TRGOVSKI LIST
Časopis zs« trgovino, industrijo in obrt.
Marocmna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za l/* leta 90 Din, za */« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Dm. — Plača tn toži se v Ljubljani. Drednisivo in upravmStvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani Sl. 11.953. — Telefon St. 30-69.
Leto XVI.
V	Ljubljani, v torek, dne 21. marca 1933.
štev. 34.
dividende- &adcu%
V	sredo, dne 15. t. m. se je vršil v Celju redni letni občni zbor tainošnje Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev. V poročilu o tem občnem zboru, ki ga je priobčila celjska >Nova doba«, čitamo, da je občni zbor sklenil, da vrne 50% čistega dobička svojim zadružnim članom — rednim odjemalcem kot dividendo.
Nimamo prav nobenega razloga, da ne bi smatrali tega poročila za točno in zato si maramo dovoliti par pripomb. Naši kon-zumi so vpeljali posebno specijaliteto, da skušajo pridobiti čim več odjemalcev na ta način, da jim izplačujejo ob koncu leta iz svojega čistega dobička neko posebno denarno nagrado. Čim več boš kupil vse leto pri konzumu, tein več dobiš ob koncu leta dividende, je priprosta formula te osebe za naivne ljudi. Pravimo za naivne, ker vsak razsoden človek se bo pač zavedal, da bo dividenda tem večja, čim več je kupil konzument med letom predragega blaga. Kajti ves ta dobiček, ki ga je dosegel konzum, izvira le iz predrago zaračunanega blaga in najmanj za toliko, kolikor dobi konzument ob koncu leta dividende, je plačal v vsem letu predrago kupljeno blago. Skoraj gotovo pa še nekaj več. Naj bi zadruga takoj od vsega po-četka ceno blaga pravilno kalkulirala, pa bi prihranila svojim članom dosti denarja med letom, sebi pa mnogo nepotrebnega dela. Toda to le mimogrede.
Mnogo važnejše je namreč vprašanje, kako morejo z vsemi privilegiji obdarjene zadruge izplačevati dividendo. Na občnem zboru ljubljanskega združenja se je namreč poročalo o razsodbi Državnega sveta, da velja za zadruge davčna prostost, če ne izplačujejo svojim članom nobenega čistega dobička. Pripadništvo k zadrugi pač ne sme imeti nobenga pridobitnega značaja in zato ni dovoljeno zadrugam, da bi izplačevale čistega dobička. Iz poročila o občnem zboru celjske nabavljalno zadruge pa sledi, da se vrne polovica čistega dobička zadružnim Članom kot dividenda, da se torej članom izplačuje čisti dobiček. Popolnoma postranskega pomena je, kako velik je ta čisti dobiček, ker glavno je, da se dobiček izplačuje, da je za zadru-garja važen ne le zadružni motiv, temveč tudi pridobiten. Ne vemo seveda, kako načelstvo zadruge ta svoj korak utemelju-le in zato bi bili načelstvu hvaležni, če nam pojasni par vprašanj:
Ali misli načelstvo, da je v redu če izplačuje zadruga, ki uživa zavoljo zadružne misli velike privilegije, 8VOjim članom dividendo ?
Ali misli načelstvo, da je v skladu z zadružno mislijo izplačevanje dividende?
Ali ne more načelstvo na drug način propagirati med svojimi člani zadružne misli ko z dodeljevanjem dividende?
Ali se zavoda načelstvo, da mora naravnost rigorozno gledati na to, da niti v najmanjši meri ne stori nič, kar bi moglo veljati kot argument proti privilegijem, ki Jih uživa?
Nai dividenda malenkostna ali ne, to je le postranskega pomena, ker gre za vprašanje načelne važnosti, da zadruge ne 6mejc> deliti svojim članom nobene dividende. Stvar je namreč v tem, da je danes lahko dividenda malenkostna, jutri pa je prav izdatna, če se namreč sploh prizna pravica do dividende.
Ali pa bi moglo načelstvo zadruge tudi spoznati, da more razdeljevanje dividende zadružnim članom že tudi napraviti vtis nelepe konkurence. Vse leto je trgovec, ki plačuje vse davščine, v neenaki borbi s onzumi in nabavljalnimi zadrugami. Da o borbo vzdrži mora vse leto prodajati po Konkurenčnih cenah. Sedaj pa bi moral ob oneu leta izplačevati še svojim odjemalcem dividendo, če bi hotel ostati konkurenčen. Na ta način mora trgovec propasti, na ta način mora propasti vsa trgovina. To na menda le ni cilj konzumov in nabavljenih zadrug, ki vendar hočejo le
pomagati svojim članom, ne pa škodovati stanu, ki je eden stebrov vsega gospodarstva.
Izplačevanje dividende zadružnim članom je vprašanje načelne važnosti, ki mora biti rešeno do temelja in zato moramo vztrajati na tem, da načelstvo celjske
nabavljalne zadruge pojasni, če je poročilo >Nove dobe« točno. In če je to poročilo točno, da tudi svoje ravnanje utemelji. Upamo, da nam načelstvo ne bo odreklo tega pojasnila, ker je to tudi v interesu nabavljalne zadruge same in njenih privilegijev.
Ati smo- M^icatn ItaUfc aktivni
Beograjski »Trgovinski Glasnik« priobčuje o tem vprašanju zanimiv dopis iz Milana, v katerem pravi:
Italijansko jugoslovanski kliring za blagovna plačila posluje že štiri in pol mesece in je zato zanimivo zasledovati razvoj plačil po tem kliringu. V jugoslovanski javnosti je ukoreninjeno mnenje, da je jugoslovanska trgovinska bilanca z Italijo visoko aktivna, kar se zlasti vidi iiz statistike naše zunanje trgovine. Po tej uvažamo stalno iz Italije manj, kakor pa v njo izvažamo. V jugoslovanskem tisku nismo mogli nikjer najti podatkov o razvoju tega kliringa in se moramo zato zanesti na podatke, ki nam jih nudi italijanski tisk.
Z ozirom na to, ker morajo čakati italijanski izvozniki na izplača:lo svojih terjatev za blago, ki so ga izvozili v Jugoslavijo, objavljajo italijanski listi tedenske izkaze o stanju kliringa, ki obstoji med Jugoslavijo in Italijo, Iz teh izkazov se vidi, da so znatna salda, ki znašajo navadno od 15 do 20 milijonov lir, stalno pri Narodni banki v Beogradu. Kaj to pomeni?
Pri klirinškem sistemu mora imeti država, ki je napram drugi aktivna v trgovinskem prometu, pri tej znatne terjatve. Te terjatve morejo njeni izvozniki realizirati samo, če se poveča uvoz iz te države. Nasprotno pa pi&sivna država vedno več dolguje kakor aktivna in pri njej se navadno nahajajo klirinška salda, ki so tem večja, čim večja so pasiva trgovinske bilance, seveda pod pogojem, da se po klirinškem prometu izvršujejo samo blagovne transakcije. Naravna posledica takšnega stanja je, da izvozniki pasivne države ved-
no redno prejemajo svoje terjatve po kliringu.
Kakšen je v tem pogledu položaj med našo državo in Italijo? Če pogledamo statistiko naše zunanje trgovine, potem vidimo, da smo napram Italiji v skoraj dvojni mori aktivni. Če pa pogledamo razvoj kliringa, po katerem bi se moralo vzdrževati stanje medsebojne trgovinske bilance, pridemo do zaključka, da smo napram Italiji v trgovini pasivni. Pri kliringu čakajo samo izvozniki aktivne države mesece dolgo, da pridejo na vrsto. Dejansko tudi vidimo, da čakajo italijanski izvozniki. Naši izvozniki pa dobivajo takoj denar. To pomeni, da smo napram Italiji pasivni.
