Ust Izhaja bd oVlotire 1947 kot tednik — Od i januarja 1958 kot pol tedni k — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNE GA t J U D S T KRANJ, SOBOTA, DMF. 22. FEBRUARJA 1964 — LETO XVII. — ŠT. 15 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski od bon S/DL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka. Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Zdravko Tomaže j V A. ZA GORENJSKO Boljši izgledi za center za socialno delo v Kranju Kako nadoknaditi zamujeno Otroško varstvo, mladinsko prestopništvo, alko- novo ^°*Je: p** stanovanjih, p| i i. i_i » i o j i t «xi ostarelih, ki so sami ostali na holizem, problemi sezonskih delavcev, rejništvo kmetijah. To je le nekaj prime rov. so teme prvih analiz centra SLUŽBA SOCIALNEGA, varstva sodi med tiste dejavnosti, ki so bile dolga leta ob strani družbenega razvoja. Ni bila tako neodložljiva kot mnogi problemi povojnega življenja, razen tega pa jc menda celo prevladovalo prepričanje, da v socialistični družbi socialni problemi sami po sebi odmrejo. V tem času je preteklo leto dni, kar je v Kranju začel z delom center za socialno delo, eden izmed 12 do sedaj ustanovljenih v naši republiki in edini na Gorenjskem. Za sabo ima že celo vrsto težav, predvsem kadrovskih. (Kot kaže bodo predvidena in potrebna Pokazalo sc je namreč, da so bi za stare ljudi, na drugi strani delovna mesta izpopolnjena do le-res odmrli nekateri stari proble- pa varstvo otrok zaposlenih star- tošnjega poletja). Kljub temu so mi, da pa se je obenem porodila šev. Po številu zaposlenih žena že naredili dve temeljiti analizi o cela vrsta novih. Povprečna živ- smo na tretjem mestu v svetu, btroškem varstvu in mladinskem ljenska doba se je povišala nad takoj za Sovjetsko zvezo in Ja- prestopništvu (o teh bodo razprav-60 let in naš narod se je nenado- ponsko. Število kmečkega probi- b'ali ustrezni organi in predvideli ma uvrstil med stara ljudstva, na valstva se je od dobre polovice po potrebne ukrepe), za letos pa kar ni bil pripravljen. Sodobna vojni do sedaj zmanjšalo na četr- predvidevajo analize o rejništvu stanovanja ne dovoljujejo razšir- tino, kar je potegnilo za seboj ce- alkoholizmu, o sezonskih delavcih jenih družin, kar še otežkoča skr- lo vrsto težav pri vključevanju v in podobnem. Vse to delo bo lah ko predstavljajo občuten koral: naprej od »zdravljenja« socialnih problemov k njihovemu preprečevanju. Za popoln uspeh pa bo po trebno še nekaj — tesno sodelova nje s podjetji in šolami. To bo mogoče šele tedaj, ko bodo povsod, kjer je potrebno, socialni delavci V kranjski občini imajo svoje socialne delavce le tri podjetja, 2 nova socialna delavca se bosta zaposlila na šolah, enega pa štipendira šola Lucijan Seljak. — S. Kaj teži naše delavce? Naj mi povedo zakaj! Nepravilne odpovedi delovnega razmerja so najčešće pritožbe zaposlenih Triinosemdeset delavcev kranjskih podjetij je lani iskalo svoje pravice na sodiščih. Vseh sporov med delodajalci in delavci pa je bilo že dosti več, ki. pa so bili rešeni že na prvi stopnji s posredovanjem sindikatov aH inšpekcije. Precej pritožb je bilo zaradi sindikalni sveti. Toda večinoma stvar rešujejo le komisije, ki se sestajajo občasno in zahtevajo od delavca nekaj napisanega. Že to pa se delavcu upira, ker želi najprej pogovor, nasvet, če ima prav ali ne. Seveda ima delavec zaupanje v takega človeka, ki po svojem Rcžisei Mario FanellJ in glavni junak Anton Vrdoljak med pripravami za snemanje televizijskega ffl. ma za RTV Zagreb o nekdanjem ilegalcu, komunistu. Film snemajo v bohinjskem in jeseniškem kotu delitve dohodka, zaradi dopustov, znanju, praksi in po službi lahko zaradi premeščanja z enega na govori nepristransko. Zato je taka drugo delovno mesto in podobnih pomoč v osebi sekretarja podjetja stvari. Največ pa je bilo sporov zaradi odpovedi delovnega razmerja. Med temi spori pa je dobra polovica iz enomesečne, poskusne delovne dobe. Zato ta zasluži posebno pozornost. V razgovoru z ljudmi, ki imajo s tem opravka, ugotavljamo, da gre v glavnem za to, ker smejo podjetja v tej dobi odstopiti in razveljavljati dogovore in pogodbe brez utemeljitve. Čeprav ima poskusna doba, ki se vse bolj uveljavlja po podjetjih, svoje dobre strani, pa se prav v teh odpovedih mnogokrat skrivajo razne osebne intrige s telefonskimi posredovanji in maščevanja posameznih vodilnih uslužbencev. Sodijo, da je med temi spori v Kranju bilo lani tretjina primerov, kjer je šlo za užaljenost, oziroma za nepravilno dojemanje kritike posameznih vodilnih oseb. Dostikrat se to spreobrne v tendenciozno in zlonamerno dajanje informacij novemu delodajalcu. Zato je povsem utemeljena zahteva mnogih prizadetih delavcev, da zahtevajo od novih delodajalcev, naj jim povedo zakaj so odstopili od dogovora. Takih zahtev je bilo lani v Kranju veliko. Ob ,tem pa se hkrati odpira vprašanje pravnih posvetovalnic za delavce. To je zelo slabo urejeno po vseh naših dđfovnih sre kot je to v Tekstilindusu v Kranju in še marsikje, dokaj neprivlačna za delavce. Pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju je pravnik na razpolago, toda le vsak ponedeljek od 13. ure naprej. To je premalo, kajti delavec želi takoj nasvet. Na Jesenicah to opravljajo na občini, o čemer pa niti sindikalne organizacije ne vedo. V škofji Loki so tako pravno pomoč pred le- tom prenesli s sindikalnega sveta občinske skupščine in predstavni Šolstvo še vedno močno zaostaja V TEH DNEH živo razpravljamo o občinskih statutih in stvu so se v letu 1963 povečali o vsem tistem, kar naj bi našlo v statutu svoje pravo mesto. ^"L^"0^1 l Pri™erJavi ? ,e* '. ... . r tom 1962 za 22 odstotkov, medtem Niso redki primeri, ko se prav v statutih daje družbenim ko so se v šolstvu zaradi razšir- službam in še posebej šolstvu zelo malo poudarka. Me- jene mreže šo1 ter zaradi novih de" , . iv,..,. javnosti v šolah povečali le za 6 mm, da morajo te službe najti tudi v statutih tisto mesto odstotkov. Letos se bodo sredstva in vlogo, ki je v družbenem življenju dejansko imajo. sklada povečala za 11 odstotkov, vendar moramo upoštevati, da so V razpravi na tem posvetovanju vračunane tudi nove obveznosti je bilo ugotovljeno, da so sred- sk'ada i" tako ni upanja, da bi se stva, ki so v letošnjem letu pred- materialno stanje prosvetnih de-videna za šolstvo, premajhna, tako da se ne morejo večati niti osebni dohodki prosvetnim delavcem kot naj bi se večali dohodki ostalega prebivalstva v občini, Prav o teh vprašanjih je pretekli teden razpravljal v okviru ob ravnave občinskega proračuna in problemov okrog financiranja šolstva aktiv prosvetnih delavcev v škofji Loki skupaj s predstavniki Seja občinske skupščine Škof ja Loka Sprejeli družbeni plan in proračun škofja Loka, 21. februarja —« Odborniki obeh zborov občinske skupščine so na 13. skupni seji sprejeli družbeni plan in proračun lavcev izboljšalo. Obljube na zborih volivcev, da se bo to reševalo za T° 1964, V nadaljevanju pa so takrat, ko bodo gospodarske raz- m®d dru.Sim sprejeli tudi odlok o mere ugodnejše, ko bo manj dru- urbanističnem programu Škofje gih obveznosti, prav gotovo ne vo- Loke> Glede P™Pomb na proračun Nadaljevanje ki družbeno političnih organizacij niti se ne more okrepiti material- d')° k rešitvi. Problem materialne se ^e raZ\n?la,^kaj žlvahna ra7 na 2. strani na področju občine Skofja Loka. na osnova šolstva. V gospodar- osnove šolstva je treba reševati Prava o dohodkih prosvetnih de Zbiranje denarja za gradnjo šol KRANJ, 21. februarja — Odborniki občinske skupščine so imajo dohodek. Le upokojenci bo se na včerajšnji seji strinjali s predlogom za zbiranje sred- do plačevali prostovoljno. stev za gradnjo šol. Ta predvideva, da naj bi potrebnih 1 milijardo 150 milijonov dinarjev prispevali občani, gospodarske organizacije in sklad za šolstvo, in to v treh letih. Predvideno je, da naj bi držav- ki in ostali pa 2 odstotka od osnov ljani v obliki samoprispevka v za dohodnino. Kmetje bi lahko treh letih prispevali 200 milijonov namesto denarja prispevali tudi dinarjev, kar je 17 odstotkov vse- ustrezno količino lesa, ki bi ga ga potrebnega denarja. Mesečni lahko posekali v dodatni količini znesek naj bi bil polovica odstot- in brez dajatev, ka mesečnih prejemkov posamez- O predlogu za samoprispevek Referendum bo predvidoma razpisan v mai*cu, tako da bo v začetku aprila odlok o. samopri vzporedno z ostalimi problemi, saj brez dvoma ni nič manj pomemben kot so ostali, ki jim posvečamo vso pozornost. Skrajni čas bi bil, da bi manj teoretično razpravljali ter na raznih posvetovanjih obljubljali, temveč ga začeli praktično reševati. Udeleženci posvetovanja so odločno zahtevali, naj se položaj prosvetnega delavca v občini in tudi v širšem merilu izenači vsaj z de- spevku že lahko v veljavi. Veljati lavci v <>stalih družbenih službah, bo prenehal ob koncu leta 1966, Zahteva je *>™ gotovo utemelje- , , j * . . v xii na, saj se zahtevnost dela v po- ko Doao najnujnejša soisKa po- samezn!h službah prav gotovo slopja zgrajena. Gre za gradnjo lahko v celoti primerja, osebni do- šol v Preddvoru, Cerkljah, na hodki pa se razlikujejo tudi za Zlatem polju, v Šenčurju in za te- petkratne vrednosti in še več lovadnico pri šoli v Stražišču. nika, na primer: pri zaslužku 25 bodo razpravljali na bližnjih zbo- Takoj za temi .b?. f rednimi sred,- stvi mogoče misliti tudi na gradnjo drugih potrebnih šol, na primer v Predosljah, morda v Gori- tisoč dinarjev 125 dinarjev, pri rih volivcev in na osnovi doblje- diščihin delavec se praktično ne zaslužku 40 tisoč 200 dinarjev, pri nega mnenja razpisali referendum, ve kam obrniti, kadar čuti za to 60 tisoč dinarjev 300 dinarjev itd. Ce se bo večina občanov odločila potrebo. Najbližje bi bile tej na- Kmetje naj bi plačali 3 odstotke za tak način zbiranja denarja, bo togi sindikalne organizacije — od katastrskega dohodka, obrtni- samoprispevek obvezen za vse, ki čah, na Primskovem in drugje. S. (npr. zdravstvo). Tudi za samo občinsko upravo prosvetni delavci znatno zaostajajo, čeprav je strokovna kvalifikacija delavcev v prosveti znatno višja. Ob zaključku posvetovanja so udeleženci sprejeli sklep, da se formira komisija iz predstavnikov strokovnega odbora družbenih lavcev. Za zadovoljitev potreb krajevnih odborov, za vzdrževanje gozdnih poti in cest je bilo iz gozdnega sklada zagotovljeno 2 milijona dodatnih sredstev. Osnovne značilnosti plana: družbeni brutoprodukt je predviden za 18 odstotkov večji kot v letu 1963, narodni dohodek pa bo za 12,9 odstotka večji. Izvoz se bo povečal za 1,220.875 dolarjev ali za 62 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, medtem ko je predvidena zaposlenost za 4,9 odstotka večja. Predvidena so tudi večja investicijska vlaganja. V industriji jih bo treba vlagati predvsem za modernizacijo tehnoloških postopkov, v obrti za povečanje kapacitet uslug, v gradbeništvu za izpopolnitev mehanizacije, v trgovini in gostinstvu za modernizacijo poslovnih prostorov; v gostinstvu pa še posebej za povečanje nastanitvenih kapacitet. V negospodarskih dejavnostih se bo nadaljevala s pospešenim tempom gradnja stanovanj (letos se bo začelo s'užb pri občinskem sindikalnem graditi 90 novih stanovanj, tako svetu, predstavnikov občinske da jih bo v gradnji skupno 164); skupščine ter članov sveta za šol- investicije v objekte družbenega stvo, ki naj razmere v šolstvu v standarda so predvidene na 711 celoti razišče in analizira ter da mili ionov 800.000 dinarjev, kar predlog za rešitev tega perečega predstavlja 24,8 odstoka predvidc- vprašanja. — Z. P. nih investicij letos. — S. S. V januarju 133 milijonov dinarjev prihrankov Hranilne vloge hitro naraščajo Brž ko Je popustu najhujši mraz so začeli z deli na ljubeljski cestJ Naklom in Bistrico :*a sliki gradnje podvoza pri odcepu