CENA 40 GROŠEV W • G L A S IIIL O )K M Š Č A N S IK E LJUDSKE S T IR A N K E 1. leto V Celovcu, dne 16. novembra 1949 Dolžnost malega naroda Sodobni svet rad misli v številkah in paj pomenijo te številke število prebivalstva, denarne svote, kilograme, metre ali litre, še človeka že umejo izrabiti v golih številkah. Okoli števila in količine se danes suče vse. Za tem pa, kaj v resnici tiči za številkami, za kako-kostjo ali kvaliteto pa se redko vpra-(amo. Zato je danes tako težko biti član malega naroda. Ceni se bolj količina kot kakovost. Čim večje pa je kako ljudstvo, čim močnejša je kaka stranka po številu, tem večja je nevarnost, da ostale od tega ljudstva in od take stranke Igolj še prazna .številka brez vsebine, ljudstvo ali stranka se tako ponižata v lavadno maso brez načel in jasnosti, fot diktature enega ali nekaterih je s fem pripravljena. Majhni smo po številu. Tem lažje smo lato veliki po kakovosti. Redke so da-kes osebnosti, izklesane duhovno; srčno a razumsko. Kjerkoli pa so, tam so ka-:or svetilniki, ki žarijo in razsvetljuje- 0 temo. Narod, ki šteje veliko mož in ena, notranje uravnovešenih in izobra-enih, tak narod je tudi danes in še po-ebno v času tolike zmede, breznačel-Osti in brezjasnosti nepremagljiv in iaj si bi bilo njegovo število še tako ‘eznatno. 1 Kulturno življenje je bilo doslej dika Hovencev. Za njihovo zemljo so se bo-ile velesile, ker je tolikanj važnega, vo-aškega, gospodarskega in prometnega 'omena. Slovenska zemlja je prstan ivropin. je dejal že pred stoinpetdeset eti Valentin Vodnik. Kljuboval in 'hranil se je, ker se je izobraževal in •Čil. Po številu izdanih knjig, mesečni-'ov in dnevnikov, po svojih kulturnih 'Ureditvah je razmerno prekosil svoje- nemškega soseda. Še za trpljenje voj-‘jih in povojnih let je ohranil toliko mo-'Mne sile kot le redko drugo ljudstvo. Tudi vprašanje koroških Slovencev je °nčno vprašanje njihovega kulturnega ela. Zadnje volitve so pokazale resno, scga uvaževanja vredno dejstvo: Kjer zaspala prosveta ali zašla na stran->ta, postaja ljudstvo plen nemškega ocializma. Pred dvajsetimi leti še smo eli šestnajst zavednih slovenskih ob-•ti s slovenskimi župani. Razven treh bajo danes vse socialistično večino, uk o drvi še nedavno prosvetno razgi. 'uno in žilavo ljudstvo iz narodnega •lealizma v brezbarvni materializem. •a mesto mož-korenin in velikih mater ' taia samo še brezoblikovna. prazna rt-asa. Zakaj? Ker je zamrlo kulturno Jdo! Lepa pesem je utihnila, odre si je 'Svejila plesna muzika, dobre knjige so sestanke so nadomestili „mitin-il“ ali pa celo že „Dorfgemeinschaft“. Prazna srca, plitve duše, domišlja-t)3t namesto solidne izobrazbe. Odkod Ju j potem črpamo ljubezen do narodne hlture, kako naj še spoštujemo mate-•ho besedo, zakaj naj se še povezujemo ;ot bratje in sestre ene družine? česa 'Uj se še zavedamo, da bomo narodno *vsdni ? vrik hodijo te vrstice do vas, ki ste ge volje. Naj naše ljudstvo ne izkr. d! še tli v njem želja po lepem in ple-nitem, po dobroti in resnici. Vsaka •elja na deželi to izpoveduje. Na delo, resnično prosvetno delo! Napohpmo 't posodo, naše duše in naša srca, s idealizmom samim sebi v blagor, omcem za vzor, Bogu v čast! Nova deželna vlada Dne 14. nov. jo bila v Celovcu izvoljena nova deželna vlada z dosedanjim deželnim glavarjem Wedenigom na čelu. Glavarjeva namestnika sta Ferlič in Krasnig, prvi ljudske stranke, drugi so-sialistične. Vlada je bila z odobravanjem sprejeta in v svoji izjavi zahteva čim prejšnjo sklenitev državne pogodbe in zagotovitev meja. Socialistično glasilo se pa ob tej priliki spet spušča v staro oguljeno zavi-janje in laži, da na Koroškem Slovencev kar ni več ter imenuje slov. stranki, ki sta pri volitvah nastopili — iredentistični. Če Slovenec na Koroškem terja svoje narodne pravice — je iredentist; če glasuje za kako nemško stranko, ga pa gospodje nimajo več za Slovenca. Ali to pomiritvi dežele in mednarodnim zvezam koristi, bomo še videli. Pogreb dunnfskih žrtev v Selah in odkritje spomenika Na obeh straneh glavnega vhoda v cerkveno lopico sta dva spominska groba s preprostim brezovim križem spominjala mimogredoče na vse rajne Selane, ki počivajo v tujini, to je, na padle vojake in one, ki so pomrli v tujini kot izseljenci ali v ječah in taboriščih. Od nedelje 6. novembra dalje pa groba nista več prazna, marveč hranita v sebi telesne ostanke onih trinajste-rih, ki so bili 9. aprila 1943 v Celovcu obsojeni na smrt in po dvajsetih dnevih na Dunaju obglavljeni. Karntner Zei-tung z dne 8. 6. 1943 je objavila razglas, ki je bil nabit tudi na oglasni deski celovškega deželnega sodišča. Glasi se: Višji državni pravdnik pri ljudskem sodišču v Berlinu razglaša: Oni, ki so bili 9. a,prila 1943 od ljudskega sodišča zaradi pripravljanja veleizdaje in podpiranja sovražnika obsojeni na smrt in trajno izgubo državljanskih častnih pravic, to so: Tomaž Olip, 29 let star, Jakob Oraže, 40 let star. Franc Gregorič, star 41 let, Franc Pristovnik, 32 let. Florijan Kelih, 34 let. Urh Kelih, 30 let, Jernej Oraže. 40 let, Janez Oraže, 17 let. vsi iz Sel. Dovjak Janez, 37 let star, iz Borovelj; Franc Wein-zierl iz Suhe, 30 let star; Jurij Pas ter k, 40 let star, iz Lobnika; Mihael Župane, 33 let, iz Obirske; Marija Olip roj. župane, stara 30 let, iz Železne Kaple __ so bili usmrčeni. Ti obsojenci so v vojni v nemškem Karntner Gau pripadali komunistično usmerjenim oboroženim tolpam in so hoteli dele dežele od rajha odtrgati. V ta namen so morili Nemce, ropali v kmečkih hišah in strahovali rajhu zvesto prebivalstvo. Kdor pozna obsojence in ve, kako mirni, pošteni in vsakega zločina nezmožni so bili n. pr. Francej Gregorič, Francej Pristovnik. Uhr in Florijan Kelih, Jurij Pasterk, kako je n. pr. Jakob Oraže želel ostati do konca vojne prikrit, kako so drugi skrivače le iz usmi-Ijenja podpirali — se mora pač za glavo prijeti in vprašati: kje so ti reveži morili Nemce, ropali in strahovali ljudi?! če so prišli s kazenskim zakonikom navskriž, — bi mogli biti kaznovani z zaporom ali ječo, smrtne kazni pa zares niso zaslužili! Toda sovraštvo do Slovencev je namestniku