0 Hi si tin! ts, M' indi M >e 1 in' ur .te en! ill 71 lod»; ght rd; ig 1 W1 eve! ro< 1 enŠ k J ird -e ' AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINS DAILY NEWSPAPER NO. 168. CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, JULY 19, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI. Amerikanci so vzeli Agrigento na Siciliji Osišče namerava prepustiti Catanio zaveznikom in se pripravlja severno od mesta na odpor. Ameriške čete so napredovale za 12 milj in zajele italijanskega generala. Severna Afrika, 18. julija.—Ameriške čete, ki prodirajo se Verr!0 °d južne Sicilije, so včeraj napredovale za 12 milj ter z naskokom vzele važno mesto Agrigento, kjer so imele osiške sile * avni center radi važnega omrežja cest. Neka zavezniška križarka, ki opazuje premikanje sovražnih cet ob obrežju, poroča, da zapuščajo sovražne čete važno pristanišče Catanijo na vzhodnem obrežju in se zbirajo za odpor ^ilj severno, na vznožju ognjenika Etna. Angleške oklepne . 1Vlzije so baje že v predmestjih Catanije. Prej Je vse kazalo, da se nabava sovražnik ustaviti na Pjanjavah južno od Catanije, Jei'bi lahko rabil težke nemške nke. Da je namero zdaj ražnik opustil je znamenje, aa bo prepustil Catanijo osmi £leški armadi in branil Me- sirio. čete so na zapadni ^ ani Sicilije prodrle v enem t„ u že 30 milj globoko v no- Am nJost otoka. S tem, da so merikanci okupirali mesto *mto, so prišli tudi v po-* železniške proge, ki vodi moerno do pristanišča Paler- kje'r^ Je poleg Mesine edino, morejo dobivati osiške če-^ Potrebščine iz Italije. Od tu-J3 v°dijo tudi tri dobre ceste v h ,erno Sicilijo. anci so dobili-v piest PoVJianSkega £enerala> ki -'e . elJ'eval obrežni diviziji, toda ti tier fjeg, ovega imena še niso dali danes Milost sled°el0Žaj V SiciUji je ^od 0 ®Sma angleška armada obr »ra severno ob vzhodnem Kanadčani prodirajo v M Padn!!' hlu Amerikanci na za-rfi dei m obrežju. Vse tri arma-,majo sklenjeno vrsto od za P th« ;decl ist ' ■y do vzhodnega obrežja imeli Amerikanci dozdaj zelo malo izgub v vojaštvu, veliko manj, kot so pa pričakovali. Bolnišnice v Severni Afriki in na južnem obrežju Sicilije, ki so opremljene z vsem potrebnim za veliko število ranjencev, so skoro prazne in zdravniški štab nima skoro nobenega dela. Vzrok temu sta dva važna faktorja. Zračna sila je strla večinoma odpor sovražnika, za njo pa bojna mornarica, ki je pripravila pot armadi. Armada je imela večinoma lahko delo, zlasti prve dni invazije. Osiška armada se ne bori posebno vneto. Dočim Italijani pripovedujejo, da so komaj čakali prilike, da bi se vdali Ame-rikancem, pa pripovedujejo zajeti nemški vojaki, da ne vidijo vzroka, zakaj da bi branili Italijo in umirali zanjo. Naši parašutarji, ki so se spustili ,za sovražno linijo in tam napravili pravo zmedo med osiško armado, pripovedujejo, kako so jih prijazno sprejeli domačihi. Kadar so jih zagledali, so jim klicali vesel "viva" in jim ponujali dobro sicilijan-sko vino. V mnogih slučajih so naleteli na domačine, ki so go- vn in ta i - -. sigUr 1Iu.]a se zdaj počasi pa vorili angleško, ker so bili svoje t; Pomiče vedno bolj pro •i sr- he - Pa se OSmo angleško armado rep"* kJ?°miče ob obrežju angle tin>e s ^ tb« itic1 Cbtf ška K težit °'-na mornarica, ki pošilja tako 1Zstrelke na obrežje ter Popravlja pot grmadi. w a mornarica ima popol- ^iisk Prosto Pot> ker ni itali" ^ ^ojne mornarice nikjer w .vSa ^sPreglecj _ XA ^^Poročila i <4' [ar9'] tl>e1 3 tm trdijo, da so čase v Ameriki. Mnogi so živahno pripovedovali, da imajo sorodnike v Ameriki ter spraševali Amerikance, "če poznajo našega." Mnogokrat se je primerilo, da je našim parašutar-jem prihitel nasproti Sicilija-nec ter jim klical, zakaj da niso že prej prišli. —-o- Kupujmo obrambne obveznice in znamke! ^ italijanske vojne ujetnike ni treba posebno paziti, ker jih vabi polna skleda }00 v v°Jalf ' 18- jUl.—Italijanski able ' nJih KSe ydaJa-io v tisočih in ,gt of azi so vsi srečni, ker aK^I11®. d Prv^ dovolj hra- rivUi^a 7edVSem Pa kave- Ameri-SJ^ka^ lmada je pripravila veli-Vojnencfntracijska taborišča za tfeba ^Jetnike» na katere pa ni paziti- Po1 ducata vojakov zadostuje za J^io • aliJan°v, ki se ne ga- ' V V laborišča- pA'' 5vojiueiiška armada stoji pri ^'etnivrincipih' da dobe vojni V°iav prav tako hrano, kot -""V ^U&ju Poleg sira, kruha in AH ^ doK.StVari' dobe Italijani tu tier ss t 15 Haiijg1"0 0161:0 fine kave- Te so 'eSaj^^1 v°jaki najbolj po-^Do ' Je kava v Italiji že inila z jedilne liste, bila italijanska ar-Viln0 ol-ie hranjena kot pa ci-vaia ,prebivalstvo, pa ni dobi-Atneriave že dve leti. Ko so p^ci servirali italijan-Jetnikom prvo kavo, so skoro ponoreli samega veselja. To jim je vlilo večji rešpekt do ameriške armade, kot pa pogled na tisoče tankov in dolge vrste ameriških čet. Tudi civilisti so vedno bolj zaupljivi, zlasti še, ker jim je pripeljala ameriška armada dovolj tečne hrane. Ti pripovedujejo Amerikancem, da niso Nemčije nikdar smatrali za zaveznico, ampak za sovražnico. "Ali veste*," zaupljivo pripovedujejo Italijani, "zakaj ni bilo več ameriških vojakov zadetih? Zato, ker mi nismo streljali, da bi zadeli, ampak smo streljali, ker nam je bilo ukazano ter čakali samo na priliko, da se vdamo. Šest dni pred invazijo smo že vedeli, da boste prišli v Sicilijo. Devet ur pred invazijo smo vedeli natančno za kraje, kjer boste stopili na suho. Pa smo ostali lepo mirni, ker smo hoteli, da pridete in nas rešite." Rim bombardiran Danes z j utr a j smo slišali po radiu naznanilo, da so zavezniški bombniki danes zjutraj bombardirali Rim. Bombe so metali pred vsem na razna skladišča in železnice. Letalci so dobili navodila, naj skrbno pazijo na to, da bombe ne bodo zadele kake verske naprave. Bombe so padale, kot trdi radijsko poročilo, nekako tri milje od Vatikana. Ruski težki topovi so naravnani na Orel London, 18. jul.—Ruska armada je prodrla včeraj od 6 do 8 milj k močno utrjeni nemški poziciji pri Orlu. Rusi so včeraj okupirali nadaljna štiri naselja in pobili na tisoče nemške rezerve, ki je bila pognana v boj, da ustavi zmagovite Ruse v zagonu proti Orlu. Poročila s fronte trdijo, da so prišli Rusi Orlu tako blizu, da so lahko postavili v pozicije težko artilerijo, ki bo začela zdaj mehčati nemške utrdbe. Poročila tudi zatrjujejo, da so Rusi utrdili svoje pozicije na fronti med Orlom in Kur-skom, kjer so Nemci pričeli z ofenzivo 5. julija. Rusi poročajo, da so vzdolž vse fronte ustavili nemške napade. Ameriški bombniki so po-greznili Japoncem štiri bojne ladje Glavni stan zaveznikov na Pacifiku, 18. jul—Več kot 200 ameriških bombnikov, največja zračna armada, ki je še kdaj planila na Japonce v južno-vzhodnem Pacifiku, je potopilo v soboto sedem japonskih ladij, med temi eno križarko in dva rušilca ter sklatili 49 japonskih letal.! Akcija je bila izvršena v severnih Solomonih. Ameriški letalci so planili po japonskem la.djevju, ki se je poskušalo zmuzniti ponoči do Munde ter prijjeljati svoji gar-niziji pomoč. To zračno zmago so plačali Amerikanci s šestimi bombniki. O četah, ki obkrožajo japonsko letalsko bazo M undo ni drugih poročil, kot da so se ji približali že na dve milji iz džungle. -Jo- Ruski topovi na Siciliji Ameriški 7. armadi na Siciliji so prišli v roke orjaški ruski topovi 240 milimetra. Te topove so najbr-že pripeljali na Sicilijo Nemci, ki so jih zajeli na ruski fronti. Nemški top-ničarji, ki so bili prideljeni tem topovom, so morali zbe-žati pred Amerikanci, pred-no so mogli topove poškodovati in jih napraviti nerabne. Manj gazolina se nam obeta V 30 do 60 dneh bo vlada zenačila količino gazolina v vzhodnih in osrednjih državah; vsak kupon ga bo dobil od 1 do 2 galon manj. Washington, 17. julija.