■UUMN FULiLUUfv i-o-чз 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID.OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
vol. хххп
LETO XXXII
RAVNO
EQUALITY
PVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE ,V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), APRIL 18, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 76
Nov grob
Kitajski komunisti objavili
^atllne vadnal
Včeraj popoldne je preminila
Žrtve praznikov
Velikonočni prazniki so vsled 1 v*	• jzvišanega cestnega prometa za-
ultimatum za končanje vojne pet aoveikih življenj.
Dve smrtni nesreči sta se pri-
NANKING, 17. aprila—Kitajski komunisti so danes petili v Clevelandu. S tem se je naslovili na nankinško nacionalistično vlado ultimatum, s število ubitih v mestu zvišalo na katerim zahtevajo, naj v teku treh dneh podpiše pogoje zaj^Z v primeri z 31 lani v istem predajo ali pa se pripravi na komunistični vdor v južno Kitajsko.
Nacionalisti bodo morali od-
v Glenville bolnišnici Pauline govoriti na 'ultimatum do 20. vadnal, rojena Zupančič, stara Lprila.
, let, stanujoča na 20700 Mor-
Ave. Doma je bila od žužem- Komunisti niso določeno od-^rka, p. d. Malenska, kjer za- govorili, kaj bodo storili, če na-№a mater Rozalijo, staro gg cionalisti ne bodo pristali na Ч in brata Franka. Tukaj je toda verjetno je, da bodo bivala 29 let in je bila članica Pi'ekoračili reko Jangtze in vdrli ^fuštva Vodnikov venec št. 147 K južno Kitajsko. Tri mogočne in podr. št. 2 Prog. Slo- komunistične armade so že pri-^®nk.	pravi jene na severni obali reke.
Tukaj zapušča soproga Fran- V svojih pogojih za mir pa so doma iz vasi Koče, fara Sla- komunisti zahtevali, da se jim ^^Ja, sina Paula,- dve sestri: nacionalisti ne zoperstavljajo Josephine Mervar in, Mrs. pri invaziji južne Kitajske, ary Miklich, brata Johna in Komunistična radio postaja v
""i-"' "
pogretaegi zavoda, 458	T""™"- "ТП
152	I o J-"- komunisti m nacionalisti. V po-
^	ročilu je med ostalim rečeno, da
Шд BR02IC	se v končnem popravljenem
v „ . , v .	. osnutku sporazuma nahaja 8
v petek zvečer le preminila L, . »Г , , v, x v T 1 , . , v . . „ členov m 24 določb, vključno do
at. Luke s bolnišnici Ida Bro- , , . ...
žip „t rr-, ^ J. v ločbe, ki so iih predlagali nacio-stara 71 let, stanujoča na'	^ "
8Ц j^ew York Ave. Doma je. . , .	.. ,
bila TD • • tr- - J, pine, ki so proti sedanji nacio-"'»a iz Branice pri Vipavi, odko-Г der-io. ^ -v, Л -1 J nalistični vladi.
je prišla v Ameriko pred 50
Bila je članica podr. št. 47 Veruje se, da so v osnutek društva Camiola Hive št. sporazuma komunisti vključili _3L TM ter društva sv. Reš- osem točk, ki jih je predsednik ®jega telesa.	Mao Tze-tung predlagal že 14.
Tukaj zapušča hčere: Mrs. januarja kot pogoj za sklenitev <iith Balata, Emma, Mre. Jo-1 miru z nacionalisti. Skupaj te ®phine Jesenski m Mrs. AlVirajtočke pomenijo brezpogojno ^^iinms, sina Josepha H. in predajo nacionalistov. Med ^uke. Pogreb se bo vršil v to- ostalim je Mao zahteval kazno-zjutraj ob 8:30 uri iz Fer- vanje vojnih zločincev, reorga-oliatovega pogrebnega zavoda Lizacijo kitajske armade pod ; cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri komunističnim vodstvom in no-^ ^^to na pokopališče Calvary, vo ustavo, na osnovi katere bi *	Kitajska bila ljudska republika.
*iAEL vrh	Peipinški radio je dalje na
o dolgi bolezni je umrl v znanil, da je nacionalistična de-estni bolnišnici v nedeljo zju- legalija bila obveščena, naj po-З'] ob petih Mihael Vrh, star j^sni svoje stališče v zvezi z et. Predno se je podal v bol- osnutkom sporazuma do 20
Taft zahteva zasliševanja o Atlantski zvezi
^išnico je stanoval na 3636 E. 81 St.
aprila in da bo ta datum dan
Donia je bil iz Doljnega podpisovanja sporazuma, кпл pri Ilirski Bistrici, od- Eden od nacionalističnih mi-prišel v Ameriko pred kovnih delegatov, Huan G. Sao
rn	je že odpotoval v Nanking, kjer
iukaj zapušča dve nečakinji L ^ podal poročilo začasnemu
Silbitzer,	nacionalistične Ki
oskrbuje njegov pogreb, Mrs.L^,.gke Li Tsung-jena. Nankin Ven?	^tona, v Ra- L^a vlada se je sestala na izred
am. O., zapušča brata Antona I i	kateri razmotrivajo
«la	o pogojih za mir.
hčere: Ivana, Milka m Sla-	_
ŠU	p^Sreb ^e bo vr ip^pgg »e zanima za
sredo zjutraj ob 8:30 U" ugono jeruzalema «erfoliatovega pogrebnega ^^oda v cerkev sv. Lovrenca VATIKAN, 15. aprila. — Pa uri in nato na pokopališče pež Pij XII. je danes apeliral za
Cal
Sporazum med Jugoslavijo in Mjo glede pravice ribolova na Jadranu
času
Na Lorain Roadu je bila ubita
tri leta stara Margaret Ann Lo-
man nepolno uro potem, ko je
bila krščena s svojim bratom.
Deklica se je naslonila na vrata
avtomobila, ki so 'se nenadoma
odprla, ter padla na ulico.
V Clevelandu sta v prometni
WASHINGTON, 17. aprila.— | nesreči žrtvi Fred E. Collins in
Republikanski senator iz Ohia Edward Reklinski.
Robert Taft je snoči izjavil, da V strtem avtu je policija našla
bodo republikanci zahtevali pol- у Moreland Hills Village mrtve-
na zasliševanja glede nedavno ga Wilforda Minchaka, ki je z
sklenjene Severno-atlantske vo- Lytom zadel v neko drevo. Peta
jaške zveze.	žrtev pa je vojni veteran Micha-
Taft, ki je že izrazil svoj dvom Li A. Mihalko, ki ge na vogalu
v učinkovitost Atlantske zveze, superior in Belmar- Roads v ko-
je izjavil, da se bo administra- hj2iji z bussom bil na mestu ubit
cija morala pripraviti na obsež- p^i^g omenjenih prometnih
ne diskusije tikajoče se tegaLesreč je bilo večje število ne
.	sreč z manj tragičnimi posledi-
Po mnenju republikancev bo c^mi.
na zasliševanja pred senatnim odborom z a zunanje odnošaje I ^јјјп izpustili povabljeno kakšnih 100 prič, ki L j^eriško uradnico Dodo izrazile svoje mnenje glede Atlantske vojaške zveze, ka- PRAGA, 17. aprila. Čehoslo-tero je nedavno Truman pred- vaške oblasti so danes zavoljo ožil senatu s priporočilom, da zboljšanja ameriško - češkoslo-jo odobri.	vaških odnošajev izpustili ame-
Pričakuje se, da bo predsed- riško načelnico relifnega urada nik senatnega odbora Tom v Pragi Miss Vlasto Vraz, kate Connelly prihodnji teden določil ro so pred enim tednom areti-datum z a začetek zasliševanj, rale, ker se je baje ukvarjala s M^ožno je, da se bodo zasliševa- političnimi aktivnostmi nja začela koncem aprila in daj Miss Vraz je izjavila, da bo
Senator napadel Achesonove izjave glede Kitajske
V Beogradu so v teku pogajanja za sklenitev trgovinskih sporazumov z Norveško, Anglijo, Ameriko in Francijo
RIM, 17. aprila—Italija in Jugoslavija sta rešili dve važni vprašanji, ki sta doslej bili kamen spotike za sklenitev trgovinske pogodbe.
bodo trajala en teden.
stalin bo dolga živel, pravi gen. smith
takoj odpotovala iz^€:eSkoslova-ške. Zadnjo soboto so Zedinjene države uradno protestirale pro-njeni aretaciji in zahtevale natančne podatke o obtožbi
Češkoslovaški zunanji mmi-ster Zdenek Fierlinger je obve stil ameriškega ambasadorja
Vary.
predlagajo
opravo z. n. za berlin?
'resnični mir" v Palestini in po I novno zahteval, da se sveto mesto Jeruzalem postavi pod mednarodno upravo.
. Sv. oče je sicer pohvalil se-
glešk-	4" dan je premirje, toda je obenem
je d/ časopis The Daily Mail	da "pravi mir" še ved-
sporo&l, da s« na pot.	,иепјеп
.Washington nahaja neki pred- v»tiknnski k
NEW YORK, 16. aprila—Bivši ameriški ambasador v Moskvi gen. Walter Bedell Smith je danes izjavil, da sovjetski premier I josepha E. Jačobsa, da se je Jožef Stalin ni bolan. Izrazil je ]y[igg vraz skupaj z ostalimi tudi prepričanje, da bo Stalin osebami ukvarjala z zaroto predolgo živel.	ti sedanji češkoslovaški vladi.
V radio pomenku je gen.
Smith rekel:	poljski predlog
"Ne verujem, da je Stalin res- PORAŽEN v z. N.
no bolan. On je utrjen in zgle- LAKE SUCCESS, N. Y., 13 da dobro. Za Georgijce je znano, aprila—Odbor Združenih naro da dolgo živijo."	dov je v četrtek z veliko večino
porazil predlog poljskega dele gata, da se odobri vladam cenzuro vesti, katere bi utegnile škodovati mednarodnim odnosa jem
Mrs. Jennie Počkar-Peterlin se ie vrnila iz bolnišnice na svoj amerika se bo dom 1298 E. 168 St. Zahvaljuje umaknila iz koreje? se vsem prijateljem in znancem SEOLUs, 18. aprila Pred-za obiske, cvetlice, darila in vo- sednik južne Koreje Syngman ščilne kartice, ki jih je bila de- Rhee je danes potrdil poročila, ležna. Prijateljice jo sedaj lahko da so v teku pogajanja z ameri obiščejo.	škimi oblastmi za umik ameri
^ _	ških čet iz Južne Koreje.
Važna seja	Po izjavah predsednika pa bi
Zastopniki Kluba društev	kljub umiku posadke bro ječe
Slov. doma na Holmes Ave. ima-	8,000 ameriških vojakov ostala jo jutri zvečer ob 7:30 uri zelo v deželi ameriška vojaška mi-va^o sejo. Prošenl so vsi, da se sija je gotovo udeleže.