Ta ugotovitev je za našo državo velike važnosti in bi zato morali ta pojav razložiti, da preprečimo eventualne zmote. Če namreč neopravičeno mislimo, da smo napram našemu zapadnemu sosedu aktivni, bomo morali pri trgovinskih pogajanjih vedno popuščati. Od tega bomo imeli mnogo Škode, posebno, ker smo de.ansko pasivni. Nastaja vprašanje: Ali naj verjamemo statističnim številkam naše zunanje trgovine, ki se mimogrede povedano, ne strinjajo s številkami italijanske statistike, ali pa naj verujemo stvarnemu efektu plačil, ki se vrše po kliringu? Iz italijanskih podatkov se vidi, da ao plačila starih dolgov, ki so obstojala ob uveljavljenju klirinškega sporazuma (1. novembra 1.1.), skoraj izravnana. Klirinški saldo dokazuje, da se tekoča trgovina razvija na način, ki demontira številke našo statistike zunanje trgovine. Vsa stvar je brez dvoma zelo zanimiva. Vsled tega bi bilo nujno potrebno, da pregledamo našo statistiko o zunanji trgovini in jo popravimo, če je netočna.
7® eUspazeia ic^ai/insUe^a ntUUsica
Pri podrobni proračunski razpravi je podal trgovinski minister dr. Sumenkovič precej obširen ekspoze o našem gospodarskem položaju,. Vsled pomanjkanja prostora moremo podati le kratek ekscerpt iz njegovega govora.
Uvodoma je minister Sumenkovič kon-statiral, kako silno so padle vso cene. Prav tako silno pa Je nazadovala tudi mednarodna, trgovina. V primeri z letom 1929 je nazadovala naša zunanja trgovina za celih 61*9 odstotkov. Bolj pa je padel uvoz ko izvoz, vsled česar smo zaključila leto 1932 s prebitkom v višini 195 milijonov Din, medtem ko je bila naša trgovinska bilanca v letu 1931 še pasivna.
Nazadovanje našega izvoza sp je skušalo nadomestiti s povečanjem konzuma na no-tranjom trgu, kar se je tudi posre čilo. Nazadovanje cen pa je skušalo preprečiti trgovinsko ministrstvo s tem, da pridobi našim pridelkom nove trge. V ta namen je naša država sodelovala pri vseh akcijah bloka agrarnih držav, zlasti s sklepanjem preferenčnih pogodb. V začetku je predlog o preferencah naletel na velik odpor, a je bU kasneje sprejet od večine držav. Naša država ima sedaj preferenčne pogodbe s Francijo, Avstrijo, Češkoslovaško in Nemčijo. Ni pa pričakovati, da bi se v doglednem času sklenila multilateralna trgovinska pogodba, po kateri bi se vse evropske države obvezale priznati preferencijal za naše agrarne proizvode. Preferenčni sporazumi, ki jih je sklenila naša država, so in’eli za nas denarni efekt okrog 54 milijonov Din,.
Od pridelkov je najtežje na tujih trgih plasirati sadje, ki tvori 30% vsega našega izvoza, ker se sadje hitro pokvari in ga je treba prodati takoj, ko dozori. Cerealije,
ki tvorijo 12% našega izvoza, je mnogo lažje izvažati. S posebnim zakonom je vlada uredila izvoz živine. Po sporazumu z Avstrijo smo dosegli izvozni kontingent
10.000	glav gove.e živine, 500.000 glav. drobnice, sto vagonov perutnine in 50.000 stotov fižola. Dosegli smo nova tržišča na Malti in v Levanti in v kratkem se prično pogajanja z Madjarsko in s Poljsko.
Ker vlada skoraj v vseh državah agrarni protekcijonizem, je izvoz deželnih pridelkov vedno težji in če ta protekcijonizem ne poneha, bomo morali omejiti agrarno produkcijo.
Dostikrat se govor,:, da so naše zaščitne carine na industrijske izdelke previsoke. Ti očitki so neutemeljeni, ker pri najboljši volji teh carin nismo mogli znižati. Pri vsaki reviziji trgovinskih pogodb so se namreč vedno zviševale carine na uvoz naših kmetijskih pridelkov, vsled česar smo morali ohraniti industrijske carine na prejšnji višini, da s tem dosežemo olajšave za izvoz naših agrarnih proizvodov.
Ministrstvo se je v zadnjem času zlasti bavilo z zaščito hranilnih vlog. Na njegov predlog se bo ustanovil poseben odbor, v katerem bodo zastopani prleg strokovnjakov tudi vsi gospodarski krogi. Ta odbor naj bi izdelal načrt za ‘anaoio našega ban-karstva. Zlasti pa naj bi rešil ta vprašanja: fuzije denarnih zavodov, maksimiranja nekaterih uradniških plač sodelovanje vlagateljev pri vodstvu zavodov, ustanovitev institucije za okrepitev zavodov in novi zakon o hranilnicah in bankah.
Minister dr. Sumenkovič je nato poročal o carinski vojni z Nemčijo. Vsled notranjih političn:h dogodkov v Nemčiji je bilo nemogoče podal:šanje trgovinske pogodbe, ki je ugasla dne 5. marca. Začasno
pogodbo je bila Nemčija pripravljena skleniti le, če se odrečemo preferenčnih pogodb, kar bi pa silno škodovalo našemu izvozu. Ker je ostala Nemčija nedostopna za vsako koncesijo, je nastalo brezpegodbeno stanje, ki pa „e bolj v škodo Nemčiji, ker je bila naša zunanja trgovina napram Nemiiji deficitna za 150 milijonov.
Nato je poročal minister Sumenkovič o trgovinskem in obrtnem strokovnem šolstvu in o tujskem prometu, čeprav so slabe gospodarske razmere zelo škodovale tujskemu prometu, je obiskalo našo državo vendarle skoraj lfc0.000 tujcev, ki so pustili v deželi okoli 260 milijonov dinarjev. Da se poveča pritok tujcev, je Jugoslavija sklenila turistični pogodbi s Češkoslovaško in Madjarsko iin pripravlja enako pogodbo s Poljsko. Slična sporazuma bo skušala doseči tudi z Nemčijo in Avstrijo.
Minister Šumenkovid je nato govoril o važnosti obrtniškega stanu, saj je v Jugoslaviji okoli 200 GOO obrtnikov. Da bi ugodila željam obrtnikov, je vlada uveljavila novi obrtni zakon, ki daje obrtništvu vse možnosti za napredek.
Današnja gospodarska kriza je sicer težka, ni pa tragična. V primeri z drugimi državami ni naš gospodarski položaj tako te*-žaven, da ne bi bilo mogoče premagati vseh težav. Toda treba bo delati in ohraniti zdrav optimizem. Vlada bo intervenirala povsodi, kjer bodo zahtevali to interesi našega gospodarstva.
Ljubljanska Zbornica ostane skupna
Deputacija slovenskih narodnih poslancev in zastopnikov slovenskega obrtništva pod vodstvom podpredsednika Zbornice Josipa Rebeka in g. Bureša se je dne 19. t. m. zglasila pri ministrih dr. Kramerju, dr. Šumenkoviču in Ivanu Mohoriču in zaprosila gospode ministre, da se rok za glasovanje o zbornicah ne podaljša več, ker se je že itak velika večina obrtništva izr javila za skupne zbornice. Podaljšanje reka bi samo motilo konstruktivno delo obrtniških organizacij.	.•»
Prošnja deputacije je bila uslišana in jfe h tem neplodnih razprav o skupnih in ločenih zbornicah konec. Čestitamo našim zaveda'm obrtnikom k temu pomembnemu uspehu.
NAMERE PREDSEDNIKA ROOSEVELTA
Predsednik Roosevelt namerava predlagati kongresu razne zakonske predloge v pomoč brezposelnim in farmerjem. Brezposelni naj bi našli delo zlasti pri pogozdovanju. Farmerjem pa bi se pomagalo s povišanjem cen za kmetijske pridelke. To naj bi se doseglo na ta način, da se zmanjša površina z žiti posejane zemlje. Združene države Sev. Amerike nameravajo že letos s tem pričeti. Predsednik Roosevelt se trudi, da bi na takšno rešitev vprašanja pristale tudi druge države in sicer še pred pričetkom svetovne gospodarske konference. Nadalje je Roosevelt za znižanje carin in bo skušal doseči, da se bo tudi svetovna gospodarska konferenca izjavila v tem smislu.