—Petrolej ski administrator Ickes je danes naznanil ameriški javnosti, da bodo kmalu dobivali vsi lastniki avtomobilov od vzhodne obale pa do Rocky pogorja enako mero gazolina. Nova odredba bo stopila v veljavo enkrat v prihodnjih 30 do 60 dneh. Narod je ploskal, ko je viselo 8 kvizlingov London, 19. jul. — Včeraj so obesili na mestnem trgu v Kras-nodaru, v Kavkazu 8 ruskih kvizlingov. Nad 30,000 ljudi se je zbralo, da gleda eksekucijo. Ko so jim prebrali smrtno obsodbo, so ljudje gromovito ploskali. Obsojeni so 'bili v soboto izdajstva, da so pomagali Nemcem, ko so okupirali Krasnodar zadnjo jesen. Tekom zime so ga lusi vzeli nazaj. Trije drugi so bili obsojeni na 20 let ječe. --o- Pobiranje kositra Včeraj se ni vršilo pobiranje tositra v Clevelanchi. Mesto tega bo v nedeljo po vseh ulicah zapadno od 55. ceste do mestne meje. Ameriški bombniki so nad zapadno Evropo sklatili 50 nemških letal London, 17. jul. — Ameriške zračne trdnjave, ki so poletele brez spremstva' bojnih letal nad zapadno Nemčijo, so naletele na več kot 200 neraSfih letal V eni največjh zračnih bitk so ameriški avijatičarji sklatili do 50 nemških letal; sami so pa pri tem izgubili samo dva bombnika. Bitka je trajala pol ure. Druga formacija ameriških bombnikov je pa prvič obsikala Amsterdam ter tam z bombami napravila veliko škodo nemškim napravam. V štirih dneh so imeli ameriški letalci dva zračna spoprijema z Nemci. Uničili so nacijem nad 100 letal, sami so pa pri tem izgubili kakih 10 bombnikov. četrta obletnica V sredo ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojno Ano Longar, roj. Mače-rol v spomin 4. obletnice njene smrti. Seja mlad. zbora Nocoj ob 7:30 bo mesečna seja staršev mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd. Na dnevnem redu bo več važnih zadev, zato se prosi številne udeležbe. m m Naši vojaki Za pet dni se je nahajal doma na dopustu mornar Joseph A. Okorn, sin poznane Josip Okor-nove družine iz 1096 E. 68. St. Mladi mornar je izdelal radijsko šolo na univerzi v Madison, Wis. in je bil povišan v Petty Officer 3. reda. Včeraj se je vrnil nazaj v svrho nadaljnih študij, želimo pridnemu fantu mnogo uspeha. M Ml M Nekaj dni je bil na dopustu mornar Johnny Mramor, sin Mr. in Mrs. John Mramor iz 1101 E. 68. St. John služi že več let pri mornarici in ima zdaj šaržo Petty Officer 2. reda. Danes odide nazaj v svojo garnizijo v Bos- ton, Mass., kjer poučuje novince v mornariški vedi. Pa )« te Vse znance in prijatelje pozdravlja vojak Joseph Cvelbar, sin Mrs. Pauline Cvelbar iz 15504 Daniel Ave. Njegov naslov je: Pvt. Joseph Cvelbar, 65th Sig. Bn. Co. "C," Fort Lewis, Washington. n H lea Na kratek dopust je prišel korporal Frank Golob, sin Mrs. Amalije Golob. Nahaja se pri svoji setri Mrs. Mary Petkovšek, 965 Addison Rd. Nazaj se bo vrnil 25. julija. Njegov naslov pri vojakih je: Cpl. Frank Golob, 389 N. T. S. A. A. F. N. S,. San Marcos, Texas. Frank Vesel umrl Včeraj okrog petih popoldne je bila zadnja pot za slovenske ga pionirja in trgovca Frank !Vesela. Spremljal je svojo so-j progo Albino iz stanovanja, 787 E. 185. St. do druge hiše, ki jo je 1 a sto val že 26 let, 877 E. 185. St. Hotela sta si ogledati to hišo za bodoče stanovanje, ki naj bi bil zanj in za soprogo za nekaj let počitka. Ko sta dospela tje, sta šla v klet. Frank se ni počutil dobro in soproga mu je svetovala, naj gre ven na sveži zrak. Zunaj na pločniku se je zgrudil, zadet od srčne kapi, radi katere je bil že nekaj časa pod zdravniško oskrbo. Frank Vesel je bil rojen 17. marca 1882 v Nemški vasi, fara Bloke. V Ameriko je dospel leta 1900. Nekaj časa je delal v klavnici, potem sta pa odprla mesnico s Frank Pirnatom na 4C-30 St. Clair Ave. To je čez nekaj časa sam prevzel in jo vodil do leta 1926. Potem si je sezidal moderno poslopje na 787 E. 185., kjer je vodil mesnico in grocerijo do nedavnega časa. Bil je eden prvih večjih trgovcev v sloyen-ski naselbini, korenjak od nog do glave. Bil je noč in dan na nogah in skrbel za svoje podjetje in svoje številne odjemalce, da so bili dobro in pošteno postreženi. Poleg velikih skrbi v podjetju, so se pridružile še domače. Umrla mu je soproga, zdravje mu je začelo pešati. Vse to ga je privedlo do tega, da je svoj trgovski blok prodal in s svojo soprogo Albino sklenil, da se bosta odpočila od trdega dela in večnih skrbi v zasebnem življenju. S sedanjo soprogo Albino je bil poročen nekaj nad devet let. V njej je dobil res dobro in skrbno tovaršico, ki mu je pomagala nositi vsakdanje skrbi pri gospodarstvu in mu zdaj v bolezni ljubeznivo stregla ter skrbela zanj. Poleg žalujoče soproge zapušča štiri hčere: Ella Ponosa, Frances Pajk, Dorothy Sevetič in Caroline Sezon, ter dva sina, Franka, ki se nahaja pri vojakih v Tacoma, Wash, in Edwar-da, ki se nahaja pri marinih v Pensacola, Fla. Dalje zapušča dva brata, Charlesa in Josepha, slednji v Kanadi ter sestri Mrs. Sophie Mramor in Mrs. Mary Pikš, ter osem vnukov. Bil je član društva sv. Cirila in Metoda, št. 191 KSKJ in Cleveland št. 126 SNPJ, bil je delničar slovenske banke in narodnega doma. Pogreb se bo vršil v četrtek, ura pogreba še ni določen^. Pogreb oskrbuje Grdinov pogrebni zavod. Na mrtvaški oder bo položen v torek popoldne v Že-letovem pogrebnem zavodu na 152. cesti. Naj blagi slovenski pionir počiva mirno v ameriški zemlji, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Osrednje države so imele dozdaj dovolj gazolina, ker ni bilo na razpolago prevoznih sredstev za gazolin v vzhodne države. Danes bo pa stekel gazolin v vzhodne države po novi cevi iz države Texas in zdaj se bo lahko izenačilo količino gazolina za vzhodne in osrednje države. V vzhodnih državah dobi zdaj lastnik knjige "A" samo l\/-> gazolina na teden, katerega pa ne sme rabiti za vožnjo na zabave. V osrednjih državah pa dobi knjiga "A" 4 galone gazolina n:a teden. Kako bodo izenačili količino g a z o 1 i n a za avtomobiliste v vzhodnih in osrednjih državah Mr. Ickes še ni povedal. Rekel pa je, da ga bodo dobili v vzhodnih državah nekaj več, v osrednjih pa nekaj manj, naj-brže tako, da ga bodo dobile knjige "A" povsod mero, 2 do 3 galone na teden. Ta odredba pa ne bo veljala za države zapadno od Rock gorovja zaenkrat. Dozdaj ni bilo potrebno odvzeti gazolina avtomobilistom v osrednjih državah, ker ga itak niso mogli več prepeljati v vzhodne države; po novo položeni cevi bo položaj ves drug in vlada bo lahko odredila mero gazolina za vse države enako. Po novi cevi bo dobil vzhod do 300,000 sodov olja na dan več. V delu je pa še druga cev, ki bo izgotovljena enkrat pozimi- Avtomobilisti torej lahko pričakujejo v prihodnjih par mesecih izdatno manj gazolina na teden, kot ga dobivajo zdaj. -oz- Porežite plevel! župan Frank Lausche apelira na hišne posestnike, naj pokosijo ali poreže j o plevel na praznih lotih. Bliža se doba senene mrzlice, katero največ povzroča plevel. Seja Zadruge Nocoj ob 7:30 bo seja direk-torija Slovenske zadružne zveze, jutri večer ob osmih pa bo seja ženskega odseka. Za društvene zadeve Nocoj od 6 do 7:15 bo tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ v stari šoli sv. Vida v svrho društvenih zadev. V četrtek bo slovesno usto-ličenje novega škofa v Youngstownu, 0. Več kot 20 škofov iz vseh krajev Zed. držav bo v četrtek v cerkvi sv. Kolumba v Youngstownu, O., kjer bo ustaličen škof James A. McFadden na novi škofiji. Vršile se bodo velike cerkvene slovesnosti z vsem veličanstvom cedkvenih obredov. Jutri dopoldne ob 10:30 se bo škof McFadden v katedrali sv. Janeza poslovil od Clevelandča-nov. Zvečer bo pa v hotelu Cleveland slavnostni banket, na katerega je bilo povabljenih 500 gostov. V sredo bo škof odšel v Youngstown, kjer bo zvečer slavnostni sprejem v Stambaugh avditoriju. Prefekt Banjaluke je bil ubit z bombo New York. — Informacijski urad poroča, da je dobil prefekt Banjaluke, Dragan Hadrovič. eden najbolj aktivnih predsta-snikov Paveličevega režima, po pošti bombo, ki ga je pri odpiranju raztrgala na drobne kose. Najstarejša newburška pionirka je umrla Po enem tednu bolezni je včeraj zjutraj ob sedmih umrla Antonija Stautihar, stara 86 let, ena najstarejših Slovenk v new-burški naselbini. Doma je bila iz vasi Vesejec, fara Hinje, odkoder je prišla sem pred 45 leti. Pokojna mamica je bila aktivna do zadnjega. Rada je obiskovala svoje prijatelje in se pogovarjala ž njimi od starih časih in o rojstni domovini. Za vsakega je imela prijazno besedo in njen prijazen obraz bo naselbina močno pogrešala. Bila je članica društva Sv. Reš Telesa. Tukaj zapušča žalujoča sinova Franka in Johna, hčer Marijo Papež, vnuke in pravnuke. Stanovala je pri sinu Franku na 10115 Park Heights Ave. Garfield Heights. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 iz Ferfoliatovega pogrebnega zavoda; 9116 Union Ave. in v cerkev sv. Lovrenca. Naj ji bo ohranjen blag spomin, preostalim sožalje. Tedenski koledar za racioniranje -Plave znamke N, P. in Q so veljavne do 7. -Rdeče znamke P, Q, R in S KONZERVE-avgusta. MESO, sir, sirovo maslo itd.-so veljavne do 31. julija. KAVA—Znamka št. 21 je veljavna ^o srede; znamka št. 22 je veljavna od četrtka do 11. avgusta. S to znamko kupite en funt kave. SLADKOR—Znamka št. 13 je veljavna do 15. avgusta. Znamki 15 in 16 do 31. oktobra za prezerviranje. Vsaka znamka kupi pet. funtov sladkorja. ČEVLJI—Znamka št. 18 je veljavna do 31. oktobra za en par čevljev. GAZOLIN—Znamka št. 6 iz knjige A je veljavna, do srede. Od četrtka naprej bo veljavna znamka št. 7 iz nove knjige A do 21. septembra. KOLESA—Knjige A morajo dati pregledati kolesa do 30. septembra; B do 31. oktobra; C do 31. avgusta. OLJE—Kupon 5 za kurivno olje (za 11 galon) je veljaven do 31. septembra. Kupon 1 iz nove knjige kupi 10 galon olja. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAUXB DEBEVEC. Editor 6X17 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays naroOnina: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto 17.60 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti Četrt leta $3.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaSalcib: celo leto $6.50, pol leta $3.60, četrt leta $2.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: Dni ted States and Canada $6.50 par year. Cleveland by mall $7.60 per year D. S. and Canada $3.60 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 month« O. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per yew, $3.50 for 6 months, $2.00 for • months Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 168 Mon., July 19, 1943 Nad Pacifikom se jasni Vsi znaki definitivno kažejo, da Japonska izgubljava vojno. V južnem Pacifiku naše bojne sile prizadevajo Japoncem poraz za porazom. Kot stoji položaj danes, lahko sodimo, da bomo dosegli totalno zmago nad Japonci prej, kot smo pa mislili. Na bojnih frontah je izgubila japonska zračna sila vsako nadmoč. Na morju so ameriške bojne ladje nedavno porazile japonsko brodovje, ki je branilo letalsko bazo pri Mundi. Na Novi Gvineji potiskajo naši Japonce nazaj korak za korakom in pohod na japonsko bazo Munda je bil izvršen z neverjetno naglico. Pa ni samo na južnozahodnem Pacifiku, da gine japonska moč, tudi na vseh drugih frontah so Japonci na defen-zivi, ali so neaktivni, ali pa so na faktičnem umiku. V severnem Pacifiku so izgubili Japonci otok Attu na Aleutih. .Na Kiski njih obrežne baterije molče na bombardiranje iz ameriških bojnih ladij. Na Kitajskem, kjer divja vojna že šesto leto, vse kaže, da se je obrnil položaj v dobro Kitajcem. Na Burmi ameriški bombniki neprestano vznemirjajo Japonce. V Indiji in Sibiriji ni nobenega sledu o kaki japonski invaziji. To, da Japonci ne morejo z uspehom ubraniti nobenih svojih postojank, kaže, kako se je spremenila njih briljant-na ofenziva skozi Burmo, Malajo, in Vzhodne Indije, v de-fenzivo. Njih ogromni uspehi prvih šest mesecev vojne temnijo vsak dan bolj. Dozdaj ameriški vojaški strokovnjaki niso polagali dosti važnosti na umikanje Japoncev na raznih frontah. Smatrali so, da je to samo maska, za katero pripravljajo kako novo ofenzivo. Toda zdaj, ko kažejo Japonci prav povsod šibkost, pa daje vedno bolj misliti in vedno bolj se utrjuje prepričanje, da je japonska bojna sila res začela izgubivati na jakosti. Japonci nimajo več moči, da bi ojačili ali vzdržali dobljene postojanke daleč od doma. Dejstvo, da Japonci ne bodo mogli z uspehom braniti 15,000 milj pridobljenega imperija, se vedno bolj oblikuje. S teh postojank jih bomo pregnali hitreje in z manjšimi žrtvami, kot smo pa mislili, da jih bomo. Seveda, do glavnih bojev proti japonski vojni sili bo šele prišlo, kadar se bomo približali njih domači hiši. Če so vsa ta izvajanja resnična, potem se lahko trdi, da je japonska bojna sila vsak dan slabša, dočim je postala naša šele dobro pripravljena za boj. In kadar bodo Zedinje-ne države, Anglija in njih zaveznice osredotočile vso moč proti Japonski, bomo naglo jemali izgubljeno ozemlje nazaj. Sodijo tudi, da bo naša orjaška zračna sila zdrobila japonsko notranjo obrambo hitreje, kot smo to mislili. Vse to sili pa na dan vprašanje: kakšna je prav za prav situacija na Japonskem. Naši vojaški strokovnjaki, ki vse skrbno opazujejo, imajo glede tega sledeče mnenje. Japonski vojak je grčav in dobro utrjen. Nekateri mislijo, da imajo japonski vojaki slabe oči in da ne streljajo dobro. To ne odgovarja resnici. Vrhu tega so japonski vojaki dobro opremljeni, v boju pa prav fanatični. Torej imamo tukaj proti sebi jako nevarnega sovražnika. Japonska leži tako, da je vsak dostop do nje težaven, prvič radi lege same in drugič radi razdalje za naše dobavne linije. Japonska ima 3,000,000 dobro treniranih vojakov, mornarica ima pa posadko iz mornarjev, ki so že od mladega vajeni morja. Njih zračna sila, čeprav zdaj pojenjuje, pa je v začetku vojne presenetila ves svet s svojo napadalno močjo. Japonci so dobili v novem ozemlju ves material, ki ga potrebujejo za vojno. Ako bi mogli te surovine spremeniti v orožje in zgraditi bojne ladje, bi lahko opremili armado za mnogo nadaljnih let vojne. V tej vojni so dobili Japonci v roke 00 odstotkov vsega svetovnega kavčuka, 55 odstotkov vsega svetovnega kositra, iS odstotkov sladkorja, 28 odstotkov riža in mnogo drugega. Poleg tega imajo železno rudo, premog, olje in boksit, kar vse je potrebno za dolgo vojno. Kljub vsej tej veliki moči v materialu, pa kaže japonski vojni napor veliko šibkost. V glavnem jim primanjkuje težke industrije, ki bi spreminjala zavzete surovine v orožje, ladje in letala. Japonci potrebujejo ladje, da si dopeljejo vse te surovine domov in tukaj so pa ameriške podmornice, ki so stopile v akcijo in strahovito razsajajo med njih ladjevjem. Obratno pa imajo Zed. države na razpolago težko industrijo, ki se je čez noč prelevila iz civilne v vojno industrijo. Japonska lahka industrija, ki je pred vojno največ izdelovala tekstilno blago, biciklje in leseno robo, se ni mogla spremeniti v težko industrijo, ki bi izdelovala orožje. In to je eden glavnih vzrokov, da postaja japonska bojna sila vedno šibkejša. Japonska zgradi na mesec od 600 do 1,000 letal. Amerika jih zgradi najmanj desetkrat toliko. Kar se tiče bojnih ladij, jih bo imela Amerika kmalu trikrat ali štirikrat toliko kot Japonska. Morda bo vzelo še nekaj časa, predno bomo mogli udariti z vso silo na Japonsko. To bo tedaj, ko bo poražena BESEDA IZ NARODA «!■ 'M' 'I1 i' 41 ^ 't I '!