DomaČe vesti
Iz bolnišnice
Vatikanski krogi že dolgo za-gova rja jo internacionalizacijo
stavnik Sovjetske zveze, ki bo
Oa-icv .	v	v . guvai jttju AiiL^^-iiaviuuau^auiju
Jeruzalema, toda z druge strani ^ade Berhna resi s tem, dal	^ ^^čkrat naglasUi, da
„^_nie8to popolnoma izroči pod|^^^ zahtevali mesto za sebe in
da ga ne bodo delili z nobeno drugo državo.
iJPfavo organizacije Združenih
"Prodov.
je sovjetska vlada pri f^vljena, da se Berlin izroči IV MOSKVI BO NAJVEČJA ^ N. in ga proglasi za "nevtral-j UNIVERZA NA SVETU mesto" po upostavitvi komu-Celjskih zvez z zapadno Nem ^ijo.
MOSKVA, 17. aprUa. — Včeraj so na Leninovem hribu za čeli graditi 26-nadstropno po slopje za novo univerzo, ki bo menda največja na svetu. Arhitekt L. V. Rudnev je do-
^gleži prepovedali ^j^ško stranko
BRUNSWICK, 17. aprila. , ...---------- ---------------
i^gleške okupacijske oblasti so bil Stalinovo nagrado v znesku J. ^voji zoni Nemčije prepoveda- 200,000 rubljev za načrt univer-^ delovanje nemški desničarski ze. Izgradnja poslopja spada v ^^anki DRP, ker da ogroža jav- okvir novega petletnega načrta Varnost in demokracijo. | za obnovo Sovjetske zveze
Vile rojenice
Koncert "Planine"
Pevski zbor "Planina" bo imel 11 svoj spomladanski koncert v ne- j del jo zvečer 24. aprila v Slov. |
nar. domu, Stanley Ave., Maple | j Heights, O. Vspored se prične ob 7. uri zvečer, nakar se raz-1 j vije plesna zabava. Zbor se pri- <
jazno priporoča javnosti za obi- 1 len poset.	VUe rojenice so se zglasile
pri Mr. in Mrs. Joseph in Mary "Triglavske sltnune	К1гк, 26131 Oriole Ave., in
Velezanimiv film "Triglavske Mima pustile v spomin zalo hčer strmine" se bo kazalo v sredo kico-prvorojenko. Mati in dete in četrtek zvečer v "Abbey" gle- se dobro počutita v Mt. Sinai dališču na Waterloo Rd. in 156 bolnišnici. S tem so postali stari St. Film kaže slikovite gorske oče in stara mama Mr. in Mrs strmine in drzno hrabrost ple- John Bergant in 19706 Chero zalcev n a Triglavske vrhove, kee Ave. ter Mr. in Mrs. Joseph Slika bo spremljana z glasbo in Kirk iz Tennessee. — Čestita razlago.	1 mo!
WASHINGTON, 17. aprila. —
Senator McCarran je danes napadel državni oddelek, češ, da
je, kar se tiče zadev na Daljnem Prvo je vprašanje ribolova na vzhodu "premehak napram ko- Jadranu, drugo pa vprašanje munistični Rusiji."	manjših ladij, ki bi jih morala
McCarran je ostro kritiziral Italija izročiti Jugoslaviji na državnega tajnika Dean Ache- osnovi določbe v mirovni pogod-sona, ki je zavrgel njegov pred- ^i-
og, da se nacionalistični kitaj- Sporazum glede ribolova je ski vladi odobri nadaljno vojaš- bil nedavno podpisan v Beogra-ko pomoč v znesku $1,500,000,- du, glede ladij pa preteklega če-000. V svoji nedavni izjavi je trtka v Rimu.
Acheson zagotovil, da nobena Za uspešno zaključitev trgo-)omoč ne more pemagati kitaj- vinske pogodbe pa še vedno sto-skim nacionalistom in da so Ze- ji kot ovira vprašanje izmenja-in jene države samo po vojni po- ve italijanskih in jugoslovan-trošile okrog $2,000,000,000, da skih državljanov, ki so v obeh за se kljub temu komunistične deželah bili obsojeni radi poli-sile nahajajo na reki Jangtze in tičnih aktivnosti v zapor, je možno, da bodo zavzele celo Trgovinska pogajanja med Kitajsko. Državni tajnik je bil Jugoslavijo in Italijo se bodo tudi proti nadaljnemu vmešava- kmalu obnovila v Rimu. Poga-nju Zedinjenih držav v notranje janja so se začela že v jeseni le zadeve Kitajske, rekoč, da bi ta 1947 v Rimu, ko se je v Beo takšno vmečavanje lahko bilo gradu nahajal italijanski mini-katastrofalno."	ster za trgovino Casare Marzia-
Tudi republikanski senator ni. Toda medtem je Marziani bil Bridges je napadel Achesonove zamenjan. Takrat pogajanja v izjave in zahteval preiskave v glavnem radi pravice ribolova zvezi z obravnavanjem kitajske La Jadranu niso bila uspešna, zaci^ve s strani Državnega od-j g sporazumom o ribolovu bo-delka.	Ido Italijani imeli pravico loviti
V obrambi svojega predloga v štirih jugoslovanskih zonah za nadaljno vojaško pomoč ki- morja, plačati pa bodo morali
tajskim nacionalistom je McCar- letno okrog $1,300,000 odškod-
ren med ostalim rekel:	nine. V Italiji smatrajo, da je
"Moj predlog, da se pomaga odškodnina previsoka, toda ne-nacionalistični vladi Kitajski ne kateri krogi poudarjajo, da bo sloni na željah, da se 'nekaj sto- na osnovi tega sporazuma ri-ri za Kitajce', amp^ na nujni barilo v jugoslovanskih vodah potrebi, da se podvzame pozitiv- 200 italijanskih ribiških ladij, no akcijo proti komunizmu v ki bodo v stanju, da preskrbijo Aziji za voljo naših lastnih in- dovolj rib za italijansko indu-teresov. Ce bo komunizem po- gtrijo. S tem pa se bodo prene-polnoma prevzel Kitajsko, bo hali tudi številni incidenti, ki so vzel celo Azijo."	se dogajali, ko so jugoslovanske
---oblasti plenile italijanske ladje,
WALLACE NAPADEL	ki so brez sporazuma ribarile v
DRŽAVNEGA TAJNIKA	jugoslovanskih vodah.
NEW YORK, 16. aprila—Hen- Jugoslovansko stališče ry A. Wallace je danes obtožil zboljšanje odnošajev državnega tajnika Dean Ache-	mnenju Jugoslovanov sta
sona, da namenoma zavlačuje še dve važni vprašanji, ki bi se odobritev viz članom parlamen- Jii^ moralo urediti kot pogoj za ta . treh evropskih držav, katere "postavitev normalnih odnošaje Wallace povabil na mirovno med Jugoslavijo in Italijo, turo po Zedin jenih državah. Prvo je vprašanje odškodnine, ki Državni oddelek je izjavil, da 3° Italijani zahtevajo za imovino so bile vize odobrene angleške- v Istri, ki jo je Jugoslavija domu laboritskemu poslancu H. Pila na osnovi mirovne popdbe. Lester Hutchinsonu in italijan- Poleg tega vprašanja pa je tudi skemu senatorju Michele Giua, vprašanje določenja natančnih dočim se o prošnji francoskega
neodvisnega član parlamenta Jugoslavija si prizadeva, da
Pierre Cota še vedno razmotriva. bi poglobila trgovinske odnosa-Omenjeni evropski poslanci f tudi z drugimi zapadnimi dr-)odo skupaj z Wallaceom nasto- zavami.
pili na raznih shodih Progresiv- V Beograd je prišla norve-ne stranke in zagovarjali mir na misija, ki se posebno zanima
za jugoslovanski les.
(Shod v Clevelandu bo 30.	Predstavniki treh ameriških
aprila v Music Hallu avditoriju,	družb pa se pogajajo z Jugoslo-
Govorili bodo Wallace, Hutchin-	vani v zvezi z opremo za vrtanje
son, Giua in če dobi dovoljenje	oljnih vrelcev, ki jo Jugoslavija
KATOLIŠKE CERKVE PIKfiTIRANE V BOSTONU
BOSTON, 16. aprila — Podpi-ratelji treh odslovljenih inštruktorjev na Bostonskem kolegiju so danes piketirali pred šestimi rimsko-katoliškimi cerkvami. Piketirji so nosili napise: "Ni rešitve izven cerkve."
Trije inštruktorji so izjavili, da so bili odslovljeni s kolegija, ker so upravo obtožili, da širi krivoverstvo s poukom, da se lahko "duše oseb izven katoliške cerkve rešijo, tudi če ne pripadajo cerkvi."
Predsednik kolegija William L. Keleher pa je izjavil, da so učitelji bili odslovljeni, ker so "govorili o zadevah, ki nasprotujejo učenju katoliške cerkve, in ideje, ki vodijo v bigotstvo in netoleranca,' čeprav so večkrat bili opozorjeni, naj se držijo svojega predmeta—filozofije, in fizike.
tudi Cot).
dewey bo baje zopet kandidat
INDIANAPOLIS, 16.
nujno potrebuje.
Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Anglijo, ki bi krila dobo petih let in se nana aprila. I šala na izmenjavo blaga v zne-Bivši guverner Ralph F. Gates sku okrog $560,000,000, tudi naje danes izjavil, da se bo repu- predujejo blikanskemu glavnemu odboru Nedavno so se začela pogaja-priporočilo, naj ponovno imenu- nja med Jugoslavijo in Francijo, je guvernerja Deweya za pred- Pogajanja so v zvezi z ureditvi-sedniškega kandidata na volit- jo vprašanja odškodnine, ki jo vah 1. 1952. Po izjavah Gatesa Francija zahteva za podržavlje-je Dewey sedaj še bolj odločen no imovino francoskih državlja kot kdaj koli poprej, da ponov-jnov, posebno v slovitih rudnikih no kandidira za predsednika. bakra v Boru.
syracu6k^ mati б02ја zopet joče
SYRACUSE, N. Y., 17. aprila. — Strici male Shirley Anne Martin je danes naznanil, da je kip Matere božje ponovno "jokal," ko ga je deklica poljubila.
Zadeva, ki je vzbudila veliko senzacijo in je bila oglašena po celi deželi, je še vedno nepojasnjena. Deklica Shirley Anne se je v četrtek pojavila na televiziji, toda kip Matere božje "ni jokal." Starši deklice so sedaj ustavili vsak javno predstavo s kipom. Po izjavah stare matere male Anne so ji "solze" Matere božje čez noč odpravile nevral-gične bolečine.
dimitrov je še vedno voditelj
SOFIJA, 16. aprila—Obveščeni krogi so danes zavrgli poročila v zapadnem tisku, da se je baje Georgi Dimitrov umaknil v pokoj kot ministrski predsednik in glavni tajnik Komunistične stranke.