z gorenjske ceste med VSOTA denarja na hranilnih knjižicah se je lani na Gorenjskem dvignila od 1758 milijonov na 2619 milijonov dinarjev, kar pomeni za 861 milijonov več. Hkrati ob tem se je dvignilo število vlagateljev, in sicer od 36.066 na 39.718. Povprečna višina vloženega denarja na knjižico pa se je dvignila od okroglo 48 tisoč na 66 tisoč dinar* iev, čeprav to povprečje hudo -manjšujejo hranilne vloge šolske mladine, ki imajo bolj vzgojni in ne ekonomski pomen. Značilno je, da dviganje vlog močno spreminja dosedanji potek hranilništva. Vsa prejšnja leta so namreč v poletnih mesecih zaznamovali določen padec, kar ocenjujejo kot potrebe zaradi dopustov in podobno. Lansko poletje tega padca ni bilo več. Tudi januar ni bil nikdar tako značilen za naraščanje vlog. V letošnjem januarju pa so zabeležili skupni dvig hranilnih vlog za novih 133 milijonov dinarjev. Med poslovnimi enotami Komunalne banke, ki vodijo hranilni-štvo, močno prednjači Kranj. Lani se je tu dvignila skupna vsota prihrankov od 796 milijonov na 1180 milijonov dinarjev s 1540 novimi vlagatelji in s povnrečiem na knjižico okrog 74.000 dinarjev. Vsi ti vlagatelji z več kot 25.000 dinarjev, so hkrati tudi zavarovani za 100.000 dinarjev v primeru nasilne smrti. Vse več je tudi prepuščanja vlog na vezani rok, za leto ali dve, kjer imajo koristntki večje obresti. — K. M. Sf>wr>T/V Jfc f»hru»Hs» 1964 TE DT^fl I Judje in dogodki •Ljudje in do«rodki # LUidje In dogodki • Ljudji in dogodki # tfudfe t*^ PO SVETU Pogovori se bodo nadaljevali v ponedeljek Dvodnevna razprava v Varnostnem svetu o Cipru nI prinesla nobenih zaključkov. Tisto, kar bi sprejela Velika Britanija, ki uživa podporo ZDA, ne bi sprejel Ciper in seveda SZ. Zato je generalni sekretar U Tant predlagal, da bi ponoven sestanek sklicali v ponedeljek, ker bi imeli tako več časa, da se posvetujejo s posameznimi strankami. Minister Sandvs izgnan V Londonu so sporočili, da Je vlada Zanzlbara izgnala britanskega ministra Sandvsa, ker ni hotel priznati nove vlade. S tem pa Je britanska vlada zgubila precej ugleda v državah Commonvvealtha. Ben Bela bo od 5. do 12. marca 1964 na obisku v Jugoslaviji Uradno so sporočili, da bo predsednik Alžira Abmed Ben Bela obiskal Jugoslavijo. Težave v avstrijski vladi Po sporočUu, da bo kancler Gorbach odstopil, Je nastopilo vprašanje, kalko se bo sedaj orga-nizlrala nova vlada. V torek J« napovedan sestanek avstrijske socialistične stranke, kjer bodo tudi razpravljali o novem položaju. Odpovedani so obiski, ki so bili predvideni za te dni. Blokada Kube Je nesprejemljiva Predlog, da bi ZDA prekinila stike z državami, ki trgujejo s Kubo, je nesprejemljiv. Znana Monroeje^a doktrina (izolacija države) bi v svetu naletela na neugoden odmev, zlasti pa sedaj, ko so si ZDA priborile tak ugled. Grčija Je po zadnjih volitvah zvedela za dve prodorni novici: zdravniki so sporočili, da Je kralj zbolel zaradi rane na želodcu, Papandreu pa Je po novi zmagi na nedeljskih volitvah sestavil vlado, ki je po volilnih Izidih trdnejša od prejšnje. Pravzaprav teden po grških parlamentarnih volitvah ni prinesel kakih večjih političnih premikov. Papandreu Je z volitvami dosegel, da se vrača v vladno palačo močnejši in kot prvi mož sodobne Grčije. Kljub novi volilni zrnati pa Papandreu ne odhaja v vladno palačo brez skrbi. Grčijo prištevamo med tiste parlamentarne države, kjer so vlade zelo nestalne In kratkotrajne. V zadnjih dvajsetih letih so namreč Izglasovali nezauo-nlce kar 37 vladam. Podatki o hitri zamenlavl vlad ne dajejo trdne opore Papandreuu In njegovim ministrom. Večna težava vseh grških vlad Je znano dejstvo, da velika večina vlad sploh ne ostane na oblasti celotno mandatno do- bo, ker Je rušenje vlad zaradi prške politične In strankarske različnosti zelo lahko opravilo. Tako kljub zmagi Papandreueve stranke v atenskih krogih ne Izključujejo njegovih težav do prihodnjih volitev. Svojo politiko bo moral Osnovo za takšno domnevo Jludje čmajo iz zbirke obljub, ki jih Je Unija centra volivcem sestavila pred volitvami. V predvolilni borbi stranka glede obljub nI bila kdo ve kako skromna. Mnoge obljube niso bile do konca prera- in pred bogom. Vsa ta vprašanja so zelo občutljiva, saj nI Grka, ki ga našteti problemi ne bi zanimali. Po volitvah so začeli na nerešene probleme gledati z drugačnimi očmi. Spraševati so se začeli, ali ima vlada, ki je dobila volilno Vlada in kralj presti kot pajek z doka! tanko nitjo, ki pa se lahko vsak trenutek pretrga. Vsi sicer priznavajo, da je Grčija po ponovljenih volitvah dobila trdnejšo vlado v času, ko jo zelo potrebuje zaradi važnih notranjepolitičnih odločitev, pa tudi zaradj zunanjepolitičnih nalog, ki si Jih Je naložila z Izbruhom ciprske krize. V Atenah sicer malokdo verjame, da bo štiriletna mandatna doba nove vlade minila brez večjih težav. čunane In obrazložene, Ze takrat so ljudje dvomili, aH bo vlada prevzete obljube lahko tudi v resnici Ir.polnlla. Za prško prebivalstvo so bili načrti Papandroua nrl-vlačnl. Stranka je obljubljala razširitev socialnega zavarovanja, odložitev plačila kmečkih dolgov, brezplačno šolanje, javna dela, ureditev ekonomskeea izseljevanja, pospeševanje domačega kmetijstva in industrije, stanovanjsko Izgradnjo, enakopravnost pred sodiščem bitko s precejšnjo lahkoto, v rokah tudi materialne vire. da bo lahko obljubo izpolnila? Kako globok je nravžaprav grški žen In koliko zlata je v grški državni blagajni? Na kakšne vire so računali, ko so ljudem obljubljali boljše čase? Naloge, ki Jih je nova vlada vnesla v svoj načrt niso majhne. Za uresničitev tega načrta bodo potrebovali precej denarja. Ali je Grčija s svojim gospodarskim raz- vojem sposobna prevzeti takšna bremena? Grčija Ima nekaj domačega kapitala, ki pa po sodbi ne bo zadostoval za Izpeljavo tiko ogromnih načrtov. Ce torej domači viri niso zadostni, odkod pričakuje vlada pomoč in v kakšni obliki? če so viri tuje pomoči isti kot so bili v preteklosti, notem med Karamanlisovo vlado ln novo vlado centra ne bo bistvenih razlik, politični vlak se bo torej še naprej pomikal po starih tirih. To pa Je v nasprotju s tistim, knr so Grkom obljubljali pred Zadnjimi volitvami. Volitve v novembru ln njihova ponovitev v februarju pa so Jasno pokazale, da ljudje s starimi tiri niso zadovoljni. Po prvi seji grške vlade, ki je bila prej svečana kot delovna, še nI mogoče vsega vedeti. Njen predsednik Papandreu Je dejal: »Ml smo obljubili Grčiji obnovo in besedo moramo držati.« Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki $ Ljudje in dogodki # Mudi* I« ^^^o^ki % ljudi* H do- --Uc GLAS BRALCEV POPRAVEK k »Računu, ki bo marsikoga zanimal« K članku, ki je bil objavljen v rubriki Glas bralcev, dajem naslednji popravek: Namesto navedenih 4.300 m3 lesa, ga je bilo 5.300 m3, ker sem dobil naknadno 5e denar za 1 m* lesa in to 7.000 dinarjev za 1 m». Tako se mi prvotna moja lastna izguba spremeni na čisti dohodek 774 dinarjev za 1 m*. Toliko javnosti v vednost! Toliko javnosti v vednost! Jože Ambrožič, Poljščica 21 ODGOVOR NA ČLANEK »RAČUN, KI BO MARSIKOGA ZANIMAL« V rubriki Glas bralcev je Izšel članek, ki ga je napisal Jože Ambrožič. Podatki v člaiv s L sirani Na] mi povedo zakaj! nb občino, v Radovljici to opravita pravnik na sodišču, v Tržiču pravijo, da se to rešuje po podjetjih, seveda večjih in tako naprej. Končno že ugotovitev, da je zabeleženih pritožb^razmeroma malo. V Škofji Loki sta bila lani dva ali trije primeri! To seveda ne dokazuje, da potrebe niso velike, marveč le to, da-služba ni ureie-na, da delavci zanje ne vedo, da v posameznih primerih nimajo vanjo zaupanja in podobno. Na Gorenjskem letno razveljavi de- lovno razmerje 5 do 6 tisoč delavcev. Večina od njih odhaja zaradi stvari, ki jim tam niso bile všeč, ki so jih težile, prizadevale. In če bi imeli možnost pravočasnega posveta, pogovora o stvareh, bi se mnogi tega poslužili. To pa bi veliko pomenilo za utrditev kolektivov, za odpravljanje mnogih slabosti v odnosih med kolektivi in končno za večjo stabilnost kolektivov, kar je eden izmed pogojev večje produktivnosti in napredka sploh. — K. M. ku ne odgovarjajo dejanskemu stanju. Jože Ambrožič je imel Izmehjeno 5.660 m« lesne mase Iglavcev in se plačilo prispevka nanaša na celotno maso. Oddal je 5.300 m' in ne 4.300 kub. metrov, tako ie prejel 35.804 din in ne 28.804 din. Za oddani les je torej po njegovih stroških prejel čistega 774 dinarjev. V kolikor pa upoštevamo še zadržano maso 0.360 m* dobimo znesek 2.520 dinarjev. Torej bi za les dobil 1.249 din po m3. Iz tega sledi, da je dobil dosti več kot je v svojem dopisu zapisal. Verjetno je les izdelal po najeti delovni sili, kar je stroške zvišalo. Neprimerno večjo korist pa bi imel od posekanega lesa, če bi se poslužil pravice do kooperacije. V tem primeru bi za 1 m* lesa dobil 1.619 dinarjev več kot sedaj. V tem primeru bi mu ostalo 2.868 dinarjev v žepu. Gozdno gospodarstvo Bled Škodljivost tobaka Zadnje dni sem precej bral o škodljivosti tobaka. Gotovo tobak najbolj škoduje mladini. Mladina vsak dan čila časopise, a pogosto se zgodi, da spregleda najvažnejše. Stari kadilci se skušajo odvaditi, mladina pa pogosto tekmuie, kdo jih bo več pokadil. Podražitev cigaret jih ni prizadela. Le kje dobijo dijaki z Golnika denar za cigarete? Jim ga dajo starši? Zato bi rad opisal primer, ki se ponavlja v avtobusu. Ko sem na Golniku stopil v avtobus, sem opazil, kako se dijaki prerivajo. Neki dijak je dospel do sedeža, se udobno usedel, prižgal cigareto in rezerviral sedež za sošolca. Ni imel še štirinajst let, a je že dobro vlekel dim v pljuča. Cigarete so si dijaki porazdelili po »bratovsko« in začeli kaditi. Postalo je megleno in zakajeno. Na naslednjih postajah je vstopilo več potnikov. Brez sedeža je .ostal starejši, možak. Dijak ga je samo pogledal. Sprevodnik je opozoril dijaka, ta pa se še zmenil ni. Sprašujem se, zakaj so taki dijaki na Golniku? Opozarjam šole, v katere hodijo ti dijaki, da kontrolirajo svoje učence. Anton Rotar, Golnik Srednja vas 6 ur e m e Vremenska slika Področje visokega zračnega pritiska se je iznad srednje Evrope razširilo na Balkan. V nižinah doteka ob severovzhodnih vetrovih nad naše kraje hladnejši zrak, medtem ko se v višinah najhladnejši zrak umika proti Črnemu morju. Vreme v petek ob 13. url Ljubljana jasno, 2, Brniki jasno, — 1, Planica jasno, Lesce jasno, 0, Jezersko jasno, —1, Kredarica pretežno jasno, —13. Snežne razmere Kredarica 80 cm, Komna 70 cm, Tamar 38 cm, Rateče-Planica 18, Kranjska gora 15 cm, Vršič 60 cm, Brniki 10 cm, Jezersko 15 cm, Krvavec 30 cm, Njivice 40 cm. Napoved za danes in izgledi za prihodnje dni "7 Danes bo sončno in ponoči jasno, v Primorju bo burja oslabela. Najnižje nočne temperature bodo med — 8 do —14, v Primorju 0 stopinj; dnevne med 2 do 4, v ' Primorju do 10 stopinj V nedeljo bo še lepo in tudi prihodnje dni bo suho in hladno. NOVE CENE / MESA IN MLEKA Kranj, 21. februarja — V ponedeljek bodo v Kranju začele veljati nove cene mesa in mleka, ki ju prodaja kmetijsko živilski kombinat Kranj. Goveje meso bodo prodajali po enotni ceni 600 dinarjev, telečje po 740 dinarjev za kilogram, mleko pa po 70 dinarjev za liter. Sklep o povišanju cen sta po dolgotrajni in precej burni razpravi med člani, ki so na strani potrošnikov in drugimi na strani proizvajalcev sprejela svet za bla- govni promet in svet za kmetijstvo in gozdarstvo. Obenem se bo povišala cena surovega masla od 1200 na 1300 dinarjev in cena sirov na 900 oziroma na 800 din. Proizvajalci so sicer predlagali še večje povišanje, s katerim pa se večina članov svetov ni strinjala. Predlagali so, da naj v primeru, če se s to ceno ne strinjajo (to velja predvsem za mleko) svoj predlog ponovno predočijo pred občinsko skupščino. Kako je potekala