■ ♦ 't ♦ ♦ ♦ ♦ 'l"li .fr l. j, .i, zelo zanimiva videti kraje, kjer je preživel pionirski msijonar svoje doživljaje pred sto leti in kjer počivajo njegovi telesni ostanki. Vsaka predstava bo vsebovala nekaj zelo važnih slik in bo vse to za izobrazbo in poduk. Vse to niso nobene igrače, s trudom se da doseči vse. V imenu podjetja firme A. Grdina in sinovi vas vabim na udeležbo. P. S. Pazite na oglas v torek, prej ta dan. Anton Grdina starejši. Članstvu v opomin Ker je plačevanje asesmenta. eno izmed najvažnejših stvari v društvenem življenju, pa da se da prilika vsemu članstvu, da isto lahko o pravem času poravna, zato se bo asesment za društvo sv. Marije Magdalene št. 162 K. S. K. J., pobiral 19. julija in pa ker pride 25. v mesecu na nedeljo se bo toraj pobiralo v soboto 24. V pondeljek 19 julija se bo pobiralo od 6 do 7:15 ure zvečer v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida in isto tam se bo pobiralo tudi v soboto 24. in sicer od 6 do 8 ure. Ker naša pravila govorijo, da mora biti asesment plačan VSAKI mesec, zato se prosi članstvo, ki še ni poravnalo, da isto stori na gori imenovana dneva, ter se tako izogne suspenda-ciji. Prosi se pa vse one, katerim je le mogoče, da bi plačale v pondeljek 19. julija, za katero uslugo se vam že sedaj zahvaljujem. Pozdrav, Maria Hochevar, ta j. 0 predstavah slik Slikovna predstava zadnjo sredo je bila zelo dobro obiskana. To je znak, da bodo take predstave obiskane tudi v bodoče. Za to je namen, da se prire-d predstava vsako drugo sredo, ne oziraje se na vreme ali pa na kaj drugega, kar bi oviralo imeti predstavo, za vse je dogovorjeno. Lahko se pripeti da bo deževno, ali pa, da je kakšen smrtni slučaj, ki bi zadostoval, da se ne more predstava vršiti na vrtu. Za vse to je dogovorjeno z Mrs. ^Frances Knaus, ki bi nam dala na razpolago dvorano. Torej predstava bo vsako drugo sredo večer. V obeh dnevnikih boste lahko videli, če se vrši na vrtu ali v dvorani. Kadar se bo vršila v dvorani pridite bolj zgodaj, ker v dvorano solnce ne pride ob večerih, dočim je na vrtu skoro do 9 ure, ko je dan še dolg. Vstopnina je za sedeže po 10c, to je da se plača za delo pomočnikom, nekaj tudi za oglase Ničesar se ne pričakuje za odškodnino filmskih slik in aparatov, vse to vzdržuje Grdinova firma, če bi bilo kje kaj preostanka, bi bil obrnjen za pomoč domovini. Za to pa, tisti, ki lahko več da, naj da v dober namen. Tudi v dvorani ne bo nobene vstopnine za tiste, ki bi hoteli stati, če težko plačajo, sicer so take predstave vredne več kot 10 centov. Vsaka predstava bo obstojala iz popolnoma drugačnih slik, nobenkrat ne bo ena in ista slika pokazana dvakrat, razven v izvanrednem slučaju, če niso mogli dotični prisostovati poprej, ali se pa njim pokaže njih slika ob drugi priliki drugod. Vselej bodo med slikami tudi slike iz vojske, nekaj iz stare domovine, nekaj domačih tukaj. Kdor bi želel posebno sliko, za katero predstavo naj sporoči vsaj dan poprej, to stori lahko po telefonu če je oddaljen. To velja za vse vrste slik, ki jih imamo. Sicer bodo sestavljene predstave slik tako, da bo vsaka predstava dovolj zanimiva. Kar nimamo slik v svoji zalogi, si bomo slike najeli iz mesta, da bodo predstave zadostovale svojemu cilju in namenu. Za prihodnjo predstavo, ki se vrši že 21. julija, too med drugimi slikami tudi posebno pomembna slika rajnih Mervarje-vih pogrebov, to za to, ker bo ravno v sredo 21. njih obletnica ponesrečenja. Med drugimi pa tudi slika iz romanju na Baragov grob, ki bo Zapisnik Kakor se je v zadnjih dneh že videlo v naših časopisih, da so med italijanskimi ujetniki, kateri so nastanjeni v Camp Atter-bury, Ind. tudi dvaindvajset naših slovenskih fantov iz našega Primorja podjarmlj enega po Italiji. Radi tega se je v torek večer, dne 13. j ulja vršla prva seja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. (Izčrpki iz Zapisnika.) Sejo je otvoril tajnik SDD V. Coff in pojasnil pomen sestanka navzočim. Po kratki debati se je sprejelo predlog, da se organizira pomožno akcijo, katere cilj in namen je: nabira naj se prostovoljne darove in s temi nabranimi darovi naj se pomaga vsem slovenskim ujetnikom tujih sovražnih armad, ujeti po naši ameriški armadi in nastanjeni po raznih ujetniških taboriščih U. S. A. Ta organizacija naj obstoja toliko časa, da se pod-vzame pomožno akcijo in ostalo v pomoč rešitve iz ujetniškega tabora teh fantov po kaki drugi bolje organizirani organizaciji, to je, SANS ali slično. In kadar ena takih organizacij prične aktivno delo, tedaj se ta naša organizacija razspusti, odbor odpade in vsa morebitna, imovina se ima izročiti tej organizaciji. Preide se na nominacijo odbora : Izvoljeni so-predsednik Joseph Zele, tajnik in blagajnik Mike Jakin, zapisnikar Vincent Coff; nadzorni odbor:Ivan Ceh, Stefan Lokar in Andy Pirih. Seje odbora: Kadar uvidi odbor da je potrebno imeti sejo radi novih razvojev, naj odbor takoj skliče sejo. (prihodnja seja se vrši v sredo, dne 21. julija). Sklep seje je bil sprejet da se ima vršiti prihodnja seja v torek, 20. julija, — toda odbor je na nocojšnjem sestanku, dne 14. julija sejo prestavil na sredo in to zaradi važnega vzroka v zvezi te zadeve. Sprejeti darovi: Odbor mora od časa do časa prijaviti v naših časopisih svoto in ime darovalcev. Razno: Sprejet je sklep, da odbor gre takoj na delo in vse uredi za prireditev zabavnega večera in ves morebitni preostanek gre v sklad tega namena. SANS: Odbor ima takoj pisati pismo na urad SANSA, z vsemi podatki naše organizaciji, ter jo vprašati kakšne korake je SANS že podvzel in kaj ima še namen storiti v relifnem oziru in rešitev teh fantov iz ujetniškega tabora. Sprejemanje darov. V uradu tajnika SDD na Waterloo Rd. se bo sprejemalo prostovoljne da rove vsaki petek večer od 6. do 9. ure zvečer. (Začasno se želi darov v obliki denarja ali cigaret.) Pri tajniku M. Jakinu lahko dobi že sedaj vsak nabiralne listine (M. Jakin, 15700 Park-grove Ave. Telefon: IV-0572). Vse ostalo se ima rešiti na prihodnji seji. Odbor apelira na vse Slovence iz collinwoodske in euclidske naselbine, da ako se zanimajo za slučaj slovenskih Nemčija. Tedaj bosta združeni ameriška in angleška sila udarili na Japonsko in tedaj bo poraz Japonske nagel iri popolen. iz URADA Slovenskega ameriškega narodnega sveta 3935 West 26th Street, Chicago, Illinois Čim večji je napor, tem popolnejše je trpljenje Če trezno pretehtamo vojne in politične dogodke zadnjih par tednov, če vpoštevamo dejstvo, da so se razni naši činite-lji tu in drugod resno poprije-li dela za dosego popolnega soglasja in bratskega edinstva med Srbi, Hrvati in Slovenci, če se oziramo na razveseljiva znamenja, ki kažejo, da bo postalo vprašanje naših primorskih, prekmurskih in koroških bratov in sester zadeva vseh Jugoslovanov in ne samo tako strašno hudo prizadetega slovenskega naroda, in če vidimo, kako neumorno je naš narodni svet na delu v svojih stremlje-nih za cilji svojih težkih nalog, moremo že danes z mirno vestjo reči, da ne bodo prizadevanja našega političnega gibanja zaman. Upanje je veliko, da bodo Slovenci v stari domovini rešeni narodnega pogina in združeni v avtonomno, svobodno, demokratinčo Slovenijo, ki bodi del federativne, demokratične Jugoslavije. Splošno zboljšanje tega položaja nam da'je to upanje. Toda to še ne pomeni, da je našega dela konec, da je naše delo že opravljeno. Kajti najhujši napori šele pridejo, ko se unese sedanje strašno neurje, ko sedejo zastopniki zavezniških sil za mirovno mizo. Za tiste usodne dni se moramo pripraviti sedaj ter dokazati tistim, ki bodo določali usodo narodom domala vsega sveta, da je naš narodič prav tako vreden vpo-števanja kakor vsak drugi in da mu gre pravica do narodnega življenja kakor vsakemu drugemu. Da, temeljito se moramo pripraviti in take priprave zahtevajo vso našo dobro voljo, vse naše' moči.' " Ameriški Slovenci podpiramo vlado v tej deželi po vseh svojih močeh, ker vemo, da nas čaka plačilo v tem, da nam bo po zmagi dano uživati žlahtne sadove miru in pravice. Ali za to, kar storimo za svoje brate in sestre v tari domovini, ne pričakujemo, niti ne zahtevamo nobenega plačila. To, da jim po tej grozi zašije svetlo solnce prav takšne demokracije in svobode, kakor sije nam v tej deželi, nam bo že v veliko zadoščenje. Ker pa je bodočnost slovenskega naroda v veliki meri odvisna od naših naporov v "tej deželi in ker mu želimo demokracijo v kar najboljši in najpopolnejši obliki, moramo napeti vse svoje sile, če hočemo, da se nam izpolni ta želja, ter z vso vnemo podpirati naš narodni svet, ki se po narodovem naročilu poteguje za tisto demokracijo lepe Slovenije—izvora vsega ameriškega slovenstva. In čim večji bodo ti naši napori, tem večji bodo uspehi te organizacije, tem popolnejše naše zadoščenje. Slovenski vojaki-odlikovanci Člane podružnic SANSa, kakor tudi ostale rojake prosimo, da nam sporoče imena slovenskih fantov v ameriški armadi, ki so zaradi kakega hrabrega čina bili odlikovani. Poleg imen takih vojakov sporočite tudi ime in naslov staršev. SANS taka imena nujno potrebuje. Prosimo, da poročate o tem takoj. Naše gibanje Doba od 1. do 8. julija je bila še posebno dobra z ozirom na gibanje za ustanavljanje novih podružnic. Ustanovljenih jih je bilo devet, in sicer: Štev. fantov ujetnikov iz našega Pri- morja, da se udeležijo prihodnje seje organizacije "Relfini odbor v pcmoč vojnim ujetnikom slovenske narodnosti." Vincent Coff, zapisnikar. 