V vladnem poročilu je bilo le omenjena, da je Dimitrov dobil dopust in se šel zdravit v Sovjetsko zvezo.
Pričakuje, da bo začasne posle premierja in tajnika stranke vodil zunanji minister Vasilij Kolarov, ki je dober prijatelj Dimitrova.
vaughan bo obdržal peronovo medaljo?
WASHINGTON, 16. aprila — Armada je danes zaprosila predsednika Trumana, naj majorju gen. Harry H. Vaughanu dovoli, da lahko obdrži medaljo, ki jo je prejel od argentinskega diktatorja Perona.
Zaradi tega odlikovanja je prišlo do nerodne predsednikove opazke S. O. b. Komentator Drew Pearson je namreč kritiziral odlikovanje, rekoč, da argentinski fašistični diktator odlikuje ameriške generale in da to predsednik trpi, kljub temu, da vedno govori o demokraciji. Truman je odgovoril na nekem banketu, da mu noben s. o. b. ne bo ukazoval.
STRAN 2
enakopravnost
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$8.50 _ 5.00 .. 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge Inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 - 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
DVOJE MNENJ O VERSKIH OBRAVNAVAH
(Kot znano, ]e Bolivia predlagala, da se na dnevni red tekočega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov postavi tudi vprašanje tako zvanih "verskih obravnav" v posameznih deželah vzhodne Evrope, posebno z ozirom na obravnavo proti rimsko-katoliške-mu kardinalu Mindszenty-ju na Madžarskem in skupini protestan tovskih pastorjev v Bolgariji. O tem vprašanju so zadnji teden v splohni debatih podali svoja mnenja številni delegatje tako na-padnih kot vzhodno-evropskih držav. Dvoje mnenj, odnosno izčrpke iz govorov dveh delegatov, podajamo za boljše razumevanje te zadeve. Prvo je izčrpek iz govora delegata Zedinjenih držav Benjamina V. Cohena, drugo pa izčrpek iz govora poljskega delegata Jana Drohojowskega. Oba sta posneta iz "The New York Timesa" z dne 13. aprila. — Op. ured.)
Benjamin V. Cohen: Ni v vprašanju, kaj se je dogajalo V vzhodni Evropi pred in po vojni. V vprašanju je, kaj se dogaja danes. Ce se je delalo napake in se še pred vojno ni priznalo kršitve človeških pravic v Evropi, ne ponavljaj-mo iste napake danes.
Namen ni, da se izvrši pregled določene in osamele obravnave, pač pa pregled splošnega izpolnjevanja člove ških pravic v dveh deželah. Vprašanje, ki je pred nami, ima dve obličji. Prvič, ali je Generalna skupščina pooblaščena, da to stvar vključi na dnevni red? Ce je odgovor potrdilen, moramo dalje vprašati, če je ta stvar dovol; važna, da se jo postavi na dnevni red za to posebno zasedanje?
V prvo obličje je vmešano vprašanje tolmačenja Ustavne" listine (Združenih narodov). Kot osnovno pravilo legalnega tolmačenja, se mora vsako listino tolmačiti v celoti. To pravilo velja za Ustavno listino. Soglasno s členom 10 Ustavne listine lahko Generalna skupščina razmo triva o vsakem vprašanju ali pa zadevi v okviru namenov Ustavne listine in s^lagno s členom 14 lahko priporoči mere za miroljubno uWitev vsakega položaja, ki bi lahko prizadel splošno blaginjo ali pa prijateljske odnošaje med narodi. Pod členom 1, paragraf 3 je eden od ciljev Zdru ženih narodov, da se doseže mednarodno sodelovanje s pospešitvijo in opogumi j en jem spoštovanja za človeške pravice in osnovne svobodščine. Pod členi 55 in 56 so Združeni narodi obvezani, da pospešujejo potom skupnih in ločenih akcij, splošno spoštovanje in izpolnjevanje človeških pravic in osnovnih svobodščin za vse. Ti členi se ne omejujejo samo na države, ki so članice Združenih držav.
Stvar pred nami se nanaša na izpolnjevanje človeških pravic in svobodščin v dveh posebnih državah. Popolnoma jasno je, da spada med namene Ustavne listine. Nobene svrhe bi ne bilo, če bi se v Ustavno listino ne vključilo določbe nanašajoče se na človeške pravice, če pa bi Združeni narodi ne mogli v danih okolščinah razmotrivati o vprašanjih, ki spadajo v ta območja.
Člen 2, paragraf 7 Ustavne listine predvideva, da Ustavna listina ne pooblašča Združene narode, da se vmešavajo v zadeve, ki spadajo izključno v domačo sodno oblast neke države. Po našem mnenju ta člen ne izključuje diskusije o predlagani zadevi za dnevni red v njeni sedanji obliki.
Sedaj se bom obrnil na vprašanje, če je ta stvar dovolj važna, da se jo pristavi našemu sedanjemu dnevnemu redu kot nadaljno točko. V zvezi s tem lahko omenim številne izraze globokega vznemirjenja in skrbi na celem svetu kar se tiče dogodkov v Bolgariji in na Madžarskem. Nič nam ne bi moglo bolj jasno sporočiti, kako nujno važno je vprašanje, ki se nahaja v tej zadevi. Radi tega verujemo da bi Generalna skupščina morala delovati v soglasju i priporočili Splošnega odbora, pristaviti to zadevo na naš dnevni red in jo poslati v "ad hoc" Političnemu odboru.
(Konec jutri)
Življenje španskih partizanov
španska fronta v Pirenejih. Dan za dnem prihajajo iz Fran-cove Španije vesti o obsodbah in justifikacijah ljudi, ki so proti Francovem fašističnemu režimu. Španski diktator in njegova klika 89 boje pred španskim ljudstvom in ne brez vzroka. Špansko ljudstvo s svojimi najboljšimi sinovi — komunisti na čelu—se bori za svojo svobodo, za svobodo barcelonskega delavca in andaluzijskega kmeta, in v tej borbi ruši fašistično oblast v Španiji, ki predstavlja sramoto zmagovite Evrope.
Španski fašisti imajo na svoji strani svetovno reakcijo z ame-
liškimi imperialisti na čelu,
imajo z, ameriškim orožjem oboroženo vojsko, imajo "Guardio civile" in z vsem tem krčevito branijo socialne privilegije španskih buržujev. Špansko demokratično ljudstvo in vse demokratične sile sveta, imajo pred seboj veliki cilj svobodo in zmagujejo.
Pireneji so, kot vsi vemo, velikanska gorska veriga, dolga stotine kilometrov, pokrita z goz "ovi :n jasami. Vmes so na red ;o ^'czcjr.iie vasice in carinsko utc cb francoski meji. Na t^ri vrlihem področju živi v ste, 1 - :pravlj€nosti več parti- valo pred vojno
zanskih divizij, ki se v primernih trenutkih spuščajo v doline. Na tisoče in tisoče junaških ljudi je tam, ki vise kot Damo-klejev meč nad usodo fašistične Španije. K njim se je napotil dopisnik lista "Unita," ki tako opisuje kratko bivanje med njimi:
"Sprejelo me je kakih 20 oboroženih mladih mož. Stali so pred svojo naravno votlino, kakršnih je polno v Pirenejih. Manjkalo jim ni ne orožja ne Jirane. Prebivalstvo bližnjih vasi jih pozna vse. Nimajo enakih uniform in nosijo težke volnene jopiče. Oficir Ivan me je prisrčno pozdravil. Ivan mi je dejal, da skoraj že mesec dni žive v miru. V prvih dneh, ko so prišli v ta kraj, jih je moral naznaniti kak skrit vohun, kajti kmalu so falangisti napadli pogorje v treh smereh. Toda bili so prisiljeni k umiku.
"V vseh teh predelih smo gospodarji mi," je dejal Ivan. "Po vaseh si nihče ne upa izžemati ljudi in krasti. Čim pride kdo naznanit kak primer nasilja, gremo v vas in naredimo red."
Edini znak, ki loči poveljnika od ostalih partizanov, je majhen trikotnik na rami, na katerega sta pritrjeni dve zvezdi. Ostali nosijo trikotnik s srpom in,kladivom.
"Šli smo spat zgodaj, kajti naslednje jutro je bilo treba iti v bližnjo vas urediti neko stvar.. 'Trije oddelki "Guardie civile," je govoril Ivan, medtem ko se je pripravljal,—so vdrli včeraj v hišo Pabla Reparesa, tukajšnjega kmeta, češ da je njegov sin pri partizanih. To sicer ni bilo res, toda gotovo bi prišel k nam. Sina na srečo ni bilo doma. Čakali so ga. Medtem je materi uspelo obvestiti ga o nevarnosti in ta je ušel. Ko so vojaki zvedeli, da je mati obvestila sina, so ji razbili glavo s puškinimi kopiti. Potem so zažgali hišo. Pablo Repares nam je prišel to povedat, potem je zaprosil za puško, da bo maščeval ženo. Obljubil sem mu, da bom sam uredil zadevo.
" 'In sin,' sem vprašal.
"'Včeraj, smo ga našli vsega zbeganega in ga poslali v goro. Oče nas čaka spodaj na križišču.'
"Kake dve uri pozneje smo v naši votlini zaslišali zamolklo eksplozijo, ki je pretresla stene. Pol ure pozneje sem skupno z Ivanom poslušal raport vodje ekspedicije. Zraven nas je bil majhen, sključen mož z ognjem v očeh: Pablo Repares.
" 'Dva kiloigrama razstreliva 3mo porabili,' je dejal vodja. 'Počakali smo, da so bili vsi v vojašnici, potem smo prižgali. Vso vojašnica je zletela v zrak.'
"Ivan se je obrnil k sivemu, sključenemu možu: 'Pablo Repares, pravici je zadoščeno!'
"Solza je omočila razrezano lice starca. Pablo Repares se je napotil visoko v goro k sinu,
"Oddelek, pri katerem sem bil na obisku, je menjal mesto."
"Ljudski tednik.
18. aprila, 194&
MIROVNA POGAJANJA KITAJCEV NAPREDUJE
NANKING, 13. aprila—Neki nacionalistični uradnik je danes izjavil, da mirovna pogajanja med predstavniki nakinške vlade in komunisti napredujejo "v prijateljskem ozračju."