Gauleiter-ja, Pototschniggu, na zborovanju v Borovljah narekovalo besede: „Wir wer-den ein Exempel statuiren" t. j. pokazali vam bomo na enem primeru kaki znamo biti! Ne dolgo navrh 9. aprila .1943 so res pokazali, kaj zmorejo. Vsa javnost, ki je še imela malo čuta za pravico, se je takrat zgrozila, ker je čutila, da je obsodba na smrt krivična Trupla usmrčenih so zagrebli na dunajskem centralnem pokopališču. Po Pariški dogovori V Parizu so se minuli teden sestali zunanji ministri zapadnih treh velesil, da se porazgovorijo o nadaljni usodi zapadno nemške države. Prevladalo je amerikansko mnenje, da je treba zapadni Nemčiji zagotoviti zivljenske možnosti in s tem praznoto v gospodarskem in vojaškem pogledu na tem ozemlju izpolniti, ki je nastala po zlomu Nemčije. Anglija in Francija bi v bistvu pristali na politično in vojaško okrepitev ne pa na gospodarsko, ker jim je ta bila huda konkurenca in jim utegne zopet postati. Radi tega je rezultat teh razgovorov kompromis, ki obstoji v tem, da dobi zapadna Nemčija več samoodločbe v notranjih nemških zadevah. Ta samoodločba se bo še stopnjevala, če bo nemška vlada doprinesla dokaze miroljubnosti. Ministri so ponovno poudarili, da sta bili obe svetovni vojni posledica nemškega militarizma in je radi tega nujno potrebna vsaka garancija od strani Nemčije. Na gospodarskem polju so se dogovorili, da bodo prenehali, s podiranjem nemških industrijskih podjetij verjetno pa bodo nad zapadno nemško industrijo izvajali strogo nadzorstvo. iiiiiuiiiiiinniiiiiiiiiii..............i JKofkorjani f Knjige Družbe sv. Mohorja za leto 1&50 so izšle. Krasni koledar vas bo kot dober prijatelj spremljal vse leto. Mnogo zanimivega, poučnega in zabavnega hrani za vsakogar. Posvečen je svetemu letu. Tisti, ki ne bodo mogli v yecno mesto, bodo na prekrasnih slikah in v berilu občudovali lepote svetih krajev. Ob dolgih zimskih večerih bo domača^ koroška povest pritegnila nase y?°v našo pozornost. Našim starejšim ki ze težko berejo, pa je Družba poskrbela molitvenik z debelim tiskom. _____ Sezimo po knjigah, ki so že našim prednikom blažile srce in bistrile razum. Knjiga je učiteljica, zlasti dobra rkoiJjp' Knjige dobite pri poverjenikih DSM v župnišču ali pa pri Mohorjevi Družbi v Celovcu, lO.-Oktoberstr. 27 Cene: koledar 5,— S, Večernice 3 _s’ “iits-Za p<>5tni"° 'e ^ zlomu nacistične strahovlade je grobove vseh žrtev lepo oskrbovala dunajska mestna občina. V soboto 5. novembra je pripeljal avto telesne ostanke vseh trinajstih skupno v štirih krstah v Sele, kjer so ostale čez noč na mrtvaškem odru v občinski hiši. V nedeljo so avtobusi pripeljali k pogrebu mnogo zunanjih gostov in ti so z mnogoštevilnimi domačini tvorili dolg sprevod od občinske hiše do cerkve. Vencev in šopkov je bilo v sprevodu nad 100. Med zadušnico je domači župnik Alojz Vau-ti, ki je leta 1943 z rajnimi žrtvami in drugimi jetniki tudi bival za zamreženimi okni celovškega deželnega zapora, orisal križev pot teh žrtev od krivične obsodbe do Kalvarije na Dunaju. Na tem potu jim je pomagal križ nositi kot Simon iz Cirene le Bog sam. v čigar voljo so se vdali in se z molitvijo krepčali, da so dobro pripravljeni šli v smrt, kakor pričajo njihova poslovilna pisma. V cerkvi je pel domači pevski zbor, čigar tenorist je bil svojčas rajni Husov Francej, zunaj pa so združeni pevski zbori zapeli globoko občuteno 4 žalo-stinke: „Nad zvezdami, Vigred se povrne, Oj Doberdob in Žrtvam". Pretresljivo je bilo, ko ob odprtem grobu niso jokali le domači rajnih, marveč so se solzili stoteri drugi ob spominu, na kak grozen način so tem žrtvam vzeli življenje. Dve spominski plošči z imeni in slikami rajnih bodeta kazali mesto, kjer so našli v domači zemlji zadnji počitek oni, ki jih je prej sovražna sila vlekla v tujino, da jim tam prezgodaj vzame življenje. Pa še poseben spomenik bo oznanjal slavo blagopokojnim narodnim mučenikom, Postavljen je vrh vaške trate ob voglu pokopališča. Na kamenitem podstavku stoji kip matere, kateri je v rokah ravnokar umirajoč omahnil odrasel sin; v njeni drži in izrazu obličja se lepo odraža vsa njena tuga in bol. Kip je iz umetnega kamna; izdelal ga je na Dunaju g. Marijan Matijevič, ki je bil pred leti v Zagrebu učenec svetovno-znanega hrvatskega kiparja Meštrovi-ča. Je lepo umetniško delo in bo zato krasil vas in gotovo tudi med tujci vzbujal pozornost. Po pogrebu je spomenik odkril s kratkim govorom g. dr. Luka Sienčnik, nato ga je domači g. župnik blagoslovil. Ko bi bili že nato izvršili polaganje vencev pred spomenik, bi bil to najlep-si zaključek vse žalne slovesnosti. Žal je pa celotno razpoloženje pokvaril zastopnik DF, ki je bral dolgovezen govor. Naš list načeloma ne odgovarja na napade proti nam, razen, kadar je resnična potreba. Zato tudi temu govorni-ku na njegove klevete in podtikanje, ki si jih je dovolil proti naši krščanski ljudski stranki in njjenim voditeljem, tu^ne bomo odgovarjali. To pa lahko rečemo: ko bi naše zgoraj omenjene žrtve ali Tavčmanov oče vstali iz groba in slišali niegova izvajanja, bi pač odločno zavrnili trditve, da so umrli kot borci za bratstvo in svobodo v smislu komunistične miselnosti. Isto velja za drugega bralca govora g. mladinskega voditelja. Prav mnogi so ta dva govora obsojali kot zelo neumestna. Oba sta s svojima dolgima propagandnima „go-voroma" celo slovesnost bolj pokvarila kot spopolnila.. Dobili smo vtis. kakor da naj bo prenos žrtev in odkritje spomenika le ugodna prilika za komunistično propagando pod narodno zastavo Mi se pridružujemo zaključnim besedam pridige g. župnika v cerkvi: Spomenik naj bo trajen spomin na rajne žrtve, živim pa v opomin, naj se nikdar ne vrnejo več časi diktature, krivice in preganjanja. Mi še pristavljamo: Ne časi hitlerjanske, pa tudi ne komunistične diktature. HODIŠE Znani brezvestniki, ki so prej zlorabljali ime in ugled našega g. župnika za svoje temne propagandne namene, že dobro leto sejejo proti njemu nezaupanje. V zadnjih mesecih pa nastopajo proti njemu v besedi in tisku tako nesramno, da se ne moremo načuditi takemu nizkotnemu zavijanju resnice s sumničenjem, pretiravanjem, podpihovanjem