reševalna akcija za ponesrečenko Emo Avbelj Razburljiva noč pod stenami Zaplate Reševalci imajo dostikrat nepotrebne težave zaradi nerazumevanja — To so ljudje, ki žrtvujejo svoj prosti čas, da rešujejo življenja drugim V zadnji številki našega lista smo obširno poročali o tragični nesreči Eme Avbelj, točajke v kranjski restavra ciji »Park«. Z njo je bil tudi njen fant Franc Tičar, ki je zaposlen v oplemenitilnici v »Tekstilindusu« in ni dijak tekstilne srednje šole iz Kranja, kot smo prvotno poročali. Pri reševanju so uspešno sodelovali tudi gorski reševalci iz Kranja. Med njimi so bili štirje bratje Herleci, Gašperlin, Jože Smole, dr. Gorazd Zavrnik in drugi, ki so prihiteli v pomoč. Kaj so gorski reševalci doživeli, naj nam na kratko pove tale zapis. zmeden in razburjen razložil, kje se je zgodila nesreča. Povedal jim je še, da sta na kraj nesreče odhitela tudi dva lovca in da upa, da bosta našla Emo še živo. Po pol urni hoji so se rešavlci srečali tudi z lovcema. NIČ nista našla. Kazalci na uri so se že krepko pomikali proti enajsti zvečer. Noč Je bila strašna in po dveh mesecih je močno deževalo. Ob partiji taroka BRATJE Herleci so v nedeljo, 16. februarja, zvečer igrali tarok. Ob 19.30 je zazvonil telefon. Najstarejši je dvignil slušalko. Iz tajništva za notranje zadeve so javili: na pobočju severne stene Zaplate nad Koritom se je ponesrečila Ema Avbelj. Vrgli so karte skupaj in brž pohiteli. Takoj pa se je malo zataknilo. Morali so poiskati še ostale reševalce. Roman Herlec se je brž spomnil, da so nekateri odšli v kino. Zato je odhitel k blagajničarkama kina »Center« in kina »Storžič«. Hotel je, da bi takoj poklicali reševalce Iz dvorane. Toda žal je naletel na r:i gluha ušesa. Blagajničarki nista hoteli o tem ničesar slišati. No, ko so vse le uredili, so po eni uri krenili v akcijo. Naleteli so na Franceta Tičarja REŠEVALCI so krenili proti va-Bj Kokra. Pri prvi hiši so vprašali, iV kaj vedo, kje se je zgodili« tleserča, Bila Je noč. O nesreči riisb domačini še nič vedeli. Na-tialjevald Bd pot z enim ciljem: rešiti kar se Se da. Srečali so Franceta Tičarja. Brž jim Je precej Na mestu mrtva ZA NEKAJ časa so reševalci prekinili iskanje ponesrečenke, ker je bilo v noči brezupno. Za dobro urico so se ustavili v lovski koči in se vsi premočeni osušili in odpočili. Sklenili so, da bodo akcijo nadaljevali ob svitu. V ponedeljek, 17. februarja, je Janez Herlec po večurnem iskanju našel Emino torbico. Kaikih 50 metrov nižje je ležala tudi Ema. Zdravnik v ekipi dr. Zavrnik je takoj ugotovil, da je bila po močnih poškodbah na glavi in po vsem telesu takoj mrtva. Po-nesrečenka je bila planinsko oblečena. S seboj je imela tudi obleke, kar je kazalo, da sta res nameravala pobegniti čez mejo. Reševalcem pa ni razumljivo, zakaj sta si izbrala tako težko pot. Našli so vse stvari, ki jih je Franc Tičar zmetal za Emo v prepad, le njegove aktovke ni nikjer? Razdelili so se v dve skupini VSAKA minuta, vsaka sekunda Je bila dragocena. Morda Ema še Živi? Ko so prišli pod stene, so se reševalci razdelili v dve skupini. Za spoznavne znake so si izbrali baklje in rakete. Prva skupina je odšla po sledi Franca Tičarja, to je po poti, po kateri se je vračal v dolino, druga skupina pa je odšla proti samemu ostenju. Sopotnik ponesrečenke je bil tako zmeden, da pravzaprav ni več vedel kaj govori. Ni znal več realno presojati, koliko so že oddaljeni od kraja nesreče-in podobno. Po dveurni hoji je prva-skupina prispela z veliko težavo do kraja dogodka. Teren je tu strm «70 stopinj, leden in led prekrit z odpadlim bukovim listjem. Če bi šla oba\v cik-cak hoji? KAJ je bilo pravzaprav usodno, da je Emi spodrsnilo. Po mnenju reševalcev dejstvo, da je šla naravnost, po strmini in ne v cik-cak hoji, kot je to kasneje storil njen fant, pa se mu ni nič zgodilo. Na vsak način je bila pot na tem mestu izredno nevarna. V gorah je sedaj najbolj nevarno TISTI, ki imajo namen obiskati hribe, naj se zavedajo da je sedaj v gorah, čeprav ni veliko snega najbolj nevarno. Pobočja in greberti so ledeni, zato je vsak napačen korak lahko usoden. Razen tega so sedaj hitre spremembe vremena, kar pripomore, da se pride do nesreče. M. Zivkovič Spravljal je ljudi čez mejo KRANJ, 21. februarja — Danes se je pred okrožnim sodiščem v Kranju zagovarjal Gašper Luka, doma iz Potravija pri Sinju, zadnji čas pa je delal v jeseniški Železarni. Obdolžen je bil, da je iz koristoljublja omogočil prehod čez državno mejo lani, 15. decembra, Silvestru Zigonu in Slavku Zahteju z Jesenic. Za to kaznivo dejanje je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora. Pred okrožnim sodiščem se je danes zagovarjala tudi Milena Re-mlc iz Kranja, in sicer zaradi ponarejanja in uničenja uradnih listin v elektrotehničnem podjetju Kranj. Za to kaznivo dejanje je bila obsojena na 6 mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let. M. 2. Pravda o medvedu končana Zavarovalnica v Kranju je tožila lovsko družino Jelovica za škodo, ki jo je v zadnjih treh letih naredil medved v gozdovih na Pokljuki in na Jelovici. Znano je, da so bohinjski lovci medveda pred kratkim ustrelili. Zavarovalnica iz Kranja je tudi povrnila kmetom vso škodo. Ko je prišla zadeva pred gospodarsko sodišče v Ljubljani, je zavarovalnica Kranj od tožbe odstopila. Obe stranki sta. se tudi sporazumeli, da nosita vsaka polovico sodnih stroškov, razen tega bo lovska družina Jelovica plačala zavarovalnici Kranj simbolično vsoto 10.000 dinarjev. M. 2. Maligani na cesti • BLED — Na Prešernovi cesti pred hišo št. 34 se je v ponedeljek zvečer zaletel mopedist Lovro Mo-horič v kolesarja Antona Dežma-na, ki je vozil vinjen. Oba sta padla, se težje poškodovala (pretres možganov) in sta bila prepeljana v jeseniško bolnišnico. Materialna škoda je ocenjena na 30.0000 dinarjev. • OREHEK — Pri hišni številki 42 je v ponedeljek ob 22.30 Peter Bajželj z osebnim avtomobilom KR 22-88 povozil kolesarja Jožeta Rozmana, ki je vinjen ležal na cesti. Lažje poškodovane;.'a kolesarja so prepeljali v kranjski zdravstveni dom, kjer so mu nudili prvo pomoč. • KRANJ — Pri odcepu ceste v Tržič je bila preprečena nadaljnja vožnja vozniku osebnega avtomobila LJ 218-89, Stanetu Staretu. Odpeljan je bil na odvzem krvi, vendar mu vozniško dovoljenje ni bilo odvzeto, ker ga je zdravnik spoznal za treznega(I). Zapeljal s ceste in se prevrnil • DRULOVKA — V četrtek ob 7.15 je pri kilometrskem kamnu 829 začelo zanašati osebni avtomobil KR 33-07, ki ga je vozil Milan Gaspari. Zaradi poledenele ceste je zapeljal s ceste in se prevrnil; na v6zilu je škoda ocenjena na 200.000 dinarjev. Zlomil si je hrbtenico JESENICE — Pretekli ponedeljek se je v jeseniški železarni ponesrečil Peter Ramuš, star 54 let, doma s Hrušice. Med delom je omahnil in padel 4 metre globoko. Pri padcu si je zlomil hrbtenico in dobil pretres možgan. Vzrok nesreče še ni pojasnjen; verjetno je pri tolčenju s 35 kilogramov težkim kladivom izgubil ravnotežje. U. Mrtev pod kolesi prikolice . JESENICE — V sredo, 19. februarja opoldne, se je pred jeseniško železarno smrtno ponesrečil Albin Klavžar, zaposlen v železarni kot žerjavovodja. Z motorjem KR 12-128 je vozil mimo železarne v smeri proti Javorniku. Ob izhodu pri c.varni je v istem trenutku pripeljal iz železarne tovornjak BG 212-82, ki ga je upravljal voznik Rade Cvi- lan. Ko 1» tovomiaflr 1 r*rik«lUo začel zavijati na desno, ga je motorist opazil in., začel motor zavirati. Spolzka cesta je bila vzrok, da se motorno kolo ni ustavilo. Motorist je izgubil ravnotežje in zadel najprej z motorjem v plašč levega kolesa prikolice, nakar je padel pod kolo, ki mu je zdrobilo prsni koš. Albin Klavžar je umrl med prevozom v bolnišnico. P.U. Ogenj v »Suknu« ZAPUZE — V tekstilni tovarni »SUKNO« v Zapužah je preteklo sredo okoli 5.30 gorelo. Iz električnega stroja je padla iskra na mastne krpe, ki so ležale v bližini in so se vnele. Škodo cenijo na nekaj manj kot 200.000 dinarjev. Ker je bil ogenj manjši, so ga v kratkem času pogasili tovarniški gasilci. — M. 2. Pazite, kje boste parkirali svoje vozilo? BLED — Preteklo sredo so na Bledu popravili v tamkajšnjem avtoservisu osebni avtomobil filmskemu režiserju Mariju Fa-nelliiu, ki te dni snema za zagrebško televizijo na Bledu. Ko je bil avtomobil popravljen, so mu ga delavci pripeljali pred hotel »Jelovica«. Tu pa se je čez nekaj časa s strehe vsul plaz snega naravnost na streho avtomobila in mu jo precej potlačil. V sredo se je zgodila še ena podobna nesreča. Kot običajno je pred upravnim poslopjem jeseniške železarne parkiral osebni avtomobil mercedes 190, last železarne. Od juga je povzročila, da se je v tistem trenutku sprožil s strehe plaz ledene skorje, ki je padel na streho avtomobila in jo močno poškodoval. M. 2. CRno no seiem • SOBOTA, 22. febninrh MM t iz naših komun • lz naših komun • iz naših komun • Iz naših komun • iz naših komun » iz naših komun • iz naših kom un • iz m*ss komun Vsakokrat j Kako je treba pristopati po nekaj j k izobraževanju odraslih # V sredo zvečer je bila v pranju razširjena seja Turističnega društva Kranj, ki so se je udeležili tudi predstavniki nekaterih sorodnih društev in čiani odseka za mladinski turizem pri občinskem komiteju 2MS Kranj. Skupno so obravnavali, kako poživeti mladin siki turizem v kranjski občini. # Včeraj je bilo v Kranjski gori prvenstvo v smučanju gorenjskih šol. 1. marca pa bo v Kranjski gori letošnje republiško srednješolsko smučarsko tekmovanje, ki se ga bo udeležilo tudi 16 tekmovalcev z Gorenjske. # Smučarski klub Triglav b Kranja se že nekaj časa pripravlja na tradicionalno smučarsko tekmovanje v slalomu in veleslalomu, ki bo 28. in 29. marca na Krvavcu. Zasedeni bodo vsi domovi na Krvavcu. Uspeh je odvisen od vremenskih razmer. © Od sobote, 22. februarja, pa do nedelje, 1. marca, bodo na območju kranjske občine ponovno zbori volivcev, na katerih bodo razpravljali o odgovorih na sklepe prejšnjih zborov volivcev, nadalje pa bodo razpravljali o občinskem statutu in določitvi območij krajevnih skupnosti in drugih krajevnih zadevali. O Vse šole ln vzgojno-lzo-braževalni zavodi v kranjski občini "se že nekaj časa pripravljajo na letošnje praznovanje dneva žema — 8. marca. Letošnje praznovanje bo pomembna manifestacija vse naše skupnosti, še posebno pa naše mladine. Organizirane bodo številne prireditve, na katerih bodo sodelovali tudi starši. i { Z zasedanja upravnikov delavskih univerz Znano je, da se na področju si- poleg objektivnih tudi mnogi sub- stematičnega družbenega izobra- jektivni činitelji. Kot na primer: zevanja zaposlenih uveljavljajo bolj ali manj razvita zavest o po- predvsem delavske univerze. Pri trebnosti družbenega, strokovnega strokovnem izobraževanju zapo- in splošnega izobraževanja od- slenih pa delujejo tudi druge izo- raslih. V nekaterih primerih pa braževalne ustanove, vendar je do- so soodločale ekonomske možno- polnjevanja strokovne izobrazbe v sti komun. Ce vzamemo za pri- obliki tečajev in seminarjev v po- mer dve občini s približno enakim sameznih gospodarskih organiza- narodnim dohodkom, vidimo, da cijah in družbenih službah še je dejavnost delavskih univerz zelo malo. Poudariti je treba, da zaradi takih ali drugačnih razlo- se posamezne delavske univerze gov zelo različna. Za primer de- niso razvijale v sorazmerju s po- lavska univerza Maribor — Tezno trebami svoje komune. V razvoju in DU Tržič imata le dva redno delavskih univerz je veliko neso- zaposlena. V intenzivne oblike razmerij, ker so nanje vplivali Statuti na dobri poti Tudi v Tržiču predmet Javne razprave V Tržiču je 36 delovnih organizacij, ki bodo morale sprejeti (seminarji, tečaji in oddelki za odrasle) pa je delavska univerza Maribor Tezno zajela le 2 odst. prebivalstva, DU Tržič pa kar 10 odstotkov. Po teh