161. številka Ljubljana, v sredo 16. julija 1902. XXXV. leto. litiaj* »safe aac *vee«r, iBunši uedent in praznike, wsr velja po pošti «;rej<*«« uveiio-ogreke deaeie za vse leto 2b K, za pci ieca 13 K, za četrt leta 8 K. SO h, za jedau m«*« i« K 31) n. Za Ljubljene &re* poSiijania aa dom za vee leto 2S K, za poi leta 11 K, za Četrt leta 5 K BO h, fla jsden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znafia poStnina. — Posamezne številke po 10 b. Na naročbo brez istodobne vposiijatv^ a^rofiuiue so na ozira. — Za oznanita plačuje se ud Btiriatopne &Xitit-vrsto po U h, Će se oznanilo jedeakrat tiska, po 10 b Is «e avakrat, in po B h, 5e ne trikrat afl večkrat tiska. — Dopisi naj se izvoiž Jraaitovati. — Rokopisi ae no vračajo. — Uredništvo In upravnfštvo je na kongresnem trga št. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pofiiijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adiniaictrativns atvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v apravniStvo pa e Kongresnega trga 5t. 12. „Slovenski Narod'1 telefon št. 34. — (,Naro ma tiskarna" telefon St. 85. Kmetijske razmere na Kranjskem. i. Ravnatelj c. kr. kmetijske družbe kranjske, gosp. Gustav Pire, je minole dni izdal po obsegu sicer drobno, po vsebini pa jako važno knjigo: »Kmetijske razmere na Kranjskem«. Ta knjiga, posvečena iskrenemu pospeševatelju kranjskega kmetijstva, dež. predsedniku baronu Heinu, je velevažno in znamenito delo, kajti v njej se nam podaja natančna slika kmetijskih razmer in ta slika zasluži pozornost ne samo kmetovalcev, nego še v posebni meri vseh javnih faktorjev in sploh vsa-cega, kdor si je v svesti, kakega pomena je kmetijstvo za državo, za deželo in za slovenski narod. Pire nam je v svoji knjigi podal sliko, ki obuja najtužnejše misli in največje skrbi za prihodnost. Na podlagi vestnih studij in uradnih podatkov prihaja Pire do zaključka, da na Kranjskem kmetovalec ne le več ne izhaja, temveč že zdavnaj z iz gubo k m etuje, daje kranjsko kmetijstvo bankerotno in da posle-dicategaje propadanje občnega blagostanja in propadanje trgovine in obrti. In v tem ni čisto nič pretiranega. Pire prijavlja natančne podatke o kmetij skih pridelkih in njih cenah sploh o kmetijskih dohodkih ter natančne podatke o vseh stroških. Ta bilanca kaže, da znaša skupna svota vseh stroškov 26,609.712 K, skupna svota vseh dohodkov pa 21,769 077 K, da imajo torej kranjski kmetovalci na leto okroglo pet milijonov kron izgube v denarju. Pire pa dostavlja, da je računal najvišje mogoče dohodke in najnižje stroške, »po mojem računu se mora kmetovalec po beraško oblačiti in preživljati, si ne sme privoščiti nobenega kozarca vina ali piva, potem šele izhaja z denarjem, ki sem ga v to svrho postavil v računu«. Ker pa kmetovalec ne štedi tako, je Pire pre pričan, da na leto primanjkuje več kakor 10 milijonov kron, zlasti če se postavijo v račun še obresti od dolgov, ki bremene na naših kmetijah. Iz Pirčevih podatkov izhaja jasno, da brede naše kmetijstvo v pogubo. Splošno obubožanje se čuti na vseh koncih in krajih in propadanje bi bilo še ra-pidnejše, ko bi kmetovalec ne imel nekaj postranskega zaslužka in kredita. Posledice pasivnosti našega kmetijstva je hiranje trgovine in obrti, izseljevanje in naraščanje dolgov. Dolgovi na kmetska posestva se pomnože vsako leto za kakih osem milijonov in če pojde tako naprej, bo velika katastrofa kmalu le še vprašanje časa. Nehote se vsakemu usiljuje vprašanje: Kaj je vzrok temu silnemu propadanju kranjskega kmetijstva? Uzrokov je mnogo. Veliki davki, znatni stroški za verstvo — toliko, kakor pri nas se za cerkvene namene niti na Tirolskem ne porabi — in vsled inozemske konkurence nastala nizka cena kmetijskih pridelkov so mnogo krivi sedanjega obupnega položaja, kakor tudi