in 'obrekovanjem. Takih metod nismo bili vajeni niti od drugih naših nasprotnikov iz najbolj razburjenih časov. Sedaj je Cerkev obsodila ta brezvestni tisk in te brezvestne aktiviste; zato vemo, da je vse to nizkotno zavi-janje jesniee proti našemu g. župniku in naši duhovščini delo duha lazi, ki je pomočnik brezbožnemu, protikrščan-skemu komunizmu. Mi od blizu poznamo^ desetletno požrtvovalno delovanje našega g. župnika v naši težavni župniji pod mnogostrapskimi zamotanimi razmerami in zato ogorčeni protestiramo proti napadom na dušnega pastirja, ki pozna in vrši svoje dolžnosti v zadovoljnost vseh dobrovoljnih Slovencev in Nemcev, Pri nas je navada, da duhovnike nagovar jamo z ..Visokovredni gospod". Po besedičenju in pisarjenju znanih brezvestnikov protikrsčanske miselnosti pa bi morali naši duhovniki biti najmanj vredni ljudje. Ce se bo avtoriteta Cerkve in nr-ših dušnih pastirjev še nadalje tako brezvestno uničevala, se bodo duhovniki začeli odtegovati dušnemu pastirstvu med nami. redčili se bodo duhovniški poklici in slednjič bomo brez domačih duhovnikov. Narod brez svojih lastnih duhovnikov pa nima več obstanka. Zato se z upravičeno skrbjo ustavljamo poskusom, ki z zlorabljanjem narodnih gesel spravljajo v nevarnost naš narodni obstoj, vzgojo naše mladine, 'naše pošteno ime, našo krščansko kulturo. BUHMA PKI DOBERLIVASI V nedeljo 13. novembra smo spremljali ob veliki udeležbi Ripejevega oče-ta k večnemu počitku. Bil je priden in vesten gospodar in družinski oče in je dosegel lepo starost 72. tih let. Žalujočim naše prisrčno sožalje. GLOBASNICA 3. oktobra je pripeljal Janezov Fric iz Male vasi svojo izvoljenko Zmeačcvo Micko iz Podroj v svojo na novo postavljeno hišico, ki smo jo eno nedeljo prej blagoslovili. Svatba je bila številno obiskana in vesela. Toda že prvi dan je kanila kaplja grenkosti na pot njunega življenja. Umrl je prav na dan poroke nevestin stric. Svadbo bi bili gotovo preložili, pa radi vseh pripravljenih stvari ni bilo mogoče. Zjutraj, predno so se svatje razšli, so se udeležili svete maše, ki je bila darovana za pokojne ženi-nove starše. Ko smo že tu naj omenimo, da si je Fric sam z delom svojih rok postavil v težkih časih gospodarske krize prav lepo in prostorno hišico, na sončnem kraju. Vsa dela, mizarska in zidarska, je skoro vse sam naredil ob prostem času. To je živ primer, kako si priden in šted-Jjiv fant z zasluškom svojih rok brez ..Amerike ali Švice" pomaga do svojega doma, če ga prav obrne. Žali Bog. da je takih fantov zelo, zelo malo. Veliko jih cel teden dela. kje v gozdovih ali pa kje drugje, v nedeljo pa poženo ves zaslužek po grlu v kaki gostilni pri ..veseli" družbi pri plesu, kjer se zapravlja poštenje in zdravje. Fricov primer pri nas ni osamljen. Pograbljenov Janez iz Male vasi si je tudi že postavil svojo hišico in, če le Bog da, se bo spomladi naselil v njo s svojo pridno ženkico. Isto bi vedela povedati lična hišica Zmeščevega šurša v Podrojih. ki tudi že stoji in priča, kaj zmore priden in varčen fant. Spomladi, če ne prej. bo tudi on lahko pripeljal svojo izvoljenko v nov sončni domek. Krtova hišica na ovinku pri carinarnicah bo tudi tja do spomladi gotova in bodo potem prišli na svoje. Le mežna- rija se nekaj otepa In čaka že par let zeta. ali koga, da jo bo prišel ..pocimp-rat“. Zadnje čase se pa zdi, da bo moral Noe i>ohiteti. da bo še kaj pomagal, ker se že par dni sem sliši sumljivo razbijanje kladivom in pribijanje novih oken. Vsckako se naša vas modernizira na stavbenem področju. V nedeljo 23. oktobra sta si obljubila zvestobo do groba Metajdlova Tilka iz Male vasi in Moserjev Andrej iz Podroj. Svetovanje je bilo v gostilni pri Paher-ju številno obiskano od svatov pa tudi od oknarjev. Obema paroma želimo sreča in božjega blagoslova v novem stanu. Naslednji dan so se pa pri Paru spet vrteli. Zilanova Ančka iz čirgovič se je tudi odločila za šentlipske hribe. Kar nič ni poraitala za pesmico: „Ne bom se možila na visoke gore ...“ Zvezala se je v svoji fari v Šmihelu, rajat je prišla kar k nam. Pač dobro ve. da pri nas vse rado raja, staro in mlado, bolno in zdravo. Že sedaj pravijo, da je treba pohiteti z plesnimi prireditvami, ker prihodnje leto, ko bo sveto leto, bo .baje' z vsemi plesi konec. Zato pa: ,,Le naprej, oj, le naprej, dokler je še muzke kej!“ Če se kje s kako kislico ponujajo, ko rešev pijo, pa morajo biti že ,,mehi‘‘ zraven, drugače pa ,,douta“ ne gre. 30. oktobra, na praznik Kristusa Kralja, smo gledali pri nas na odru lepo igro ..Triglavska roža". Igralci so kar dobro rešili svoje vloge. Od gozdnega moža. ki je tako strahovito tulil in smrčal, pa tja do ubogega Gregca, ki je tako milo jokal in klical na pomaganje, ko ga je kosmatinec držal za vrat. Take igre so res pametno razvedrilo in dajo človeku pametnih in dobrih misli. V sredo 5. oktobra smo pokopali Zmeščevega strica Ferdinanda Petek. Imel je težko in neozdravljivo bolezen raka na želodcu. Dosegel je 66 let starosti. V soboto nato, 8. oktobra, pa smo spremili na zadnji poti Mekjakovo Mojco iz Male vasi, ki je siroto v 69 letu starosti Bog poklical k sebi. Na dan vernih duš smo pa pokopali Heleno Čoh1, doma iz Podroj. Drobna ženica so , si želeli, da bi jem zapeli na zadnji poti novi zvonovi. Par tednov prej so govorili in naročali: ,.Da boste meni ,,fejst“ zvonili, ko bom umrla". Njihova želja se jim je popolnoma izpolnila. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi. Ko smo šli na pokopališče, se nam je zdelo, da gremo na cvetoč vrt ne pa k mrzli in črni jami, tako je bilo ta dan naše pokopališče okrašeno s cvetjem in venci. Gospod naj da pokojnim večni mir, sorodnikom in prijateljem pa izražamo naše sožalje. BOROVLJE Za Martinov semenj v petek smo imeli tudi v Borovljah sneg. ki je nekoliko zmanjšal obisk prodajalcev in ku-povalcev. Med veselim živžavom, ki ga je povečalo vpitje otrok in mukanje ter blejanje živine, si se mogel uživeti v pravi semenj. Za oči in za želodec koristnega je bilo vsega dovolj. Marsikdo je obračal denar na vse strani, da bi ga prav obrnil. Gledal sem dečka, ki je hodil od krame do krame. Pasel je živino pri stricu pa je dobil nekaj ,.okroglega". Ni se mogel odločiti, kaj naj kupi: orglice, ki tako lepo pojo, coklice, klobuček ali nožek. Prišla je na pomoč ..krstna otrca“. ki je na semnju prodala kravo in malemu pripomogla do zelenega klobučka, sam pa si je lahko kupil ,.orglice". Blago vseh vrst. orodje za polje in dom, sladkarije in druge drobnarije so bile rastavljene po stojnjcah. Vendar je bilo opažati, da manjka denarja. da so časi dragi in je treba varčevati. Zakaj pa imamo prav za ..Martinovo" v Borovljah semenj? Zato, ker je škof sveti Martin patron naše farne cerkve. Ali ga dro poznate? Mladi naj si ga predstavljajo kot vojaka na konju, otroci in starejši pa kot škofa s pitano gosjo poleg sebe. Kako bi pa tudi spoznali mali Finčki, ki še brati ne znajo, svojega patrona, če ne prav po tej goski. Sv. Martin je zelo češčen in spoštovan svetnik. Zlasti v vinorodnih krajih Martinovega dne težko pričakujejo. Saj pravi pesem: Prišel bo svet Martin v naše gorice, z mošta bo storil vin, z vina petice. On ga bo krstil, jaz ga bom pil. Sv. Martin je bil rojen na Madžarskem kot sin poganskih staršev. Skrivaj pa je rad zahajal med kristjane. Že 15 let star je moral k vojakom. Ni se vdajal pijančevanju, kartanju kot drugi vojaki .ampak je pošteno živel. Nekoč je v hudi zimi srečal pol nagega siromaka, ki je lepo prosil vbogajme. Martin pa je bil brez denarja. Ni dolgo premišljeval. S sabljo je presekal lepi vojaški plašč na dvoje in dal polovico beraču. Ponoči pa se mu je prikazal Jezus ogrnjen z njegovim plaščem. Odslej se je še bolj potrudil in še lepše živel. Ko je bil star 18 let je pustil vojaščino in se dal krstiti. V Toursu na Francuskem je živel skupaj svojimi učenci. Tam je ustanovil tudi samostan. Postal je tudi škof .a še vedno je bil dobrosrčen, ljubezniv in krotak. Ko je bil star 81 let, je na tleh na pepelu umrl. V izbi v soju sveč. med rožami mr-lič. Kropil in molit hodi staro in mlado. Lepa naša navada se je hvala Bogu šc ohranila živa. Med ženkami, ki prihajajo, zagledam tudi staro Nano. Vseh oči se obrnejo vanjo, češ ,,zakaj pa su tako strgana in umazana?" Siroti je ne4 rodno. Vaške ženske ne vedo, da roka\ nič več prav ne dela, da trudno, osla-l belo oko ne vidi vdeti šibanke, da ima noge vse zatekle in v ranah, da je v kočici ob gozdu čisto sama. zapuščena. Sram naj nas bo vseh, ki ne pomagamo. Ne živimo v obilju, a od tega, kar imamo, bi lahko dali kako malenkosti Tople nogavice, rokavice ali copate bi ji tako prav prišle. Ali včasih skledica dobre juhe, hlebček belega kruha, lonček kave bi siroti tako dišalo. — Tako pa nekako s prezirom gledamo nanjo, namesto da bi ljubeznivo pomagali. Kje ste, dobra srca! Sveti Martin pa prosi: ..Pomagajte, darujte za uboge in notrebne, s tem V svoje hiše kličete božji blagoslov." HRENOVČE PRI ŠMARJEM Kaj delajo in kako živijo drugod po svefu AVSTRIJA Zanimive, a strašne so številke, ki jih izpričuje uradno štetje glede ločitve zakona. V letu 1948. je število ločenih zakonov doseglo višek: 14.126 zakonov je bilo ločenih. 37 je bilo neveljavnih in 57 razveljavljenih. Vzrok ločitve so bili zlasti: prelom zakonske zvestobe, zakonske motnje in ločeno življenje zakonskih. Brez otrok je bilo 6484 omenjenih zakonov. 6609 jih je bilo z enim ali dvema otrokova, 877 s tremi ali štirimi otroki in 192 z več otroki. V 689 primerih sta zakonca obhajali že srebrno in en primer je, ko sta se ločila z zlato poroko. Koliko nesrečnih otrok, žena in mož! liezen Precej čehoslovaških beguncev je na Štajerskem. Med njimi se je ustanovila skupina, ki nosi ime ,.META“ in si postavila cilj izdajati protitotalitarna dela. Njen znak je golobček miru, ki leti čez ..železni zastor". Ta znak ima že svojo zgodovino iz čchoslovaškcga podtalnega gibanja, ki je imelo zvezo z Masarykom. V različnih jezikih se razmnožujejo dela METE. V Parizu pa izhaja češki list ,.NAV-RAT", ki veže raztresene Čehe. v tujini. ANGLIJA S prva je bilo odločeno, da se bodo volitve v spodnjo zbornico vršile že jeseni. Attlee pa tega ni dovolil. Verjetno se bodo vršile 6. julija 1950. Na isti dan pred petimi leti, so se prav tako vršile volitve. Podržavljenje jeklene industrije se bo najbrž izvršilo še pred volitvami. Na dan vseh svetnikov so se vrnili menihi karmeličani v svoj stari samostan v Kent pri Londonu. Samostan je bil ustanovljen 1. 1247. in ga je kralj Henrik VIII. 1538. razpustil. V slav- nostni procesiji so se po 400 letih spet menihi vrnili na svojo lastnino. RUSIJA Ruski zunanji minister Vyšinski je pred UNO izjavil, da Sovjetska zveza nima nikake zaloge atomskega orožja. Vso atomsko silo namreč izrablja v svojem gospodarstvu in nikakor ne v oboroževalne namene. Po poročilih iz Sibirije so sedaj razstrelili neko pogorje, da bodo preusmirili tok nekaterih voda. Vvšinski je dejal, da so zmožni s pomočjo atomske sile prestaviti gore, puščave spremeniti v rodovitno polje, džungle presekati in vzpostaviti blagostanje tam, kamor 1000 let ni stopila človeška noga. SLOVAŠKA Naraščujoča strahovlada v Pragi je, povzročila v mnogih vaseh kmečke vstaje. V precejšnih krajih Slovaške so zato vpostavili policijsko uro. Vlada je odredila motenje službe božje. Oddelki stražnikov pa so se temu odloku uprli in stopijo na strani ljudstva. V Drahov-cah so komunistični vodje med mašo vdrli v cerkev in hoteli iz nje izgnati zbrane vernike. Pogumno ljudstvo pa je motilce službe božje pognalo iz svetišča. Za kazen pa so 170 vaščanov odpeljali za nedoločen čas neznano kam. Ker ljudstvo ne preneha obiskovati cerkva. so oblasti ukazale, naj njihovi somišljeniki nesejo v cerkev pse in mačke, da bodo motili službo božjo, oni pa naj med opravilom kadijo in igrajo karte. SOLNOGRAD Jetični bolniki v sanatoriju Parsch pri Solnogradu dva dni niso' hoteli jesti ,da so prisilili oblasti, ki naj bi jim še v naprej pustile zdravnika dr. Rem-meli-a. Omenjeni zdravnik, sudet. Nemec, je odkril zdravilo ..totalin". Men- V nedeljo, dne 13. t. m. smo prozna-vali pri Sternovih v Hrenovčah ženilo* vanje sina Lorenca Škofič in Amalije Strdki iz Sinče vasi. Ker je Sternova in Strdklnova