pa tudi dva takšna apa-
rata. Vsi ti aparati morajo biti
redno pregledani od pooblaščenega
servisa in seveda uporabni.
Ker imamo vsako leto ob žetvi in
mlatvi požare, opozarjam, da je
lastnik mlatilnice (tudi vaške skup-
nosti), skratka tisti, ki opravlja
uslugo, odgovoren za zagotovitev
požarne varnosti. Smo v obdobju
toplega letnega časa, ko rada na-
stajajo sušna obdobja, ki so pogoj
za hitro razširjanje požarov. Zato
opozarjam občane naj bodo toliko
bolj previdni na žitnih poljih in v
gozdovih. Ne kurimo in ne netimo
ognja tam, kjer to ni dovoljeno.
Požarna inšpekcija bo v času že-
tve nadzirala kako izvajamo
fožarno preventivne ukrepe. Proti
ršiteljem bo v skladu z zakonom o
varstvu pred požari tudi ukrepala
kazensko."
Tudi čas dopustov je pred nami,
ko občani za krajši čas zapuščajo
svoja stanovanja, na kaj posebej
opozarjate?
,,Preden se odpravite na dopust,
preden stopite čez prag stanovanja
dobro preglejte:
—	če ste izklopili električno in-
stalacijo — najbolje je, da izklopite
vse varovalke,
—	če ste popolnoma zaprli in
odklopili vsa plinska trošila — je-
klenke še posebej preverite,
—	če ste dobro zaprli vse
vodovodne pipe,
—	če ste zaprli vsa okna (pred
nepridipravi) in seveda, poskrbite,
da bo stanovanje čisto in posprav-
ljeno.
Če boste vse to upoštevali, potem
boste imeli zares dober oddih in
vrnitev v stanovanje bo še lepša.
Tudi na dopustu, v kraju kjer
boste letovali se obnašajte varno.
Predvsem če boste kampirali
pazite, kje boste netili ogenj, izberi-
te varno lokacijo, ko pa boste kon-
čali s kurjenjem pogasite za sabo
vso žerjavico. Če le morete vzemite
s sabo ročni gasilni aparat — v
avtomobilu bi ga na vsak način mo-
rali imeti. Ne stane veliko, okoli
300 din, v danem primeru pa vam
lahko reši premoženje ali celo živ-
ljenje. Velja torej premisliti."
M. Ozmec
Edvard Kozel, požarni inšpektor
SO Ptuj (foto: m. ozmec)
MDA SLOVENSKE GORICE 79
Brigadirji uspešno napredujejo
- slovo prve izmene
Pretekli teden je med brigadirji prve izmene MDA
Slovenske gorice 79 minil zelo razgibano. V četrtek,
14. iuniia so brigadirji MDB Milke Šobar — Nataše
iz Črnomlja dobili obisk iz občinske konference ZSMS
Črnomelj, popoldne pa so brigadirji obeh brigad
merili svoje sposobnosti v streljanju z zračno puško na
avtomatskem strelišču v Ptuju.
V	petek, 15. junija so po delu*na trasi brigadirji
Ereživeli popoldan v športnem vzdušju. V okviru
rigadnega prvenstva so se med seboj pomerili ekipi
žensk v odbojki, fantje pa v košarki. Zvečer so se
zbrali ob tabornem ognju.
V	soboto je v brigadirskem naselju v Dornavi
potekal prvi obrambni dan o katerem posebej
poročamo. V nedeljo, 17. junija so brigadirji
preživeli v Ptujskih toplicah, kjer so plavali za TRI M
značko. V ponedeljek, so se udeležili koncerta
skupine Pepel in kri v športni dvorani Mladika. Po
delu na trasi pa je v torek, 19. junija potekal pred-
zadnji del mladinske politične šole Edvarda Kardelja
pod naslovom borba za socializem v mednarodnih
razmerah. V torek zvečer so se udeležili tudi tribune
športnikov iz Ptuja. V sredo 20. junija popoldne so
imeli brigadirji drugo udarniško akcijo, krajanom v
KS Stoperce so pomagali pri urejanju ceste in bankin.
Brigadirji prve izmene, brigad Milke šobar —
Nataše iz Črnomlja in MDB Tone Tomšič iz Ljub-
ljane — Moste Polje bodo v Dornavi le še jutri in v
soboto, za tem pa bo prva izmena zaključila z
delom.