potratnost in pijančevanje, ali glavni vzrok je vender drug. Glavni vzrok je ta, da so usahnili stari viri bogatih dohodkov, kmetijstvo pa ni napredovalo toliko, da bi iz svojih dohodkov moglo pokriti odpadli zaslužek. Kmetijstvo samo tudi v minolih časih ni moglo preživljati kmetovalcev, a tedaj je imel kmetovalec druge prilike za zaslužek in ker so bili ti zaslužki dobri, je zanemarjal kmetijstvo. V tistih časih je imel kmetovalec zaslužek pri rudarstvu in f u ž i n a r s t v u, pri d o m a č i obrti in pri kupčiji. Kjer ni bilo zaslužka pri rudarstvu in kupčiji, se je poprijel domače obrti, ki je bila na Kranjskem tako raznovrstna in cvetoča, kakor malokje drugje. Na Gorenjskem je bila udomačena rnala železarska obrt; tekstilna obrt je bila razširjena po vsi Gorenjski, prav intenzivna je pa bila na Savskem in Sorskem polju ter v škofjeloških hribih in v polhovograškem pogorju; predlo in tkalo se je takorekoč v vsi deželi. Ko- der je bila ovčjereja, so predli volno, ki so jo doma podelali v sukno in v mezlan. Okoli Kranja je procvitala sitarija, v kamniškem, ribniškem in krškem okraju je bila doma lončarska obrt. Kmetovalci so služili z žaganjem lesa, in v ribniškem okraju je procvitala posebna domača lesna obrt, v Bohinju škaferska in v solški do lini sodarska domača obrt. Nebroj mlinov je mlelo domače in uvoženo žito in stotine oljaren je delalo laneno olje. Vse te obrti so izvrševali le kmetovalci kot postranski in v ugodnih razmerah tudi kot glavni zaslužek. Najvažnejši zaslužek je naši deželi dajala kupčija, in tega zaslužka je bil v največji meri neposredno ali posredno deležen tudi naš kmetovalec. Kranjska je imela v tem pogledu izredno ugoden položaj, kajti čez njo je šla vsa prevozna kupčija iz Trsta, edine avstrijske trgovinske luke, v notranje dežele, in po Savi ter po Karlovški cesti se je vozilo žito iz hrvatskih ravnin ter vino iz dolenjskih goric v planinske pokrajine, nazaj pa železo in drugi izdelki. Kakšno je bilo takrat življenje na Kranjskem! Bili so res zlati časi! Nebroj trgovcev in prekupcev, tudi kmetskega stanu, je trgovalo s prekmorskim blagom, z žitom, z vinom in z deželnimi pridelki ter izdelki. Ob glavnih prometnih cestah so bile velikanske gostilne, in po njih je vrelo veselo življenje, po velikih skladiščih se je zbiralo blago za prekladanje, in v deželi so bile velikanske zaloge žita. Kmetovalec je lahko služil na cesti denar, ali pa je opravljal priprego čez klance in »vlako« na Savi. Takrat so ljudje bogateli, in vsa premoženja v gotovini, v kolikor se dandanes še nahajajo v deželi, so večinoma ostanki tistih časov. Napočila pa je nova doba velikanskega napredka z raznovrstnimi iznajdbami, doba železnic in telegrafa, ki je našo procvitajočo kupčijo in naš promet v kratkem času popolnoma uničila. Glavno prometne ceste iz Trsta in Gorice do Vrhnike, iz Ljubljane preko Dunaja, Celovca in Karlovca so zapuščene, cestne gostilne, veliki hlevi in skladišča so prazni in železnica hitro dirja z naloženim blagom skozi deželo; vse blago je nekdaj šlo skoz roke pridnih Kranjcev, ki so ob tem prometu služili milijone. Izprememba, ki se je izvršila v drugi polovici prejšnjega stoletja, je bila velikanska in za našo deželo usodna. Zaslužek, ki ga je imel naš kmetovalec pri rudarstvu, kupčiji in pri prometu, je večinoma izginil; tvorniški izdelki so izpodrinili izdelke domače obrti; gospodarska in tarifna politika je uničila mlinarstvo, in kmetovalec je postal večinoma zavisen le od dohodka kmetijstva, ki je pa še silno nazadnjaško. Novi časi so pa prinesli kmetu tudi novih in večjih potreb, razkošje se je razširilo in delavec ima priliko dobiti po svetu boljši zaslužek, kakor mu ga more nuditi kmetovalec; vsled tega je vrhu vseh neprilik nastalo še pomanjkanje kmetijskih