V zvezi z mirovnimi pogajanji 30 komunistične sile ustavile 3Vojo ofenzivo. Nacionalisti poročajo, da je le na nekaterih točkah prišlo do ločenih spopadov, verjetno ker sile Ljudske armade se niso dobile iz Peipinga navodila, da je bilo sklenjeno začasno premirje.
NEMCI BI SE ZDRUŽILI Z RUSI
CHICAGO, 13. aprila.—Ameriški profesor Ernst Puttkam-mer, ki se je nedavno vrnil iz zapadne Nemčije, je izjavil, da bi Nemci verjetno sklenili zvezo z Rusi, če bi jih to obvaro-
PARIŠKI VTISI
Na prvi pogled bi se utegnil zdeti Pariz brezskrben, vesel in lahkomiseln. Tu prirejajo razstave plemenitih mačk in kri-zantem. V kinu prikazujejo "Skrivnost Monte Christa" in "13 umorov v eni noči". Na trgu Pigalle se do jutra vrte vrtiljaki in loputajo zrcalna vrata nočnih kabarejev.
Zadostuje pa pogledati bolj od blizu in takoj opaziš na obrazih ljudi zamišljenost in zaskrbljenost.
Na enem izmed pariških bul-varjev sem srečal nedavno dva potujoča pevca, prileenega moškega v oguljenem karirastem suknjiču in žensko v stari pleteni jopici. Pršil je hladen, neprijeten dež. Moški je. sedel na nizki klopici in igral na harmoniko, ženska pa ga je s hripa vim glasom spremljala, držeč pred seboj na listku zapisane note.
Presenetila me je preočitna neskladnost med tem, kar sta pela, in med zunanjostjo teh potujočih muzikantov. Prsteni obraz moškega se je zdel mrtev, v pevkinih očeh pa je bila one mela glogoka žalost, a popevka, ki sta jo pela. je bila lahkoraiš-Ijena, v nji se je ponavljal pri-pev: Veselite se, plešite "boogie woogie",
Ljdje z dvignjenimi ovratni ki in na oči potisnjenimi klobuki so hodili mimo, ne da bi se ustavljali. Dež je kaj naprej ro sil. Nebo je postajalo vedno mračnejše in temnejše. V kavarnah so prižigali luči, muzi-kanta pa sta še vedno stala in pela o tem, da se je treba veseliti in plesati "boogie-woogie"
Ko je nehala peti kuplet, je ženska molila mimoidočim listek z notami in proseče vzklikala:
"Kupite novo ameriško popevko. Samo petdeset frankov. Messieurs, madames, veselite se in plešite. Petdeset frankov!"
Dolgo sem opazoval ta par. - Ko nista mogla več upati, da bi vzbudila pozornost mimoidočih, sta muzikanta slednjič zavila v majhno okrepčevalnico Moški je pobrskal po žepih, našel nekaj drobiža in naročil kavo. Prinesli so jima rjave brozge. Muzikantu so se tresle rdeče premražene roke, ko, je dvignil svojo skodelico ženska je dolgo globoko kašljala.
Iz zvočnika, stoječega na polici sredi steklenic s pestrimi etiketami, se je razlegla melodija modne popevke in daljni glas je začel zatrjevati, da je v življenju vse lepo, da se je treba veseliti in plesati "boogie-woogie". Tedaj je muzikant vprašal, ne da bi se prav za prav na koga obrnil:
"Zakaj bi se človek veselil?"
S trudnim pogledom je ošinil dva, tri goste in natakarja, ki se je dolgočasil, dolgo je gledal svojo molčečo spremljevalko in v popolnem brezupu zaključil:
"Ni se za kaj."
In res, življenje je iz dneva v dan težje. Prišlo je novo leto, a kaj je prineslo? Novo zvišanje cen, nove skrbi in tegobe.
Pred poldrugim letom je "povprečni Francoz" še gojil nekakšne rahle nade. Listi so pisali, da je "Francija glavna dežela, ki uživa blagodati Marsha-llovega načrta". Pričakovali so, da jim bo ameriški stric kaj primaknil v njihovi bedi. Toda pričakovanje je bilo zaman. Ameriški stric brezobzirno d.u š i francosko gospodarstvo in za-nikuje neodvisnost Francije. V tem je vsa blaginja slovečega "Marshallovega načrta".
Protiljudska politika francoskih strank, ki so zdaj na krmilu, je v celoti odvisna od ZDA, ta politika vodi deželo v gospodarsko razsulo in poglobitev politične krize. In tega niti ne prikrivajo. Izdajstvo sledi izdajstvu. Queuillova, Mochova in Schumanova vlada s cinično odkritosrčnostjo izjavlja, da je pripravljena žrtvovati suverenost Francije. Reakcionarni listi pa
skušajo to prikazati celo kot nekakšno prednost.
Lanska jesen je bila v Franciji v znamenju krutega, nečloveškega obračunanja s stavku-jočimi rudarji in komedije volitev v Svet republike, ko so socialisti pristašem oblasti željnega pretendenta za diktatorja generala de Gaullea utrli s preprogami pogrnjeno stezico vluk-semburško palačo.
Po prizadevanju izdajalcev, ki so zasedli ministrske stolčke, so bili francoski fašisti — cagula-ri, ki so leta 1940, pripravljali zlom republike, v bistvu oproščeni in izpuščeni iz zaporov. V ječe pa so vrgli na tisoče poštenih ljudi, ki so se borili za re-pubhko, proti hitlerjevcem in branili svoje državljanske pravice.
Kako trda prede zdaj francoskemu ljudstvu, nam zgovorno povedo tile podatki: Od 1. januarja 1948 do 1. januarja 1. 1949 se je kruh podražil za 45 odstot., mleko za 69.5 odstot., rastlinsko olje za 122%, kava za 58%; skoraj dvakratno so poskočile cene mila, podražil se je premog, za ,150% se je podražila električna energija, tri-inpolkrat dražje je zdaj obutev. Tako so narasle cene samo v enem letu.
A kaj je prineslo Franciji novo, 1949 leto? Objavljene so bile nove višje najemnine, objavljena je bila podražitev kave in sladkorja, objavljena je bila uredba o omejitvi porabe električnega toka, obeta se zvišanje davkov, vlada prisilno razpisuje novo notranje posojilo.
Vse tegobe zadenejo predvsem delovno ljudstvo. Tegobe seveda malo zadenejo francoske buržuje, ki znajo celo iz težav kovati dobiček. V Franciji je zdaj nad 35 milijarderskih trus-tov, katerih skriti dobički naraščajo. Črna borza s svojimi mahinacijami razcveta. V teh mahinacijah sodelujejo tudi nekateri uradniki ministrstev Glavni dobiček pa gre v žepe Američanov. Prekomorski pri-dobitniki so znali obogateti celo od stavke francoskih rudarjev. Zdaj je že javna' tajna, da je francoska vlada, ki je kategorično odklonila zahteve stavku-jočih delavcev glede zvišanja mezd, pod vplivim določenih krogov. ZDA hkrati izplačala Združenim državam Amerike ve likanske zneske za ameriški premog. Dobave ameriškega premoga so financirali na račun "Marshallovega načrta". To je prineslo državi deset milijard zgube in bilo je hud udarec za narodno gospodarstvo. Toda že zdavnaj' je znano, da ljudje, ki pačelujejo zdaj francoski vladi, niti najmanj ne mislijo na interese Francije.
Vedno pogostejši so poskusi, da bi zatrli sleherni izraz nacionalne samostojnosti. Zivljenski standard delovnih ljudi nenehno potiskajo navzdol. Hkrati pa si degaullistični junaki dovoljujejo najnesramnejše provokacije. Že drugi dan novega leta so oboroženi pretepači iz de Gaullove-ga združenja vdrli v prostore knjižnice "Francoski preporod" v Havru in sežgali vse knjige, kar jih je bilo tam. Listi poročajo, da so bile med sežganimi knjigami knjige Victorja Hugoa, Chateaubrianda in mnoge dru-
ge.
Svojo notranjo politiko je sedanja francoska vlada v celoti podredila ZDA in dela vse po naročilu Wall-Streeta. Toda izdajstvo je preočitno in mora vzbuditi ogorčenje ljudskih množic. Zato so ameriški diktatorji in poslušni izvrševalci njihove volje v Franciji zaskrbljeni, kako bi vsaj za silo zamaskirali svojo dejavnost ter odvrnili francosko ljudstvo od borbe za njegovo neodvisnost, od borbe za njegove pravice in svoboščine.
Sejati med ljudmi nevednost in opravičevati razbrzdano dejavnost vojnih hujskačev — to nelepo nalogo so prevzeli podkupljivi reakcionarni novinarji
in literati tipa Sartre, Rousset, Tabouis, Perruchot, Malraux. Knjižni trg preplavljajo z brošurami in knjigami, v katerih opevajo "nesebično pomoč ZDA in povzdigujejo "strateško premoč" Amerike.
Ena izmed temeljnih metod teh ameriških lakajev je propagiranje vsakršnih "modnih" de-fetističnih "teorij". Modno je zlasti Sartreovo združenje, ki se imenuje zbor eksistencialistov (obstankarjev). Politični smisel te struje je v tem, da oznanjajo njeni pristaši moralno sprh-nelost.
V	svoji gledališki igri "Umazane roke", ki jo zdaj uprizarjajo na pariških odrih, izliva Sartre potoke umazane klevete na partizane, ki so se borili proti hitlerjevcem. V člankih, ki so jih objavili on in njegovi pristaši v reviji "Novi časi" lani jeseni, skuša Hartre trditi, da francoski delavski razred baje nima "politične sposobnosti" in da pripada ta politična sposobnost samo peščici izvoljencev, med katere prišteva predvsem sebe in svoje najožje pomagače Sartre in Rousset s cinično odkritosrčnostjo izjavljata, da je temeljni problem sedanjega časa proti marksizmu naperjena propaganda.
Od eksistencionalizma se ni kaj prida odmaknila druga nova "struja", znana zdaj pod imenom "epifanižem", ki ji na-čeluje Perruchot, L'Anselme in drugi. V manifestu, ki so ga napisali epifanisti, je rečeno, da poziva epifanižem" k brezraz redni družbi, toda medtem ko hkrati "smatra dialektični ma-terializem za vrhunec človeka družbe, epifanižem trdi, da ne more biti drugega vrhunca človeka, razen človeka samega."
Ni težko razumeti, da novega v teh modrovanjih ni nič. To je oznanjanje mračnjaštva in malomeščanskega anarhizma. Od tod je samo en korak do blodnih "teorij" o gospostvu "višje" rase nad "nižjimi". Mimogrede rečeno, v francoskih listih se pojavljajo tudi takšne "teorije."