Brigadirji druge izmene bodo v Dornavo prišli že
v soboto popoldan. V njej bodo sodelovali brigadirji
iz treh občinskih konferenc in sicer iz Izole, Nove
Gorice in Brežic, v Dornavi pa bodo do 14. julija.
Sicer pa poglejmo, kaj meni o uspešnosti
brigadirjev prve izmene predsednik skupščine I.
izmene MDA SG 79 , Majda TERZIČ:
,,Mislim, da smo bili dovolj uspešni, mislim da
bomo ob odhodu izkopali že preko 1 km
vodovodnega jarka. Do danes smo ga izkopali že
prek 800 m, veliko pa je že očiščene trase,
pripravljene za izkop jarka. Sodelovala sem že na
dveh akcijah in sicer na MDA SG 77 in lani na MDA
Brkini 78. Pa mi je letošnja akcija še najbolj pri srcu.
Vsi smo enotni, delavni. V prvi dekadi, sta bili obe
brigadi udarni, sprejeli pa bodo tudi priznanje
udarnega dne. Vsi bomo iz Dornave in Dolan odšli
polni prijetnih brigadirskih vtisov."
M. Ozmec
MAJDA TERZIČ, predsednik
skupščine prve izmene na MDA
SG 79. (foto: m. ozmec)
Tudi smeha ni manjkalo v prvi izmeni. Po končanem delu na trasi so se
posamezniki tudi takole prevažali do avtobusa.
(Foto m. ozmec)
0RM02
Keltske peči
ob hotelskih
Prizadevni ormoški gostinci so se odločili, da bodo razširili hotelske
prostore, saj so za množico obiskovalcev premajhni — posebej ob koncu
tedna. Zaradi tega pa so morali na delo arheologi, saj so pričakovali na
Delno restavrirana keltska peč	(foto J. R.)
tistem delu zemljišča pomembne najdbe. Napovedi so se uresničile,—
našli so 5 keltskih peči. Tri peči so bile dobro ohranjene, dve pa uničeni.
Peči so iz 2. stoletja našega štetja in sodijo med najpomembnejše najdbe
na našem območju, ker so to prve take peči in dopolnjujejo sliko tedanjih
naselij.
Eno peč so dvignili in jo prenesli v muzej, od dveh pa so vzeli
odlitek. Arheologi so pri raziskavi prazgodovinskega zemeljskega nasipa
našli tudi nekaj keramike in kamnito sekiro, konstrukcija keltskih peči pa
se popolnoma razlikuje od tistih, ki so jih našli v Ptuju. Dela so trajala
ves mesec maj in polovico junija.	N.D.
Srebro za ptujski
pihalni orkester
Tudi republiško tekmovanje pihalnih orkestrov, ki je bilo minulo ne-
deljo v Artičah pri Brežicah, je bilo posvečeno velikim jubilejem KPJ,
SKOJ-a in sindikatov. Prvi zbor pihalnih orkestrov Slovenije, skupaj jih
je bilo 14, je izredno uspel. Tekmovanje v koračnicah in figurativnih sku-
pinah, ki ga je organizirala ZKO Slovenije, je pozdravil Jože Humer,
predsednik ZKO Slovenije. Ob tem je poudaril izredni pomen pihalnih
orkestrov v krepitvi revolucionarnega duha članstva in amaterističnega
poslanstva.
Za sodelovanje na tekmovanju je ptujski pihalni orkester dobil
srebrno odličje, kar je brez dvoma velika vzpodbuda za bodoče delo.
Čestitkam ob pridobljenem priznanju se pridružuje tudi naše uredništvo
in bralci Tednika.	MG
ORNA KRONIKA
V tednu, od 11. do vključno 18. junija so miličniki PM Ptuj in
oddelkov posredovali v petih prometnih nesrečah, v katerih je ena oseba
izgubila življenje, dve osebi sta bili huje in dve lažje poškodovani. Glavni
vzroki nesreč so bili tokrat prehitra in neprevidna vožnja, ter izsiljevanje
prednosti. Materialna škoda je tokrat izredno velika, saj znaša prek
300.000 din.