družina zelo priljubljena in ugledna, se je praznovanja in veselice razen številnih povabljenih gostov udeležilo tudi mnogo znancev in prijateljev-Mladi par se bo nastanil na nevestineri domu, kjer bodo hišo v kratkem povečali, kakor smo slišali. Želimo torej mnogo sreeč in zadovoljstva na novi življenjski poti! (Nadaljevanje na 3. strani) P @ 2 © _ NAROČNINO BOSTE LAHKO PL ČALI PO POLOŽNICI. KI BO ŠE 1 MESEC PRILOŽENA LISTU ™™™;t!TEV1LKA STANE 0.40 MESEČNA NAROČNINA 1.60 ČETRTLETNA NAROČNINA 4.80 LETNA NAROČNINA 19.20 Prosimo, poravnajte naročnino či ju e je, da premostimo finančne teža^ da v teku nekaj tednov to zdravi umori jetiko. Ker je to le DP-zdravni so mu oblasti prepovedale zdravljenj Vendar se množice bolnikov kar z^t njajo okoli njega in tudi delni uspehi * dokazani. P0 zdravnikovem mnenju . -Popolno odstranitev jetike potrebi . Tudi IRO se zanima za to odkritje i je pripravljena podpirati dr. Remml- JUGOSLAVIJA V Jugoslaviji se vršijo vojaške va; 111 to zlasti ponoči. Politiki se bojijo k' minformskih padalcev. Poklicali ‘ mnogo rezervistov, katere hočejo n« tančno izvežbati za obrambo proti n1 padom, ki bi jih mogli na različnih kri jih izvršiti padalci. V Beogradu so zb sli zaskrbljeni, kaj bo s 600.000 sovje' akih '•državljanov, ki so svojčas bežal Ti imajo možnost vrnitve v domoviri vendar je vprašanje, če jih ruska vlad ne bo izrabila za podobno razdiralno de lo, kot ga je nekoč vršila peta kolona f CJutane Preteklo nedeljo je umrl v elizabetinski bolnišnici prečastiti gospod Kat-nik Franc. Pokojni je bil trdna Ziljska korenina. Rodil se je 28. oktobra 1858. v Ziljski dolini, pri pd. Bičarju, kot sin Jožefa Katnik in Urše, rojene Kronig iz loških Rut. Njemu, ki se je po dokončanih gimnazijskih študijah odločil za duhovniški stan. ima se 'gotovo bistriška župnija zahvaliti, da je za njegovo smela praznovati do danes še dve nove maši. Preč. g. Franc Katnik je izpolnil ce-lih 91 let. Bil je starosta vseh duhovnikov krške škofije. Kot kaplan je deloval v Spodnjem Dravogradu, bil nekaj čaša v Ettendorfu, v Št. Vincencu in kot spovednik na Višarjah. Kot kanonik je pri Gospe Sveti pred šestdesetimi leti oznanjal božjo besedo v slovenščini. Služboval je tudi v ziljskem Štefanu, v Gorjah, na lepi Dholci, na Druci in nazadnje v Blačah. .,Mir“ glasilo koroških Slovencev, ki ga je urejeval tedaj Andrej Einspieler, je poročal v avgustu leta 1882 iz spodnje Zilje sledeče: ,,Kratko hočem popisati .svečanost, ktera se je na Bistrici obhajala 6. avgusta tega leta. Novoposvcčeni mcšnik, Franc Katnik. so ta dan peli tukaj svojo prvo sv. mašo. Ta svečanost je bila za Bistrico tem znamenitnejša, ker kar se ljudje spominjajo, ni bilo še tukaj take svečanosti. Pričela se je cerkvena slovesnost ob pol desetih. Od Bičarja, rojstne hiše novomcšnika, se je pomikala med zvonjenjem zvonov in grome-njem možnarjev, dolga, dolga procesija. Bilo je udeležencev pet do šest tisoč. Spremilo je gospoda primicijanta pet duhovnov ,vsi v cerkveni opravi. Na veselem, prijaznem hribu, ki se imenuje „Štofla gorica", blizu cerkve je bil postavljen oltar za daritev sv. maše. Prišcdši na ta hrib. novomašnik zapojejo latinsko himnus ali pesem: ,,Pridi Sv. Duh“, potem pa stopijo č. g. Franc Rup. župnik iz Šent Jurja, na lečo in govorijo tako krepko in ginljivo. da se je rosilo marsikatero oko. Veselja pa je srce igralo, ko si pogledal ljudstvo, pobožno in pazljivo poslušajoče, zbrano po prostornem hribu —glava pri glavi — iz vseh krajev Ziljske, Kanalske in Rožne doline. Po pridigi pričela se je sv. maša. katero so peli g. novomašnik glasno in gladko. H koncu pa je bil ,,Te Deum laudamus". Po dokončani službi božji snidli smo se pri ,,Kandolfu“, kjer je bil obed pripravljen za svate. Ni mi treba praviti, da smo bili vsi Židane volje. Napitnica se je vrstila za napitnico. Napivali smo zdravico g. novo-mešniku, z navdušenostjo pa smo se spomnili pri tej priliki svetega Očeta, papeža Leona XIII., in višega pastirja OCatnik knezoškofa Petra ... Navdušeni „živijo-klici“ so doneli iz ust veselih svatov. Narodne in slovenske pesmi so se prepevale do poznega večera. Tako je minula slovesnost, katera nam ostane v vednem spominu." 16. julija 1947 je obhajal ta novomašnik iz leta 1882. petinšestdesetletnico svojega posvečenja v mašnika. škoda, praznoval je ta redki jubilej v Celovcu v cerkvi sv. Lovrenca in tisti tisoči iz ziljske, kanalske in rožne doline, ki so se zgrinjali okrog njega kot novomašni-ka na štofli gorici, mu niso mogli zapeti navdušen: „Novi mašnik hod’ pozdravljen." Pred 24 leti je stopil preč. g. Katnik v pokoj, ki ga je užival pri šolskih sestrah v Št. Jakobu in doma na rojstnem domu. Rajni se je rad spominjal svojega ..pastirovanja". Bil je skoro do zadnjega krepak, ziljska grča. Bog mu bo zvesto službovanje, prijaznost in dobrosrčnost do ubogih poplačal z večnim veseljem. Naj preč. gospod župnik v miru počiva! Molimo zlasti bivši farani za pokoj njegove duše. (Nadaljevanje z 2. strani) PRI NAS NA KOROŠKEM SVEČE—BISTRICA Če greš iz Bistrice v Sveče ob cesti, obstojiš začuden pred prenovljeno kapelico Matere božje. Zanemarjena je precej dolgo stala ob vhodu v vas in prosila popravila. Brata Potočnik z Mač pa sta se zaobljubila, če prideta srečno iz ujetništva, da kapelico popravita. Sicer so Ukelnova mati pridno skrbeli za rože, prte in sveče, a kaj pomaga, če zunanjost ni bila lepa. Vneti za božjo čast so že sami hoteli dati kapelico popraviti, a brata slikarja sta jo prehitela. Glavna slika je ,.freska" in predstav-Ija Marijo vnebovzeto med angeljci. Eden se ji skriva celo pod plašč, drugi pa se veselo sučejo okoli nje. Na straneh pa sta sliki apostolov, prvakov Petra s ključi in Pavla z mečem. Delo se je našima domačima slikarjema lepo posrečilo. Na žegnansko nedeljo so kapelico blagoslovili in od tam v sprevodu odšli v cerkev k slavnostni maši. Tudi porok imamo precej. Pred kratkim sta se poročila Hans Bankmuller z Marijo Kerše v Svečah, v nedeljo pa na Bistrici naš pridni prismonoša Karli, ki je bil že doslej vedno dobre volje, od zdaj naprej bo pa še bolj. Obema paroma prisrčne