V	Franciji imajo mnogo učenih prepirov o "svobodi duha", o "vzponu k luči" itd., itd. Glavni govorniki na teh učenih prepirih so predstavniki modnih struj. Včasih pa jim priskočijo na pomoč tudi prekomorski gostje. Tako je lani jeseni, v trenutku ko je v Parizu zasedala Generalna skupščina OZN, Ele-onora Rooseveltova večkrat nastopila v Parizu s tendenciozni-mi govori proti Sovjetski zvezi in deželam nove demokracije, čež, da v njih ni ameriških "svoboščin", V eni izmed največjih pariških dvoran so takrat priredili konferenco "svetovnega državljana" Harry Dawisa, ki je izjavil, da "ne priznava nobenih držav in nobenih vlad." Kako imponira to ljudem, ki Franciji ne priznavajo pravice do državne suverenosti!
Glavno pri tem pa je: protiljudska in protinacionalna propaganda v literaturi^ v listih, v kinu, uživa podporo vladnih krogov in se lahko nemoteno širi. Nasprotno pa podkupljivi tisk in podkupljiva druščina kritikov srdito napadata vse, kar je poštenega in pravičnega.
Toda bilo bi napačnd misliti, da je lahko streti in zadušiti dušo francoskega ljudstva. Kljub policijskim ukrepom vlade, kljub temu, da buržoazni filozofi in literati propagirajo sprhnelost, se francosko ljudstvo žilavo bori za ohranitev nacionalne neodvisnosti.
Ljudstvu se pridružuje vse, kar je zdravo mislečega in naprednega. Zadostuje omeniti, da so najboljši francoski umetniki, pisatelji in znanstveniki komunisti.
Jasen dokaz, kako sile demokracije naraščajo, je bil nedavni kongres zaščite svobode in miru v Parizu. Na tem kongresu se je zbralo okrog 10,000 delegatov — delavcev, znanstvenikov, pisateljev, umetnikov gle-
daliških igralcev, glasbenikov ^ študentov. Prispeli so v Pariz'' vseh krajev Francije, da bi trdili voljo in odločnost stva, da se bo borilo za zasci" miru in svobode, proti vojni® hujskačem.
Na naslov kongresa, ki Ј' trajal več dni, je prispelo go brzojavk iz raznih depai^' mentovtov Francije, pozdr# li pa so ga tudi znanstveniki ^ sindikalni funkcionarji iz gih drugih držav.
Na kongresu je bila sprejet' resolucija, v kateri je izraže"" prepričanje, da se bodo cozi združili, da bodo razkrinl''' li sleherno propagando, kate' namen je razcepiti jih v tre# ku, ko osvajalci znova ogroW mir".
ZAPISKI
Naj ne ve levica, kar dela desnica
Bolj kot onostranstvo katerega visokega prelata za® majo posvetni posli. Eden D) novejših' dokazov za to so " primer špekulacije s tujo v# to, naštete in dokazane v obt^ niči proti sedaj že obsojenei"' madžarskemu kardinalu Min^" zentiju. Toda ta cerkveni doS# .janstvenik ni nobena "izgubi? na ovčica", recimo "izjema bi samo potrjevala pravilo, njih kraljestvo ni od tega ta."
"Naj ne ve levica, kar desnica", je kot vse kaže v tikanu zelo upoštevan prego čeprav ne odmeva glasno i kolonadami na trgu sv. Pct** tako kot apoštolski blagosl®^' Pij a XII. raznim atlantski"^ paktom."
Nad "afero Cippico", niso razloga spustili železne zav diskretnega molka, odkar prevarantski duhovnik v zap®^ čaka! na razpravo. Toda od sa do časa kot v odmev še zvene razne zanimive ugoto^ tve in podrobnosti o njego
" i gV^
res'

velikopoteznih goljufijah, ki/ lansko pomlad dvignile zanimanja in prahu v Kot vsi "veliki ljudje", je t" bivši monsignor Edoardo tner Cippico pisal dnevnik vanj z izredno iskrenostjo ' skrbjo beležil vse svoje golj^^\ je. Obdržal si je celo origi" pisma, ki mu ga je poslal drug kot namestnik državn®^ tajnika svete stolice monsigo" Montini.
Medtem ko iz vsega srca goslavljam," piše v tem pis'!
W lOl"
monsignor Montini,
početje (gre za zasnovano novitev katoliške filmske be "Ocean film", pri čemer Cippico, kot znano, pone^®"^' ogromne vsote denarja pri kulacijah s tujo valuto), odoK^ vam tudi dani nasvet kot ristno finančno zamisel, ki ko vsaj v začetku okrepi vse primerno pobudo. Sev^ morajo biti vplivne osebe, s terimi se boste pogajali, poP® noma neoporočne in naj ° strani strogo vzdržujejo ti® tajnost, ki mora na polju, delikatnem zaradi mednarodi^ odnosov, obdajati dejavnost te stolice. S prav tako opf®,^ nostjo in zapovedjo uradne nosti se boste na praktični ničitvi morali sporazumeti z tikanskimi finančnimi strok" njaki.^
Torej tudi Cippico ni no

slučajno "izgubljena ovčka bi podlegla skušnjavi neza
P
ЈсОИ!' vi-
tega mešetarjenja s tujimi lutami. To pot pač zopet en ni uspelo "ohraniti one tajn^ ki mora obdajati dejavnost ^ te stolice."
кга^
lOS*'''
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebneS® proti revmaiizmu. Vprašajte nas.
Mandel Drug
slovenska lekarna
15702 Waterloo Rd* _
d
18. aprila, 1949.
enakopravnost
stran 3
^ohn R. Strah,
^veleth, Minn.:
Auf biks!
že več članov me je vprašalo: "Kaj pa je, Strah, ali ne moreš ne znaš več pisati?" Odgovor ^0 seveda enostaven: lenoba!
Torej, evo spet eno, katera P^iča, kako sem bil prvič in zad-v "špehkamri" v Velikih Laščah na Dolenjskem.
Leta 1920 je prišel iz Amerike obisk srednje starosti, še samski, fant seveda, na dom ®^ojega očeta. Ta fant pa je bil "^eni v sorodu, namreč z mojim pokojnim očetom sta si bila bratranca.
Vaški fantje, h katerim sem tudi jaz pripadal, no saj sem že pred pragom vojaškega tabora, smo ga bili kar veseli, je hodil z nami in pa "tri-da je bilo vedno veliko pi-Jače in veselja v vaški gostilni; ^ pravi o prostem času. Slišali Smo tudi, da ta fant je precej težak," čeprav je bil suhljat in 'Majhen, se pravi, težak v žepu.
Kmalu pa je prišlo nam "fan-t&linom" na uho, kar nismo radi slišali.
Ta fant je namreč nekje
zbleknil:
"Fantiči radi pijejo, a da bi kateri pokazal kak novec, tega pa ne. Well, kdo bi se branil po-^udene pijače, posebno vaški ^antalini ne, ker so bili, takrat ^saj, ig dneva v dan 'suhi'."
Ker pa se je izvedelo direktno Očitanje, je tudi fantu eden iz ftaše "bande" na lepem v obraz povedal: "Tone, tvojega 'trita-je konec in tudi z nami ne več pohajal. Amen!"
Gotovo se je to fantu zdelo ^a malo, a moral je to vest vzeti ®a znanje; hodil je potem sam navadno tudi sam popival, ker, no, saj veste, očitanje ne
бге nikomur v slast.
*
V naši vasi smo imeli "fanta-navado, kot marsikje, da sQio komu naredili "ofreht," to večer pred godom. Ako je kdo godoval v postu, smo na predvečer zapeli primerno pe-sem, izven posta pa malo žaro'-, Potali, in godec, Jakopov Tone, J® malo zaškripal na harmoniko- Tako se je včasih kar na-falo toliko, da smo lahko nesli "banko" k Anžetu (v gostil-*0)- Anže, dobra duša, pa nam postregel z vsemi dobrotami, ^ hruškovcem, brinjevcem, drož-^^kom, slivovko, florjanom; vse ene "flaše." Tudi z vinom ^aznih vrst, tudi iz enega soda, od zida.
Približal se je sveti Matija. Ta bil za nas najbolj čislan, kajti Ija predvečer tega svetnika je
'^a dobra žetev za "ofrehtov-ce."
V naši vasi so bili takrat tri-pod imenom Matija. Prvi je . odil oziroma fantoval z nami kot tak tudi "suh," oproščen °frehtovskega davka." (V zad-■^31 Vojni je bil že družinski oče P®tih malih otrok. Nemci so mu ^^žgali hlev in, ker je klical na P^^ttioč, je bil na vogalu svoje hi-od neznanega okupatorja,
Še

^ftica ali Italijana, ustreljen).
Drugi, to je Strahov Matija, tudi oče številne družine, je pa navadna čakal pri oknu in ko se je "nesreča" približala, se je navadno lepo zahvalil in prosil, da ni treba ropotanja, češ "tarnali že spijo;" oglasite se pri Anžetu, in lahko noč! To je torej pomenilo zelenko (liter in pol) sli-vovke.
Tretji pa je bil stari Lazar-ček. Ta pa je bil posebno ponosen na to, da smo se ga spomnili za njegov god. Imel je tudi že tri dorasla dekleta, katera so nam že vnaprej zabičevala, da ako ne pridemo "zaropotat" očetu, bo zamera. Kdo bi torej taka vabila preziral.
Navadno so vsako leto pri tisti hiši malo praznovali in dekleta in mati so pa tudi "nekaj" pripravile za "ofrehtovce." Potica, orehi, lešniki in, khm, kaš-Ijam, dve zelenki domačega liruškovega šnopsa, to je za fante.
Ko smo opravili pri Strahovih, smo Anžeta kar prezrli za ta večer, saj Strahova zelenka bo prišla nam v roke drug večer, sedaj pa kar brž k Lazar-čku, ker smo že v naprej vedeli, kaj bo na "programu."
Godec je pritisnil na meh le v toliko, da je stari Matija znal, kakšni ptiči letajo okrog hiše,, odprl okno, ker je že čakal, in povabil vse v hišo, češ boste v hiši opravili, kar imate za opravit', kaj boste, "spaki," zunaj v snegu stali!
Da, to je bila pometna beseda in ni bilo treba veleti dvakrat. Predno je stari Matija zaprl okno, je že glasno rjovela harmonika Jakopovega Toneta. Domača dekleta so povabila še druga dekleta in završalo je v hiši kot na mali ohceti, samo neveste ni bilo.
Po prvi polki so nas 'spake" pognali za mizo in se je pričelo "ropotanje" z orehi in lešniki, pa tudi zelqnka se je premikala, poleg tega pa je bil tudi Štefan (dva litra) domačega tepkovca, kateri pa je imel to lastnost, da kakor hitro je bil prazen, se je že drugi prikazal na mizo.