68 SANS, Sheboygan, Wis., nastala iz podr. štev. 1 SŽZ; štev. 69 SANS, Joliet, 111., nastala iz podr. štev. 20 SŽZ; štev. 70 SANS, Cleveland, O., nastala iz podr. štev. 25 SŽZ; štev. 71 SANS, Fairport Harbor, O., nastala iz podr. štev. 68 SŽZ; štev. 72 SANS, Oglesby, 111., nastala iz podr. štev. 89 SŽZ; štev. 73 SANS, Hermine, Pa., nastala iz dr. štev. 87 SNPJ; štev. 74 SANS, Sheboygan, Wis., nastala iz Ameriškega slovenskega združenja; štev. 75 SANS, Pueblo, Colo., nastala iz redno prispevajočega društva štev. 3 ZSZ; štev. 76, Pueblo, Colo., nastala iz redno prispevaj očega dr. štev. 42 ABZ. Slovenski ameriški narodni svet je dne 8. julija štel 76 podružnic. V istem času so prispevale sledeče podružnice: Štev. 2 SANS, Chicago, 111., $40.00; štev. 6 SANS, Ely, Minn., $48.25; štev. 8 SANS, West Newton, Pa., $13.80; štev. 9 SANS, Willock, Pa., $6.17; štev. 15 SANS, Springfield, 111., $7.15; štev. 22 SANS, Midway, Pa., $10.34; štev. 27 SANS, Arcadia, Kans., $19.00; štev. 32 SANS, Cleveland, O., $6.00; štev. 36 SANS, Wauke-gan-NorthChicago, 111., $300; štev. 38 SANS, Acmetonia, Pa., $25.00; štev. 39 SANS, Cleveland, O., $500.00; štev. 45 SANS, Sheboygan, Wis., $1.90; štev. 46 SANS, Brooklyn, N. Y., $7.30; štev. 67 SANS, Los Angeles, Calif., $114.00; štev. 74 SANS, Sheboygan, Wis., $100.00; štev. 75 SANS, Pueblo, Colo., $30.00; štev. 76 SANS, Pueblo, Colo., $15.00. Združena slovenska društva v New Yorku so dodatno poslala k prispevku Sloyenskega dneva še $5.00. Darovala jih je Mrs. Anna Kepic. In Mrs. Kavčič iz Chicaga je nam po br. Antonu Krapencu podarila $2.00. Shodi, seje, sestanki in prireditve Podružnica štev. 65 SANS, Worcester, N. Y., nam poroča, da bo imela svojo prihodnjo sejo dne 18. julija v East Worcester ju, N. Y. Podružnični tajnik poziva vse tamošnje rojake in rojakinje, naj se te seje udeležijo, čeprav so sedaj sredi pripravljanja krme za svojo živino. Podružnica štev. 2 SANS, Chicago, 111., bo imela svojo redno sejo za mesec julij dne 24. t. m. v prostorih na 1638 N. Halsted Street. Seja se bo pričela o pol osmih zvečer. Na to sejo se vabijo vsi Slovenci in vse Slovenke, ki jim je kaj mar usoda stare domovine. Če smo prav poučeni, bo po tej seji prav domača zabava, na kateri bo poleg drugega tudi lepo petje in igranje na klavir. V Jolietu so imeli dne 4. julija javni s*hod, na katerem bi imel govoriti naš predsednik Etbin Kristan. Kako se je ob-nesel ta shod in če je govoril Kristan na njem, ne vemo, ker še nismo dobili poročila od tamkaj. -o- Dr. Miha Krek na londonskem radiu Velikansko zavezniško brodovje je v sredo krenilo iz Gibraltarja proti sredini Sredozemskega morja. Novo znamenje, da bo eden izmed velikih napadov na evropski kontinent v bližnjih dneh in tednih nekje na njegovih južnih obalah. Himmlerin Rommel sta obiskala glavna središča in križišča Jugoslavije. Rommel je nedvomno. tam po svoji vojaški dolžnosti. Himmler pa se pojavi kot pošastna senca vselej in povsod, kjer Hitler pripravlja posebno važne akcije. Himmler je čistilec terena, strokov- J< tirj Ip zli thei ar >ast em udi blal ub oga njaški ogleduh in mojsterski krvnik. Tam kjer Himmler mora čistiti, tam se zdi Hitlerju posebno nevarno. Tam kjer Himmler očisti, je očiščeno tako temeljito, da se Hitlerjeva vojska ne boji iznenadenj.TW' ler gromadi sedaj na Balkanu vse vrste orodja, ki jih zmorejo njegovi vojni arzenali. Tja zbira nove svoje armade. Tudi on — tedaj — pričakuje udarec z juga. Kdaj, kje in kako se bodo udarci delili in sprejemali, bo stvar vojaških mojstrov. Gotovo in važno za nas je le to, da bo naša domovina v atg kratkem času zopet posredno!^ ali neposredno bojno poljf,.a ^ Čim sta Nemčija in Italija od-^ ločili, da branita svojo krivicu«| posest v Evropi še z zadnji®1 fav močmi, ki nikakor niso majh'^ ne in podcenjevanja vredne,Jf jega bilo jasno, da bo Jugoslaviji fle ki se razteza od osrčja BalSf l 2li na preko vseh obal Jadranske-ga morja do vzhodnih Alp, rala svojo prevažno vlogo v b0, ju za osvajanje tega kontinej1' ta. To neizogibno dejstvo 111 kruto dejansko stanje morsel tj. hladno in mirno sprejeti, kSjet hladno in mirno kapetan lal1jt.u ne opazuje grozeče viharje, ot)1>m0 ke, vetrove in grome, ki '' ka, s razdivjana narava podi Pr°Jsti trad le, In j j ni, njegovemu brodu. Čim večja J nevarnost, tem bolj je mi^ ves napeto trden in skrben, ie ves brod in kar je živega • v «,0' mrtvega na njem točno na ' jem mestu, v polni pripra^ nosti, da bo v usodni uri vsee volja, ena sila, eno telo z en' samim ciljem: vztrajati, znj•, MB gati, rešiti se. — V tej P°TBež pripravljenosti bo vihar fc? f] našo domovino tem bolj g°t0 peje ker v viharju ne vidimo sa^f bati njegove groze, ampak [e ^JJ> pa <0 »'jart Pa,, ■»lesi no kuj tebi ttl, k 'Kal da samo znamenje, da je tu ^jjlrti dveletnih muk, dveletne str»J" noči, v kateri je gosi nasilna smrt in duhovna ifl lesna propast. To noč in te nemogočega življenja pod šizmom in nacizmom b0..^, gnal in razpodil strašen v;!1"J ki se zbira na evropskih o -e Mo N dob m Sredozemskega morja in dol njim prihaja solnčni dan in svobode. ,, - Jugoslavija je bila vse leti pravi ognjenik, ki je ® vavim svojim žarom sveti cel svet. Jugoslavija je v J stir zal »n žei 1 t V zotah svojega trpljenja lP |i 10 b ugnani sili svoje odpornos'1^ se z la svetilnik nezlomljivega roda. In slovenski narod ^ n, tej Jugoslaviji bil kot "j^6 % srčna rana v trpljenju in ; 'Vrb desna roka v neutru< S d Pec„ Mož in žena sta kupn" y ^ J0j( in prvo noč jima nekdo u ( 1. kravo. Mož je tarnal radi ^ ^n^ žena je pa vsa veselp _ ^ ^ 'Naj jo le vzame, kaj sl_ ,jf ^ PoSej Če verjamete alj? pomagal ž njo, saj sem J1 vse mleko pomozla." ♦ 4i "Sem slišal, da te Je ,V' konj? Kam te je pa zade "Ker se ne spodi, da ^ del telesa imenoval, ti pila dal v primeri. . . Vidiš, ie f ^ jaz tako dolg, da bi fi ^ noge v Kaliforniji, lij0 del i?Nv New Yorku, bi me koflJ ravno pri Williardu, Wirit1 v d Izkuštijava Povest. Spisal Ivo Trošt. . Jožek je zrl nezaupno v pa-firjev spačeni obraz. Vstal je 11 Pogledoval oblake, ožarjene i zlatom večernega solnca. Na Pem si je ob tem prizoru ven-F želel, da bi sedajle obšel la Nirja tak srečen hip, ko bi ko f "i111 P°srečilo vse, prav vse— je. to> da bi premenil one-le Wake v čisto zlato. V trenot-UM bila najsrečnejša in naj-'Satejša človeka na svetu. vteri k* vrnil tiste tri novce lse polno kapo zlata povrhu, ? bi ne bila prav nič huda. čno fU bi Pa z zlatom v roki tu-imij. ko Ukazal, da je prav za ijb[av Samo nJ'egov izgubljeni in je Pet najdeni pipec vzrok seda- ''.•„ bogastvo D vnrr v» rV\ma\7 o] ias a v Jno lje. od- n kakor hočeš. Povem Pa> da bi bil danes lahko vzel ltn*sto tistih novcev kupil curka ali cigaret_ po. * b'l utajil vse z istim tru- 'Kak^°r Si Samo trL" ako? gaj mati že se(iaj lažem." 