čestitke! V nedeljo so se v Svečah zbrali lovci iz Spodnjega Roža. Okoli 40 se jih je pripeljalo. Postrelili so okoli 25 zajcev zunaj, potem pri Adamu pa gotovo še več ni še kako ,,lisičko" zraven. No, dobro so se imeli in zmenili so se, da še pridejo skup. ŠT. LENART PRI SEDMIH STUDENCIH Še nikoli se nismo oglasili, zato pa je sedaj res čas. da se oglasimo. Imamo namreč nekoliko več časa, kajti vso poljsko delo je minulo in tudi sneg žo krije našo okolico. Prijetno je že posedati okoli peči, zunaj je mraz in bojimo se, da bi zmrznili. Volilna burja je pri kraju. KLS je dobila kar lepo število glasov, a s to številko še nismo zadovoljni, toda delo se je začelo in bo šlo stopnjenma naprej. Predrli smo ledino in sedaj gremo našemu cilju nasproti. Marsikatero smo morali požreti, toda tudi to je šlo mimo nas in sedaj imamo spet nekoliko, bolj mir. V naši fari imamo dober cerkveni zbor. ki ga vodi naš najmlajši in sicer Uštinijev Lojzi. Da pa pevci niso kar tako, so pokazali 2. oktobra, ko so peli v radiju. Oddaja je vzbudila pri vseh faranih veliko zanimanja, kajti to ni vsak dan. da se kak podeželski zbor oglasi v Celovcu, posebno še tak, ki ima najmlajšega organista na Koroškem. Dobro so se odrezali in kakor je slišati, nam bodo spet zapeli. 6- novembra pa je bila naša vesela druščina v Celovcu, kjer je imela svojo oddajo. Res dobro ko jo „vozili" 'in upamo, da se bodo še kaj oglasili. Posebno dober je bil trio iz Radne vasi, ki nam je prvovrstno zaigral nekaj komadov. Pozabiti pa tudi ne smemo našega ženskega dueta Majerič Terezije in Marice Kvančnik pohvaliti, ki sta tako lepo zapeli, da smo se vsi čudili. Toda še marsikaj zanimivega je pri nas. Odprli smo tudi novo gostilno na Strmcu pri znani priljubljeni družini Ojcl p. d. Arih. Tudi zlato poroko sta obhajala Spitzerjeva iz Ločila. V Rad ni vasi pa obhajata 85. obletnico svoje poroke znani krojač Dermutz in njegova žena. Obema paroma želimo še nadalje M njihovem življenskem potu obilo božjega blagoslova. Tudi smrt je posegla med naše naj-mlajše. V pondeljek je umrl naš an-geljček Karl Krobath. Komaj par dni je živel in že ga je Bog poklical iz te solzne doline. Njegovim staršem iskreno sožalje, toda naj jih tolaži zavest, da imajo pri Bogu enega priprošnjika več. Kakor vsako leto. tako so tildi letos obhajali otroci svoj dan ,,Šmartno", že dolgo prej so zbirali denar in mošt za godca. Tako se še vedno obhaja stari narodni običaj, ko naši pastirji malo zarajajo in pokažejo koliko že znajo. PODJERBERG (Zlata poroka) Pred petdesetimi leti so pisali Krajncev Hani iz Celovca za vsakega Jerbe- Lea Fatur: JMmtjei&eft (Nadaljevanje) Od omar za konjsko opremo se nekaj premakne. Čelne kolute držeč v rokah stopi pred Mahmuda plečat mož. močne glave, z gostimi kostanjevimi lasmi, v platneni obleki sužnjev. .Mabmudu postane nekam čudno. Iz oči, ki strme vanj, lije toplota in ljubezen - nikdar ne pogieda beg tako svojega sina. Začuden hoče vprašati: ,.Kdo si?" Pa ga preseneti mož z vprašanjem? ..Deček, čigav pa si?“ Glas — kaj ni iz nočnih sanj? Trese se kakor v pričakovanju .,. Neka ob-mama zvrti Mabmudu glavo. Toda zavo se smešnosti položaja: To je njegov suženj, ki izprašuje svojega gospodarja .. Ponosi se: ,.Jaz sem begov sin _ in ti si suženj, ki ga je poslala moja teta." Oni je razumel. Žar v očeh mu ugasne, skloni glavo in vzdihne: ,.Begov sin!... Oprosti! Nisem videl obleke’ in orožja; videl sem samo obraz in sem mislil, da stoji pred menoj Matjažek." ..Matjažek ...“ Mahmud se strese. Kaj ga ne kličejo osebe iz sanj s tem imenom? Suženj pojasni: ..Matjažek je moj sin, ki so mi ga uropali Turki; bil bi ravno tvoje starosti." V Mahmuda udari nekaj nevidnega: Temu je bil odpeljan deček, on pa je trdil takrat, ko je prišel iz Bosne, da ni Mahmud... Jeza se dvigne v njem na sužnja, reveža, ki misli, da je sin bogatega bega iz Valjeva njegov sin. Mrko reče Mahmud: ..Osedlaj mi, suženj, onega konja!" In odhiti iz konjušnice. Bodi češčena presveta Trojica! To je torej spet tisti vodnjak, ob katerem je premišljeval Mahmudck svoje doživljaje; to je spet tisti vrt, v katerem se je igral z malo Leko in sta mu nagajala Hafis in Mufi; to so tista drevesa in grede tulipanov, tisti grmi in loki rož... To je tisto — in vendar je vse drugače: iz malega dečka je zrastel mladenič, ki je že dokončal vojaško šolo v Carigradu; drevesa in grmi so se razkošatili, Hafis je že oženjen, Musta-fa ženijo in mala Leka ne hodi več razkrita. In on. Mahmud ? Prosta mu je pot do vojaške in dvorne službe. Sultan, silni Mohamed II., ki je podjarmil Bosno in Srbijo, ki je osvojil Carigrad in polno drugih mest in držav, ta mogočni sultan mu je naklonjtjn. „Ves je pasji," pravijo, .,pa kogar ima rad, temu gre dobro." In ded. veliki vezir! Najvišjo stopnjo za sultanom prerokuje vnuku... In roko sultanove hčere! In on, Mahmud? Ni mu za slavo orožja, za krvave bitke in morije, mami ga tiho življenje učenjaka. Domov je prišel, da posluša materino in očetovo besedo, preden se mu odloči pot. Doma je spet. Pa kak dom je to? Ni občutka sreče. Kdor se oddalji iz oči, se izgubi iz spomina. Zdrse, da je vzljubil oče tačas še bolj sinova druge svoje žene. Oženjeni Hafis ga prezira, Mustafa ^ — njegova n delci na to. Iz samo nevoščljivosti, pi Mahmudova mati, ker ve, da je ona menila Leko svojemu sinu. Bojijo da bi hotel ostati Mahmud doma. .Se tega strahu je omračila že sprej Hladen je bil oče, sorodniki neodk: sužnji potuhnjeni. Samo mati se ga razveselila. Zdela se mu je postaram kakor da jo muči neka .skrb. Tožila je večkrat v pismih radi Alija — ne i re mu povedati vsega v pismu, ker zna sama pisati in ker pride pismo 1 ko v druge roke. Zato želi, da govo: njim na vrtu, ko zaziblje opoldan počitek harem, seraj in dvorišče. Že je umolknil klic z minareta, ki živa pravoverne, da slavijo Alaha. : no plavajo ribice, tulipani in vrtnice povesili glave, grmičje in drevje zv liste. Zaspale, poskrile so se ptice, ljubi se metuljem in čebelam, obstalo vse ono drobno in tiho življenje v tr in v pesku. Vrtni zid žari. žari pesek, žari ne Močan vonj rož pritiska. Isti zrak i vonj prikliče stare sanje, misli glai ye.._. Govorijo ribe, šepeče listje? I besedeZemlj>’ “ Zraka’ PrihaJ£ ..Bodi češčena presveta Trojica!" _ In glava se nagne pred skrivnost k. jo molijo kristjani, in duša je zav ta kakor v razodetju ... Glej! Star < raz. poln svete resnobe in spoštovan ženski obraz, izgovarja češeenje v< roke se sklepajo: ..