BRITANIJA IN VPRAŠANJE CARIN
V	spodnji zbornici so povzročili: liberalni poslanci debato o stališču, ki ga naj zavzame v vprašanju carin na svetovni gospodarski konferenci velikobritanska delegacija. Liberalci so v tej debatr, podpirani od delavskih poslancev, naglašali da se morajo carine zmanjšati. Konservativci pa so temu ugovarjali, ker da sedanje britanske carine nimajo prctekcijonističnega značaja, temveč imajo le ta namen, da doseže angleška vlada s pomočjo sedanjih carinskih postavk razne koncesije za britansko trgovino.
Trgovine v soboto, dne 25. i m. na praznik Ozn. D. Marije bodo le dopoldne odprte. Uprava Združenja trgovcev.
pca/Ut tzfrovskiU potnikov
O&Zhi z&to V&vfsbva ttywsldU potyiikw Ut •zast^Mkov
Vse premalo ceni naša javnost delo naših trgovskih potnikov, ki so najuspešnejši pionirji naše gospodarske osamosvojitve. Vsak naš slovenski trgovski potnik je pro-pagator domačega blaga in brez naših delavnih trgovskih potnikov ne more nikdar zjihagati geslo, da treba kupovati predvsem domače blago. Pa tudi za nazvoj naše domače trgovine ter industrije so si pridobili trgovski potniki nevenljivih zaslug. Trgovski potnik jo posrednik med velikim trgovskim svetom in najmanjšim detajlnim trgovcem, ki je dobival od trgovskega potnika vedno polno pobud za izboljšanje in izpopolnitev svoje trgovine. Posebne zasluge pa si je pridobil slovenski trgovski potnik s tem, da je odprl slovenski trgovini vos ogromen trg Jugoslavije. Po pravici sme zato naš trgovski potnik zahtevati, da javnost tudi upošteva njegove potrebe in da bosta že enkrat izpolnjeni njegovi glavni zahtevi, da mu no odjedajo kruha tuji potniki in da se priznajo pionirjem naše gospodarske osamosvojitve tudi železniško ugodnosti. Nista ti zahtevi utemeljeni le vsled zaslug, ki so si jih pridobili trgovski potniki, temveč sla obe zahtevi utemeljeni tudi iz ozirov na naše narodno gospodarstvo. Da v današnjih časih ne morejo dobiti naši ljudje kruha, ker so zasedli njih mesta tujci, je tako neoprostljiv gospodarski greh,
Od/ucLpzaS&kfe
da bi morala nastopiti proti njemu državna oblast. Prav tako pa je jasno, da delo trgovskega potnika nikakor ni lahko, še manj pa udobno in da bo tem bolj uspešno, čim rtianj ovir mora premagovati. In cena vožnja je pogoj, da more trgovski potnik obiskovati tudi najmanjše in najbolj oddaljene kraje, kajti drugače velja vožnja ■več, ko pa zaslužek potnika. Vsak obisk trgovskega potnika v oddal>nem kraju pa pomeni napredek gospodarske kulture in zato treba dovoliti trgovskim potnikom vozne ugodnosti.
Pridružujemo se zato v polni meri zahtevam občnega zbora Društva trgovskih potnikov in zastopnikov in upamo, da bo mogel agilni predsednik Krek na prihodnjem občnem zboru že poročati, da jo tudi trgovski potnik prišel do svoje pravice.
•
IX. redni občni zbor Društva trgovskih •potnikov in zastopnikov se je vršil v nedeljo v Trgovskem domu. Zbor je otvoril predsednik Janko Krek, ki je uvodoma pozdravil vse zborovalce, imenoma pa: predsednika društva »Merkur«, dr. Fr. Windi&cherja, zastopnika Zbornice za TOI, tajnika dr. Plessa, zastopnika Društva veletrgovcev in industrijcev ravnatelja Jerasa in zastopnika Združenja trgovcev tajnika f>muca.
Nato se je spomnil umrlih članov, katerih spomin so počastili zborovalci s trikratnim vzklikom *Slava<.
V	stvarnem poročilu je poročal nato predsednik Krek o prizadevanju društva, da se boj proti nepotrebnim inozemskim potnikom že enkrat uspešno izvede do konca. Tuji trgovski potniki postajajo vedno bolj vsiljivi in nikakor ne gre, da zlasti v današnjih časih odjedajo tuji ljudje našim kruh. Čeprav društvo v tem upravičenem boju ni bilo osamljeno in ga je zlasti krepko podpirala Zbornica za TOI, delo-
lcma banska uprava in Delavska zbornica
in zlasa še naše časopisje s »Trgovskim listom* na čeiu, venuar ni bil dosežen popoten uspeh. Drugo veliko vprašanje, ki je najbolj zaposlovalo društvo, je bilo prizadevanje oruštva, da že vendar enkrat doseže za svojo člane ugodnosti na železnicah in parobrcaih. Zal pa so bili v tem vprašanju vsi napori zaman in zato bo moralo društvo tudi vnaprej posvečati tema dvema vprašanjema svojo največjo pozornost.
Oošiino tajniško poročilo je podal tajnik Ludovik Romee. Društvo ima 109 rednih in 1'J.A ustanovnih članov. Zaradi krize se je število cianstva nekoliko zmanjšalo. Tu-ui letos se je društvo nad vse prizadevalo, da doseže za svo.e člane polovično vožnjo na železnicah in paroorodih. V poseonin viogah na ministrstvo, železniško direkcijo v Ljubljani in še poseoej na relerenta v ministrstvu je dokazaio aruštvo upravičenost le zahteve. Ljubljanska direkcija je sicer priporojila prošnjo in predlagala, da ee> tej zslnevi trgovskih potnikov ugodi, toda prošnja je osiala nerešena, Ker ima.,0 v drugin dr^avan trgovski potniki polovične vožnjo že dovoljeno, je tem manj vzroka, da se ne bi ta pravica priznala tudi našim trgovskim potnikom.
Na priporočilo Zbornice za TOI pa j® društvo doseglo za svoje člane od šca v HogaSUi Slatini v času med 1. majem in 15. junijem ter 1. septembrom in 30. septembrom 50% popust pri 'zdravljenj in oskrbi.
Poročilo omenja nato delovanje društva, proti nepotrebni namestitvi tujih potnikov. Društvo je imelo natančno evidenco vseh tujih potnikov in doseglo tudi nekatere uspehe. Tako je bilo na intervencijo društva prepovedano 9 tujim potnikom delovali v naši državi. Še vedno pa je dosti tvrdk, ki čisto po nepotrebnem zaposlujejo tuje potnike. Tajnik je tudi prebral imena teh tvrdk, kar naj bo za te zadnji opomin, da svojo napako popravijo.
Društvo je tudi posredovalo svojim članom za službe in sicer v 39 primerih. Tudi glede zavarovanja svojih članov je storilo društvo svojo dolžnost in so bile tekom leta izplačane štirim članom zavaroval-j nine.
Res pregledno blagajniško poročilo je podal dolgoletni blagajnik Al. Grilc. V preteklem poslovnem letu je bil dosežen prebitek v višini 13.582 Din, društveno premoženje znaša sedaj 73.774 Din, Šifrerjev fond pa 52.970 Din. Na predlog revizorja Vidmarja je bila nato soglasno podeljena odboru razrešnica.
Na predlog g. Sturma je bil izvoljen soglasno za predsednika zopet Janko Krek, v odbor pa: Alojzij Gril, Hinko Felber, Ciril Kobal, Alojz Hočevar, Viktor Bogataj, Jakob Novak, Ludovik Remic, Rudolf Vidmar in Slavko Černe, za revizorja pa Franc Zalokar in Lojze Dular, za predsednika razsodišča pa Franc Urek.
Pri slučajnostih se je sklenilo, da se iz Šifrerjevega fonda izplača ob primeru smrti društvenega člana svojcem 3000 Din podpore, če je bil umrli vsaj pet let član društva. V kuralorij Šifrerjevega fonda so bili nato izvoljeni Alojzij Gril, Ferdo Babič in Martin Živic.
Nato je predsednik Krek zaključil v vsakem pogledu uspeli občni zbor.
SfrfMvzun* s fcaM&sUimi uffutiiU
Že v svojem ekspozeju v proračunski debati je omenil finančni minister, da je bil dosežen sporazum s francoskimi lastniki naših državnih obveznic, ne da bi pri tem navedel podrobnosti tega sporazuma. Sedaj se uradno sporočajo te podrobnosti:
Dne 9. marca je bil v Parizu parafiran sporazum, ki je bil dosežen med zastopniki jugoslovanske vlade in zastopniki odbora za zaščito francoskih upnikov glede olajšav pri plačevanju pred in povojnih posojil naše države v Franciji.