110! Ali meniš, da je *eje di mati 16 Zat°' da bi bat' Priznal resnico in do- i n "u' te veseli> kar po" irti t ® ČUtil krezovko in do 1 b°do nagajali, da si .ft* site-,it , bo- 0 f •ž kot Ladi« obl8' 1 j» ,ro> i' lir* a,*. avli* see"1 en^ zi»f: ,0» tel treh kar vseh Za ostala dva bi P n ;ot<4 ' sa je d m itr^t in^snicoS mati le izve P°zneje ■ „rllO h__ * »"S m ) )0 i vi. in iiii!:l m ti e etil ^ , v "Taji . ii(T Samo taji, Jožek, pa va ' opravil. Dostikrat se *Idva še dobro imela po ali." -i0 slušaš, moj stir jg 0 svetuje sosedov angeli božji, ki varujejo po noči vsakega človeka vsega zla — tudi njega. Ali bodo njega? Tihi mrak je legel na zemljo. Grmovje, skale, potok, bližnji griči — vsa narava se je potapljala v njem, kakor v neznano večnost. Jernej je povezal šibice in zadel butaro na ramo. Ni bila velika. Lahko bi jo stisnil pod pazduho in šel ž njo domov. Ko sta začela stopati proti domu, je hodil Jožek vedno bolj počasi. "Hodi no brže," sili pastir. "Vidim, da se bojiš? Verjeli, verjeli ti bodo. Samo tajiti moraš tako, da ne bo nihče poznal strahu v tebi. Le brez skrbi, Jožek! Le venomer ponavljaj, da si po krivem obdol-žen. Samega sebe pohvali, da se ne maraš lagati. Laž je samo priprava k tatvini. Lažnik in ta pa ne mara biti—Pavličev Jožek v tvojih hlačah, ho-ho! Tako govori, pa umolknejo vsi. Sam se pohvali, da si bil vedno priden in pošten. Tako govori, pa ti morajo verjeti slednjič tudi tisti, ki se ti niso dali še nikdar nalagati, moj mali. Celo pohvalili te bodo, da se znaš tako živo potegniti za svojo poštenost, in kmalu bo vedela vsa vas, da si najboljši človek pod božjim soncem. Poleg dobrega imena boš imel še pipec in vse tisto, kar poslej še ukradeš in pametno utajiš." Kakor bister vir so šumi j ale iz ust zapeljivca vse te besede. Jožku so bile veselo oznanilo iz daljnih nebes. Obstal je na poti in zijal v temo, šel zopet dalje, nato pa poslušal in potem vnovič obstal in zijal. Pred seboj je videl samo rožnato bodočnost. Nič mu ne bo več manjkalo. Če mu stokrat dokažejo tatvino, bo on tajil, ajil . . . Ali pa tudi-utaji? III. „. 'nej in se Jožku še de- Jakrohoč dK te nosti ;e v obraz. Ni več si misli lisjak, pa je m -olj neumen, da ga ti. y ' kakor psička na vr-kr&tkem bo naš, prav »!"To in "i ro kn . . fU k tVo3a sreča, Jožek!" Ugotovi, poleg tega pa ejjecek?fla hudobnež, kako bi ',°VOemu ute^nil koristiti, . vrv °ddalJuje od njega Jru^Jožek Z0Pet čuti del" 5°ko n j s°lnce je že zašlo. 4osTdnji s°inčni žarki ' tet, Vleki; od vzhoda se je em4a' .T!!110*' vsa i usta in gro- on erih ik0v,f^ nekaJ sPreleti ob o* 1 slut'. ePrijetno čustvo ali 1 * Hti mu stisne srce, da voi s Več biti sam- Za Jer" /nC 51 ne P0rnika in mu zaupa, 1 7A\ ^ mi -rad Sam domov Itie^?ji k "bajal za solncem n& i zelo 2Hjoči se noči- ki se ji Irj ^Udilo v vas. Pastir ga a mu ni treba nič ba- 1943 J ULJ J 1943 [25 lib T« f^l P k T L- TI lil 18 h 9 l3J m 12 13 14 15 16 171 19 20 21 22 23 24| 26 27 28 29 30 311 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JULIJ 25.—Društvo Velebit št. 544 SNPJ ima piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6800 Denison Ave. SEPTEMBER 8.—Ob eni popoldne prične poletni festival" na šolskem dvorišču fare sv. Lovrenca. 11.—Drušitvo Comrades, št. 566 SNPJ. Plesna prireditev v SND. 18.—Društva .Spartans, št. 585 SNPJ. Plesna veselica v avditoriju SND. 25.—Carniola Hive, 493 The Maccabees. Plesna veselica v avditoriju SND. 26.—Zajednički dan HBZ. Prireditev v avditoriju SND. OKTOBER 2.—St. Clair Grove, št. 98 WC. Plesna veselica v Avditoriju SND. 3.—Glasbena matica, opera in ples v avditoriju SND. 9.—Slovenske Sokolice, št. 442 SNPJ. Plesna veselica v avditoriju SND. 10.—Circle No. 2 SNPJ. NOVEMBER 6.—Lodge Commodores, št. 742 SNPJ. Ples v avditoriju SND. 7.—Glasbena matica. Opera SND. in ples v avditoriju SND. 13.—Društvo Slovenec, št. 1 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND. 14.—Podružnica št. 25 SŽZ. Proslava 15-letnice v avditoriju SND. 14—Mladinski pevski zbor črički priredi ob 4 popoldne : koncert v SND na 80. cesti, zve-jčer pa ples. | 14.—Društvo V boj št. 53 S. j N. P. J. prireditev v SDD na Waterloo Rd. 20. — Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ. Plesna veselica v SND. 21.—Dramsko društvo Abra-ševič. Predstava v avditoriju 27.—Društvo sv. Ane, št. 4 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND. 28.—Blaue Donau koncert v SND. ■o SLOVENSKI AMERIŠKI NARODNI SVET POROČILO O FINANČNEM STANJU 30. JUNIJA 1943 nI'' >01*" A ..Sa ^tnPovpV? urzi se, kakor sem ? Tudi mu obljubi, prav do vrat> če Še delj- Pravgoto-sSsfKJ , treba- "Počakaj, da ifrta|8aj , 0v°lj vrbic ali pa po Ze20pet •do uK,t V zdrznil ob tem spo- radi . el? ofe ^adik ga narezati ne" : ci J Do* v pa mu »e gre nič ■o!ebn° prej, saj imaš Jožek je še premalo zaupal pastirju in še manj samemu sebi, da bi se le ne bal, kakšen bo negotovi konec njegovega nevarnega početja. "Kaj pa greh, Jernej, greh! Ali ni to greh?" "Jožek, tako ti povem: ti si majhen deček, pa velik tepec. Ne zameri. Če utajiš ali če te nabijejo do krvi, kaj in kje je potem greh, večji greh?" Že sploh nelepi obraz pastirja Jerneja se je ob teh besedah grdo zgrbančil v tako grdo kepo nevere in nesramnosti, kakršen bi utegnil biti edino le greh sam, ko bi Jožka pogledal v ograz, ko je zaupno zrl v oko svojega svetovalca in mojstra. Mogoče, da bi se bil deček umaknil, ko bi ne bila tema kot potrebna tančica zagrnila resnične spake Jernejeve duše. Skrbelo ga je samo še, če bo za tak greh, ki bi bil že na tem svetu zanj tepen, še na onem v peklu kaznovan. Pastir se mu je samo nesramno krohotal: ho-ho-ho! V vasi je tedaj zapel zvon in opominjal ljudi k molitvi "ave Marija." Jernej ,se še odkril ni, Jožek je počasi snel kapo, da bi molil, pa je več mislil o pastir j evih nasvetih in na pipec kot na molitev. Sicer je pa Jožek rad molil. Nocoj, no, nocoj ima druge skrbi. . (Dalje prihodnjič.) Bilanca 31. maja 1943 ........v banki........$6,645.31 na roki........ 18.92— Dohodki v juniju: štev. podr. in kraj: 1, Detroit, Michigan ................-..............$100.00 4, Johnstown, Penna............................... 150.00 5, Rock Springs, Wyoming ...................... 6, Ely, Minnesota ..............—................... 92.95 8, West Newton, Penna........................... 13.80 9, Willock, Penna............................-........ 7,95 12, W. Aliquippa, Penna........................... 18.00 15, Springfield, Illinois ............................. 8-10 21, Cleveland, Ohio .................................. 100.00 22, Midway, Penna................................... 12-09 24, Virden, Illinois .................................... 8-00 ----------------- - ■ 25, Chicago, Illinois .................................. 16-75 rietni program in ples v avdito- 30, Sharon, Penna..............-...................... 100.00 riju SND. I 31, Pueblo, Colorado .................................. 12-40 16.—23rd Ward Democratic! 32, Cleveland, Ohio .................................... 6-00 Club. Ples v avditoriju SND. j 33, Bridgeport, Ohio ................................. 50-00 17.—Jugoslovanski pomožni ^36, Waukegan-No. Chicago, 111............... 150.00 38, Acmetonia, Penna............................... 25.00 39, Cleveland, Ohio .................................. 198.25 40, Kemmerer, Wyoming ......................... 40.50 41, Fontana, California ............................ 30.00 44, Traunik, Michigan .............................. 100.00 47, Pueblo, Colorado ......................-.......... 5-00 50, Denver, Colorado ................................ 115.05 57, L'Anse, Michigan ................................ 13-00 58, Center, Penna..................-.................... 51.00 65, Worcester, N. .................................... 105-00 Dr. št. 50 SNPJ, Clinton, Ind..................... 10-00 Dr. št 297, SNPJ, Raton, N. M„ in člani .. , 22.00 Dr. št. 335"SNPJ, Auburn, Illinois..........42.00 člani dr. št. 513 SNPJ, Scranton, Pa......... 18.75 Federacija SNPJ, Pittsburg, Kansas.......... 15.00 Federacija SNPJ, Girard, Ohio ................ 36.43 -$ 6,664.23 odbor JPO-SS. Prireditev v avditoriju SND. 23.—Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ. Plesna veselica v SND. 24.—Dramski zbor Ivan Cankar. Predstava v avditoriju SND. 24.—JPO/SS št. 35 v Collin-woodu priredi velik program v SDD na Waterloo Rd. Pričetek ob treh popoldne......... 30.—Carniola Tent, 1288 The Maccabees. Ples v SND. 31.—Comrades, št. 566 SNPJ-Ples v avditoriju SND. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE . \>H : J« V zad«1'. t; iš, i bile °d rok, dasi ni to Ovirale so ga tudi Ha?! tH piščali- da se je lo k' pmed vrb jem prav ne-l^očadale so mu celo iz iS0. ,e so mu celo "iitna e Se je že Pritihotapila ' m Jože je začel siliti Hla- kon) .j A. sapanaj se podviza Ulk*itih Je dahnila s hribov, Wise Se starim snegom, zdelo, da se od tam m° dobri duhovi — Stanovanje se odda Odda se 4 čedne sobe in kopal niča, odrasli družini. Poizve se na 854 E. 236. St. med 5 in 7 zvečer. (168) ........Grški mornarji spravljajo torpedo na svojo podmornico. Ta torpedo je uničil eno zavezniško ladjo, ko je bil izstreljen iz podmornice. Ko je podmornica zapustila pristanišče, se je podala v Egejsko morje. Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Ma sliki vidimo skupino vojaških trakov, kakršne izdelujejo v Kanadi. Te vrste truki so izdelani za hitro vožnjo in kanadske tovarne jih izdelujejo v *Hmh množinah. L Dr. št. 113 KSKJ, Denver, Colorado.........- Dr. št. 21 ABZ, Denver, Colorado ............ člani dr. št. 33 ZSZ, Chicago, Illinois........ Združena slov. društva, New York, N. Y... Slovenska ženska zveza, Joliet, Illinois...... Post. št. 26 JPO-SS, Indianapolis, Ind....... Slov. sam. podp. dr. "Zarja," Chicago, tli. Slov. dram. klub "Zora," Pueblo, Colorado Slovenski dom, Denver, Colorado .............. Poslano br. V. Cainkarju do 6-16 (vštev-ši prispevek $63.00 podr. št. 62 SANS, Crivitz, Wisconsin) ................................ Posamezniki ................................................ Čokova brošura ($10.50) in Fortune ($1) 15.00 15.00 14.00 227.50 601.25 100.00 25.00 5.00 25.00 462.88 36.75 11.50 Skupni dohodki ...............................3,411.90 $10,076.13 Izdatki v juniju: Stanarina za urad ......................................$ 50.00 Potrebščine in vzdrževanje urada ............ 10.98 Telegrami .................................................... 8.76 Pomočnikova plača...................................— 135.40 Lučyv uradu ................................................ 1-00 Poštnina .... ................................................ 2-04 Voznina in dnevnice za sejo izvršev. odb. 78.00 Stroški za sejo izvrševalnega odbora ........ 2.00 Dano predsedniku za tekoče stroške ........ 150.00 Voznina in dnevnice delegatov izvrševalnega odbora za sestanek v Pittsburghu, Penna....................................................... 167.40 Za informacije iz Washingtona ................ 25.00 Prispevek podr. št. 44 SANS, Traunik, Michigan, za JPO-SS .................................. 50.00 Skupni izdatki .....................................$ 680.58 Ročna blagajna -.................................. 19.14 Bančna bilanca 30. junija.................... 9,376.13 $10,076.13 Pregled vseh dohodkov in izdatkov te organizacije: Skupni dohodki od 5. dec. 1942 do 30. jun. 1943......$13,117.48 Skupni izdatki od 5. dec. 1942 do 30. jun. 1943........ 3,721.93 Bilanca ...................................................¥ 9,395.55 Joseph Zalar, blagajnik Mirko G. Kuhel, pom, tajnik. DELO DOBIJO Želijo se moški za delo čez vse leto VOZNIKI in za delo na jardu pri premogu. Plača za dobre voznike trukov 92'/oc na uro. Delavci na jardu 821/->c na uro. Čas in pol za overtime. Ne zahteva se državi j ansskega papirja, niti izkazila o rojstvu. ZGLASITE SE TAKOJ. Izrežite ta oglas in ga prinesite k sprejemniku v U. S. EMPLOYMENT SERVICE 1242 West 3rd St. Ne pozabite izrezati tega oglasa in ga pokazati sprejemniku, ki vas bo poslal delat v premogovno skladišče, ki je najbližje vašemu domu. (July 19, 21, 23) ŽENSKE MOŠKI za važno industrijo Splošna tovarniška dela šihti se menjajo; nič ob nedeljah Plača od ure ARCR0DS CORP. 4437 E. 49. MI-8790 Južno od Harvard Ave. Zglasite v delovnik 10 dop. do 5 pop. (172) Delo dobi priletna ženska za pomivanje posode v restavraciji. Delo je od 9 do 3. Zglasite se na 1259 Marquette Ave. (169) Na delo se sprejmejo M0ŠKJ za oskrbo poslopja. Rojeni tukaj ali naturalizirani. STALNO DELO. Mesečna plača z overtime. Jako dobri delovni pogoji. Priglasijo naj se moški v starosti 18 do 50 let, ki so dobrega zdravja in ki so vojaščine prosti. Vprašajte za Mr. Wright 1032 E. 62. St. ENdicott 0475 (168) MOŽJE m FANTJE ZA VAŽNO VOJNO DELO PLAČA OD URE REPUBLIC STEEL ZAPOSLITVENI URAD 308 Prospect Ave. ženske se prejme za splošno čiščenje in za delo v kuhinji. Dobra plača in hrana. Crosby Restaurant 10505 Carnegie Ave. (171) MALI OGLASI Plačamo v gotovini Plačamo najvišjo ceno za rabljene avte. Vse v gotovini, nič čekov. Pokličfce EN 9712 od poldne naprej. (Fri. Mon. Wed. x) Službo dobi graduirana bolničarka za delo v uradu. Za podrobnosti pokličite IVANH0E 4169 172 Soba se odda V najem se odda soba za peč-larja; odda se s kuhinjo vred. Zglasite se na 1003 E. 63. St. (169) Hiša naprodaj 5 sob in kopalnica, nič garaže, nahaja se na 3121 W. 48. St. Kogar zanima, inaj poklfiče WOodbine 7613. (172) m JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE I* "Jo li poznate vi?" je mirno bite." vprašal Albert. "Ste jo li izka zovali? — Lepe besede delati, o to umete prav dobro. Je-li bil v vas duh božji, ko ste deklico poslali na sramotni oder in štiri nedolžne može na vislice? Nočem več govoriti o tem, ker vaš čas je prešel. — Toda vsi, kar jih je tukaj, naj slišijo, da, kar sva storila, nisva storila iz sovraštva, niti iz gospodljivo-sti, niti iz kakega drugega slabega namena, marveč kot katoliška kristjana sva ravnala v duhu Kristusovem ne le z besedo, ampak tudi z dejanjem. — Ne žeja me po krvi tvojega sina morilca, kot duhovnik je niti zahtevati ne smem. Moje poslanstvo, ki sem ga moral tukaj izvršiti, je dovršeno, sedaj pa grem, da poskrbim, da bo truplo dostojno položeno na mrtvaški oder. Zato zahtevam od štajerskega sodnika ključ od kapele sv. Marjete, kjer so doslej vedno pokopovali vse tiste, ki so umrli nasilne smrti." Hendel je odvrnil, njegova krčevito drhteča pest je bila še vedno ob meču — zvezani orjak velikan se še ne pusti tiščati k tlom, noče se še vdati v božjo moč: "Kakšen ključ? Položite jo doma na mrtvaški oder! So-li zidovi v tem času postali bolj trdni? — Ne. Mislite li, da nisem več sodnik Hendel, ker je mene in mojo hišo zadela nedopovedljiva nesreča? — Motite se. Še sem! Položite jo na oder, kjer hočete, ključa ne do- Luteranski svetovalec Tan je rekel: "Tako slabo pa tudi ni zido-vje." N Hendel se je zdrznil. Torej tako daleč je že prišlo ž njim. Podganska sodrga že zapušča potapljajočo se ladjo, Tan se vleče za Alberta? "Torej jo bomo položili na mrtvaški oder pred kapelo pod mili mnebom vpričo vsega mesta, ki bi bilo brez nje in njenega junaškega čina sedaj morda že kužna jama." "Kdo pravi to?" je votlo za-rohnel Hendel. "Grob v Garstenu," je odvrnil menih. Obenem je rekel Luc: "Izkopali bomo grob, da potrdimo vašo besedo, gospod Albert." "Tega ne dovolim," je ogorčeno zavpil Hendel. "Tvegam to Štefani v čast," je odločno rekel Luc, "moj hlapec je prestal ogrsko bolezen, zato je, kakor pravijo, varen pred kugo, on naj koplje. Lekarnarja bomo vzeli seboj, da bo kadil." — Protestant Him-melberger je rekel: "Tudi jaz poj dem ž njimi, da bo zraven tudi protestantovska priča, akoravno smo vsi prepričani, da je duhovnik govoril resnico." smo zbrani, dvaintrideset nas je, prosimo, da že vendar enkrat začnete z glasovanjem, preden mrliča prinesejo v mesto." Hendel je z divjimi očmi streljal nanj. Da bi te strela! Luteran je, prej je prizvanjal vsem njegovim delom, sedaj pa tudi on neprikrito zahteva kri tvojega otroka. "Kdo ste vi, da se drznete govoriti, kadar govorim jaz?" je zarežal, ves tresoč se vsled razburjenja. "Kaj nam mari mrlič? Se ga li bojim? — Smo li stare ženske ali pa luteranski možje?