podatkih vidimo, da je DU Tržič zajela v intenzivne oblike izobraževanja največji odstotek prebivalstva v okviru Slovenije. Tu ne gre le za de- svoje statute. Doslej jih je 20 ze ]avsko univerzo! Podatek govori o predložilo osnutke v oceno občin- pPjzadevanju vSeh družbeno poli-ski skupščini, tako da ima poseb- tičnjh organizaclj deiovnih organa komisija, ki jo je imenovala nizadj ^ pa oUinske skupščine, občinska skupščina, obilo dela in da gft dvij?ne jzabrazba našega so ji priskočile na pomoč še ko- občana z ozirom na industrijsko misija pri občinskem sindikalnem gospodarsko razvitost tržiške svetu in občinskem komiteju Zve- tQ ^ praviino ubrana ze komunistov Slovenije Predlože- pot jn bi,o treba začetQ delo ni statuti so dokaj dobri. Pone- razširiti ge na dos]ej nerazvita kod pa še vedno nimajo razčišče- podro£ja> nih vprašanj o upravljanju, o pristojnostih strokovnega kolegija, pravicah in dolžnostih, ki izvirajo iz samoupravljanja in podobno. Pri kolektivih, ki imajo poleg samoupravljanja še družbeno upravljanje, pa je pogost pojav, da nimajo obdelane razmejitve pristojnosti enega in drugega organa. Komisije, ki delajo na analizah, vTtf kralhem valu Prva letošnja samopostrežba regrata Sliki z zamejstvom so vedno boljši JESENICE — Komisija za za- Posebno prisrčni so stiki med mejo na prelazu na Podkoren- mejstvo pri ObO SZDL Jesenice se učenci jeseniške metalurške in skem sedlu pa je prestopilo leta že nekaj let trudi za čimboljšo trbdške strokovne šole. Za utrje- 1962 30.716, lani pa 43.061 oseb. sproti opozarjajo s priporočili povezavo med kulturnimi jn šport- vanje stikov z zamejstvom pa ima Naše skupine rade gostujejo v za- posamezne delovne organizacije n\mi drU/štvi. Komisija je pove- velike zasluge in tudi za bodoče mejstvu, premalo pa store za rea- zana z občinskim svetom Svobod lepe perspektive povezava med Iizacijo povratnega gostovanja, in prosvetnih društev in občinsko predsedniki občin Jesenice, Trbiž Ker se je maloobmejni promet z športno zvezo. Najboljše je bilo in Beljak. Avstrijo razširil pri nas na Ra- vostovanje jeseniškega gledališča, Leta 1962 je prestopilo v Rate- dovljico in Bled ter na nekatere ki se je udeležilo mednarodnega Čah italijansko mejo 35.966, v letu kraje v Avstriji, bo stike v bo- kstivala amaterskih gledališč v 1963 pa 45.369 oseb. Avstrijsko doče možno razširiti. — U. f na take pomanjkljivosti. Najnujnejše lokale v radovljiškem trgovske m centru bodo odprli že do turistične sezone — 1. maja. Tu bo manufakturna ln samopostrežna trgovina, mesarija, mlečna restavracija ter prostori za turistično društvo G ZA »ZLATO PUŠČICO« — Po progamu občinske strelske zveze bo v nedeljo (23. februarja ob 8. uri) v prostorih TVD Partizan že tradicionalno strelsko prvenstvo z zračno puško za »Zlato Puščico«. Kot smo zvedeli, se je doslej prijavilo že 32 strelcev (članov in mladincev) iz 4 strelskih družin, ki so presegli normo — 450 krogov. Ce bo Henrik Peternelj, lanskoletni zmagovalec, tokrat naredil 510 krogov, se bo plasiral na okrajno prvenstvo, ki bo 15. marca v Ljubljani na GR. e PRIPRAVE ZA 8. MAREC — Po škofjeloški komuni so se v teh dneh že začele priprave za proslavitev DNEVA ŽENA — 8< MARCA. Razen po šolah bodo ta dan, tako kot vsako leto doslej, Počastili tud} odbori SZDL. Na osrednji proslavi v občini, ki bo v Skofjl Loki, bodo razen kulturnega programa pripravili pogostitev zaslužnih žena, med katerimi ne bo manjkalo partizanskih ma-niic, bivših bork in aktivistk. • Plenum SSPD SKOFJA LOKA — V nedeljo dopoldne se bodo v dvorani loške Svo.bode sestali člani plenuma Sveta Svobod in prosvetnih društev občine Skofja Loka. Pesari v Italiji; ansambel narodnih plesov jeseniške Svobode pa e bil v Genovi, Trbižu in Raibl-nu v Italiji, pa tudi v Celovcu. Komorni zbor je gostoval v Zab-nici v Italiji. Pomembna je bila razstava likovne sekcije jeseniške Svobode in učencev jeseniških šol i er akademskega slikarja za novoletne praznike v Trbižu. Poleg kulturnih skupin pa so lani gostovali v zamejstvu tudi športniki. Oh Satu Dolinki # V delavskem domu na g Jesenicah je bil v torek zve- g čer klubski večer, ki jih redno I prireja Svoboda Jesenice. Pre- I daval je inž. A. Karba »Ob g 400-ietaici opere«. Predavatelj, I ki je dopolnjeval svoje izvaja- E nje z glasbenimi vložki in dia- n pozitivi, je bil deležen izredne- j ga priznanja. % V Kranjski gori so konč- jg no dobili bar. V minulem ted- j nu so ga odprli v hotelu Pri-sank. Bar bo predvsem pomemben za tuje turiste, ki so ga doslej najbolj pogrešali. • V Kranjski gori je počitniški dom delovnega kolektiva Saturnu*, ki je oskrbovan tudi v zimski sezoni. Dom ima 18 ležišč po sobah in 14 na skupnem ležišču, ki jih dobijo tudi Interesenti, ki niso člani ko-'ektiva. Ker stane v počitniškem domu penzion le 1300 dinarjev, za otroke pa celo 700 din, se ga poslužujejo predvsem domači turisti. fb Avto-moto društvo na Jesenicah jc omogočilo tudi letos učencem metalurške industrijske šole, da delajo vozniške izpite. V okviru šole imajo učenci teoretična predavanja, v okviru AMD pa -praktične vožnje. % Osnovna šola »Prežihov Voranc« na Jesenicah je izdala te dni drugo številko glasila »Mladi samorastaiki«. Družbeni načrt občine Radovljica sprejet Premajhna sredstva za šolstvo in izobraževanje Dopolnilne predloge k družbene- razvoj šolstva, pri tem pa bi tudi mu planu Je skupščina potrdila podjetja imela posredno korist V soglasno. Vprašanje izobraževanja celoti pa bo sprejeti ukrep imel jn štipendiranja kadrov je na odločilni vpliv na nadaljnji raz-seji občinske skupščine Radovlji- voj šolstva in na izobraževanje, ca zbudilo živahno razpravljanje. Odborniki so ugotavljali, da so sredstva, ki jih dajemo za šolstvo in izobraževanje, znatno premajhna, zato je nujno potrebno spremeniti način finansiranja. Svet za družbeni plan in finance je predložil skupščini, naj sprejme pripo-ročMo gospodarskim organizacijam, da le-te namenijo večja sredstva za šolanje ljudi na vseh stop- Izvoz in količinska proizvodnja KRANJ — Po družbenem planu občine Kranj je za letošnje leto planiran izvoz industrijskih 'Izdelkov v vrednosti 6,820.979 dolarjev. V mesecu januarju so podjetja izvozila za 288.415 dolarjev, kar njah. Po različnih sodbah so od- znaša 4,2 odstotka letnega plana, borniki predlagali gospodarskim Industrija bombažnih izdelkov organizacijam, naj zvišajo odsto- Kranj je v primerjavi z mesecem tek sredstev za šolanje na 2,5 od januarjem lani povečala izvoz kar osebnega dohodka, ki gre v bre- za 156,9 odstotka, Oljarica Bri-me poslovnih stroškov. Znano pa tof pa za 26,4 odstotka, Tekstilin-je, da precej delovnih organizacij dua za 31,8 odstotka. Iskra je iz-doslcj ni izkoristilo razpoložljivih vozila telefonske centrale, elek-sredstev, namenjenih za izpopol- tti&Dt števce in telefonske apara-njevanje kadrov. Prispevek, ki bi te največ v Turčijo. Kovinar pri-ga dajale gospodarske organizaci- pravi ja prvo pošiljko za Alžir, je v šolski sklad, bo omogočil, da standard pripravlja za izvoz večje se bodo sredstva za splošno izo- kocine podplatnega usnja. Plani-braževanje in šolstvo, zlasti še ka Kranj je svoje Mdske izvozila strokovno, znatno povečala. Le v zapadno Nemčijo, na Švedsko tako bo omogočen bolj naravni in v Sovjetsko zvezo. V prihod-_________ njih dveh mesecih predvidevajo, da bodo izvozili 20 tisoč parov obutve. Tovarna Sava pa je v Zapadno Nemčijo izvozila termo-forje. bil na Trati Realizacija količinske proizvod-pri Velesovem zbor Čebelarske nje za mesec januar pa kaže, da družine Velesovo. Družina zdru- je bil letni plan dosežen s 7,7 od-žuje 14 čebelarjev iz petih vasi. stotka, kar je za 0,6 odstotka iz-Na zboru so se pomenili, kako pod predvidenega mesečnega po-bodo gospodarili v prihodnjem vprečja. Obseg proizvodnje pa se čebelarskem letu. Ce bo pomlad Je v primerjavi z mesecem janu-zgodnja in topla, bo začetek kar arjem lani povečal za 10,4 odstot-dober. Janez MurniJk ka. — R. Občni zbor čebelarjev Pred kratkim je # Lesce — Dramska skupina Svobode iz Lesc je uprizorila komedijo Vlada Novaka »Dobrodošla miss Agata«. Delo so člani Svobode naštudirali skrbno. Svoboda se že pripravlja na jubilejno praznova-, nje, ki bo letos spomladi. # Radovljica — Predstavniki delovnih kolektivov radovljiške komune so imeli seminar o statutih. V razpravah so razčistili marsikatero vprašanje in spodbudili kolektive k nadaljnjim pripravam za dokončno oblikovanje osnutkov. 9 Bohinjska Bela — Prostori obeh trgovskih poslovalnic na Bohinjski Beli so v zelo slabem stanju in premajhni. Vaščani so se ža pred leti odločili in /.gradili za trgovino nov objekt. Zaradi pomanjkanja denarja pa je ostal nedograjen. Lansko leto je občina namenila za dograditev potrebna sredstva, pa jih Kolo-niale Bled niso re:;li/.irale. Na sestanku so predstavniki množičnih organizacij zahtevali, da bi z deli čimprej nadaljevali. 9 Ribno — Na zadnjem zboru volivcev so sklenili, da bodo začeli z gradnjo vaškega vodovoda. Imenovali so že pripravljalni odbor # Radovljica — Občinski odbor SZDL pripravlja javne pogovore občanov o krajevnih skupnostih, organizacije SZDL pa so pričele te dni razdelje-l vati svojim članom osnutek statuta občine. Predloge in pripombe občanov bo sprejemala občinska komisija do' 10. marca. # Kropa — Kolektiv kinematografskega podjetja se bo pridružil kranjskemu. Podjetje v Kropi je namreč poslovalo z izgubo in ni zmoglo visokih najemnin za kvalitetne filme. V težkem finančnem položaju je tudi podjetje v Ljubnem, ki bi se pridružilo k radovljiškemu podjetju, pa omenjeni kolektiv s tem ne soglaša. #t Bled — Gostinske in turistične organizacije so v letu 1963 porabile za strokovno izobraževanje svojih ljudi le 700 tisoč dinarjev, pa še to je šlo največ za ekskurzije in obiske razstav. # Radovljica — Občinska skupščina je na zadnji seji potrdila nov odlok o določitvi okolišev za opravljanje dimnikarskih, storitev. Sprejet pa je bil tudi odlok o povišanju cen za dimnikarske usluge. Zbori volivcev o statutu SKOFJA LOKA - Ni dolgo tega. ko so se v škofjeloški občini končali zbori volivcev, na katerih so občani obravnavali in potrdili družbeni plan in proračun za leto 1964. V teh dneh pa se bodo začeli spet zbori volivcev. Tokrat bodo občani razpravljali o osnutku statuta občine Skofja Loka. Le-ti bodo po naslednjem vrstnem redu: 27. t. m. ob 19. url — Stari dvor; 1. marca ob 7.30 — Selca; ob uri — Gorenja vas; ob 8.30 — Sovodenj; ob 9. uri — Poljane, Puštal, Dražgoše, Godešič, Hotavlje, Lenart, Ojstri vrh; ob 10. uri — Zaprevalj, Leskovica; ob 11. url — Zali log; ob 14. url — Volča, Gosteče, Log; ob 15. uri — Martinj vrh; 2. marca ob 19. uri — Skofja Loka; 3. marca ob 19. uri — Suha, Cešnjica; 4. marca ob 19. uri — Pevno in Stara Loka (skupno) in 8. marca ob 8. uri ■— Bukovica, Lučine; ob 9. uri — Davča, Javorje, Trebija; ob 9.30 — Zminec; ob 10. uri — Bukov-ščica, Reteče; ob 11. url -- Sori^ ca; ob 14. url — Podlonk. Vsi zbori bodo v običajnih prostorih, pripomnimo pa naj, da zbor volivcev za KO Virmaše-Svetduh še ni določen. Številni potniki na tržiški avtobusni postaji še rndnn nimajti jiijfjjjn« pj|tnjr SOBOTA, 22. februarja 1964 KULTURA • KULTURA 0 KULTURA # KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA KULTURA KULTU Prodajalka knjig Se malo, pa bo preteklo deset let, odkar srečujemo za knjižnimi policami knjigarne Simon Jenko v Kranju prodajalko Marijo če-hovin. Zato jo poznajo vsi, ki tu kupujejo knjige, pa tudi ona pozna vse stalnejše kupce in njihove želje. Po katerih knjigah je v tem času največje povpraševanje? mm Precej kupujejo Shakespeareja (Hamlet, Macbeth, Othello), roman Franooi.se Sagan: čez mesec leto dni, predzadnjo številko Školjke: Sovjl dan, Minattijevo zbirko: Nekoga moraš imeti rad in Menartovo: Semafori