Kakor znano, je ustavila naša vlada v oktobru lanskega leta plačevanje obresti in amortizacij za vsa tuja posojila. Vlada je bila prisiljena na ta korak na ©ni strani vsled splošne gospodarske krize, ki je zadela ves svet, zlasti pa našo državo kot izrazito agrarno državo, na drugi strani pa vsled Hoovrovega moratorija in prenehanja vseh reparacijskih plačil, vsled česar je izgubila znaten letni dohodek v tujih devizah.
Zavedajoč pa se svojih dolžnosti, se je trudila kr. vlada, da čim preje legalizira to izjemno stanje in da doseže v interesu svojega kredita v tujini s tujimi lastniki naših državnih papirjev takšen sporazum, ki bo dovolj upošteval njene manjše plačilne sposobnosti v tujih devizah.
Pogajanja, ki so še v ta namen vršila s francoskimi upniki, kot našimi glavnimi upniki, so se končala s popolnim uspehom.
CtcOuaptMehjt
Po vsestranski proučitvi našega finančnega in denarnega položaja, je pristal odbor za zaščito francoskih upnikov m sporazum, čegar glavne odredbe določajo:
Amortizacija vseh pred in povojnih posojil se ustavlja za tri lota, t. j. od 14. oktobra 1932 do 14. oktobra 1. 1935. Državna blagajna se oprošča za ves ta čas vsakega prenosa tuje valute iz tega vzroka.
Glede izplačevanja zapadlih kuponov v
tem času se hudi lastnikom državnih papirjev eria od teh možnosti:
1. zamenjavd dospelih kuponov proti posebnim ftindiranim obveznicaih poleg 10% izplačila vrednosti kuponov v gotovini, t. j. v francoskih frankih;
2. IžjpiKčilb v državi v dinarjih, zaračunanih po njih zakoniti zlati veljavi, toda pod pogojem, da se more s temi dinarji razpolagati edino v mejah naših predpisov o de-viizno-valutarnem prometu. (V tem primeru morajo biti kuponi predloženi v izplačilo v teku šestili mesecev z dne njih dospelosti.)
Fundiraue obveznice se glase na 250, 500 in 1CD0 frankov in se obrestujejo po 5 odstotkov letno ter zapadejo vsakega 14. oktobra. Obveznice morajo biti amortizirane najkasneje v 25 letih, počenši s 14. oktobrom 1932. Amortizacija se vrši z odkupom na borzi ali z izžrebanjem, z ozirom na to, če je tečaj obveznce nad ali pod njeno uominalo.
Za izplačila izpod 250 frankov se izdajajo potrdila po 5 in 50 frankov, ki se ne obrestujejo, pač pa se morejo združiti in zamenjati z obveznicami po 250, 500 in 1000 frankov.
Izplačila fundiranih obveznic, vračunu-joč tu tudi izplačila 10% vrednosti, morajo biti zagotovljena iz državnih sredstev, pri čemer se mora v prvi vrsti uporabiti svoboden odvišek v višini 20% iz klirinškega prometa s Francijo, ki je po preje doseženem sporazumu na razpolago naši Narodni banki.
Z izdajo fundiranih obveznic se doseže osvoboditov deponiranih zneskov v dinarjih za dosedanjo službo tujih posojil. Z doseženim sporazumom se predvideva nalaganje vseh tako osvobojenih zneskov na poseben račun Narodne banke in njih iz-koriščavanja v svrho zboljšanja finančnega in denarnega položaja v državi.
Ta sporazum postaja takoj veljaven, ko bo dosežen sporazum tudi z drugimi lastniki naših državnih papirjev, kar se mora izvršiti še pred prvim majem.
V	elefi? c/cvina
A. ŠARABON
v Ljubljani
prlpotota
špecerijsko blago
vel vn< žganja, moka ter deželne pridelke
—	kakor fadi raznovrstne
\W/ ruJUinskovo^o
Lastna pra£arna za kavo In mlini za dliave z eleldrttalin obratom
Telefon M. 26-66 Ceniki na ra*pal«a*l
j
KONFERENCA DRŽAV AGRARNEGA BLOKA
Kumunska vlada je razposlala vabila za konferenco držav agrarnega bloka srednje in južnovzliodne Evrope, ki bo dne 28. aprila v Bukarešti. Na tej konferenci naj bi se države agrarnega bloka dogovorile za skupen nastop na svetovni gospodarski konferenci. Nadalje naj bi se proučilo vprašanje uporabe preferenčnega sistema in ustanovitve mednarodnega fonda za zboljšanje državnih financ, kakor je to že bilo sklenjeno na konferenci v Stresi.
Že v 24 urah
Li\) T ul Ulil H Wojmjce ni. fikrohl In ■retlolika «ra)ee, ovratnike in maniete. Pere. »nfil, monga ln »k* domafc
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. —■ Selenburfova iL t. Telefon it 11-71.
NARODNI DOHODEK V NEMČIJI PADEL
Letni dohodek delavcev, nameščencev in uradnikov je bil v Nemčiji precenjen leta 1932 na 25-7 milijard mark, dočim je znašal v letu 1929 44-5 milijard. Kosmati tedenski zaslužek nemškega delavca je padel od 37 mark v letu 1929 na 26 mark v letu 1932, zaslužek nameščenca pa od 242 na 186 mark.
Proračun je bil po celonočni seji z 243
glasovi proti 12 sprejet tudi v podrobnostih. Takoj nato je bil dostavljen senatu, ki ga bo gotovo »prejel v določenem času, da bodo dvanajstine nepotrebne.
Svet balkansko konference je sklenil, da pridejo na dnevni red oktoberske balkanske konference v Solunu ta vprašanja:
1.	izvedba sedanjih sklepov, 2. sodelovanje balkanskih držav na gospodarskem polju, 3. vprašanje medsebojnega prometa med balkanskimi državami.
Bolgarski kmetje, združeni v opozicijo-nalni zvezi »Aleksander Stamboiijski«, so se na svojem kongresu izjavili za sporazum rz Jugoslavijo pod pogojem, da ostane neodvisnost Bolgarske zajamčena.
MacDonald se je v spremstvu zunanjega ministra Simsona sestal v Rimu z Mussolinijem, ki je predložil nov načrt o sporazumu velesil, da se zagotovi mir v Evropi. Po tem načrtu bi se ustanovil direktorij Anglije, Francije, Italije in Nemčije, ki bi odločal o vseh aktualnih vprašanjih. Mala antanta in Poljska ne bi bile prezrte.
(3d/uapw4e&j& tiofjič/
Zastopniki držav Male antante so se sestali v Ženevi pod predsedstvom zunanjega ministra Jeftiča iin ugotovili, da vsebuje MacDonaldov razorožitveni načrt nekatera določila francoskega načrta. Države Male antante so pripravl„ene sodelovati za uspeh razorožitvene konference.
Avstrijski Zvezni svet je sklenil ostro resolucijo proti diktaturi Dollfusove vlade in naročil predsednikoma zveznega sveta, da zahtevata od predsednika republike imenovanje nove vlade, ki bo zvesta ustavi.
Avstrijska vlada je odpoklicala z dopusta vse oficirje in vojake.
Šef dunajske policije dr. Brandl je moral odsitopiti, ker je preostro nastopil proti lieimwehrovcem in preprečil njih puč.
Hitler se je pričel pogajati s centrumom, ker nimajo brez centruma hitlerjevci v parlamentu dvotretjinske večine, ki je potrebna za spremembo ustave.
Trg republike pred parlamentom je berlinska občinska uprava zopet preimohovala v Kraljev trg.
Tako zelo se je denuneijantstvo razvilo med hitlerjevimi kandidati za službena mesta, da je moral minister G&ring javno nastopiti proti temu denuncijantstvu.
Vse židovske advokate, sodnike, uradnike, ki niso bili na fronti, nameravajo hitlerjevci odpustiti. Visoki cilj hitlerjevske štiriletke je tudi ta, da bo Nemčija očiščena vseh Židov.
poljski židje so pričeli v protest proti preganjanju Židov v Nemčiji bojkotirati nemške izdelke.