Po ropotanju se je, seve, nadaljevalo s polkami in valčki. Zakaj pa ne, saj sv. Matija je samo enkrat v letu in v zimskem času se ne gleda za eno noč, ako se jo prebdi. Tako sta nas "spake" in dekleta bodrila celo hišna stariša. "Le veseli bodite ta-mladi, dokler ste mladi, tu imate nedolžno zabavo in pošteno veselje, ko boste stari, bo drugače."
Takrat mi tamladi teh besed nismo razumeli. Razumemo jih šele danes.
Hišna mati, če je prav nas dan ali dva preje z burkljami podila od hiše, ker smo dekleta nadlegovali, je ta večer naravnost hvalila: "Lej, kaku so faj fantje." Stari Matija in slavlje-nec tistega večera pa je zado voljno kimal in motril mlado veselje ob zvokih harmonike. Seve, sem pa tam smo nazdravljali slavljencu. Enkrat pa je kar ne kaj mokrih oči rekel: "Hvala, in veseli bodite, saj letos je najbrž nazadnje, ko ste mi naredili 'ofreht'."	•
"Ne, ne, oče; že dostikrat smo in vam želimo, da bi prišli še dostikrat."
Ta želja seveda je bila obojestransko zadovoljiva, nam, ker smo bili dobro pogoščeni in Matiju, da bi dočakal še mnogo godov.
Nedvomno je mož čutil; bilo je res tisto leto nazadnje.
(Dalje 'prihodnjih)
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno ak-tmlnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
Društveni koledar
APRILA
20. aprila, sreda — Ples društva Najsv. Imena v SND
22.	aprila, petek — Ples kluba Golden Gophers v SND
23.	aprila, sobota — Ples društva "Vodnikov venec" št. 147 SNPJ v SND
23.	aprila, sobota — Plesna veselica društva Nanos št. 264 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
24.	aprila, nedelja — Ples HKZ v SND
24. »prila, nedelja — Otvoritev narodnega doma v West Parku, McGowan Ave. in W. 130 St.
24. aprila, nedelja — Koncert pevskega zbora "Planina" v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, O.
29.	aprila, petek — Ples-Cleveland Graphite Girls' kluba v SND
30.	aprila, sobota — Ples društva "Jutranja zvezda" št. 137 ABZ v SND
MAJA
1. maja, nedelja—Koncert pevskega zbora "Abraševfć" v SND
1, maja. nedelja—Koncert pevskega zbora "Triglav" v Sach-seiiheim dvorani, 7001 Denison Ave.; po koncertu zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
6.	maja, petek — Rokoborba Cleveland Ambassadors kluba v SND
7.	maja, sobota — Ples društva "Lipa" št. 129 SNPJ v SND
8.	maja, nedelja — Koncert "Glasbene Matice" v SND
8. maja, nedelja. — Koncert Glasbene Matice v Slov. nar. domu, na St. Clair Ave.
8. maja, nedelja — Plesno vese lico v počast materam, priredi Ženski odsek Doma zapad-nis Slovencev, 6818 Denison Ave.
14.	maja, sobota—Ples društva "Clev. Slovenci" št. 14 SDZ v SND
15.	maja, nedelja — Ples Baraga Council št. 1317 COF v SND
20.	maja, nedelja — Odprtija izletniških prostorov SNPJ.
21.	maja, sobota—Ples društva "Napredni Slovenci" štev. 5 SDZ v SND
22.	maja, nedelja — Koncert zbora "Slavulj" v SND
28. maja, sobota — Ples društva "Sv. Katarine" št. 29 ZSZ v SND
29. maja, nedelja — 25-letnica Slov. nar. doma v avditoriju
JUNIJA
3.	junija, petek — Ples podr. št. 25 SŽZ (St. Vitus Cadets) v SND
4.	junija, sobota — Ples 23rd Ward Democratic kluba v SND
5.	junija, nedelja — Piknik društva "Soča" št. 26 SDZ na prostorih doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
11,	junija, sobota — Ples društva "Svete Cecilije" SDZ v SND
12.	junija, nedelja — Piknik društva "Comrades" št. 566 SNPJ na SNPJ farmi
18.	junija, sobota—Ples Sportsman kluba št. 1 SDZ v SND
19.	junija, nedelja — Piknik društva Združeni bratje št. 26 SNPJ na SNPJ farmi.
26. junija, nedelja — Piknik društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ na Louis Zgoncovi farmi.
26. junija, nedelja — Piknik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ na SNPJ farmi
26. junija, nedelja — Piknik ob 25-letnici društva Velebit št. 544 SNPJ na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
JULIJA
3. julija, nedelja — Desetletnica SNPJ farme
4. julija, nedelja — Piknik Kluba društev SDD, Recher Ave. na George Kaliopi farmi, Eddy Rd.
4. julija, ponedeljek — Piknik društva "Loyalites" št. 590 SNPJ na SNPJ farmi
9.	julija, sobota — Moonlight piknik krožka št. 1 Prog Slovenk na SNPJ farmi
10.	julija, nedelja — Piknik društva Strugglers štev. 614 SNPJ na SNPJ farmi
16.	julija, sobota — Piknik
.' društva Utopians št. 604
SNPJ na SNPJ farmi
17.	julija, nedelja — Piknik Atletičnega kluba SNPJ na na SNPJ farmi
24. julija, nedelja — Piknik društva "Nanos" št. 264 SNPJ na prostorih doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
31. julija, nedelja — Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ na SNPJ farmi
AVGUSTA
7. avgusta, nedelja — Piknik Clev. federacije SNPJ na farmi SNPJ
7. avgusta, nedelja — Piknik podružnice št. 106 SANSa na prostorih SDD, Recher Ave.
14 avgusta, nedelja — Piknik društva Utopians štev. 604 SNPJ na SNPJ farmi.
20 avgusta, sobota — Piknik društva Utopians štev. 604 SNPJ na SNPJ farmi
ZAVAROVALNmO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHAPE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
21. avgusta, nedelja — Piknik društva "V boj" št. 53 SNPJ na SNPJ farmi
28. avgusta, nedelja — Piknik pevskega zbora Slovan na SNPJ farmi
28. avgusta, nedelja — Piknik pevskega zbora "Slovan" na SNPJ farmi
SEPTEMBRA
24. in 25. septembra — Tridesetletnica obstoja Slovenskega doma na Holmes Ave.
OKTOBRA
23. oktobra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Zvon" ob 35-letnici obstanka, v Slov. nar. domu na E. 80 St
29. oktobra, sobota—Halloween party društva Comrades št. 566 SNPJ na SNPJ farmi
NOVEMBRA
20. novembra, nedelja — Predstava dram. zbora "Naša zvećda" v Slov. društvenem domu na Recher Ave.

/
1
L t


Good intentions don't make a good savings l4an. Wh#lP» the smart way to save? A way that's-r-
1. Regular	2. CoavaaMol
3. Dependable 4. Automatic You can get this foolproof combination by kvesting #a U. S. Savings Bonds. Either of these two weys:
Join your company's Payroll Savio^/t Plan ... «r join your bank's Bonđ-A-Month Plan.
Then sit back and watch yow dollars mshe of themselves, fattening up at the rate of fow for every you put in, every ten y^trs.
Thafs one sure way to bring home the bacon some day.
And by bacon we mean the things yoa dream sdxxit for the future: a home, a business, a college edncation, and freedom from worry.
Go reserve a slice of that fw yoorsdf.;, TOCX&YI
Automatic sdvin^ is sur& saving"
U$. Savings ENAKOPRAVNOST
®^ANISLAV NUŠIĆ;
Humoreske in satire
(Ijradaljevanje)
To je tolikanj modra beseda, ^ Se je z njo—kakor se spo-—pred menoj pravdalo ^ opravičilo tudi neko mlado ,®kle, ki je—nasprotno kakor Jaz-—.padlo, čeprav ji po vseh Pravilih ni bilo treba pasti. Ona ni padla pri maturi, mar-Pri tisti izkušnji, pred kate-Postavlja življenje tako po-
Več ro gosto tudi
mlada dekleta,—anapak ona je V svoje opravičilo iz-^Ofistila gornje modre besede: da mi tega ni bilo treba, ^arovati bi bila morala svoj Izgled in čast,—da, vem, to je r^viio, ampak vsako pravilo izjeme!"
Da, priboriti si spričevalo zrelosti, nikakor ni preprosta in majhna reč. To spričevalo je uradna listina, s katero ti pristojno državno oblastvo prizna zrelost.
Pozn^-l sem tistega beograjskega prepirljivca Dragoljuba Avramovića-Bertolda, ki so ga nekatere vlade vtikale celo v norišnico, druge pa ga spet reševale. Ker so^e pri nas vlade pogostokrat menjavale, je Bertold zdaj odrinil v norišnico, zdaj se spet vrnil iz nje. Ko se je lepega dne tega naveličal, se je zglasil pri oblastvu in zahteval potrdilo, da je pameten. Po-sihmal, ko je imel takšno potr-
dilo, se je Bertold bil po prsih in trdil, da je edini mož v Srbiji, ki so ga uradno priznali za pametnega.
Podobno je s spričevalom o maturi, ki priznava človeku zrelost. Ko sera takšno spričevalo dobil, sem se zavedel, da je diploma zrelosti dokument, po katerem lahko počenjam v življenju vsakovrstne lahkomiselnosti.
Mojemu veselju kajpada ni bilo ne konca ne kraja. Pohitel sem domov, objel in poljubil mater in sestro, mlajšemu bratu pa sem ves razburjen prislinil klofuto, kakor sem bil prej še pred šolo objel in poljubil nekega uče-nika, ki me ni poučeval v nobenem predmetu in zato še malo ni bil kriv, da sem dosegel diplomo zrelosti. Ves navdušen
sem to reč gnal še dalje: objel in poljubil sem soseda štacunar-ja in sem objel in poljubil tudi neko vdovo, materino prijateljico, in pri tem vzkliknil:
"Gospa, jaz sem zrel, zrel!"
To sem brž nato dokazoval še naši kuharici. In sem objel in poljubil tudi brivca. Kajti po prvih manifestacijah veselja in razburjenja sem se domislil tudi prve maturantske dolžnosti, da se dam obriti. Meni tega sicer še nikakor ni bilo treba, toda britje je tiste čase veljalo v mojih očeh in v očeh vseh maturantov ga nekak vnanji dokaz zrelosti.
"Mladi gospod se želi ostrici?" me je prestregel brivec s hudobijo, ki je lastna temu poklicu.
"Ne, obriti se želim!" sem ponosno odgovoril in sedel na stol,
pri čemer me je grizlo, ker nisem mogel z nogami doseči tal in so mi obvisele v zraku.