mladosti. Največ smo prodali hrvaške izdaje knjige Drama v DaJlasu. Omenili ste kar dve pesniški zbirki. Ali je za poezijo veliko zanimanje? — Zadnji čas opažam, da so pesniške zbirke deležne večjega zanimanja kot pred leti. Med njihovimi kupci Je precej mladih ljudi. Da ne pozabim —• v zadnjem času smo prodali tudi zelo veliko Poezij Franceta Prešerna. — Ali je med kupci veliko stalnih? — Niti ne. Okoli dvajset. Vča- Kulturni večer na Bohinjski Beli Svoboda Bohinjska Bela je priredila v nedeljo, 16. februarja, kulturni večer, posvečen spomin|i Franceta Prešerna. O pesniku je govorila dijakinja jeseniške gimnazije Milena Zupančič, kulturni spored pa 50 izvajali člani Svobode, pevski zbor, recitatorji in folklorna skupina osnovne šole. slh, ko knjige še niso bile tak-: drage, Jih Je bilo ve.lko več. Mnogi, ki so se pogostejšim nakupom odpovedali, še prihajajo v knjigarno ln redno pregledujejo novosti. Koliko novih knjig pa prejmete na mesec? — Približno 20 do 49. Prejemamo vse slovenske novost, ln precej srbohrvatske strokovne literature. V zadnjem času moramo kupovati tudi hrvaške žepne pustolovske romane, ker mladina precej povprašuje po njih. Te izdaje so cenejše kot nase. Ali je treba kupcem pogosto svetovati? — Približno polovica Je takih, ki ve, kaj namerava kupiti. Ostali ' Izbirajo. Najbolj moram pomagati, kadar kupujejo knjige za kakšne nagrade ali darila. Seveda vseh knjig ne morem prebrati, zasledujem pa vse edicije o novih knjigah ln kratke vsebine na ovitkih knjig. Kako pa je zadnja čas kaj s šolskimi knjigami? — Neprimerno bolje kot Je bilo pred leti, vendar še vedno ne popolnoma dobro. V tem času ljudje zaman povprašujejo po angleških vadnlcah, po ruski vadnicl in slovenskih slovnicah. Ali opažate, da bi ljubitelji knjig kupovali še kaj drugega kot se dobi v knjigarnah? — Seveda. Vse kaže, da bi prodali veliko starejših romanov z bolj ali manj romantično vsebino. Na primer: Deslree, Lažni zdravnik, Sirota Iz Lovvooda in podobno. — M. S. Dolenc: Pred ambulantnimi vrati Zapis k razstavi Antona Dolenca Dr. med. Anton Dolenc -se bo danes prvič predstavil kranjskemu občinstvu s samostojno razstavo. Prav mikavno je nasprotje med njegovim poklicnim delom — sodno medicino in slikarstvom. Eno in drugo pa je v nekakšni odvisnosti. Lahko bi rekli, da je za nas navadne zemljane vsak stik z mrtveci pretresljiv, naravnost grozen pa postane ob sami misli na seciranje in podobno, kar je vplivalo na slikarjevo izpovedno noto. Podoben primer poznamo v delih Tisnikarja. Anton Dolenc je v slikarstvu, ki mu je sicer res nekakšen konjiček za sprostitev po napornem1 delu, poiskal ustrezno likovno izrazno govorico v okviru ekspresionistič-nc manire, s katero podaja snov. Ta pa je predvsem človek. In doktor - slikar tudi v slikarstvu secira, toda ne anatomsko, temveč brska s čopičem in slikarskimi izraznimi sredstvi, ki so zamenjali skalpel, po človekovi duševno-sti. Zato je toliko bolj zanimiva ob tem ugotovitev, ki kaže, da tisto, kar v poklicni dejavnosti ne najde nož - duševnosti, išče v slikarstvu in to, kot že rečeno, podaja v ekspresionističnem smislu. In ta njegov ekspresionizem je toliko bolj zanimiv, saj kaže, da ekspresionizem v slikarstvu le ni še povsem preživet, pa čeprav gre v našem prizadevanju za ustvarjalne napore slikarja amaterja. Kljub temu gre za resno prizadevanje, za resno ustvarjanje in ne nazadnje tudi za izredno plodovito, kajti vsa razstavljena dela so nastala v letu 1963. Slikarskemu opusu bi morda lahko očitali samo določeno monotonost v barvi, ki pa odgovarja izpovednosti, bolj pa je monotonost opazna in ponavljajoča v kompoziciji. Način slikanja s črnimi obrisi figur rahlo spominja na francoskega slikarja B. Buffe-ta, toda samo način in še to rahlo, kar pa seveda ne škoduje. V prejšnjih slikah je bilo opaziti tudi navezovanje na slikana gotska okna, kar je tudi v razstavljenih delih zapustilo rahle sledove, kakor tudi spogledovanje s kubizmom in surrealizmom. Dr. med. Anton Dolenc je doma v svetu Tratnika, Napotnika in Arniča. Rojen je bil leta 1930 v Rečici ob Savinji. Oče je bil po- RTV Zagreb snema na Gorenjskem novele Avgusta Cesarca v katakombi V teh dneh pripravlja Radiotelevizija Zagreb filmsko realizacijo novele hrvaškega pisatelja Avgusta Cesarca »V katakombi«. Ker pripoveduje novela o revoluoio- Odgovor na članek »Kulturna dejavnost v Ribnem pri Bledu« Sicer kratek članek precej pove. Na žalost več slabega kot dobrega. Vendar bi k dopisu M. C. lahko marsikaj pripomnil. Kulturno življenje v Ribnem uspeva kar dobro. To ni bilo samo v preteklosti. Tudi sedaj delamo na tem področju, seveda po svojih močeh in možnostih. Zavedati se pa moramo, da smo pač amaterji in ne moremo nuditi toliko kulturnih dobrin, da bi zadovoljili vse občane. Zato moram opozoriti M. C, ker tako črno gleda na naše delo. Tisti del mladine, ki se zateka v gostilno, po mnenju M. C, se tudi na plesu, če jih priredimo, ne bo poboljšal. Vsi pa vemo, da take mladine v Ribnem ni. Neumestna je tudi trditev, da je televizor »že dalj časa pokvarjen«. Temu se bodo čudili tisti, ki hodijo gledat televizijski program. Iz tega sledi, da pisec članka sploh ni na tekočem, kaj se v Ribnem dela. Sc več, sploh se ne udeležuje kulturnih prireditev. S premišljeno zlaganimi besedami lahko tak človek porazno očrni prosvetno, društvo v celoti. Razumljivo je, da se ne bomo dosti ozirali na kritike, ki niso utemeljene. Nadaljevali bomo svoj program, mogoče pride na vrsto nekoč tudi ples za mladino kot si ga želi M. C. Predsednik K. P. D. Ribno narju — komunistu, ki je ilegalno prešel jugoslovansko mejo nekje na Gorenjskem, so izbrali kot prizorišče za zgodbo televizijskega filma Bohinjsko Belo, Sotesko, Bistrico, Nomenj, Polje in Jesenice. Vlogo glavnega junaka ^igra filmski igralec iz Zagreba Anton Vrdoljak, režiser pa je Mario Fa-nelli. Televizijsko realizacijo pripravlja RTV Zagreb v okviru praznovanja obletnice Avgusta Cesarca (1893—1941), ki so ga ustaši ustrelili. Novela ima izrazito avtobiografski značaj. RTV Zagreb jo bo oddajala v svojem televizijskem sporedu 15. marca ob 20.30. — J. B. dobar in že pri njem se je seznanjal z risanjem, resneje pa je pričel slikati v peti gimnaziji in od takrat z večjimi ali manjšimi presledki, toda veliko. Prvič je razstavljal v Koprivnici 1958, nato v Radljah 1959, 1962 pa v Ljubljani v dvorani Nebotičnika in skupaj s Prohičem, ki je prav tako zdravnik, v Beogradu y Predkongresni dvorani. Leta 1963 pa na Dunaju v razstavnih prostorih Državne tiskarne. Razstava v Kranju mu pomeni obračun v njegovem slikarskem iskanju, ko se vrača in išče ali v okviru motiva ali tehnike svoj izrazni svet. In končno hoče biti takrat, ko slika samo slikar. Tu pa nastanejo težave, kje in kdaj ukrasti poklicu čas in ubežati v svet slikarstva. A. Pavlovec Kdo lahko nudi družbeno - ekonomski pouk? TRŽIČ — V četrtek so se sestali v Tržiču upravniki delavskih univerz Gorenjske. Beseda je tekla o statutih delavskih univerz, družbeno-ekonomskem in strokovnem izobraževanju. Statuti naj bi bili izdelani v okviru glavnih načel zakona o šolstvu, poseben poudarek pa naj bo pri jz-obraženju odraslih. Poleg strokovnosti, pridobljene na višjih in srednjih šolah naj bi se novi člani delovnih kolektivov že pred zasedbo delovnih mest temeljito seznanili z družbeno-eko-nomskim sistemom, tako da bi ob vstopu v kolektiv tudi pravilno soodločali v vseh organih samoupravljanja. Vprašanje je še, kdo naj prevzame to smer izobraževanja? Ce bodo to nalogo prevzeli kulturno-izobraževalni centri, bi morali svoj dosedaj dokaj ozek strokovni program izobraževanja usmeriti tudi v to smer. Mislim pa, da so le delavske univerze tiste ustanove, ki imajo največje izkušnje in tudi največje možnosti. Deset let učiteljskega pevskega zbora „Stane Žagar" iz Kranja OB DNEVU prosvetnih delavcev v Škofji Loki je v kulturnem programu sodeloval tudi učiteljski pevski zbor Staneta Žagarja, ki ga vodi Peter Lipah Ob tej priložnosti sem ga zaprosil, da bi povedal nekaj besed o življenju in delu zbora, ki slavi letos že deseto obletnico obstoja. »Zbor vadim komaj leto dni ln v tem času smo dosegli že lepe uspehe. Zbor študira predvsem narodne in borbene pesmi. V prihodnje nameravamo umetniški program usmeitl tudi v sodobne zborovske glasbene stvaritve. Namen učiteljskega zbora pa seveda ni samo v tem, da z nastopi propagiramo našo narodno ln umetno pesem, marveč si prizadevamo pevce Izobraziti za vodenje zborov po šolah ln društvih.« 9 Kakšno pa je sicer zanimanje za tovrstno glasbo med ljudmi? »Kljub močni Invaziji lahke glasbe, popevkarjev ln Jazza, Je zborovska pesem še vedno zaželena med našim ljudstvom. Zanimivo je dejstvo, da tudi naša šolska mladina rada posluša zborovsko petje, čeprav ji njen glasbeni čut kvarijo najrazličnejši popevkarji in znani tuji kričači. Lep primer toplo občutene zborovske pesmi smo doživeli na osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju. Prav to spoznanje nam je narekovalo, da bomo obiskali še nekatere šole v Kranju in okolici ln našemu mlademu rodu vzbuditi čut za lepoto slovenske narodne in umetne pesmi.« Filmi, ki jih gledamo Goringov sošolec nemški film režija R. Siodmak igra Heinz Riibman Videli smo ze mnogo filmov, ki so obravnavali probleme malih in poštenih ljudi v Nemčiji po l. 1930, pred vojno in po njej. Morilci so med nami, Nas vsakdanji kruh. Epilog, spajajo med boljše, med tiste, ki so pomembni za zgodovino filma in ki so bili zaradi svoje aktualnosti ter reakcije, na vojno, odraz časa. Goringov sošolec ne spada mednje. Vsaj ne kot film. Mogoče bolj kot drama, po kateri ie bil verjetno napravljen scenarij. Film ima vse kvalitete gledališke predstave. Neizrazit filmski jezik je preveč okoren, tempo prepočasen, dialogi, na katerih je vsa teza filma, pa dolgi, gledališki. Pred nami je cenen film z dobrimi nameni, pa prešibak, da bi ga pravilno občutili. Zasebno življenje francoski barvni film režija Louis Malle igrajo Brigitte Bardot in Mar- celo Mastroianni S filmom' Zasebno življenje smo dobili najboljši film z BB in doslej njeno najlažjo vlogo. Igrala je namreč samo sebe. življenje zvezdnice, ki v pehanju za slavo omaga. Banalna zgodba, ki se v sodobnem svetu dogaja in ponavlja. Vseeno, ali je bila to M. Monroe ali je to BB. V okvir zgodbe si je režiser postavil problem osamitve in človekove odtujitve nasploh. Prej sreča in veselje, polno 1'ubezni, čeprav namišljene, potem strahotna osamljenost, preteklost kot iluzija. Ali ni paradoks, da človek v uresničevanju svojih idealov beži od prave sreče. Jill je zapustila kraj svojih najlepših trenutkov, uresničila ideal, dosegla slavo- in popolno zunanje zadovoljstvo. A v njeni notranjosti se je nekaj obrnilo. Smer iskanja — nazaj, ideal — preteklost, mladost. Rešitve iz osamljenosti ni. Vsi smo krivi za to. Vsak živi svoje življenje, vsak uresničuje svoje ideale. Kot Jill smo vsi v množici sami. S filmom je Malle opravičil svoj sloves in ga še povečal. BB je potrdila, da 5» we njene igralske sposobnosti podrejene zahtevam režiserja, ki jo kot figuro vodi iz kadra v kader. Tak je tudi njen prispevek filmu. Zaradi nekaterih izrednih filmskih rešitev in zaradi domiselne uporabe barv in glasbe, je film vreden vse naše pozornosti. Avto-moto društvo Kranj sklicuje 29. februarja 1964 svoj REDNI LETNI OBČNI ZBOR v prostorih Sindikalnega do-doma, vhod št. 6. v Kranju. Vabljeni vsi člani društva in lastniki motornih vozil. GORENJSKA OPEKARNA, Dvorska vas, P. BEGUNJE NA GORENJSKEM razpisuje delovno mesto SKLADIŠČNIKA Pogoji za sprejem: nedokončana srednja šola z daljšo prakso na podobnem delovnem mestu. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Ponudbe sprejema uprava podjetja. Občinski sindikalni svet Skofja Loka razpisuje mesto TAJNICE Pogoj: dovršena ekonomska ali administrativna šola z znanjem stenografije. Lahko je tudi začetnica. Nastop službe takoj. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na ObSS Skofja Loka. \ Iščemo poklicne prodajalce časopisov Odbor za pospeševanje prodaje slovenskih časopisov razpisuje več delovnih mest STALNIH ULIČNIH PRODAJALCEV v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in v Kopru Delovni čas po dogovoru z odborom, zavarovanje pa po pogodbi o socialnem zavarovanju kolporterjev tiska. Zaslužek zajamčen najmanj v Ljubljani v Mariboru, Celju, Kranju In Kopru 40.000 din » 25.000 din Ponudbe pošljite na upravo »DELA«, »Ljubljanskega dnevnika«, »Večera«, »Pavlihe« ali »Glasa«. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Tovarne čipk, vezenin in rokavic, Bled razpisuje prosto delovno mesto referenta nabave Pogoji: srednja tehnična tekstilna šola z 10 let prakse na ustreznem delovnem mestu. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Stanovanja ni na razpolago. Nastop službe takoj aH po dogovoru. Ponudbe pošljite gornjemu naslovu do 10. marca 1964. UO občinskega stanovanjskega sklada občine Radovljica razpisuje po Pravilih sklada in Zakona o financiranju stanovanjske izgradnje (Uradni list FLRJ, št. 47/59) naslednji >✓ • natečaj Stanovanjski sklad občine Radovljica bo dajal posojila po tem natečaju iz sredstev stanovanjskega sklada gospodarskim organizacijam ln ustanovam do zneska 91 milijonov, za individualno gradnjo in popravila do zneska 21 milijonov dinarjev, ter za hišne svete do zneska 10 milijonov dinarjev. Pogoji za posojila so naslednji: 1. Posojilo se sme uporabiti samo za gradnjo stanovanj, predvsem v gradbenih okoliših občine Radovljica. 2. Gospodarske organizacije ln ustanove morajo svojo udeležbo ob podpisu pogodbe položiti pri Komunalni banki. 3. Individualni prosilci morajo Imeti nove stavbe zgrajene do III. gradbene faze (pod streho) z lastnimi sred-stvl. 4. Najdaljši rok odplačila kredita za gospodarske or-ganizacije je 15 let in najnižja obrestna mera 2 •/«, za indi-vldualce 20 let in najnižja obrestna mera 2%, za hišne svete 10 let ln najnižja obrestna mera 1% s pristankom dodatnega plačila stanarine. 5. Prednost pri odobritvi posojila imajo: a) prosilci, ki se bodo v letošnjem letu vselili v lastna stanovanja in s tem sprostili družbena stanovanja; b) kdor ponudi krajši odplačilni rok ln k gradnji večjo lastno udeležbo. 6. Udeležencem NOB, ki gradijo svoje hiše v gradbenih okoliših občine Radovljica se lahko posojilo odobri pod ugodnejšimi pogoji, ki Jih določi upravni odbor sklada po Individualnih kriterijih, morajo pa predložiti potrdilo o udeležbi. 7. Pred odobritvijo posojil lndrdduatalm prosilcem bo komisija, določena od upravnega odbora sklada In Komunalne banke, pregledala stavbe ln preverila navedbe po ponudbi. Individualni prosilci morajo predložiti: odobren glavni projekt, predračun celotne gradnje in predračun za do-vršitev, prepis gradbenega dovoljenja, zemljiško-knjižni izpisek', potrdilo o zaposlitvi in višini mesečnih prejemkov ter izjavo, kakšne kredite Že poseduje. Najkasnejši rok za vlaganje prošenj je 15. marec 1964. O izidu natečaja bodo prosilci obveščeni pismeno do 10. 4. 1964. Ponudbe je predložiti na predpisanih obrazcih, ki se dobe pri KB Radovljica. Vsa nadaljnja pojasnila se dobe v uradnih dneh na stanovanjskem skladu občine Radovljica. Tu se oddajo tudi prijave za natečaj. Stanovanjski sklad občine Radovljica Radovljica, dne 15. II. 1964. SOBOTA, ZZ, renruarja 19M "-9- prodam Prodam dobro ohranjen štedilnik na dve plošči in pol ter krušno peč z vratcl. Dolenčeva 3, Ore-hek, Kranj 717 Fiat 600 (italijanski) v odličnem stanju ugodno prodam. Blaž Ran-gus, Kranj, Reginčeva 16 718 Prodam plemenskega vola, 400 kg težkega, ln 2PM kg repe. Spodnit Brniki 66, Cerklje 719 Prodam prašiča za zakol. Pra-protna polica 8, Velesovo 720 Prodam skorni nov enosedežni moped Coiibri. "Mernik. Partizanska cesta, blok IX, Skofja Loka 721 Prodam kuhinjsko opravo ln štedilnik. Miha Prosen, Zgornja Besnica 57 Poceni prodam odlično ohranjeno Primo 150. Srednje Bitnje 9, Žabnica 722 OBVESTILO Obveščamo lastnike hlodovine, da žaga v Britofu zaradi večje okvare ni sposobna za nadaljnje obratovanje, zato prosimo vse posestnike, da dostavijo hlodovino za razrez za lastno porabo na obrat Cerklje ln Preddvor. Za vsa pojasnila glede razreza se obračajte na upravo podjetja (tel.22-32) obrat Cerklje (tel.26-59) in Preddvor (telefon 24-01). Prodam kuhalnik, štedilnik »Gorenje« ln kompletno posteljo. Naslov v oglasnem oddelku 723 Prodam obračalnik za seno, elektromotor 5,5 znamke Škoda s 1450 obrati ln mlatilnico, 170 cm široko, z dvojnim čiščenjem. Franc Skok, Rovpretova 25, Mengeš 724 Prodam gospodan-ko poslopie, primerno za gradnjo stanovanjske hiše, elektrika, vodovod in 5000 kg apna pri stavbi. Po žel H prodam tudi dve nllvi. Srednja Dobrava 15, pri Otočah 725 Prodam ročni voziček, kolesa na krogličnih Iežajlh, nosilnost 500 k«?. Hrast je 26, Kranj 726 Prodani prašiča, 100 kg težkega. Vo-lie 42, sencu/ 727 Prodam 15^0 kg mrve. Podeča 3, Smlednik 728 Prodam 5000 kg krmilne pese. Naslov v oglasnem oddelku 729 Prodam škropilnico za sadje (Pohorko). Naslov v oglasnem oddelku 730 Poceni prodam kavč. Kokri-ca 44, Kranj 731 Enkrat rabljen šotor za štiri osebe prodam. Prodam tudi na ček. Ogled popoldne. Naslov v oglasnem oddelku 732 Občinski sindikalni svet Kranj vabi vse delavce, pomočnike, valence ln gospodinjske pomočnice zaposlene v zasebnem sektorju na USTANOVNI OBČNI ZBOR sindikalne podružnice, ki bo v četrtek 27. februarja 1964 ob 18. uri v kadilnici Delavskega doma v Kranju. (Vhod št. 6) Prodam skoraj novo pohištvo za dnevno sobo. Prodam tudi na ček. Ogled poooldan. Naslov v oglasnem oddelku 733 Prodam avto Skoda. Ogled od 15. ure dalje. Naslov v oglasnem Oddelku 734 Prodam dva nova elušn'ka »auspuha« za BMW 500. Naslov v oglasnem oddelku 735 Prodam 25.000 komadov zidne oneke> okoli 2000 komadov cementne strešne opeke (folcar), 15 kublkov tesanega lesa za ostrešje, skoraj nov kozolec dveh oken, dva trda voza. dva konjska komata, brzoparilnlk v dobrem stanju in mizarsko skobelno mizo tudi v dobrem stanju. Naslov v ogla •-nem oddelku 736 Pmd?m kravo s teletom* Ljubno 67. Podnart 762 Prodam zazidljivo parcelo. Ko-krjtia 84, Kranj 7*3 Prodam 5 kompletnih gumi koles 15-colsktti, in rezervne dele za Fiat Topolino. Naslov v oglasnem oddelku 764 Prodam Franclsovo vodno tur? bino in dinamo 120 voltov. Stane Čemažar, Potok 10, Železniki 765 Prodam 1000 kg rdečega ln rumenega korenja. Marija Zupani Zasip 11, Bled> 766 Prodam kravo po drugem teletti aH zamenjam za bikca. Naklo 100 767" Prodam kravo s teletom. Srednja vas 45, Šenčur 768 Prodam kravo in dve teHčki. Šenčur 235 769 Prodam junčke ln 4 mesece sta-'•'» prašičke. Spodnji Brniki 70, Cerklje- 770 Prodam rlobro ohranjen avto Flai 1100 Zastava s prevoženimi 30.000 km. Jože Koželj. Ilovka fi, Kranj 771 ZAHVALA Vsem, ki so pospremili našega dragega moža in očka ANTONA BENEDIKA na njegovi zadnji poti, vsem, ki so nam izrazili sožalje ob hudi izgubi, govornikom, godbi, pevcem, organizaciji ZB in za številne vence, hvala. Posebno zahvalo izrekamo njegovim sodelavcem v Avtomatizaciji sektor I Kranj, za požrtvovalno ln nesebično pomoč, ki so nam jo nudili. Žalujoča žena Marija, hčerka Zora ln sin Tonček ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dobrega in predragega moža, očeta, ^arega očeta, brata in strica JOŽA MEDVEŠČKA pekovskega pomočnika se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali,, mu podarili vence in ga spremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala kolektivu Pekarne Kranj, dr. Novaku, pevskemu zboru, duhovščini, sosedom in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. Kranj, Koper, Rajhenburg, Davča, Novaki Kranj, dne 22. februarja 1964 Globoko žalujoči: žena Micl, hčerke Milica, Marinka, zet Lado, vnukinja Lidija, brata Ludvik ln Janez, sestra Marija ln ostalo sorodstvo issmtii Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni in odgovorni urednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnike 30 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Prodam .1 ms ladijskega poda, 180 teras nloščic 20 krat 20, kovaški primež ln vodno črpalko številka 3. Dorfarje 14, žabnica 772 Prodam 2000 kg sena. DrulovV-i 45 a, Kranj 773 Prodam konja, starega 5 let in težkega 550 kg ter 2 ms macesno-vlh ploh 50 mm. Pivka 15, Naklo 774 Prodam dobro ohranlen moned T-12. Zorrnan, Smlednik 775 Prodam seno in neka! krmilne pese. Godešič 52, Skofja Loka 776 Prodam radio znamke Kosma i, nov magnetofon »Ootacort« dvo-stezni, univerzalni (za omrežno napetost aH baterijsko, kot za tranzistor), kuhalnik na špirit ln moški »Knlrps« zložlHv dežnik. Naslov v oglasnem oddelku 777 "rodam večjo količino repe. Franc žlebir, Dvorje 30, Cerklie 778 Prodam kravo za pitanje. La-hovče 19, Cerklje 779 Prodam dve stavbni parceli, voda ln elektrika na parceli. Poizve se nri Jožetu Križnarju, Preddvor Št. 9 589 kupim Kupim Topolino C, Kombi aH Fiat 600 karambollranega. Naslov v oglasnem oddelku 737 Kupim lahek guml-voz 16 eolski. NaslO* v oglasnem oddelku pod Takoj ' 738 Kupim čevljarski šivalni stroj z ravno mizo »ploh šteparlco«. Cesta Ivana Slavca 2, Kranj 739 ZAHVALA Ob nenadni smrti moža in očeta, starega očeta, brata in strica MIHAELA SITARJA se iskreno zahvalio jemo vsem, ki ste bili z nami ob težkem trenutku. Zahvaljujemo Se podjetju »NOVOGRADNJE KRANJ«, sodelavcem tovarne »TSKRA« KOP Kranj, PGD Srednja vas, Šenčur in Luže, gospodu župniku iz Šenčurja. Zahvala tudi vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, darovane vence in tola-žilne besede. Srednja vas, 20. II. 1964. Družina Sitar DRUGA OBLETNICA V neizmerni žalosti nam je minilo dve leti, odkar nI več med nami naše najdražje žene in mame MARIJE DOLŽAN*, roj. Golmajer ki je umrla 20. februarja 1962. Naša draga mama. Ni Vas več med nami, toda lep snomin na Vas bo ostal v naših srcih za vedno. Za ves Vaš trud in trpljenie Vam kličemo na časten spomin. Malijevo brdo, dne 20. februarja 1964. V Imenu moža, hčerke, bratov In vnukov OSMRTNICA Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JERNEJ KOKALJ (sedlar) Pogreb dragega pokojnika bo danes, 22. februarja 1964, ob 15. uri izpred hiše žalosti, Tupaliče 48. Žalujoči: žena Angela, otroci France, Karol, Milan, Jernej, Krtstelj ln Zalka z družinami ter brat KristelJ ln sestra Francka Kupim dvosobno stanovanje ali hišico v Kranju aH bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 740 Kupim nove aH rabljene deske za opaže. Povh, Cirče 7, Kranj 741 Kupim zazidljivo parcelo cca. 500 m* v okolici mlekarne. Naslov v oglasnem oddelku 742 Kupim dobro kravo mlekarico. Zupan, Breg ob Savi 9, Kranj 758 Kupim zazidljivo parcelo v Kranju, najraje na Planini, na Klancu aH na Zlatem polju. Naslov v oftaMem oddelku 759 Kunim plemenskega vola, težkega do 500 kg. Anton Starman, Spodnja Besnica 49 760 Kupim avto* C 2 (spačka) Naslov v oglasnem oddelku 761 ostalo Takoj sprejmem dva pomočnika, kleparja in monterja centralnih kurjav. Samsko stanovanje zagotovljeno. Krušec Silvester, St. Vid 106, Ljubljana 701 Jugoslovanska loterija POROČILO o žrebanju srečk 4. kola. ki Je bilo dne 20. februarja 1964. Srečke s so zadele končnicami dinarjev 10 600 30 800 50 600 90 800 300 10 000 7340 20.000 10450 60 600 13600 40.000 31740 80.000 42870 40.000 75710 60.600 477610 400 600 41 2.000 61 800 81 800 03911 40.000 70311 40.000 2 400 14472 80.400 21972 60 400 31782 60.400 40.400 68402 40.400 68882 100.400 511942 400.400 83 1.000 233 4.000 963 8.000 02833 60.000 05733 60 ono 67493 60.000 68523 80.000 91973 40.000 267863 600.000 344 4 000 05964 60.000 