Bojkot vseh nemških filmov, tudi onih a franooskim in angleškim besedilom, je proglasila poljska filmska centrala v sporazumu z lastniki kinematografov,
Berlinski sovjetski veleposlanik je bil nenadoma odpoklican in se vrnil v Moskvo. Politični krogi razlagajo njegov odpoklic kot posledico ostrega nastopa nemške vlade proti komunistom, kar bi moral veleposlanik preprečiti.
Rakovski ni bil ubit, kakor demantirajo sovjeti. Vest o njegovem umoru je prišla iz Carigrada na podlagi neke informacije, ki jo je prejel Trocki.
(Ker so sovjeti aretirali več angleških nameščencev v Rusiji, katerim grozii smrtna kaz&n in ker je bila intervencija angleške vlade v prilog teh aretirancev brezuspešna, so se rusko-angleški odnošaji tako poslabšali, da ni izključen prelom diplomatskih odnošajev med obema državama.
Ker pripravlja Čankajšek protiofenzivo v provinco Džehol, so sklenili Japonci, da bodo pričeli z ofenzivo od Ciencina na Peking.
Vsi člani upravnega odbora Gospodarske banke za južno Srbijo so bili aretirani, ker se je ugotovilo, da je upravni odbor banke oškodoval Drž. hip. banko za nad 7 Ih pol milijona Din.
Brezposelnih je bilo r Italiji koncem Januarja 1,225.470, koncem februarja pa že 1,329.387.
Osrednja banka nemških hranilnic v Pri-
gi je zaprosila za moratorij.
Imperial Chemical Tmst v Londonu izkazuje za lani 6,415.423 funtov čistega dobička, za poldrug milijon funtov več ko leta 1931. Izplačal bo 6% dividendo. Poleg tega bo Trust vrnil nameščencem ves znesek reduciranih plač,
de*t acs
STANJE NARODNE BANKE
Po izkazu z dne 15. marca se je stanje Narodne banke od 8. t. m. izpremenilo ta-ko-le (vse v milijonih dinarjev):
Zlata in devizna podloga se je zmanjšala za 43 na 1935-5 in sicer je zlato naraslo Za 0003 na 1762-4, valute za 02 na 05, a eo devize padle za 4-5 na 173-6. Devize, ki ne spadajo v podlogo, pa so se dvignile za 3‘3 na 13-2. Vsota kovanega denarja j© na-rastla za 2 8 na 213-8.
Posojila padajo še nadalje. Eskont je padel za 6-8 na 2031-8, lom bard pa 1*4 na 330-8 milijonov Din.
Prejšn.i predujmi državi so se dvignili za 0-18 na 1811-1.
Vrednosti fondov in nepremičnin je ostala v glavnem neizpremenjena; večja sprememba je le pri rezervnem fondu, ki je naraste! za 1"7 na 77’2.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 33'3 na 4587, obveze na pokaz pa so se povečale od 854-2 na 875-1 milijonov Din.
Skupno kritje je ostalo neizpremenjeno na 35-43%, samo zlato kritje pa se je povečalo od 32-17% na 32-24%.
Obrestna mera je ostala neizpremenjena.
•
KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI
Redni občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani se Je vršil v soboto, dne 18. t. m. dopoldne. Zbor je sprejel vse sklepe, ki smo Jih že objavili v našem listu, in je sklenil, da se bo izplačala 9% dividenda od 1. aprila naprej. Uprava in nadzorstvo zavoda sta ostala ista. Bilanca, ki smo jo že objavili, pokazuje lepo uspe-yanje tega denarnega zavoda, ki je kljub hudi krizi zaključil lansko leto zelo zadovoljivo. Uprava, ki je spretno vodila zavodovo poslovanje, je lahko z uspehom zadovoljna. Sedanja dividenda je samo za 1% nižja od dividende za leto 1931., ki je dhašala 10%. Iz bilančnih postavk naj navedemo, da je znašal dobiček 2,95 milijona Din (2,32 milijona za 1. 1932, in 0,63 milijona Din prenos iz l. 1931.). Dobiček iz lanskega leta je kljub krizi le za 0,32 milijona manjši kakor v 1. 1931, Celotni dobiček s prenosom (0,62 milijona) iz 1. 1931. se razdeli na 5% dividendo, 10% tantijemo upravnemu svetu (0,17 milijona), 3% tantijemo nadzorstvu (0,05 milijona), 4% šuperdividendo (0,50 milijona), dotacije rezervnemu fondu za dubiozne terjatve (0,90 milijona), dotacije pokojninskemu skladu (0,10 milijona), dotacije za obče koristne namene (0,05 milijona) in prenos na novi račun (0,5fli milijona Din). Vloge na vložne knjižice so znašale lani 58,83 milijona Din. Celotni blagajniški promet Je dosegel V 1. 1932. 917,09 milijona nasproti 1560,14 milijona: Din v I. 192(1.
Francosko-srbska banka je imela lani a prenosom iz predlanskega leta 1,64 milijonov čistega dobička in bo izplačala 25 frankov dividende od delnice, kar odgovarja 5% obrestovan ju.
I® bilanc 8 velikih švicarskih bank je razvidno, da so lani v primeri z 1. 1931. Padli dolžniki od 718 na 539, menične terjatve od 951 na 807, dolžniki po tekočem računu od 2647 na 2414 milijonov švic. frankov. Vloge z rokom so padle od 889 na 629, akcepti od 339 na 193, upniki od 470 na 338 in obveze na’ pokaz od 1520 na 1491 milijonov švic. frankov. Povečalo pa
De je razmerje med lastnimi in tujimi sredstvi.
Priporoča se
GREGORC & Ko.
LJUBLJANA
Veletrgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga, raznega iganja in špirita
TELEFON : 22-46	Brzojavi: GREGORC
Zahtevajte špecijalne ponudbe l
ZAKON 0 JAMSTVU VLOG
Finančni odbor senata države Newyork jb sprejel zakonski načrt o ustanovitvi po-sebnfega fonda v višini poldruge milijarde dolarjev, ki naj jamči za vloge v bankah. Vsaka banka mora v ta fond naložiti deset odstotkov svojih vlog.
Obiščite auiomaiični bule*
D A ) - D A M
Davčna i/pcasania
Dr. Ivan Likar
SodSe ufteai/nega sodišča v Celin fto zakonu o neposcedniU
davkiU
K čl. 32, točka 7.
1. Za oprostitev zgradarine tvorniških in drugih industrijskih zgradb, kamor se šteje tudi rudarstvo, zgradb za javna Skladišča, železniških zgrado, v kolikor te zgradbe ne služijo za prebivanje ali za prodajalnice ali za druga podjetja in druge obrate, ni potrebno, da obratujejo ta podjetja v polnem obsegu in da plačujejo pridobnino, temveč zadošča, da se v podjetju vršijo pripravljalna dela radi poznejše otvoritve rednega poslovanja. — F 282/30.
2. Tudi zgradbe za pridobivanje slatinske vode morejo biti oproščene zgradarine po tem določilu zakona, kajti pridobivanje slatinske vode spada med industrijska podjetja, ako ima bistvene znake tvorniškega obrata: razmeroma veliko število nameščencev, razmeroma velik obseg obratnih prostorov, velik obseg produkcije, velika glavnica v razmerju do enote produkta itd. — F 249/31.
K čl. 34, točka 2 in 4.
1. Primerjanje stanovanj po teh določbah zakona je izvršeno pravilno le, če je v spisih točno označeno stanovanje, s katerim se je primerjalo. — F 232/31.
2. Davčna osnova je po teh določbah zakona številčno določeni znesek in se mora določiti z zneskom, kolikor znaša najemnina primerjalnega objekta. — F 11/31.
3. O podobnem stanovanju se more govoriti le, če je zgradba, v kateri se nahaja, po legi, materijalu in stavbni izvedbi enaka zgradbi, v kateri se nahaja stanovanje, katerega najemninska vrednost naj se ugotovi, in če sta obe stanovanji približno enaki glede števila in velikosti sob, če že ne glede vseh pritiklin. — F 245/32.