delavcev, ki v marsikaterih krajih že skoraj onemogočuje zadostno obdelovanje. Temu nasproti pa naš kmetovalec ni imel sposobnosti, da h« bil s pomočjo napredujoče kmetijske vedo in novih iznajdeb naredil kmetijstvo dobičkonosno, in zato je danes naše kmetijstvo na kraju propada. V &j5£?»3Ji*ifci, 16 julija Italija, trozveza in dvozveza. Rusija je danes država, za katere prijateljstvo se poteza vse v Evropi. Balkanski knezi zro zaupno v Peterburg, in kralj Aleksander se čuti globoko užaljenega, ker se mu ni posrečilo ono, kar je dognal knez bolgarski. Kralj Viktor Ema-nuel hoče posetiti — izimši Dunaj — vse glavne evropske prestolice; najprej pa je pohitel v Peterburg. Ru^ki listi so pozdravili italijanskega kralja najprisrCnejše ter izrazili svoje simpatije najnovejši, zelo politični politiki Italije, ilkratu pa konšta-tujejo, da je trozveza brezpomemben diplomatski dogovor, ki ni obvezen za nikogar. Pariški listi to trditev še potrjujejo. Na eni strani stojita Avstro - Ogrska in Nemčija, na drugi pa Rusija in Francija; Italija je ie/.iček na tehtnici. Italijanski listi pišejo tako, da je očividno, da sta naša drživa in Nemčija le gospodarski njivi, na katerih seje in žanje lačna ItaS A. N. Haruzin. Slovenci smo v zadnjih letih pridobili med ruskim narodom več iskrenih, da, gorečih prijateljev, ki pa se ne omejujejo samo na to, da nas zagotavljajo svoje bratske ljubezni, ampak ki tudi z dejanji skrbe, da ruski narod o nas kaj izve, da spozna naše razmere in sploh naš narod. Te prijatelje sta nam pridobila g. dr. Ludovik Jenko in njegova gospa soproga. Imenujemo izmed njih gospo Durdina, kneza Golicvna (Murav-ljina), ki je v »St, Peterb. Vedom.« priobčil jako lepe članke o nas Slovencih, Val. Gor lov a, ki je pisal jako obširno o Slovencih v listu »Nov. Vremja« in direktorja v ruskem ministrstvu notranjih del, Alekseja Nikolajeviča Haruzina. Ta je lansko leto obiskal Kranjsko in kot plod svojih etnografičnih studij obelodanil dvoje znanstvenih razprav: »Krestjanin avstrij-skoj Krajni i ego postrojki« in »Kranjskij kraž i ego čudesnvja javlenija«. V prvi teh brošur so popisane kmetske stavbe na Kranjskem, v drugi naš Kras. Kakor rečeno, sta obe razpravi strogo znanstveni. Nam se je kar milo storilo, ko smo čitali ti brošuri in vprašali smo se: Kako, da se izmed Slovencev nihče resno ne peča s to vedo, kako da je v nas, odkar je umrl Navratil, narodopisje popolnoma zanemarjeno, saj ga vendar ni zanimivejšega predmeta za proučavanje, kako živi narod, kakor lastni narod! A. N. Haruzin, pisatelj rečenih studij, je še mlad mož. Star je šele 38 let, a si je vendar že pridobil velik ugled v ruskih znanstvenih krogih. V svojem 21. letu je spisal jedno najznamenitejših svojih del. To delo se glasi: »Hirgizv Bukeevskoj ordy« v dveh debelih zvezkih »t. I. antro-pologo-etnologičeskij očerk s 18 fototip. tabl. M. 1889 g.« in »t. II. sravnitelnaja antropologija Kirgizsov s 1 hromolitograf. tabliceju M. 1889 g.« Za to izvrstno delo ga je vseučilišče v Moskvi odlikovalo z zlato kolajno; drugo zlato kolajno podelilo mu je vseučilišče v Petrogradu. Da bi spopolnil svoje etnografične študije, je že kakor dijak prepotoval s svojim starejšim bratom severovzhod evropske Rusije, nadalje v letu 1883 pokrajine donskih kozakov. Po naročilu moskovskega vseučilišča je potoval 1. 1885 v Transkavkazijo do Ararata in do perzijske meje. Zatem so se začela samostojna popotovanja. Vseučilišče v Moskvi ga je poslalo v Krim, na egejsko morje in halci-diški polotok v svrho zoologičnih in an-tropologičnih študij. G. Haruzin je za Angležem Forbesom sploh prvi, ki je preiskoval egejsko morje. Leta 1889 je potoval zopet v Krim po naročilu arheologičnega društva v Moskvi in je s tega potovanja spisal dvoje del. Leta 1891 je po naročilu vseučilišča v Moskvi v etnografično svrho potoval v Kavkaz. Kakor nadaljen sad svojega opazovanja in svojih študij v Kirgiški stepi je Haruzin podal Rusom še troje druzih del. Nadalje je v tej službi spisal dve znameniti deli: »K antropologiji nasele-nija Estljandskoj gub. Revel 1894 g.