61644 80.000 97574 40.000 140394 400.000 152594 1,000 000 35465 40.000 07995 80.000 06 600 76 1.000 96 600 33316 80.000 427466 400.000 17 1 600 67 600 2757 • 20.000 81357 • 80.000 &Ž537 200.000 94717 40 600 88 1.000 54578 80.000 73798 80.000 96098 100.000 160538 2,000.000 484728 600.000 9 400 41169 60.400 71929 80.400 80449 60.400 471809 5,000.400 Brivsko frizerski salon Kranj obvešča prebivalce Zlatega polla, da prične 2. marca 4964 z rednim poslovanjem. T.okal bo odprt v trgovskem, blokn od 6. do 2L mre neprekinjeno. Z«« obisk se vlu,,J,"'> priporoča kolektiv 70S Ooren}ci' C* kn^a mučijo * i očesa ln utlcki na nogah, obWW»i nedlkerja. ki v*m bo vse to Ura. kovno odsfran" v brivsko flf|t*«v •»''em salonu Kranj Maistrov 12 706 Slvam In krpam nerilo. An" ' Kranjc, Planina 27/a 74' Sobo, prazno nTi onremH<»oo *->o možnosti s posebnim vho^nm »n souporabo kopalnice išče tako' komercialist — plača najvišjo m'-"', nluo. Naslov v Oglasnem odd'-" «i 744 Sprejmem krojaškega pomočnl-ka-co in dam na raznola^o hrano In stanovanje za hollša kroln^ka dela. Naslov v oglasnem oddelku 74 S Jože Žleblr, ki služI vojaški r^k v Sarajevu, želi staremu očetu, Pl-brnvemu očetu za 78. rojstni dan veliko zdravla, staro mamo pa lepo pozdravlja 746 Nujno Iščem prazno sobo v Kranju aH bližnji okolici. Mohorko. Sava, Kranj 747 Brivska pomočnica Išče službo v Kranju, honorarno. Naslov v ocrlasnem. oddelku 748 Resnemu ln poštenemu dekletu nudim sobo ln hrano z« pomoč r gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 749 Podpisani Jože Mesaric prekUcu-1e neresnične besede o Stanetu Markeljnu I 750 AvtomoblHstl, motoristi! Prevleke za sedeže dobite pri Bohorič, Gregorčičeva 1, Kranj 751 Osamljeni neodvisni moški želi spoznati dobrosrčno crospodlnjo v starosti od 35 do 48 let. Imam svoj dom z malim kmečkim posestvom v bližini Kranla. Pomagala bi razna mala kmečka in gospodinjska dela. Mogoča je tudi takojšnja ženltev. Ponudbe oddati na upravo Usta, pod naslovim »Želim vso srečo v letu 1964« 752 Zahvaljujem se vsem. ki so kakorkoli doprinesli k odkritiu storilcev vloma v poslova'^ico pohištva »Zarla« Jesenice. Poslov-klnfa Ida Bertoncelj 7«!3 Lepa labolka dobite poceni Leben, ševlje 1, nad škoHo T^' > * 7S4 Osnovna šola France PreŠT^i Kranl razpisuje delovno mesto snažilke. Plača po pravilniku o delitvi dohodkov. Razpis veli a zasedbe delovnega mesta 7" Trgovina Sipad Kranj sprejme zdravega mizarja za popravila novega pohištva. »ITTPNOTI7F.M« se boste v kratkem času naučili teore»!X<-»o in praktično Iz knllge »Talne tvti. feslonalnlh hfnnotfzera <. ki vseon-je popolna, realna, dojemlllva sitoma navodila. Tzvod stane ""VV dinarjev. Prejmete jo takol. Plača se ob prevzemu na pošti. Naročila pošljite na naslov: Pošt->»»-skl fah 214, Sarajevo 757 objave RAZPIS Počitniška skupnost »Pokljuka — Stranjam Ljubljana sprejme takoj na delo za obrat na Pokljuki DVE KVALIFICIRANI SERVIRKI z gostinsko šolo aH prakso v tej stroki. Ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja pošljite do 29 , 2. 1964 na naslov: »Vila Rog« Bled — Kidričeva 2 Ivanov - Leonov; Ceturi je zagledal dekle, ki je delalo v vrtu. Stal je za široko-listniml bananami, skril pod jezik košček sladke koreninice in izgovarjal urok: * Uhuru mhumbra ! O moji skrivni čari! Pridite iz gozda, moji zvesti bojevniki. Moji zvesti bojevniki. Pojdite in ujemite Vanžiko, moji zvesti bojevniki. Jaz sem vaš edini gospodar, moji zvesti bojevniki. To trdijo duše prednikov. Ljubezenski čari, razžaljeni z mojim dihanjem, poletite v Vanžikino srce, in jaz takoj za vami. Ko je Izrekel poslednje besede, je Geturi zaznal v sebi nepre" magij ivo moč; stopil je izza bananovega grmovja. Ko je Vanžiko zagledala Geturi ja, kako odločno stopa proti njej, se je prestrašila in zmedla in Geturi je spoznal, kako je močan. Zdaj je vedel, kako mora ravnati. Ni se imel česa bati in ni se mu bilo treba izmišljati, zakaj je prišel. In Geturi je kot pravi moški prišel k Vanžiko in ji delal, da jo ljubi, da zaradi nje dela pri Mžurigih, ki jill sovraži, da bo z njim srečna in da bosta imela četvero otrok. »In "Zakaj si bil tako jezen? Najbrž si prav hudoben,« je zmedeno dejala Vanžiko. »Sploh nisem jezen, bumbo-džumbo. Le resen sem,« je rekel Geturi in se nasmehnil. Le kako, da se je poprej baj te?a dekleta! Tudi Vanžiko se je nasmehnila. Strah je popolnoma Splahnel. »Zakaj na ngvekl nisi pripovedoval o svoji ljubezni? Si se bal?« — Vanžiko ga je premeteno pogledala. Geturi se je dostojanstveno nasmehnil, poln zaupanja v svojo moč. »Kdor ve, kako se velja obnašati, ne pripoveduje dekletu o svoji ljubezni, temveč pride s snubci po našem običaju.« — Geturi je neopazno premaknil novo sandalo in jo prestavil predse. »Le surovi moški, ki ne vedo, kaj je dostojno, pripovedujejo dekletom o tej stvari« Vanžiko se je nasmehnila in zmedeno in prestrašeno rekla: »Jaz pa sem vesela, če moški ne pošiljajo svoie prijatelje, temveč sami govorijo. In všeč mi je tudi, če ima moški eno samo Ženo.« Vanžiko je gledala Geturi j a in čakala, kako bo odgovoril. »Ti, bumbo-džumbo, ne vidiš rada dve ali tri žene? Toda tako je lažje gospodariti!« — Geturi se je glasno zasmejal. »Tega nočem. Dve ali tri žene — to ni prav.« — V Vanžikinem glasu ie bilo slišati jezen prizvok. »Drži. Fna žena zadostuje.« »Pri eni ženi je ves mož, pri dveh pa samo polovica,« je resno dejala. Dolgo sta se pogovarjala. Geturi je bil všeč Vanžiko in rada je opazovala njegov obraz in pametne oči, ki so spremljale sleherno nieno kretnjo. »Pridi danes v tingiro. Spet bomo plesali. Premislila bom o tvojih besedah.« Geturi ni odšel. Sedel ie za širokimi bananovim! listi, da ga ne bi videli s ceste, in poslušal, kako Vanžiko prepeva o dekletu, čigar zaročenec je odšel na Tndijskl ocean. Zadovoljno jo je opazoval, kako ie spretno delala. Z ukrivljenim nožem na dolgem ročaju je rezala bananovo Ust ie. Cele liste je zlagala v sloje: posušeno mehko listje postane belo kakor papir — imenitna brisača ali prt. Z ranjenimi listi je pokrivala zemljo med palmami, da se ne bi posušila pod vročimi sončnimi žarki in zgubila vlago. »Lepo poješ, Vanžiko.« »Ce nojem, je veselo in v srcu ni žalosti « Vanžiko se ie spoprijateljila z Geturi jem in mu pripovedovala o svoiih težavah. »Včeraj so vsi lonci, ki sem jih napravila, razpokah med žganjem,« ie žalostno rekla. »Hudoben duh je prišel skozi okno. Vsi so razpoknli.« Sleherni Kikuju ve, da lonce izdelujejo samo ženske; za moške je ta posel tabu. Moški se sploh ne smejo približati kraju, kjer izdeluieio lonce. Lahko bi prinesli urok. »Hudobni duh,« je sočutno rekel Geturi, »naj pade v jamo za zveri, ki so jo pripravili lovci.« Vanžiko je pripovedovala Geturi ju o življenju v rezervatu in mu neopazno pokazala, kako zna delati. Sočasno ie opravljala več. poslov. Varovala je zemljo pred sušenjem, pripravljala bananovo listje v razne namene in urejala vrt. Geturi je navdušeno ogledoval vrt, ki ga ie oskrbovala Vanžiko. Za širokolistnimi bananami, na katerih so viseli težki grozdi nlodov, so stala maihna drevesa pani z zlatimi podolgovatimi plodovi. Med drevesi so bili posajen? grmiči manioke. Na vejah so bili talismani: kdor bi ukradel plod, bi bil kruto kaznqvan. Zvečer so Geturijevi starši spet odšli na pogajanja v dekletovo kolibo. Vrnila sta se dokaj pozno. Oče je hodil počasi in dostojanstveno in nosil prazne buče. Ko je ostal sam z Geturijem, se je starec namrščil in vzdihnil. »Dekle soglaša. Toda lakomni Kiriuki hoče za svoio hčer sto koz in deset krav. Takšnih ljudi poprej ni bilo v našem plemenu« Ta vest je učinkovala na Geturi j a kakor hladen dež. Prekleti Kiriuki! Kje naj bi pleme Airimo našlo toliko koz in krav? Počasi, ko bi Mzungi vrnili zemljo, bi Geturi že zaslužil za vso odkupnino. Toda zdaj ... 'Takoj je želel videti Vanžiko. Geturi se je pričel urno pripravljati in se vznemirjeno česati. Kaj bo rekla? Kaj meni o očetovih zahtevah? Zunaj se je zmračilo. Našel je Vanžiko, ki je otožna sedela poleg ognjišča, sredi veselja in hrupa. Odšla sta iz tingire in objeta stopila proti reki. SOBOTA. 22. februari" M« Sport • Sport S Sport • Sport • Sport • šport • šport • Sport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • špo Pomanjkanje premoga skrajšuje „sezono" Po dva in pol mesečnem »zastoju«, odkar so v Savskem logu slovesno izročili svojemu namenu novi zimski bazen, so v nedeljo kopališče spet odprli. Tokrat že za »široko občinstvo«, tako da so razen plavalcev prišli na račun tudi vsi rekreacijskega plavanja željni občani. Vendar pa kopališče še ni pričelo obratovati s »polno paro«, zakaj morali so se odločiti, da bo zaradi splošnega pomanjkanja premoga, s katerim ogrevajo vodo, kopališče odprto vsak dan le od 17. do 20. ure (oziroma do 22., ker nadaljnji dve url trenirajo plavalci). usnu Teoen zn To je sedaj eden izmed najpomembnejših komunalnih in športnih objektov v kranjski občini, kol kopališče pa po pomembnosti 8 !Ž€ tutli v zve/no merilo. Za zdaj obratuje še nekako v »tajnosti«, ker ljudje niso bili v zadostni meri obveščeni, da je ponovno odprto. Tako se vsak dan v njem koplje le okrog 20 kopalcev; zanimivo je, da samih moških, saj je bila doslej v bazenu (razen seveda triglavovih plavalk) samo ena ženska! Tudi šole in drugi kolektivi z zavodom za vzdrževanje športnih objektov še niso sklenili pogodb o uporabi kopališča, čeprav so bili s posebnimi • MLADIH TEKAČEV NE MANJKA — Na pobudo Fran-četa Berceta so športni delavci v Nemiljah priredili tekaške tekme, ki so se jih udeležili tudi šolarji iz Besnice in z Draž-goš. Rezultati — pionirji od 6. do 9. leta (1000 m): T. Kordež 4:22,0, J. Jelene 5:01,0, J. šolar 5:12,0; od 9. do 13. leta (1500 m): J. Malarič 9:03,0, F. Malarič 9:34,0 Mihčič 9:49.0; od 13. do 15. leta (3000 m): Potočnik 11:44,0, Bešter 12:07,0, Leben 13;36,0 M. Kordež • Z ZAUPANJEM V NOVO SEZONO — Minuli teden je atletski klub Triglav priredil občni zbor. Na njem so ugotovili, da preteklo leto pomeni za razvoj atletike v Kranju veliko prelomnico, saj je klub končno le dobil lastne (čeprav še nepopolne) atletske naprave. Ne smemo tudi prezreti, da ima atletski klub kljub šele 7-letnemu obstoju največ čjanov v okviru Triglava. — Ob pregledu lanskih uspehov klub lahko z zaupanjem gleda v prihodnost. Razen Protiča, ki se je uvrstil v mladinsko državno reprezentanco, je še cela vrsta trlglava-nov nastopala v mladinski ln članski republiški repezentanci. Kranjski atleti so lani izboljšali tudi tri republiške rekode (krogla za mlajše mladince, tek na 20km za člane ln štafeta 4 x 100 m za starejše mladince), ekipa starejših mladincev pa je zasedla tretje mesto v Sloveniji ln sedmo v državi. Zal se je od kluba poslovil letos najuspešnejši atlet Protič, ki je po končanem šolanju na TTŠ odšel na službeno mesto v Maribor. M. Kuralt • KAKŠNA SMRT JE NAJLEPŠA?! — Predstavniki Elana, ki so si službeno ogledali olimpijske ig?e v Innsbrucku, se pritožujejo, da je izmed naših reprezentantov alpskega smučanja samo Detiček vozil na njihovih smučeh, čeprav so za vsakega izdelali več parov (najmanj za Pustoslemška — šest), ki so podjetje valjali lepe denarce (nekaj milijonov). Drugi smučarji, ki so se pehali za tujimi smučmi, so Detičku to skoraj zamerili, eakaj nad posteljo so mu pripeli listek: Najlepša smrt je na Elanovlh smučeh! — Za elanovce je bila to izkušnja več ... J. Zontar DOPISNIM SO ZAB8L6ZILI dopisi opozorjeni na to. — Otroci bi namreč na kopališču lahko imeli posebne šolske ure telesne vzgoje, zlasti še potem, ko bodo v bazen montirali dvižno dno, tako da se bodo otroci lahko kopali v metrski vodi. Cena za vstop na kopališče ni pretirana, saj znaša 200 dinarjev na osebo za eno uro kopanja. Ce računamo, da velja umivanje pod prhami sto dinarjev, Je »ekonomska