—Glasovalo se bo, kadar bom hotel jaz, zatoženec, moj sin Henrik, je štajerski vojak, ne bom ga sodil, preden ga mi ne preda v roke stari stotnik Gifin. — Pokličite ga semkaj!" Dva meseca sta minula, odkar je tudi stal pred njim in čakal kazni njegov sin, tudi ta- V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA Antona Bogotaj ki je zavedno zatisnil svoje trudne oči 18. julija 1938 Sonce naj na trato sije, kjer počivaš dragi ti; duša. naj pa srečo vživa, tam v srečni večnosti. žalujoči ostali: JENNIE, soproga HENRY, TONY, EDDIE, RUDY, ANN in CHRISTINE, otroci. Cleveland, O., 19. julija 1943. Hendel, Hendel, res, tvoj čas je prešel. Kako ti danes zapovedujejo oni, ki so se sicer tresli pred tvojimi zapovedmi. O svet, o svet. Še pred eno uro so mu poljubljali noge. Luc in Himelberger sta šla z Albertom iz dvorane. Ko je Albert zapuščal dvorano, se je še enkrat ozrl na morilca, ki je v neutolažljivi boli srepo gledal predse, mrtev in gluh za vse, kar govoril zanj njegov oče, menih pa proti njemu, slišal in videl je le Štefano, njeno tiho, sladko ljubeznivost, otroško nagajivost, pobožno dejanje in nehanje, in o j me, njeno žalostno smrt, ter je venomer z bledimi ustnicami obupno mrmral njeno ime, Štefana, Štefana. Menih ga je pogledal in je videl, kako nedopovedljive so njegove muke. Res, po pravici trpi, in pravična je njegova kazen, ker je toliko bridkosti prizadejal nedolžnim ljudem, vendar je le človek in ima dušo, dasiravno je poln grehov in je povrh še krivoverec, saj je še celo Štefana, pobožna deklica, j skrbela za njegovo dušo. Ko je tedaj Albert šel mimo njega in ga je pogledal z globokim pogledom, se mu je iz strogega srca izvil vzdih za izpreobrnje-nje nesrečneža. "Gdspodje, moji dragi prijatelji," je začel govoriti sodnik Hendel. "Ne preostane nam bogvekaj, da bi še storili . . . dejanje nam je znano . . . oko-' liščine tudi . . . čednosti umorjenega dekleta nam je pokazal menih." Divje, poln onemoglega srda se je zakrohotal: "Menih pravi, da noče krvi in ven dar po krvi koprni sleherna njegova beseda. Menih se norčuje iz ljubezni mojega sina, toda jaz, ki ga bom sodil —" krč ga grabi za vrat in mu duši besedo — "ga poznam dobro, bolje kakor ta nesramni duhovnik, in vem, da je bila njegova ljubezen prava in globoka, vse je zapustil zaradi Štefane, zavrnil je celo kneginjo ..." Tedaj mu je posegel v besedo eden izmed svetovalcev, mestni notar — sicer si nikdar ni upal nobeden prekiniti ga: Strogi, pravični, častivredni gospod sodnik, polnoštevilno, V BLAG SPOMIN DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Joseph Bencin ki je na božji klic odšel v večnost dne 18. julija 1933. Deset let je sedaj poteklo, odkar smo izgubili Tebe. Z Bogom! Dragi soprog in oče, spavaj v grobu zdaj sladko! Žalujoči o&tali: MARY BENČIN, soproga. JOSEPHINE. MARY in PRANCES, hčere. Cleveland, O., 19 julija 1943. krat je šlo za Štefano, in Gifin ga je objel in je rekel, to je moj najboljši junak, naj ne umrje. Bo li Gifin tudi danes tako storil, žalibog, štajerski sodnik le predobro ve: Ne! Pa bi tudi nič ne pomagalo. Toda očetu še ni zadnje upanje splavalo po vodi. Kmalu je zažvenketalo orožje v mestni hiši, in Gifin, ki je za časa Henrikove poti na Dunaj kot namestnik poveljeval štajerskim vojakom, prikoraka v dvorano. Resno in žalostno mu je oko, obstoji daleč proč od sodnikovega sodnjega stola, niti ujetnika ne pogleda in vpraša sodnika: '"Pozvali ste me, gospod Hendel, kaj želite?" Hendel je dvignil roko in je pokazal na svojega sina . . . , toda beseda mu je odpovedala. Henrik se je okrenil proti svojemu nekdanjemu stotniku, ki ga je bil s strogo, veščo roko vpeljal v vojaški stan, in je žalostno, pretrgoma, a vendar glasno rekel: "Veste, kaj sem storil? Ubo-gb Štefano, ki je bila tako pobožna in Bogu posvečena, ki je Štajer obvarovala kuge, dobro . . . sem umoril 'iz ostudnega sovraštva." "Že vem," je kratko odgovoril Gifin, "vse mesto že govori o tem in ljudje so strašno razjarjeni, saj tudi ni čuda." Štifteger je zamrmral: "Gospod stotnik, saj se bridko kesa." Gifin je rekel: "Žal, sedaj je prepozno." Sodnik ga je pogledal z mrkim, zmešanim pogledom in je na silo odprl svoja ustna: i "Stari stotnik, poklical sem !Vas, da mi predaste mojega si- 1 na; storite to po določenem i ' pravilniku, kakor je v navadi." "Da, prav tako, hočem," je mirno rekel Gifin, in sedaj šele je z žalostnim pogledom začel motriti svojega najboljšega vojaka; škoda za mlado kri, krasna dela je vršil'v Lincu in v Štajru, bil je izboren strelec, strašen je ta konec, pa kaj se hoče, še. bolj strašno je, preliti nedolžno kri čiste deklice, to je za moža največja sramota, kri vpije po maščevanji!, ne pomaga nič. "Po pravilniku ga bom izključil iz vojaškega zbora, vzel mu bom pravico štajerskega vojaštva in ga vam bom prepustil v kaznovanje." In pred dvema mesecema je prav ta Gifin tako-le govoril: "Rad imam tvojega fanta, izpusti nam ga, brez tvojega Henrika si ne znam pomagati." In ko je Henrik pozneje zatrl upor, je rekel Gifin: "Vsi skupaj bi ne bili nič opravili, vse je on naredil." Hendel je vprašal: "Gospod Andrej, kako bi vi kot stotnik nad Henrikom maščevali umor — ?" Upa proti upanju ,da bo starec rekel: "Nočem mu vzeti mladega, plemiškega življenja —." Toda starec je rekel: "Prav tako, kakor vi, gospod. Glavo in roko! Pred štiridesetimi leti, če se prav spominjam, je bilo vse to še mnogo strožje. Takrat so nesrečniku, ki je umoril pošteno dekle, šrce —' "Vem," mu je Hendel z ro ko namignil k molku. Steber za stebrom se podira. Ne preostane mu drugega kakor sveta pravičnost, pravič nost, ki je bila doslej njegova dekla, danes pa je njegova gospa, ki za po nedolžnem prelito papeževsko kri, ki je omadeževala njegov prestol, zahteva to plemenito, čeprav krivo kri, ne glede na to, da je ta kri naj boljši del njegovega življenja. Preizkušena zdravila proti glavobolu Mandel's Headache Tabs 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 501 MANDEL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo tudi po pošti Lekarna odprta: Vsak dan od dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan v sredo. 9:30 D [oso: D O D v I v n Ali iščete delo? u O O Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! 1 SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini C Tedaj je vzkliknil eden izmed dvaintridesetih: "Naj bo konec besedi! Iz Štajerdorfa sem prihaja hrušč in trušč, Bog nam bodi milostiv!" Takoj je vstal nekdo drugi in je prosil: "Častivredni gospod, mi smo prah pred vašim gospodstvom, pa naj že vendar Gifin stori svoje, sicer bomo morali plačati s svojo in s svojih otrok krvjo, ako boste še naprej zavlačevali kazen za tega morilca." Hendel mu je zaničljivo rekel : "Meni se zdi, da vas bo iz strahu pred rimskimi papežni-ki še zgrabila božjast. Zaradi papežnikov še prsta ne zganem pomilošče-igU v kaznjevanje ali nje; kaznujem in pomilošču-jem po nedotakljivih postavah kot luteranski scdnik luteran-skega mesta ..." Obmolknil je in se je naglo okrenil proti oknu, ker doli na trgu je silno rastel hrušč in trušč, v katerega se je mešalo mrmranje liki šumenje daljnje reke. Na mah pa je nastal mir.' v tem trenutku pa so se privali-li skozi odprta okna posvetovalnice oblaki belega, lepo dišečega dima. "Je-li to kadilo? KajU pomeni?" je vprašal H' Obrisal si je pot in je najbližjemu oknu, več gospodov je stopilo k oknom in je gledalo doli. Henrik je zmešano in ljaje se rekel Štiftef "Včeraj osorej sem bil P1 . . . v kuhinji . . . spala nič ni tako lepega na sve kor je bila ona ... o lju« žji, zakaj samo glavo nesramno roko, ves bi me morali mučiti . "Gospod v nebesih," j«1' njem oknu eden vzklikni' svetovalcev, "za Boga, okna! Za božjo voljo! izkopani prinašajo ment!" (Dalje prihodnjič. Ameriški- vojaki nekje v Angliji in z njimi! Rdečega■ križa, ki jim nudi pecivo, kavao in čaj W vete, sladkorčke in pa žvečilni gumi, kar dobe vojaki platno od Rdečega križa. To je prva slika, ki nam predstavlja ranjence ween River fronte. Kitajska bolničarka, ki je bito u. na v Ameriki, nudi prvo pomoč ranjenemu vojak11 tem, ko drugi, ranjen v nogo čaka, da jmde na t^T" - D % I ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnder»°"' Q i^niiniii M 11 I I I I iiej so Lii šče nas i 110] J 1 1 J J vjv J Goj J ftici t Ha J Gaa 1 Lju A doz; s te, vb C ca C Žav C s lici Sv. »ko M da| ter da Pad žen "ii vati \ lov. "as tod ia biy 1 ian Ja\ i in