« in »Krestljanskoje zemljevladanije v Estljandskoj guberniji t. I. i II. Revel 1895 g.« Za to poslednje delo podelila mu je carska akademija znanosti v Petrogradu zlato kolajno. Leta 1895. vidimo g. Haruzina v državnem svetu, katero službo opravlja še danes. On zavzema torej jedno najod- ličnejših mest v uradništvu ter je člen vseh mogočih znanstvenih in učenih društev, tako zemljepisnega, antropologičnega, pravnega, naravoslovnega, arheologičnega in mnogih drugih društev. Leta 1899. je napravil znanstveno potovanje po Bosni in Hercegovini in napisal znamenito delo: »Bosnija-Gercego-vina. Očerki okkupacionnoj provinciji Avstro Vengriji (s kartoju) S. Peterburg 1901 g« Razun teh tukaj navadenih del je ta neumorni učenjak napisal še nešteto drugih del in brošur, ki razmotrivajo agrarna, arheologična, etnografična, zoologična in druga vprašanja. Ravno v sedanjem času priobčuje v glasilu kneza Uhtomskega v »S. Peterburskije Vjedomosti« krasne članke o nas Slovencih, ki se odlikujejo po skoro pedantični natančnosti in skrajni objektivnosti. To je kratek oris plodonosnoga delovanja moža, ki se za nas Slovence toliko zanima, ki naš narod tako natančno proučuje in ki se zanima za vse težnje Slovencev tako, kakor dozdaj še nobeden Rus. Mi Slovenci moramo biti temu redkemu možu, ki seznanja s Slovenci širje rusko občinstvo, vedno hvalo dolžni. lija. Ako bi se Nemčija in Avstro-Ogrska morali braniti z orožjem, ni Italija zavezana, pomagati zaveznicama. Nasprotno pa bi morali zavezniki mirno trpeti, ako bi Italija začela v Severni Afriki ali na Balkanu ofensivno vojno. Avstrijska diplomacija prenaša vse to z ovčjo potrpežljivostjo. V Berolinu pa ugovarjajo temu razmerju. V glasilu zunanjega ministrstva je izšla nota, ki izjavlja, da se šviga-žvaga politika Italije resno zasleduje. Nemški zunanji minister ima pač nekolike več temperamenta kot flegmatični Golu-chowski. Italija hoče polizati smetano z vseh krožnikov: Francija naj bi trpela, da si osvoji Italija Tripolitanijo, Rusija naj ji dovoli rogoviliti po Balkanu in Avstrija naj bi molčala, ako jo odriva iz Albanije. Ta brezmejni italijanski egoizem mora omajati vsa prijateljska čustva zaveznikov. Zaveznik, ki dela le zase in na škodo sosedov, ni vreden piškavega oreha. Trgovinska zveza z Italijo nam je prinesla le vinsko klavzulo in tožbe vino-tržcev so se odbijale le z dokazovanjem^ da tako samozatajevanje zahtevajo politični obziri. A tudi v političnem oziru je zveza z Italijo dvocepna in jako piškava. Lord Salisbury odstopil. Angleški ministrski predsednik, lord Salisburv se je umaknil v privatno življenje. Naznanjal se je njegov odstop že dolgo. Salisburv je čakal le konca vojne z Buri. Z vrnitvijo viscounta Kitchenerja v London se je konec vojne dokumentiral, in Salisburv se Je umaknil — ne Chamberlainu, nego Balfourju, sinu svoje, Salisburvjeve sestre. Politika Anglije ostane neizpremenjena; nečak bo nadaljeval, kar je začel stric Salisburv že leta 1853. Po smrti Disraelija, torej dvajset let, je bil Salisburv načelnik in voditelj konservativcev. Slave svojih prednikov, Pitta, Chathana, \Valpola ali Disraelija Salisburv ni dosegel, ker je bil talent srednje vrste ter se je odlikoval pred vsem s pridnostjo, vztrajnostjo in neomaj-nostjo. Popularen ni bil nikdar, ker je bil hladen, nepristopen aristokrat, ki se ni znal in tudi druge ni mogel navdušiti. Bilje konservativen v svojih načelih, a ne docela nasproten socialni politiki. Liberalci ga niso spoštovali in