Z besedami: "Obriti se želim!" sem hotel izreči nekaj velikega, kakor da sem opravil prelom v življenju; kakor da sem po mučnih naporih odprl težka železna vrata, skozi katera bom zdajci stopil v nove neznane prostore; kakor da sem stopil na prag, za katerim se pričenja življenje. Besede: "Obriti se želim!" so mi bile tisti čas pomembnejše in usodnejše od Cezarjevih besed: "Kocka je padla!"
Ko me je brivec obril in mi spral milnico, se ni nič spremenilo ne na mojem obrazu ne v moji duši. Ti$to nepričakovano, tisto nepoznano, ki je bilo pred menoj, tisto življenje, v katero
bi bil moral vstopiti, je zdaj bilo še daleč, zelo daleč. Edini občutek, ki sem ga imel, ko sem zapustil brivnico, je bil ta: da sem obrit in da imam dokument zrelosti v žepu.
Doslej še nisem povedal vsega o šolanju. Pred menoj je bilo še vseučilišče, toda vseučilišča nismo imeli za šolo, v kateri poučujejo, marveč kjer samo "študirajo," in to se nam je videlo nekoliko laže, nekaj takega, kar se da prebresti. Četudi bi ostal kakšno leto dlje na vseučilišču, bi to ne bilo nič hudega, kajti z vstopom na vseučilišče postaneš državljan—in biti državljan kakšno leto več ali manj, ni huda reč. Pogostokrat pa je bolje biti državljan vseučilišča kakor policijski pisar v Aril ju ali su-plent v Brzi Palauki.
A tudi o šolanju na srednji šoli, kjer človek zapravi svoja najlepša leta, še nisem povedal vsega ni ne zadosti. Šola in zakon pomenita dve poglavitni obdobji v človeškem življenju. Kajti pravijo, kdor dobro dovrši šolo in se srečno oženi, je preskrbljen za vse življenje. Še več, šola in zakon imata tudi polno skupnih lastnosti.
Tako postavim; v šoli kakor tudi v življenju se učiš, dokler si živ, brez up», da bi se česa naučil; v zakonu kakor tiidi v šoli so strogi in blagi profesorji, težki ali lahki predmeti; v zakonu kakor v šoli lahko dobiš dobro ali pa tudi slabo oceno; ne tu ne tam ne smeš zamujati in zapišejo ti vsak izostanek.
(Dalje prihodnjič)
STRAN 4
enakopravnost
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
(Nadaljevanje )
—	Tako vas lahko kar naprej zebe, Samoljo Ivanovič,
—	Pokrij, pravim!
Polikarp je poslušno izpolnil
povelje in odšel.
—	Kdo pa je tole? — ga je pobaral Prohor in pokazal z očmi na bolnika.
—	Nek častnik iz Medvedičje-ga ustja. Pri našem štabu so bili.
S štabom vred so šli tudi ust-hoprski begunci iz Tjukovnega, Bobrovskega, Krutovskega, Zi-movnega in drugih vasi.
—	Nu, kam pa vas nese sila peklenska? — je vprašal Prohor nekega starega begunca, ki je sedel na dvovprežnem vozu, zvhoma nabitem z vsakovrstno ropotijo.
—	Vi Veške mislim zapeljati.
—	Ali so poslali po vas, da pojdite v Veške?
—	I, ljubček, poslali kajpak niso, ampak komu je pa smrt pri srcu? E, vsak jo prav gotovo potegne, ko ga strah pokadi.
—	To bi rad vedel, kaj vas v Veške nese? V Jelanski bi se predrožili na to plat — to je vsa učenost.
—	Na čem? Tamkaj, so spravili ljudje, ni broda.
—	Na čem se boste pa v Veš-kah? Misliš, da bodo dali brod za tvojo šaro? Vojaštvo bodo popustili na tej plati in bodo vas začeli z vozovi vred prepe-Ijavati? Preteto, dledek, ste ljudje trčeni! Gredo, pes vedi kam in rogač vedi zakaj. Nu, česa Vsega si pa nabutal na voziček? — je sitno spraševal Prohor, se poravnal vštric voza in z bičem pokazal na cule.
—	Bog si ga vedi, česa vsega ni tu! Obleka, komati, vidiš, moka pa se to in ono, kar je drugega treba pri hiši ... Ni bilo mogoče popustiti. V prazno bajto bi prišel. Nu, pa sem, vidiš, zapregel par konj in tri jarme volov in vse naložil, kar je bilo mogoče, ženske posadil na vrh in odrinil. Saj sem, ljubi moj, vse to na svoji grbi skupaj spravil, v trudu in znoju sem se prikopal do tega, ali potem ni težko kar popustiti? Ko bi se bilo dalo, bi še kajžo na-tovoril in odpeljal, da bi je rdeči ne dobili. Hudič jih vzami!
—	No, da za primer postavim, počemu pa vlečeč tole brki jarijo s seboj? Ali tele kobile, zakaj ti jih je neki treba cijazi-ti? Rdeči bi si ne vedeli kaj opomoči s tem.
—	Pa saj ti povem, da ni bilo mogoče popustiti! E, prebito si čuden . . . Pusti, pa bodo ali polomili ali požgali. Naka, pri meni že ne bodo obogateli. Črv naj jih uje! Vse do golega ^em pobral!
Starec je oplazil z bičem leno prestopajoče se site konje, se obrnil nazaj in z bičevnikom pokazal na tretjo volovsko vprego zadaj in dejal:
—	Vidiš onole zahomotano punčaro, ki z junci vozi — tisto je moja hči. Na vozu ima svinjo z mladiči. Sprasna je bila, nemara smo jo kaj premečkali, ko smo jo prevezovali in na voz nakladali. Na, le spremisli si, pa se ti je polegla čez noč, kar na tajslju. Slišiš, kako pujski cvili-jo? Nak, z mojim se rdečuhi že ne bodo postavljali, mrzlica jih potresi!
—	Le pazi se, da ne naletič name, ded, zraven brodu! — je dejal Prohor in hudobno zasrpel v široko prepoteno starčevo spako. — Le pazi se, da se ne srečava, če ne, bodo zagrmele v
Don tvoje prašiče, mladiči in vsa tvoja roba!
— Zakaj pa to? — se je grozno začudil starec.
—	Zato, ker ljudje mrjo,' vse zgubljajo, ti, hudič stari, pa kakor pajek vse vlečeš s seboj! — je zavpil po navadi mirni in tihi Prohor. — Taki govnjači so mi v želodcu! Tole je zame, kakor bi me z nožem suval!
—	Jahaj dalje! Jahaj dalje mimo! — se je razhudil starec, sopel in se obrača vstran. — Dobi se ti nekšen predpostavljeni, ki bo tuj imetek v Don brusil .. . Jaz sem se z njim kakor z dobrim človekom . . . Jaz sam imam sina narednika, ki zdajle s stotnijo zaustavlja rdeče... Jahaj dalje, prosim! Tuj imetek naj te nič ne bode v nos! Sam bi si ga bil več napravil, pa bi te nemara tale ne klal tako v oči!
Prohor se je zapodil v drnec. Zadaj je preglusljivo, piska joče zacvilil prasec, vznemirjeno je zakrulila svinja. Prašičji cvilež je vrtal kakor s šilom skozi ušesa.
—	Kakšen vrag je to? Od kod prašiček? Polikarp! .... -T- je zakričal na zapravljičku ležeči častnik, se bolno nakrem-žil in skoraj zajokal.
—	Prašiček je z vozička padel, pa mu je noge pod kolesom potrlo, — je odgovoril Polikarp, ko je prišel bliže.
—	Reci jim . . . Pojdi, reci lastniku pujska, naj ga zakolje. Reci, da so tu bolniki ... že tako je neznosno, zdaj pa še ta cvilba. Urneje! Zapodi!
Ko je prišel Prohor vštric z zapravljičkom, je videl, kako se je kljukonosi častniček guban-čil, z umerjenim pogledom prisluškoval prasetovemu cviljenju in si zaman poskušal zamašiti ušesa s svojo sivo jančjo kučmo . . . Pridirjal je Polikarp.
—	Noče ga zaklati, Samojlo Ivanič. Pravi, da se bo one — prasetce — izlizalo, če pa ne, mu bomo mi, slišiš, drevi puščali.
častniček je prebledel, si stežka dvignil glavo, sedel na vozilu in zabingljal z nogami.
—	Kje je moj browning? — Ustavi konja! Kje je lastnik prasca? Mu bom že pokazal. . . Na katerem vozu?
Škrtljavega starca so vendarle primorali, da je zaklal pujska.
Prohor se je muzal, spodbodel v galop in dohitel rajdo ustho-prskih voz. Spredaj, kako vrsto vstran, so po poti drdrala .nova vozila in jezdeci. Voz je bilo vsaj dve sto,, jahačev, ki so jez dili vse navzkriž, po kakih štirideset.
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se Izselilo, dočim se dr. Župnik 6e vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov Je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo
na E. 62 St.
Urad Je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
TeL: EN 5013
"Pravi sodni dan bo pri brodu!" — je pomislil Prohor.
Došel je vozove. Nasproti nje. mu, od čela premikajoče se raj-de, je na zastavnem temnorja-vem konju v diru jezdila neka ženska. Ko je prišla vštric s Prohorjem, je pritegnila vojke. Konj pod njo je bil osedlan z bogatim sedlom, naprsna uzda in spona sta se srebrno pobli-skavali, še platišča sedla niso bila niti malo oguljena, podpre-ge in podsedlica so se svetlikale v sijaju izbranega usnja, ženska je priročno in vajeno sedela v sedlu, v močni temnikasti roki trdno držala pravilno nabrane vajeti, ali visokonogi vojaški konj, kakor je bilo videti, svoje gospodarice ni imel za mar; vrtel je s krvjo zalito očesno jabolko, krivil vrat, kazal rumeno podkev zobovja in poskušal usekati žensko v okroglo koleno, ki je kukalo izpod krila.
Ženska je bila prav do oči zakrita s čisto oprano, od plavila modrikasto naglavno ruto. Ko jo je dvignila od ust, je vprašala :
—	Ali nisi nemara prehitel voz z ranjenci, stričko?
—	Prehitel sem sila voz. Pa kaj?
—	Saj to je smola, — je za-teglo spregovorila ženska, — moža ne najdem. Skupaj sva odrinila iz Hoprskega ustja z lazaretom. Rano je imel na nogi. Tedaj pa se mu je rana nekaj zacelila in mi je velel po so-vaščanih, naj bi mu konja prignala. To je njegov konj, — ženska je z bičem počila po konjskem vratu, posutem z rosnimi kapljicami, — zasedlala sem konja, za jahala v Hoprsko ustje, ali bolnišnice že ni bilo več ondukaj, odšla je dalje. In zdaj naj se še toliko preganjam, ne morem in ne morem je dobiti.