računica« na strani kopalcev v bazenu. Zakaj pod prhami ob bazenu se pravzaprav moraš umiti, razen tega pa se še celo uro koplješ v 26 in več stopinj Celzija topli vodi. Kopanje za študente in dijake velja 150 dinarjev, za otroke pa 50 dinarjev. — Sicer pa kljub dolgemu čakanju na kopališču še vedno ni vse urejeno. V redu je sicer to, da kopalcem posojajo milo, brisače in kopalne obleke, še vedno pa ni urejenega prostora, kjer bi kopalec lahko posedel in odšel s kopališča s suhimi lasmi. Menda bodo tak fo-yer, v katerem bo moč tudi kaj prigrizniti, pripravili še letos, razen tega pa bodo za sušenje las montirali tudi fene. Velika pomanjkljivost novega zimskega kopališča pa je še vedno — nedostopnost. Razen tega, da ob stavbi ni urejenega niti enega parkirnega prostora, voznik praktično tudi krši prometne predpise, če se pelje na otok, ker Je le-ta prevozen samo za vprež-na vozila ln kolesarje. Rešitev tega vprašanja je prav gotovo stvar razgovora »dobre volje«, zato bi ga kazalo čimprej urediti. Na drugI strani pa je kopališče tUdI v precejšnji tajnosti, ker v vsem mestu ni niti enega smerokaza, ki bi nepoučene občane in tujce usmeril v Savski log — na zimsko kopališče! Zimsko kopališče bo odprto do srede junija, ko se bo pričela poletna sezona. Pravijo, da bodo obratovalni čas v prihodnjih dneh skrajšali še za eno uro; ko pa bo spet dovolj premoga, ga bodo pp potrebi daljšali in bo obratovalo tudi v dopoldanskih urah. J. Zontar O najpomembnejših športnih objektih na Gorenjskem govorita predsednik hokejskega in drsalnega kluba na Jesenicah ter direktor zavoda za vzdrževanje športnih objektov v Kranju Do svetovnega prvenstva - pokrito drsališče Tokrat smo se pogovarjali s predsednikom jeseniškega hokejskega kluba VIKTORJEM BRUNOM. V zvezi z že začetimi pripravami za pokritje umetnega drsališča na Jesenicah in organizacijo svetovnega hokejskega prvenstva, ki bo februarja 1966. leta v Jugoslaviji, je razgovor potekal takole: — Sklep za pokritje Jeseniškega drsališča Je že dokaj star. Ali bi lahko povedali, kako poteka njegova realizacija? »Za pokritev drsališča je bil pred enim letom ustanovljen odbor z nalogo, da pripravi program za gradnjo hale pod Mežakljo. Ker je odbor nalogo opravil, je bil lansko leto formiran gradbeni od- Ziuisko kopališče v Savskem logu je že začelo redno obratovati, vendar kopalci za to še ne vedo. To so povedali pri blagajni, kjer pravijo, da se vsak dan od 17. do 20. ure koplje le okrog 20 ljudi, čeprav Je kapaciteta bazena sto ljudi na uro. Na sliki vidimo, kako se kopalci zabavajo s lovljenjem. — Foto: F. Perdan bor z nalogo, da dokončno pripravi realizacijo zasnovane ideje in projektov. Odbor, ki mu predseduje Lojze Božič, je že začel z tenzivnimi pripravami, zato se je razdelil v operatiVno-tehnično, propagandno-organizaci jsko in fi-nančno-akcijsko komisijo. V kratkem bomo dobili prvi idejni osnutek objekta, ki ga bo izdelal zavod za gradnjo športnih objektov Stanka Bloudka v Ljubljani.« —- Kaj menite, aH bo hala dograjena do prihodnjega svetovnega prvenstva v hokeju na ledu? »Ce bodo pri realizaciji načrta sodelovali in pomagali vsi odgovorni faktorji v občini, pa tudi izven nje, potem lahko računamo, da bo hala z vsemi potrebnimi stranskimi prostori in napravami nared do konca prihodnjega leta. Gradbeni odbor računa na široko finančno podporo vseh ljubiteljev hokejske igre, pa tudi vseh organov jeseniške občine in cele Gorenjske ter Slovenije. Računa tudi na pomoč s strani delovnih kolektivov v občini in izven nje.« — AH morda veste, koliko sredstev bo potrebnih za izgradnjo hale? »Sredstva za gradnjo hale ne bodo majhna, vendar je spričo dejstva, da smo šele pred določitvijo idejnega osnutka, težko govoriti o višini potrebnih sredstev. Posebno še, ker se pričakuje podražitev gradbenih storitev, materiala in delovne sile. Finančna komisija se bo za pomoč obrnila tudi na vse občane. Njihovi prispevki bodo hkrati tudi referendum, ali so občani za to, da se tak objekt na Jesenicah res zgradi.« P. Ulaga Samo v okolici Kranja je 17 upokojencev, v ki »zaslužijo« manj kot 11 tisoč din na mesec, 7 pa je celo takih, ki imajo pokojnine v znesku manj kot 6 tisoč dinarjev • Upokojenci pravijo, da od otrok pomoči ni pričakovati. Z enajstimi tisočaki se ne da živeti (kaj šele s štirimi) Zadnji čas so vse pogosteje na tapeti razgovori o pokojninah. O tem govorijo ljudje na cestah, pa tudi poslanci v našem najvišjem predstavniškem organu precej razmišljajo in iščejo rešitev za spremembo sedanjega pokojninskega sistema. Sprememba je nujna — to je na dlani —, terja pa jo predvsem znaten premik zadnjih let v našem družbenem in gospodarskem življenju. Vzrok za povečanje pokojninskih odmer pa je tako vsakomur znan; terja ga namreč splošno naraščanje življenskili stroškov. Nekatere dosedanje pokojnine res niso bile v skladu .s prizadevanji naših socialnih ustanov, da bi vsaj kolikor toliko izenačili življenjske pogoje ljudem, ki si z delom ne morejo več služiti kruha. Pravim — nekatere, zakaj precej izmed teh ljudi si je z zadostitvijo različnim kriterijem zagotovilo ugodnejši pokojninski oziroma zavarovalni razred — in s tem tudi lepšo »jesen«. Ti imajo danes visoke mesečne prejemke in kar ne morejo razumeti tistih, ki se glede svojih pokojnin pritožujejo. Teh pa je prav gotovo več kot tistih, ki so zadovoljni... Prepričani smo lahko, da Je med njimi tudi vseh 17 upokojencev iz bližnje kranjske okolice, za katere smo dobili podatke, da jim znašajo pokojnine 10.800 dinarjev, še z več verjetnosti Je med njimi tistih 11, ki imajo pokojnine med 8 do 10 tisoč din, da o sedmih, ki prejemajo manj kot 8 tisočakov na mesec, sploh ne govorimo. Vendar so ti samo na ožjem območju kranjske občine; koliko Jih Je po vsej Gorenjski, nismo iskali podatkov, ker za primere, kot si jih bomo danes ogledali, verjetno sploh ne bi bili zanimivi. Pokojnina je denar za počitek Ze samo ime pokojnina («= denar za počitek, za mirovanje) dovolj jasno pove, kakšna je funkcija teh sredstev. Zato se na noben način ne bi smelo zgoditi, da bi bile pokojnine manjše kot pa normalni izdatki, ki jih zahteva življenje — če so le ljudje, ki jih prejemajo, živeli pošteno in so s svojim delom tedaj, ko so lahko delali, prispevali svoje tudi k razvoju družbe. — Vselej ni tako. V primeru J. J. s Klanca, ki je pri zavodu za socialno zavarovanje vpisan pod številkama 200324 in 331, že ne. S pokojnino 10.800 dinarjev in 9500 dinarji dohodka namreč ne živi le sebe, pač pa vso družino s tremi še nepreskrbljenimi otroki. Resnica pa je, da niso vsi s seznama upokojencev z minimalnimi prejemki v tako kritičnem položaju in moramo te podatke vzeti z določeno rezervo. Dejstvo, da upokojenka M. K. prejema 10.800 dinovjev pokojnine, je nanotilo reporterja, da jo je obiskal. Vendar je prišel le do hiše, kjer so mu zgovorne sosede pojasnile, da pri njej ni opaziti pomanjkanja, ker ji je v veliko pomoč dobro situ- irani sin. Spraševanje o tem, kaj si more ob tem denarju privoščiti, bi torej izgubilo smisel. Seveda pa se v zvezi s tem pojavlja drugo vprašanje, in sicer: ali je sin dolžan skrbeti za mater v starih letih? Ce je torej ne bi podpiral, bi bilo govorjenje o prenizki pokojnini ob sedanjih življenjskih stroških na mestu. Podobno tudi I. F. z Mlake prejema le 4100 din mesečne pokojnine, vendar živi v krogu svoje družine ob moževem in drugih zaslužkih, tako da je za sedaj družini njena minimalna pokojnina pravzaprav samo za priboljšek. »Saj ne bo dolgo trajalo, pa vendar ...« Povsem drugače pa je z Apolonljo Cufar z Mlake. Ta 65-letna gospodinja prejema namreč vsak mesec le 3900 dinarjev, ki jih mora imeti za hrano in obleko! Razgo\»r z njo pa je razjasnil vse tegobe, ki jih ima upokojenec v času, ko mu je potreben zaslužen mir. Ko ji je bilo komaj 12 let, je odšla zdoma služit. Potem se je zaposlila v Tekstilindusu, vendar je morala pri tretjem otroku iz tovarne. Mož je po vojni umrl, starejša otroka sta se osamosvojila, mlajši, pekovski pomočnik, pa je pobegnil prek meje. Mislil je, da mu bo šlo tam bolje, pa se je že nekajkrat oglasil, da bi rad prišel nazaj. Od njega Cufarjeva ne pričakuje pomoči, prav tako tudi ne od'poročenega sina, ki se mimo službe še šola. »Ta hiša, v kateri živimo, Je sicer moja, vendar od nje nimam prav nobenih koristi. Včasih smo lmelii njivo in kozo, pa ni neslo, in smo oboje prodali. Na zaslužek v teh letih ne morem misliti, ker sem tudi precej bolehna. Moram pač potrpeti s pokojnino; saj ne bo dolgo tako, vendar... osem l ...,!,) j .uči imajo v Kranju tudi svoje prostore, v katerih se ob poceni pijači in jedači lahko o marsičem pogovorijo. Navadno pa se tam zbirajo le tisti z večjimi pokojninskimi odmerami, zakaj nekateri si kljubrcenenosti^take zabave ne morejo privoščiti aH devet tisočakov bi pa že morala Imeti. — Pred leti sem si hotela zvišati pokojnino na ta način, da bi deset moževih delovnih let prepisali name, pa se je eden izmed prič spuntal.« — Kaj pa si pri tej pokojnini sploh lahko privoščite? »Dvakrat aH trikrat na mesec meso, medtem ko za mleko ne ostane nikoli. Nekaj zelenjave imam nasajene okrog hiše, tako da zame zadostuje. Za kaj drugega moram dolgo dajati dinarčke na stran, nekaj pa zaslužim tudi poleti z nabiranjem borovnic« »Sreča, da sem zdrav!« Tudi Francu Tomažlču nekaj manj kot 11 tisoč dinarjev pokojnine ni bilo zadosti za »počivaško« življenje z ženo, ki je Čehinja in ji torej pri nas ne pripadajo nobena sredstva. Starojugoslovanske-ga vojaškega šolanja mu niso priznali za srednjo izobrazbo in je bil zato uvrščen v XVII. pokojninski razred. Moral se je dodatno zaposliti. Izkoristil je razpis in postal upravnik stanovanjskih blokov kranjskega gradbenega podjetja v Struževem. V službi je sedaj 3 leta in poleg osebnega dohodka vsak mesec prejema še pol pokojnine. »To nekako zadostuje, da z ženo primerno živiva in da da jeva nekaj na stran, zakaj tudi nova odmera pokojnine, za katero sem pravkar zaprosil, ne bo velika. — Tudi otroke imam, vendar od njih ni pričakovati pomoči, pa tudi težko nam zato ne sme biti. Vesel sem, da sem zdrav ln da imam možnost delati, zakaj s samo pokojnino ne bi moda živeti!« — Kaj ste si kot upokojenec mogli privoščiti? »Kot sem že rekel — dokaj solidno življenje. Odkar sem v službi, sem kupil tudi radio, kolo, pisalni stroj in nekaj obleke. Odpovedati pa sem se moral kajenju.« To niso edini primeri iS) Takih in podobnih primerov pa je še dosti. Mnogi upokojenci si morajo namreč še dodatno kaj zaslužiti, ker so podpore, ki jim jih daje družba, mnogo premajhne, saj nekatere znašajo sedmino povprečne delavske plače, medtem ko je četrtin-skih (v primerjavi s povprečnimi plačami) na kune. Ce kdo torej zaradi kakršnih koli vzrokov ne more več delati in preiema majhno pokojnino, ra-'en tega pa je še osamljen, je nujno vezan le na življenje iz dneva v dan. Zato — ker v mladosti ni imel možnosti, da bi svoie sile zastavil kje drugje, namesto kot hlapec ali dekla na kmetih. — Novi pokojninski sistem sicer obeta določene izboljšave, vendar obstaja bojazen, če ne bodo spet -amo za tiste, ki so bili glede pokojnin že doslej ia zeleni veji. Zato bi morali pri obravnavi osnutka tudi občani, ki so o tem že večkrat kaj povedali, endar potihem, reči svoie. Kot na primer nekateri -aši rudarji in strojevodje, ki se oglašajo, češ da >8 moremo njihovega dela enačiti z drugimi poki i-i tudi pri določaniu delovnih let, potrebnih za ^okojnino, zakaj njihovo delo je neprimerno težje i človeka hitreje izčrpa. Ti ljudje so si boga po-"avlH na pravo mesto; ne tnko kot misli neki lnte-ktualec z visoko pokojninsko odmero, ki Je na ^rinombo, da nekateri tmokojcnel dobijo desetkrat manj kot on, odgovoril: Ti ljudje so si pač svojega bosa postavili nizko! J. Zontar 98