Čast bodi Očetu Sinu in Svetemu Duhu ..." (Dalj( Žana kratek verz in za Adama ob poroki tedaj sledeče: Pozdravim mladega Adama, opomba pa ta mu bodi dana: naj ne pušča Eve same, da ne posli; m zlodeja v kači sicer nam še cel Jerberg spači." Pa ta Adam no zvesto držali obljubo in tako je obhajal z ženo Zefo to nedeljo svojo zlato poroko, v krogu svojih otrok in vnukov, v krogu tudi dobrih sosedov. Marsikdo se je spomnil, koliko sta storila za svoje in za sosede v teh ■dolgih petdesetih letih in koliko sta tudi trpela, saj je življenje delavni dan — ta zemlja pa dolina solz. Pa je rekel še čili oče, da se spominja samo lepih dni in da se vse drugo lahko pozabi. Zdi se mu. da je bilo šele lani, ko je šel k poroki in vendar je že 50 let vmes. Sosedov Hanzi jima je takole deklamiral: K poroki zlati srečna ta voščila, naj želja vsaka se Vam bi izpolnila, mir in zdravje čuvaj Bog, obvaruj Vaju vseh nadlog, da še biserno poroko bi praznovali, to želi Vam Vaš sosed mali. Vsi pa Vama kličemo še na mnoga leta! Kot zvestima bralcema Našega tednika" se pridruži čestitkam tudi uredništvo ! SV. JAKOB V ROŽU Umrl je mož Dne 9. novelbra smo spremljali na zadnji poti enega naših najboljših mož, Anatona Kravcarja, pd. Kravcarja v št. Petru. Rajni je dosegel 74 let. Bil je med našimi vzornimi gospodarji naj-vzornejši. Vse svoje življenje je posvetil delu in molitvi. Pred 25 leti se je udru-žil v apostolstvo mož in častil nedelje kot redko kateri izmed nas. Svojo družino je že pred dvajsetimi leti posvetil presv. Srcu Jezusovemu. Zato je bilo idealno tudi njegovo življenje v družini, soseščini in v narodu. Redno vsak večer se pri Kravcarju molil rožni venec, Kravcarjeva družina je pravi zaščitnik šentpeterske podružnice, še vsak izmed šentjakobskih duhovnikov se rad mudi pri gostoljubnih in dobrih Kravcarjevih, Malim je rajni rad pomagal, kakor je le mogel. Revežev nikdar ni odganjal od hiše. Zato pa je njegov dom trden in gospodarsko močan. Svojemu narodu je bil zvest v dejanju. Redno je naročeval in bral naše liste in knjige in se udeleževal narodnega življenja v občini, društvu, posojilnici in pri volitvah. Na zadnji poti ga je spremljalo izredno število moštva. Številni pogrebci so s solzami v^očeh spremljali poslovilne besede preč. g. dekana. Naj rajni Kravcarjev oče uživa večni mir pri svojem Gospodarju ! Kravcarjev! družini izrekamo našej.skreno sožalje. Spomin vzornega moža in očeta bodi njej in nam v uteho in v posnemanje! CELOVEC Vzpostavitev letališča ?e zmeraj tam za glavnim pokopališčem v Celovcu kaže letališče svoje razdejanje. Spominjamo se še, da jc bi-lo poškodovano zlasti januarja 1944 in zelo tudi spomladi 1. i945. Od svojega postanka je bilo važna oporna točka zlasti za tujski promet. Drugo leto se bo obhajala 40-letnica, odkar jc bilo zgrajeno. Za bnovitev zračnega pro-meta v Avstriji je tudi celovško letališče važnega pomena. Mnogo letovi-sčarjev iz prekomorskih dežel bo tako v kratkem času moglo na Koroško De. žela pa bo na ta način dobila nov vir dohodkov. V soboto, dne 12. nov., ob Ud zvečer se je izvedel na Italka Scagi ja, delavca v tamošnji tvrdki o oborožen napad. Maskirani roparji so namreč vd pištolami oboroženi v njegovo star RN. ki je bilo tedaj še odprto. Scag se 111 dal prestrašiti, je takoj sim namen presenetljivega obiska in s takoj zoperstavil roparjem. Prišlo i pretepa, med katerim je bil Sca°-ranjen na levi roki s strelom. Mec so se roparji zbali, da bi radi pok vzbudili pozornosti sosedov in so zah. Sumi se, da so Scagnettija nar radi tega. ker je imel višjo svoto narja pri sebi v stanovanju. Sk&šima m ^srnina kmi§mj£ svmj Iz praktičnega predavanja kmeta Božič a, na gospodar, tečaju v Pliberka V zadnjih dveh letih se je svinjereja številčno poživila, kljub splošnemu pomanjkanju močnih krmil za pitanje. Da bo pa krmljene, predvsem pitanje, šlo našemu kmetu lažje, izpod rok, hočemo opozoriti na primeren in pravilen način krmljenja svinj. Krmljenje plemenskih svinj Pravilno krmljenje je važno, kakor pri pitovnih tako tudi pri plemenskih svinjah. Plemenske svinje potrebujejo predvsem beljakovinaste krme, dočim zahtevajo pitovne škrobaste krme. Zato jih je treba že pri krmljenju ločiti. Plemenskim svinjam dajmo le malo krompirja in žitne mešanice. Najboljši za nje sta pesa in repa. Kuhani pesi ali repi odlijemo vodo, potem dobro pre-kvasimo ter dodamo še gotovo množino plev, pretresenega senenega droba, še bolje pa drobno narezane lucerne ali druge detelje. — Morda bodo nekateri gospodarji rekli, da je lucerna in detelja za konje in govejo živino. Vedeti morate, da je za prašiče detelja dober nadomestek za žito, ker je dokazano, da je v enem kg lucerne ali detelje več prebavne beljakovine, kakor pa v 1 kg žita. Razlika je samo ta, da je svinja v toliki meri ne more požreti. Da pa plemenskim svinjam pridcnemo tudi otrobe. ali žitne mešanice je samoposebi umevno, ker ravno plemenske svinje prav posebno potrebujejo snovi, ki se nahajajo v tej mešanici. V našem kraju je krompirja za krmo največ na razpolago, tako da se često ponekod preveč enostransko krmi. Krompir je zelo bogat na škrobu, a ubog na beljakovinah. Potrebno je, da se seznanimo z vsemi krmili in da vemo kakšne in v koliki množini vsebujejo posameznih redilnih snovi. V okviru sedanjih možnosti je priporočljiv sledeči sestav krmske mešanice za pitovne svinje: 30% zdrobljenega ječmena 30c/c ovsa ali koruze 20% raznih otrobov 15%. oljnatih tropin 2% apnene moke 2% soli. V normalnih časih, ko se krmila lahko kupijo in uvažajo: 40% ovsa ali ječmena 30% zdrobljene koruze 20% raznih otrobov 10% ribje moke 2% apnene moke 1 % soli. Kmetje, ki nimajo možnosti, da bi svinjam v poletnem času nudili paše, morajo na vsak način pridejati meša- nici presejanega