Prohor se je pasel nad oblim zalim obrazom kozakinje, z naslado je vpijal mehko zvenenje njenega nizkega, globokega alta in zinil:
—	Ej, mamka! Zlomka ti je treba iskati moža! Naj gre z lazaretom, tebe — takole lepotico, in še s takimle konjem za doto — pa vsak vzame za ženoi! Še jaz bi si upal.
Ženska se je nehote zasmeja-la, se pregenila v polnem životu in potegnila rob krila čez golo koleno.
—	Brez prismodovanja mi povej, ali nisi prehitel lazareta?
—	Ondile v tistile rajdi so bolni in ranjeni, — je odvrnil Prohor in zavzdihnil.
Ženska je ošvrknila z bičem, njen konj se je ostro zasuknil
18. aprila, 194&
RAZNO
AKO NAMERAVATE PRODATI VAŠO HIŠO
za eno ali dve družini, pokličite nas.
IVanhoe 7646
Realtor
IŠČE STANOVANJE
Vdova S dvema hčerama
vse tri zaposlene, želi dobiti stanovanje s 4 ali 5 sobami. Mirne, nobena ne kadi ne pije. če kdo ima stanovanje za oddati, naj blagovoli pokliče
5311
PRILETNA DVOJICA
želi dobiti stanovanje s 3, 4 ali 5 sobami. Kdor ima za oddati naj pokliče
EN 0943
HIŠE NAPRODAJ
v BLIŽINI E. 185 ST.
Hiša s 9 sobami; se lahko rabi-za dve družini. Vse nanovo barvano in popravljeno. Sploh vse v najboljšem stanju. Beneški zastori, zimska vrata in okna, 2 garaži. Se proda za samo $11,900.
KOVAČ REALTY
960 E. 185 ST.
na samih zadnjih nogah, belo je mignila pena, ki se mu je nabrala med nogami, se pognal v dir, se zmedel v nogah in prešel v galop.
Voz je so se zamudno premikali. Voli so lenobno opletali z repi in odganjali nadležne obade. Upirala se je taka soparica, tako zagaten in moreč je bil zrak pred nevihto, da so se ob cesti scvrknili in zveneli mladi listi pritlikavih sončnic.
Prohor je zopet jezdil vštric z vozmi. Strmel je nad veliko množino mladih kozakov. Bodisi, da so se odcepili od svojih stotnij ali pa so kar pobegnili, se priključili družinam in se z njimi vred vozili na prevozu. Nekateri so bili privezali k vozom vojaške konje in ležali na tajsljih, kramljali z ženskami, pestavali deco, drugi pa so jahali zraven, ne da bi odložili puško ali sabljo. "Popustili so edinice in beže," — je sprevidel Prohor, ko si je ogledal kozake.
Smrdelo je po konjskem in volovskem znoju, segretem lesu lestvenic, kuhinjski posodi, kolomazu. Voli so šli poklapano in trudno prestavljali lakoti. Cikali so viseče jezike in od njih pa prav do cestnega prahu so se jim cedile vzorčaste štrene slin. Sprevod se je pomikal s hitrostjo štirih do petih vrst na uro. Vozila s konjsko vprego niso prehitevala voli. Kakor hitro pa je nekje daleč na jugu rahlo zabobnel topovski strel, se je vse razgibalo: iz dolge verige vozil so zavili vstran in za-mežljali vrsto sparoma vpreženi
WIDGOY'S PHOTO STUDIO
485 East 152nd Si., IV 6939
Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah.
Pri nas rade vol je
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
Mandel Drug Co.
15702 WATERLOO RD.
A. Malnar
Cementna dela 1001 E. 74. St. EN 4371
Christiana Lodge . . . and Cottages
Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages each with private shower and toliet. Central dining room with American-European cooking.
ALL SPORTS: Golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees, 100 acres of private playground on U. S. 112.
Write for folder
Christiana Lodge
DOMINIK KRASOVEC, Prop.
Phone: 9126 F 5 P. O. Edwardsburg, Mich.
DENARNE in DRUGE POŠILJATVE ZA STARI KRAJ
Tvrdka KOLLANDER naznanja:
DA; pošilja denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka pošiljate v je jamčena;
DA: prodaja zaboje za pošiljanje blaga a" živil v staro domovino;
DA: prevzema zavitke od tukajšnjih rojakov in iste točno odpremlja na naslovnike; DA: sprejema naročila za moko in druge pripravljene zavitke za Jugoslavijo, Avstrijo, Itali-jo in Nemčijo;
DA: prodaja karte za potovanje v
stari kraj m od tam sem; DA: prodaja AMERICAN EXPRESS Travel čeke in denarne nakaznice za vporabo v naših državah;
DA: opravlja Notarske posle. KADAR torej rabite postrežbe v
gori navedenih slučajih, se obrnite na zanesljivo m dobro znano tvrd-ko:
August Kollander
V Slovenskem narodnem domu.
6419 ST. CLAIR AVE..
Cleveland 3, Ohio
Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in druga naročila potom naše tvrdke.
vozovi in samčki, ki so jih vlekli konji. Konji so jo pobrali v dir, biči so zapokali, zaslišalo se je vse vprek vpitje: "No, goni!", "No-o-o-o, peslajnarji!", "Zgani se!" Po volovskih križih so glasno zapokale šibe in bi-kovke, živahneje so zaropotala kolesa. V strahu so vsi pospešili hojo. Pekoč prah se je dvignil v težkih sivih capah od tal, zaplaval ritenski, se kolobaril in se ulegal na bilje žita in raznega ščavja.
Nizki, zatrepani Prohorov konjiček se je spotoma stegal po travi, uščenil je z gobcem zdaj vršiček rmana, zdaj žolto kro-nico repice, zdaj grmiček gorčice; trgal je in grizel, čuječna ušesa so mu strigla, z jezikom je poskušal izbrusiti rožljajoče žvale, ki so mu odrgnile dlesna. Ko pa je zagrmel top, ga je Prohor stisnil s petami in konjiček je nekako spreumel, da zdaj ni časa za zob, in. voljno prešel v makatajoč galop.
Topovsko streljanje se je raz-n\ahnilo. Vrtajoči, butajoči glasovi izstrelkov so se zlivali, v zadušnem ozračju je v pobob-nevajoči oktavi treskajoče, ropotajoče grmelo.
— Sveti križ božji! — se je n a vozičku prekrižala mlada ženska, iztrgala dojenčku iz ugt cimetastordečkasto, od mleka bleščečo se bradavico in potla-
čila pod srajco napete rumen-kljate dojne prsi.
—	Ali naši sekajo ali kdo? Hej, vojska! — je zakričal Pro-horu starec, ki je koračif ob vo-leh.
—	Rdeči, ded! Naši nimajo streliva.
—	Nu, reši jih kraljica nebeška!
Starček je izpustil iz rok vo-lovski povodec in snel starinsko kozaško čepico; kar grede se je pokrižal in se z obrazom obrnil proti vzhodu.
Na jugu se je izza grebena, poraslega s suličastimi rastlinami pozne koruze, pokazal raz-lezljiv črn oblak. Razpotegnil Se je čez pol obzorja in s tem-
Samostojno podporno društ.
"LOŠKA DOLINA"
Uradniki za leto 19^9: Predsednik: Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave. Podpredsednik : John Lekan. Tajnik: Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 9183. Blagajnik; John J. Leskovec. Nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Anton Petkovšek. Zastopnik za klub društev SND: John Lekan. Zastopnika za Slov. dom na Holmes Ave.: John Zni-daršič in George Marolt.
Redne seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
nočmim pokrivalom prekril ds* bo.
—	Kakšen požar, poglejte! je zaklical nekdo v voz.
—	Kaj bi neki utegnilo to ti" ti?
—	Kje gori? — so se m®'' rahtajočim drdranjem kole® oglasili nekateri.
—	Ob čiru.
—	Rdeči na Čiru vasi požig)' jo!
—	Suša je, Bog nam ne P zadeni ...
—	Poglej, kakšen črn obla'' se je vzdignil!	^
—	To ne gori ena sama vaS'
—	Vse vzdolž čira od Kargl" novske liže, tamkaj so zdaj kone boji . . ,
(Dalje 'prihodnja)
"Modern Crusaders' Lodge No. 45 SDZ
Officers of "Modem CrusaiJ' ers," Lodge No. 45 SDZ, for year 1949 are:
William Yanchar, preside^'' Louis Smerdel, vice-president' Jennie Jarm, recording seer®" tary; Frances Zulich, 18115 Nef^ Rd., Ivanhoe 4221, secretary--^ Dr. Skur, Dr. Opaskar, Or. me, lodge physicians.
Meetings are held every thir^ Wednesday of the month at SlO" vene Workmen's Home, 1533^ Waterloo Rd., at 8:30 p. m.
Vabilo za poset slike
'TRIGLAVSKE STRMINE"
v SREDO in ČETRTEK, 20. in 21. APRILA
V gledališču
"ABB Y"
Waterloo Rd. in E. 156 St.
VABLJENI STE NA POSET. SLIKA JE VSE SKOZI ZANIMIVA. Začetek ob 7. uri zvečer.








Suddenly the King realized ^
he was going to starve
You ВКМВМВЕВ how King Midu thfMigh* he had Ж short cut to finnTii>ta1 tecurity«
When granted on* wish, he »aVad everything he touched be turned to gold. It warn fun until he tried to eat, and all hia food turned to eoUd gold. He suddenly realized that he was going to starve to death;
Midas was glad to cancel his wish; and look for a better way to provide tor his old age. What he discovered remains true today.
The only sure way to flngnntoi aeourity is systematie saving. And the method is buying U. S. Security Bonds, automatically!
If you work for wages or salary, you can sign up for the Payroll Savings Plan. If you are in business or a profession, and have a checking account, you can sign up
£<x the BondmA-MonA Plan at jroiv Start now—during tb* Seoudty Drive; It# money save# Itself; and afUt tO j
ysanyouhave$4fbrevwy98youhav«Mv«d.''
And your Security Brnd ЛтП.!, j*
part to insure mstal^#oonomy; WW wiving means less money la the market placa to Ш I up prices of goods;
It's too bad thai Midas bed M пмФ ^ trouble because he couldn't save tWrn##« Way; , But isn't it luokyyoue^U	/I
WISB DEBT MANAOBMBNT-Itw^ bond dollar that is boUt up ia ynm OoTerament's Trsasury Is used to n>
tirt a dollar of the natlmal debt trfiidi
it potentially Infladoaafy.
SKURITY
AMERICA'S SECURITY IS YOUR SECURITY
ENAKOPRAVNOST
^ТишЈш^шп^ШоШО, S. Trauutj »drtrtJum«!!«—рг«р«гаЈ under »uiplošg of Trtanirr Dtptrtm^ сН 'ЛЛгШШп$