4. Kljub neizpremenjenemu stanju primerjalnega in primerjanega objekta in kljub neizpremenj enim najemninam v primerjalnem objektu sme davčno oblastvo v novem davčnem letu ugotoviti višjo davčno osnovo, ako vpošteva drugo zgradbo kot primerjalni objekt.
— F 316/32.
K čl. 36.
Stroški za popravilo in preureditev lokala niso posebej odbitni od kosmate najemnine, nego so že vpoštevanl v stalnem odbitku čl. 36. — F 282/32.
K čl. 42.
1. Za razvrščanje davčnih zavezancev
v posamezne skupine čl. 42 so pristojne davčne uprave ln finančna direkcija in ne davčni in reklamacijski odbori. — F 174/30.
2. Borzni senzali spadajo pod čl. 42 skupina 2 točka 1 a in ne točka lb. — F 255/31.
3. Civilni geometri spadajo pod čl. 42 skupina 2 točka la, ne glede na to, ali imajo odprto pisarno ali ne. — F 275/31.
4. Lastnik učnega zavoda, ki sam poučuje a ima najete tudi tuje učne moči, spada pod Čl. 42 skupina 2 točka 1 a.
— F 251/31.
5. Prodajalka peciva, ki nima strokovne usposobljenosti za pekovsko obrt in tudi ne sodeluje pri proizvajanju peciva, ni kvalificiran pomočnik v smislu čl. 42 skupina 2 točka 2 a. — F 47/32.
6. Obrati, ki delajo s stroji na pogon, spadajo pod čl. 42 skupino 2 točka 2 a, ne glede na to, kakšen gospodarski pomen imajo ti stroji v obratu davčnega zavezanca: ali da se prihranijo' človeške delovne moči ali da le olajšajo človeško delo — v kolikor gre seveda za takšna obrtna podjetja, ki že iz drugih razlogov ne spadajo v 1. skupino. — F 47/32.
K čl. 45.
1. Pri izračunanju presežka dohodka, ki je radi industrijskega predelovanja lesa zavezan pridobnini, se vpošteva kot odbitna postavka vrednost lesa na panju ln ne le katastrski čisti donos gozdnih parcel. — F 109/30.
2. Predelovanje na izrazito industrijski način Je podano tedaj, če se radi višje stopnje predelave in načina predelovalnega postopanja vrednost obrtnega produkta v glavnem ne ravna več po vrednosti slrovine nego po drugih
činiteljih. Pri tem je pa brez pomena, če je ta obrtni produkt že dokončni izdelek ali šele polfabrikat. — F. 206,32.
3.	Kmetovalec je oproščen pridoomne za les, ki ga prodaja iz lastnega gozda,• tudi tedaj, če trguje tudi s tujim lesom. — F 129/31.
K čl. 48.
1. Pogoji za odpis davka po tem določilu zakona so
a) da je podjetje popolnoma in trajno prenehalo in
b) da je davčni zavezanec to prijavil.
Podjetje, ki je ustavilo proizvajanje,
prodaja pa še vedno proizvode iz zaloge, ni izpolnilo pod točko a) navedenega razloga, kajti prodajanje proizvodov je bistven del pridobitnega poslovanja, kajti šele s prodajanjem nastane dohodek, ki po čl. 52 tvori davčno osnovo. — F 221/31.
2. Na davčno obveznost ne vpliva dejstvo, da se Je izvrševal obrat ali poklic zoper zakonske določbe ali brez obrtnega dovoljenja. Odločilno je le dejansko pridobitno poslovanje. — F 197/32.
K čl. 50.
Četudi javna trgovinska družba ni pravna oseba, je vendar v smislu čl. 50 davčni zavezanec, kajti po čl. 111 trgovinskega zakona more pod svojo firmo pridobivati pravice in sklepati obveznosti, sme tudi pred sodiščem tožiti in tožena biti. —
Poedini družabniki torej niso davčni zavezanci, pač pa jamčijo v smislu trgovinskega zakona in čl. 146 zakona o neposrednih davkih solidarno za davek od podjetja družbe. — F 162/32.
K čl. 53.
1. Davčni zavezanec ima pravico na odmero pridobnine po čl. 53-55 le, če predloži istočasno s prijavo, na izrečni poziv davčnega oblastva pa tudi še pozneje, najkasneje pa na seji davčnega odbora bilanco in račun izgube in dobička ali začetni in končni inventar. — F 147/32.
2. Ce Je davčni zavezanec pravočasno predložil navedene račune, mora davčni in reklamacijski odbor, če kljub temu ne ugotovi čistega dohodka na podstavi teh računov, v svoji odločbi navesti, zakaj teh računov ne smatra za verodostojne oziroma zakaj smatra, da so trgovinske knjige davčnega zavezanca neredno vodene. — F 224/32.
3. Kartotečni sistem knjigovodstva sam ni zadosten za postopanje po čl. 53-55. Zadostno pa je, če se vodi knjigovodstvo kombinirano po kartoteki in toliko po vezanih knjigah, kolikor je to potrebno, da se doseže popolna zanesljivost in prepreči vsaka zloraba. — F 213/31.
K čl. 54 točka 1.
Najemninska vrednost se more po tem določilu odbiti le v onem znesku, ki se je vzel za podlago pri odmeri zgradarine. — F 148/30.
K čl. 54 točka 4.
Za obresti dolga, ki obremenjuje posel (trgovino), se ne morejo smatrati obresti dolga, najetega za nakup hiše, kjer se nahaja trgovina, četudi bi se dokazalo, da se je hiša nakupila samo radi trgovine v hiši. — F 125/30.
K čl. 54 točka 4 in Čl. 55 točka 6.
Izposojeni kapital za postavitev parne peči in za preureditev pekarne je vloženi kapital. Zato tudi obresti takšnega kredita niso odbitne. — F 211/30.
(Dalje prihodnjič.)
©KIBEII
VScJlVVirlrflC
žteh
najsdidmik
KIIIARNAITDEU
L1UBL1ANA-DAtMAriNOVAl3
r/
PRORAČUN ZAGREBŠKE OBČINE
Mestno načelstvo je predložilo nov! proračun, ki izkazuje 144,6 milijonov Din izdatkov in ki ,6 za 12,7 milijonov večji od lanskega. Dohodki so preračunani na 127,1 milijonov in so za 4-7 milijonov manjši od lanskih. Primanjkljaj v višini 17,5 milijonov se bo pokril z občinskimi 35-od-elotnimi dokladami na državne neposredne davke, ki znašajo nekaj nad 50 milijonov.
Proračuni mestnih podjetij znašajo 110,9 milijonov, za 27,6 milijonov več ko lani in sicer znaša proračun plinarne 27,1 (+ 08), električne centrale 74,4 (-+-19,3), vodovoda 8,2 (-)- 1,2) in ekonomije 1,0 (— 0,3) milijonov Din.
FRANCOSKO-MADJARSKI KLIRINŠKI SPORAZUM
Od 6. t. m. je v veljavi novi francosko-madjarski klirinški sporazum. Za enkrat bo veljal tri mesece. V tehničnčm pogledu ima novi sporazum to novost, da morejo vršiti uvozniki svoja vplačila ne samo pri Narodni banki, temveč na vezane penge tudi pri pooblaščenih bankah. Obenem s klirinškim sporazumom je bil podpisan tudi dodatek k trgovinski pogodbi, ki priznava Madjarski preferencijal za koruzo.
OMEJITEV JAJČNEGA UVOZA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM
Jajca so na Češkoslovaškem padla v ceni za celih 100% in sicer od 50 na 25 vinarjev za kos. Ta padec cen je posledica velikega uvoza cenih jajc iz Poljske. Trgovci z jajci so vsled tega imeli velike izgube. Da se cene popra-: vij o, je devizna komisija znižala uvozni kontingent za jajca za marc od 40 na 20 vagonov, poleg tega je uvoz jajc vezan na posebna dovoljenja.