Z AVTOMOBILOM V TOVOR-
NJAK
V sredo 13. junija ob 13.10 seje
zgodila huda prometna nesreča na
Potrčevi cesti v Ptuju. Voznik ose-
bnega avtomobila Jože Prosenjak
(43) iz Čarmanove 9 v Ptuju je
peljal iz Ptuja proti Rogoznici. Pri
bencinski črpalki je zaradi vožnje
po sredi ceste bočno trčil v nasproti
vozeči tovorni avtomobil, ki ga je
upravljal Danilo Majcen. Pri trče-
nju je dobil Prosenjak zelo hude
telesne poškodbe zaradi katerih je v
ponedeljek 18. junija v ptujski bol-
nišnici podlegel. Na vozilih in na
tovoru je za okoli 300.000 din ma-
terialne škode.
PODRL PEŠCA IN POBEGNIL
Huda prometna nesreča se je
zgodila v nedeljo 17. junija ob
20.45 v Vitomarcih. Pešec Ignac
Kocuvan se je vračal proti domu v
Vitomarcih, ko mu je nasproti
pripeljal neznan voznik motornega
kolesa, trčil vanj, ga podrl in s
kraja nesreče pobegnil v smeri proti
Trnovski vasi. Kocuvan je utrpel
hude telesne poškodbe, za storil-
cem pa še poizvedujejo.
PRETESNO PREHITEVAL
V	ponedeljek, 18. junija ob 20.45
se je zgodila lažja nezgoda v Belša-
kovi ulici v Ptuju. Voznik osebnega
avtomobila S. M. iz Belšakove ulice
je peljal proti mestu. Pri hiši št.
15 je pretesno prehiteval mladole-
tna pešca in ju zbil po cesti. Takoj
je ustavil in lažje poškodovano R.
M. iz Ptuja prepeljal v ptujsko bol-
nišnico, kjer so ji nudili zdravniško
pomoč. Kljub nesreči je to dejanje
lahko ostalim storilcem za vzor.
PRIJELI TATOVA
V	preteklem tednu so miličniki
prijeli dve osebi, ki sta utemeljeno
osumljeni, da sta storili več kazni-
vih dejanj tatvine. Med drugim je
bilo njuno ,,delovno področje"
tudi v Ptujskih toplicah. Oba kr-
šilca čakata na preiskavo.
PREVEČ RAZIGRANI PTUJ-
ČANI...
V	preteklem tednu so bili posa-
mezniki iz Ptuja in okolice malce
preveč razigrani in borbeni. Milič-
niki PM Ptuj so opravili kar 12
intervencij, od tega le 2 v družin-
skem krogu zaradi prepirov, v go-
stinskih lokalih so patrulje posre-
dovale 3 krat, na ulici kar 5 krat in
1 krat na javnem mestu. Večina
vročekrvnežev se je hladila v pros-
torih PM Ptuj.
— OM
vreme
do nedelje. 1. julija 1979
Mlaj bo v nedeljo, 24. j unij a ob
00,56
Napoved: Mlaj nam lahko
prinese spet malo osvežitve,
nato bo spet vroče, izvzemši
treh bolj nevihtnih dni. Od L
julija dalje pa bo prava poletna
vročina, ki lahko doseže od 32
do 35 stopinj C. Ljudski rek
pravi: Če ni julij vroč, sploh ni
poletja«, izgleda, da bomo letos
imeli nekaj poletja. Dovolj bo
tudi mokrote tako pri tistih, ki
se bodo kopali kot pri onih, ki
se bodo znojili pri mlačvi in pri
opravljanju drugih del. Voda in
zrak krepita zdravje, brez znoja
pa ni poštenega življenja.
Alojz Cestnik
\__y
izdaja zavod za časopisno in radij-
sko dejavnost RADIO—TEDNIK
62250 Ptuj, Vošnjakova 5. poštni
predal 99. Ureja uredniški kolegij,
ki ga sestavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik MI-
HAEL GOBEC, odgovorni urednik
FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in
uprava Radio-Tednik telefon (062)
771-261 in 771-226. Celotna
naročnina znaša 200 dinarjev, za
tujino 300 dinarjev. Žiro račun SDK
Ptuj 52400—603—31023. Tiska
ČGP Mariborski tisk. Na podlagi
zakona o obdavčevanju proizvodov
in storitev v prometu spada TED-
NIK med proizvode, za katere se ne
plačuje temeljni davek od prometa
proizvodov.