pepela ali zdrobljenega oglja, v katerem se nahajajo rudninske snovi. Če imajo dovolj paše, dovolj prostora za humozno zemljo, si dobijo teh snovi svinje same. Važna je tudi sveža zelena krma. Najboljša zelena krma je tratnica, ki jo najdemo povsod. Če je ni dovolj, posej mo po tratnastih poteh v sadovnjaku pepela in bo tratnica hitro rastla. Kosimo jo pred sončnim vzhodom, da je rosna in sveža. Ovenele tratnice ne krmimo. ker povzroča prebavne motnje. Tratnico lahko nadomestimo z zeleno lucerno ali deteljo. Svinja ne more prebavljati vlaknaste in lesnate krme, temveč zahteva lahko prebavno hrano, ker je njeno črevesje krajše od goveje živine. Za nezdravo krmo je svinja zelo občutljiva, stara, skisana krma je strup za svinjo. Zato je treba staro krmo vedno odstraniti, pravtako ne pripravljati krme za daljši čas. Silos ni dober za svinje. V zvezi z vestmi, da bode vlada določila novo razmerje med avstrijskim šilingom in amerikanskim dolarjem, so pričeli špekulanti med trgovci in podjetniki povišavati cene življenskim potrebščinam. Ljudstva se je polastil nemir. Eni, ki so imele denar na razpolago, so hiteli, da si za šiling kupijo, drugi pa si v svoji stiski niti najpotrebnejšega ne morejo kupiti. V tem položaju je posegel vmes sindikat in kar najodločneje zahteval od vlade, da, ali prepreči zvišavanje cen, ali pa bode sindikat zahteval povišanje plač, kar bi praktično pomenilo novo tekmo med cenami in plačami z nedo-glednimi posledicami za vse gospodarstvo. Vlada se je odločila, da prepreči na-dalnji porast cen in izsili zopetno padanje teh s tem. da bo najkrajšim potom izvedla uvoz večje množine neposrednih življenskih potrebščin kakor so živila, obuvala in blaga za obleko. Vlada pa se seve ne bo mogla izogniti uravnovešenju kurza med dolarjem in šilingom, ker je v zunanji trgovini prisiljena, da računa z resnično vrednostjo šilinga Ta kurs šilinga ne bo imel neposredno upliva na povišavanje cen v notranjosti, kor naša zunanja trgovina dobiva surovine ali potom zamenjave za drugo blago ali pa potom Marshallovega plana. Priprava svinjske krme naj bo enostavna. Kuhanje je pravzaprav nepotrebno. Vsa zelena krma naj bo sveža. Seneni zdrob, zrezano deteljo ali lucerno in tudi posušen osat je treba le malo popariti. Peso ali kolerabo krmimo surovo zrezano. Krompir kuhamo ali parimo, ker surovega v večji količini no prebavijo. Kuhinjske odpadke je treba dajati sveže. Mleko se daje sladko ali pa kislo. Prestaro kislo mleko škoduje, pri pras-cih povzroči drisko. Žita ne kuhamo, temveč ga dajemo zdrobljenega in mešanega z oljnatimi tropinami, ribjo moko. senenim zdrobom, krompirjem, peso itd. Mešanica naj bo mokra, prepojena s toplo vodo, kot nekaki žganci. Seneni zdrob, detelja in lucerna se primeša kuhanemu krompirju. Krmljenje plemenskih svinj mora biti poceni. Po leti dajemo tratnico ali dodamo malo močnih krmil, po zimi seneni zdrob, zrezano deteljo, pleve in peso. To so najboljša temeljna krmila. Dodatek močne krme naj bo pol do 1 kg dnevno. Za dojne svinje so potrebna na beljakovinah bogata krmila. Ker je blaga na trgu zadosti in na drugi strani denarja ni preveč, se bo v doglednem času to nemirno ozračje v trgovini zopet pomirilo. ZAHVALA vsem tistim, ki so darovali za tiskovni sklad „Našega tednika". Dobrotniki so bili: Mohar Peter 200.— S, Starc Štefka 8.— S, zavedna slovenska družina iz Sel 150.— S, M. Thomel 5.— S. Kari-celj A. 17.— S, Barbič M. 21,— S, Mi-chor J. 2. —S, Varh M. in Lučovnik J. iz Šmarjete v Rožu skupaj 3— S, neimenovana 10.— S. Ž. iz Škofič 20.— S. Franc Kovačič 100.— S, Janko Janežič 50.— S, Janez Kežar 20.— S, Jožef An-denvald 10.—- S, Janez Volte 20.— S, Šturm Andrej 50.— S, Neimenovan 10__S, Štiker Josip 20.— S, Olip Jan- ko 100.— S, Barbi Mostečnik 5.— S, Neimenovana 5.— S, Josip Koglek 20.— S. Neimenovan 5. —S. Naj bo malo ali obilo, Bog bogato daj plačilo! TOLSTI VRH NAD GREBINJEM Pri delu v domačem umetnem mlinu na turbinski pogon si je poškodovala nogo Ravnikova mati Marija Miklautz. Zdravi se v Celovcu v bolnišnici. Želimo ji, da bi kmalu mogla zdrava na Tolsti vrh. fi/stoplu sindikat fteeti kmianiu ten PROMETNA NESREČA V soboto zvečer, dne 12. nov., se je pri Ženeku pri Št. Lipšu smrtno ponesrečil 18 letni Anton Schlosser in Sinče vesi. Voznik traktorja Huberta Škofa, kinoposestnika v Sinči vesi. Janez Jager se je straktorjem približno 1 km pred Ženekom prevrnil čez breg ob cesti. Vozniku in njegovemu prisedniku Heinrich Krassnig-u se je posrečilo med padcem skočiti iz kabine in sta se oba le malo opraskala. Drugi spremljevalec, 18 letni Anton Schlosser, ki je ravno predpoldan dobil v Velikovcu svojo vajeniško izpričevalo mizarskega pomočnika in je sedeJ na drvah, ki jih je imel traktor naložene, je prišel med kolesa in je bil na mestu mrtev. Prizadeti družini izrekamo svoje sožalje. PRITOŽBE NAŠIH NAROČNIKOV GLEDE DOSTAVLJANJA LISTA Ako se Vam list ne dostavlja redno, se obrnite na pristojni poštni urad in zahtevajte list. Za slučaj pa, da ni mogoče zadeve urediti na poštnem uradu samem, tedaj prosimo, da nam takoj sporočite. Kjer pa smo dobili konkretne pritož-be, smo se takoj obrnili na poštno direkcijo v Celovcu, da nedostatke odpravi. UPRAVA. Pozor J Rok za vlaganje prošenj za izstavitev izkaznic po § 4 zakona za zaščito žrtev nacizma „Opferfursorgegesetz“ poteče po zakonu 31. 12. 1949. Kakor smo izvedeli, bo v zvezi s peto spremembo in dopolnitvijo tega zakona rok za vlaganje prošenj podaljšan do 31. 3. 1950. Upamo, da bo peta sprememba zakona prinesla tudi enake pravice našim izseljencem, kakor smo to tudi pri kanclerju Figlu zahtevali. Do sedaj so bili namreč po besedilu zakona izrečno izseljenci izvzeti, čeprav so v ostalem vse pogoje izpolnili. Vseh 165 poslancev dunajskega parlamenta je pozabilo hote ali nehote na slovenske izseljence. Tudi ta slučaj kaže. da mora biti Slovencem zajamčena posebna zaščita, ko uradni krogi tako radi pozabijo na n,je. ZANIMIVOSTI V bližini Brda pri šmohoru je zavrgla krava v petem mesecu nosečnosti petero telet. To je vsekako zelo redek slučaj take plodnosti. Kravo so rešili. I. M.: Pm