PRODUKCIJA UMETNE SVILE NA POLJSKEM
Prvič po vojni je lani padla na Poljskem proizvodnja umetne svile. Dočim je bilo leta 1931 izdelane 3,400.000 kg umetne svile, je bilo lani samo še 2,950.000 kg. Izvoz umetne svile pa je ostal po količini na isti višini, okoli 1 milijona kg, dočim je po vrednosti nazadoval od 7-5 na. 6-2 milijona zlotov. Zelo pa je napredovala poljska produkcija umetne Svile po svoji kvaliteti. Z neumornim delom se Je posrečilo poljskim fabrikam, da So poboljšale umetno svilo po kvaliteti in krepkosti zii 50 odstotkov. Boljši način barvanja je omogočil, da se poljska umetna svila uporablja sedaj tudi za razne krepe in podobne tkanine.
kupu|e in prodala
ALOJZ GREBENC, Ljubljana
Tyrieva (Dunajska) cesta 36
Konkurzi in prisilne poravnave
Razglašen je konkurz o imovini trgovca Krieka Franca v Celju. Konkurzni sodnik dr. Vičar, upravnik mase odvetnik dr. Hra-šovec Milko. Prvi zbor upnikov pri sodišču v Celju dne 1. aprila ob 9. Oglasitveni rok do 24. aprila. Ugotovitveni narok dne 29. aprila ob 9.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Konzumne zadruge v Hrastniku. Poravnalni sodnik dr. Pernat, poravnalni upravnik dr. Flego, odvetnik v Laškem. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Laškem dne 24. aprila ob 9., oglasitveni rok do 19. aprila. Kvota 40%.
Potrjena je prisilna poravnava trgovca Ivančiča Josipa v Ljubljani.
Končano je poravnalno postopanje v zadevi trgovca Sicherla Engelberta v Sp. Polskavi.
IZ ZADRUŽNEGA REGISTRA
Vpisali sta ee zadrugi:
Mobilna kreditna zadruga, r. z. z o. z., ki bo zaključevala in sprovajala hranilne in posojilne pogodbe na podlagi vzajemnosti, kakor za nabavo premičnin, odplačilo dbl-gov, izplačilo dot itd.
Prometna zadruga, r. z. z o. z. za blagovni promet. Razpečavala bo pridelke in izdelke svojih udov, ustanavljala in vzdrževala zadružna skladišča in prodajalne ter sploh podpirala gospodarstvo svojih članov.
O&Chi o&OC 6fct~ MŠltepa dcušb/a
Agilno in za napredek obrtništva tako pomembno Obrtniško društvo je imelo v nedeljo dopoldne v Ljubljani svoj občni zbor, ki je znova potrdil, da se Obrtniško društvo v polni meri zaveda svojih velikih nalog za korist obrtniškega stanu. Nedeljski občni zbor pa je bil v tem pogledu posebno pomemben, ker je mogel poročati o skorajšnji otvoritvi Vajeniškega doma, v katerem bo prostora za približno 500 vajenk in vajencev. Eno najtežjih vprašanj bo s tem nad vse pričakovanje ugodno rešeno. Nič več se ne bo treba obrtniku spominjati svoje vajeniške dobe kot najtežje dobe v svojem življenju.
Ker je bil zaslužni predsednik Rebek zadržan, je vodil občni zbor podpredsednik Iglič, ki je prečital poročilo predsednika Rebeka. V lapidarnih besedah omenja poročilo težaven položaj obrtnika, ki ima vedno manj dela; da se po orodju in strojih že nabira prah. Javne dajatve pa so vedno večje in so že prekoračile vsako mero znosljivasti. Ponovno mora zato občni zbor opozoriti vse merodajne činitelje, da so javna bremena za obrtnika previsoka in prav tako previsoke tudi socijalne dajatve. Nato govori poročilo o vajeniškem vprašanju. Vzgoja vajeniškega naraščaja je najvažnejše vprašanje obrtniškega stanu. Z Ustanovitvijo Vajeniškega doma je položen temeljni kamen za razmah našega rokodelstva. Zlasti pa je potrebna solidarnost vseh obrtnikov.
O intenzivnem delu društva je poročalo tajniško poročilo. V Konjicah in v Rogaški Slatini sta se ustanovili s sodelovanjem društva dve novi društvi. Živahno so delovali tudi vsi društveni odseki. O delu odsekov so poročali: g. Milko Krapež o vajeniškem odseku, podpredsednik Iglič pa o strokovnem odseku. O društvenih financah je poročal blagajnik Urbas. Na predlog revizorja Zajca je bil odboru soglasno podeljen absolntorij.
O	Vajeniškem domu je nato poročal g. Krapež. Pred tremi leti je Obrtniško društvo začelo organizirati vajence in že na prvi sestanek je prišlo skoraj 500 vajencev in vajenk. Vedno večja je postajala potreba po vajeniškem domu. Društvu se je posrečilo, da je našlo v prostorih bivšega Invalidskega doma v nekdanji šentpetrski vojašnici potrebne prostore, ki jih je dala na razpolago mestna občina, za opremo pa je poskrbela banska uprava. Vajeniški dom bo namenjen vsem vajencem Dravske banovine. Sprejemal pa bo pod svojo streho tudi pomočnike, ki se bodo mudili v Ljubljani zaradi izpitov ali podobnih opravkov. V domu bodo imeli vajenci hrano in stanovanje. Upravljal bo Vajenski dom deseteročlanski kuratorij, čegar predsednik bo vsakokratni predsednik Obrtniškega društva. V kurato-riju pa bodo tudi zastopniki banske uprave, mestne občine ter raznih gospodarskih korporacij. Zasluga za ustanovitev Vajeniškega doma gre posebej še senatorju dr. Rožiču, banski upravi, mestni občini, Zbornici za TOI, predsedniku Rebeku in blagajniku Urbasu.
Nato so se vršile volitve in je bil z vzklikom izvoljen stari odbor s predsednikom Rebekom na čelu.
Nov uspeh za napredek obrtniškega stanu je bil občni zbor Obrtniškega društva in trajna je njegova veljava vsled ustanovitve Vajeniškega doma.
»SLUŽBENI LIST< kr. banske uprave Dravske banovine z dne 18. marca 1933 objavlja med dragim: Zakon o mednarodni konvencij: o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil. — Razno meduarodne konvencije k temu fiskalnemu režimu. — Objave o telefonskem prometu in o novih občinskih trošarinah; razglasi sodišč in uradov ter razne druge objave.
Dne 23. marca t. 1. se bo vršila pri Komandi 89. pešadijskega polka v Celju licitacija glede dobave 2500 kg masti, 1000 kg olja, 1212 kg čebule, 185 kg kave, 65 kg cikorije in 25 kg čaja. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Direkcija državnih železnic Subotica
sprejema do 25. marca t. 1. ponudbe glede dobave dvokrilnih signalov; do 27. marca t. 1. pa glede dobave polov.
Dirokcija državnega rudnika Kakanj
sprejema do 28. marca t. 1. ponudbe glede dobave strujomercv; do 30. marca t. 1. pa glede dobave 3000 kg masti in 2000 kg kave.
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. marca
t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg svinčenega minija in 400 kg mizarskega kleja.
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. marca t. 1. ponudbe glede dobave 250 m nepremočljivega impregniranega blaga.
(Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih).
Direkcija državnega rudnika Kakanj
sprejema do 23. marca t. 1. ponudbe gleds dobave kondenzatorjev in 2000 m jeklenih vrvi; do 25. marca t. 1. pa glede dobave
30.000	kg cementa.
Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 30. marca t. 1. ponudbe giede dobave 20 kg jekla.
Dne 24. marca t. 1. se bo vršila pri Ze-lezničkem polku v Slav. Brodu licitacija glede dobave 1500 kg testenin, 4000 kg krompirja, 2000 kg masti, 200 kg paprike in 3500 litrov kisa.
Direkcija državnega rudnika Velenje
Vpisali sta se nastopni firmi:
Sedež: Kamnik.
Besedilo:	Avtopočjetje »Peregrin«,
družba z o. z
Obratni predmet: Izvrševanje podjetja za prevažanje potnikov in blaga z motornimi vozili.
Visokost osnovne glavnice:	210.000
Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: D n 30X00, stvarna vloga v vrednosti 180 0C0 Din donešena.
Poslovodja: Rede Mihael, posestnik na Rovah št. 5.
Družbo zastepa poslovodja samostojno in podpisuje zanjo samostojno.
Družbena pogodba ima sledeča do-Iočla glede stvarnih vlog (aportov):
Družabniki vnašajo v družbo poleg gotovine v znesku 30.000 Din še potniški avto znamke »Tatra« s 50 HP in tridesetsedmimi sedeži v vrednosti Din 180.000.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 24. februarja. 1933.
Firm. 116/33 — Rg C V 106/1.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: »Utensilia«, tovarna za izdelovanje industrijskih potrebščin, družba z o. z. v Mariboru.
Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja tehničnih utensilij, potrebščin in pripomočkov za industrijske obrate.
Visokost osnovne glavnice: 100.000'— dinarjev.
Poslovodje: Steglic Karol, trgovec v Mariboru, Zrinjski trg št. 8.
Za namestovanje upravičen je poslovodja samostojno.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 9. marca 1933.
Firm 147/33 - Reg. C II 95/4.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Jesenice.
Besedilo: Iv. Gogala.
Obratni predmet:	Izdelovanje	čepic
na tovarniški način.
Na podlagi kupne pogodbe z dne 15. januarja 1933 izbriše se dosedanja imetnica tvrdke Gogala Ivana, vpiše pa novi imetnik tvrdke Vuzeia Jože, kroja' na Jesenicah 17.
Obratni predmet odslej:
Izdelovanje moških In ‘dečjih oblek ter športnih čepic.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3 marca 1933.
Firm. 156. — Rg A VII 58/2.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Jugo-Lutz, družba i o. z.
Po sklepu občnega zbora z dne 25. feb mara 1933 se je izpremenil § 4 družabne pogodbe z dne 22. julija 1932.
Obratni predmet: § 4. Ee sedaj glasi:
Motfvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek Svoji k svojim!
Predmet podjetja je: jugoslovanska prodajna centrala Lutzovih kurilnih naprav in raznih kovinskih izdelkov ter izdelovanje in popravila raznih strojev, armatur, raznih kovinskih izdelkov, kurilnih in ogrevalnih naprav s pomočjo ključavničarstva, kleparstva, kovinotiskarstva, pasarstva, livarstva, strugarstva, emajliranja, galvanizacije, hromiranja, brušenja in pečarstva na tovarniški način.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. marca 1933.
Firm. 187 — Rg CV 81/2.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo Zadružna Gospodarska Banka u Ljubljani, podružnica Split.
Obratovalni predmet: isti.
Na podstavi občnega zbora družbe z dne 17. marca 1932. in seje upravnega sveta z dne 1. avgusta 1932. se vpišejo upravni svetniki: dr. Basaj Jože in Gabrovšek Franc, ravnatelja Zadružne zveze v Ljubljani, Jovan Janko, ravnatelj v Ljubljani, in Hrastelj Franc, ravnatelj Cirilove tiskarne v Mariboru ter pod-ravnatelj Erce Franc.
Izbrišejo se upravni svetniki:	Ceč
Karl. Legat Evgen in Kobi Srečko ter prokuristi G<;gala Franc, Gomišček Lucijan in dr. Božič Mirko.
Kr. okrožno kot trgovinsko sodišče v Splitu, odd. IV., dne 29. novembra 1932.
Firma: 630/32 — Reg. B. I. 156.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Franc Kovač, Prva slovenska zaloga čaja in ruma na debelo v Ljubljani.
Obratni predmet: Trgovina s čajem, rumom in mešanim blagom.
Besedilo odslej: Franc Kovač.
Obratni predmet: Trgovina s čajem, dišavami in špecerijo.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. marca 1933.
Firm. 183 — Rg A II 263/2.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: S. Pretnar in drug.
Izstopil je javni družabnik Pretnar Slavko, vstopila pa je kot javna družab-nica Pretnar Hedvika rojena Malovrh, soproga pekovskega poslovodje v Ljubljani. Tržaška c. 24.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. februarja 1933.
Firm. 49 — Rg A VII 106/2
*
Sedež: Ljubljana.
Resedilo: Alojzij in M. Zorman.
Javna družabnika Zorman Alojzij in Zorman Metod sta se še preden je prvi dne 23. marca umrl, razdružila in raz-računala. Zbog tega ie prenehala javna trgovska družba. Umrli javni družabnik Zorman Alojzij se izbriše.
Dosedanji družabnik Zorman Metod vodi kot trgovec poedinec to trgovsko podjetje kot njegov izključni lastnik pod dosedanjo tvrdko.
Deželno kot trgovinsko sodišče
v	Ljubljani, odd. III., dne 24. februarja 1933.
Firm. 161 — R(Z A IV 91/2.
sprejema do 1. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 1 tropolnega sklepala; do 3. aprila t. 1. pa glede dobave 3400 kg koruznega zdroba, 40.000 kg pšenične moke, 1200 kg terpentinovega mila, 1400 kg bučnega olja, 800 kg cikorije, 2000 kg masti, 600 kg sirove kave in 800 kg ječmenove kave. —
Oddaja mesta elektromehanika. Komanda Timočke divizijske oblasti v Zaječaru razpisuje mesto kvalificiranega elektrome-hanikarskega mojstra za parno pekarno. Ponudbe je poslati omenjeni komandi do 25. marca 1933. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Direkcija drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 27. marca t. 1. ponudbe glede dobave gumijastega materijala.
Direkcija državne železarne Varcš-Maj-dan sprejema do 29. marca t. 1. ponudbe glede dobave 300 kg gumbov, 2000 komadov grafitnih obročkov ter glede dobave raznih kemikalij.
Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 30. marca t. 1. ponudbe glede dobave 200 m3 hrastovega lesa.
Direkcija državnega rudnika Senj9ki Rudnik sprejema do 27. marca t. 1. ponudbe glede dobave 20 plošč železne pločevine, 400 komadov tricglatih pil; do 10. aprila t. 1. pa glede dobav© aparatov za vodo (kondenzačni lonci).
Dno 30. marca t. 1. se bo vršila pri dravski direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani licitacija glede dobave 400 kg tiskovnega papirja. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri pomožnem uradu te direkcije.)
Dne £0. marca t. 1. se bo vršila pri Intendantu ri Kosovske divizijske oblasti v Prištini licitacija glede dobave 130.000 kg premoga. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Dne 1. aprila t. 1. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Uprave državnih monopolov v Beogradu licitacija glede dobave 34 140 kg bencina.
Dne 4. aprila t. 1. se bo vršila pri Komandi mornarice v Zemunu licitacija glede dobave raznega tekstilnega blaga; dne
5.	aprila t. 1. glede dobave 13.000 parov čevljev; dne 6. aprila t. 1. pa glede dobave platna. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi.)
Dne 4. aprila t. 1. se bo vršila pri Upra-
vi	sinodnišnice v Kamniku ofertna licitacija glede dobave 100.000 kg parafina in 100 000 kg žvepla.
Oddaja zakupa buffeta na postaji Bistrik se bo vršila potom ofertne licitacije dne 12. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Ttjna profila
MARIBORSKI SVINJSKI TRG
Na svinjski sejem z dne 17. marca 1933 je bilo pripeljanih 166 svinj. Cene so bile te: Mladi prašiči 5—6 tednov stari Din 120 do 125, 7—9 tednov stari 140—180, 3—4 mesece stari 250—380, 5—7 mesecev stari 4£0—530, 8—10 mesecev stari 550—580,
1	leto stari 800—1COO; 1 kg žive teže 7'50 do 8, mrtve teže ll-50—12. Prodanih je bilo 111 svinj.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama
Začetek ob 20:
Torek, dne 21. marca: Zaprto.
Sreda, dne 22. marca: Zadoščenje. Gospa
Cathleena. Red Sreda.
Četrtek, dn© 23. marca: Dame z zelenimi
klobuki. Red B,
Opera
Začetek ob 20:
Torek, dne 21. marca: Morana. Red B. Sreda, dne 22. marca: Pri treh mladenkah. Red C.
Četrtek, dne 23. marca: Samson in Dalila.
Premiera. Izven.
Tovarna motvoza in vrv at na J. J-
Grosuplje pri Ljubljani
Oreja ALRKSANDKK 7.KLKZN1KAK - Zn Tnro*»ko-induatrtjako d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja In tiskarja: O. MICHALEK. Llufclian*.