mu delali ostro opozicijo, dasi se je imperializem pod Salisburyjem utrdil in znatno razširil. Velika Britanija se je pod njim po obsegu skoraj podvojila, konservativci pa so se pomnožili z nekdanjimi radikalci in liberalci. Tako je danes angleška konservativna stranka precej drugačna kakor jo je Salisburv sprejel, naprednejša, svobodo-miselnejša. Salisburv je znal nasprotja uglajati ter je združil v svojih kabinetih celo diametralno nasprotujoče si elemente. Tako je bil vodja jingov, Chamberlain, bojeviti, z orožjem vsak čas rožljajoči kolonialni minister, oni mož, ki je pridobil Salisburvju med narodom največ simpatij. Chamberlain je bil najmočnejši v njegovem zadnjem ministrstvu ter je zadnje čase vodil vso zunanjo politiko, kateri se 72 let stari Salisbury ni upiral. Salisburv je bil 6 krat minister; 3 krat ministrski predsednik in 3 krat član ministrstev. Bil je opozicionalec Gladstona homerule-načrtom ter je kot zunanji minister hodil docela druga pota. Salisburv je pomagal vreči Gladstona in homerule. Njegov odstop ni presenetil. Po smrti žene si je želel miru, zlasti še, ker so ga začela težiti leta in z njimi združena bo-lehnost. Balfour je bil doslej prvi lord zaklada in vodja spodnje zbornice ter je 54 let star. Pravi vodja angleške politike pa ostane Chamberlain. Najnovejše politične vesti. Deželni proračun istrski izkazuje 1,460.243 kron potrebščin in 502.845 K pokritja. — Odpravo kartela na sladkor in peso je sklenil češki deželni zbor. — Razširjenje mesta Dunaja je krščansko - socialna stranka zopet opustila, ker je namestni-štvo izreklo svoje pomisleke zoper preveliko obsežnost, ako bi se priklopili mestu tudi kraji onstran Donave. — Angleški kralj Edvard se je odpeljal včeraj v Portsmouth. — Naslednik angleškega ministra Hicks-Be-a c h a bo ali bivši minister za Indijo Ha-milton ali pa kmetijski minister Hamburv. — Zednačenje nemških in švicarskih vseučilišč. Iz Nemčije se je pričelo posredovanje, naj se izdajo za švicarske univerze ista določila kakor za nemške, posebno da ni nikogar sprejeti na vseučilišče, ki ne prinese zrelostnega spričevala gimnazije. Konferenca švicarskih zastopnikov pa je ta pogoj odklonila. — Črnogorski princ Mirko je dobil ob priliki svoje poroke od turškega sultana z brilanti okrašeno uro, dočim mu je posla! predsednik Loubet veliki častniški red častne legije. — P o m a n j -kljaj v letošnjem proračunu bolgarskem znaša 2 368 141 frankov. Dopisi, Z Bleda. V „Slovencu- št. 147 smo brali dopis iz blejskega kota v premislek naši inteligenci. Dopisnik sam je dobro znan. Še vedno si domižljuje, da se pri nas m rac i, da so nad nami oblaki, zato nam prižigajo lampice, obetajo kebrovo leto, ponujajo odpadnike, ali kakor hitro se prikaže golobuenik, pa vidi, da se tudi pri nas jasni, da tudi pri nas prisije kak solčen žarek skozi oblake. Kaj se hudujete, da nas ni k procesiji bilo, ne k škofovemu sprejemu ! Sami pravite, da nas niste pogrešali, ali vabili ste nas vendar! Iz tega spoznate, da smo moškega značaja in ne kažemo svoje hiuavščine, kakor vi, ki nam žugate, da nas ne sprejmete za botre več. Zakaj nimate te korajže? Vidite, da vedno manj verujemo v strahove, zato vas obide sramota in zlezete z žlindro vred pod klop. Kar se tiče ženske ljubezni, katere ne morete posneti iz naših dopisov, vam svetujemo, da poprašate tiste device, ki lazijo okoli polnoči okoli farovža. Denite jih pod steklo, da ne zarjave, če so vam toliko pri srcu, kakor Vam je naš nadučitelj, katerega morete toliko trpeti kakor trn v peti. Dalje trdi dopisnik, da boljša blejska -inteligenca-, katere glavni kolovodja je mož, ki za silo svoje ime podpisati zna, je v velikih skrbeh zaradi konsumnih društev na Bledu in v Gorjah in da naj nas to nikar ne peče, ker imamo sami dosti dolga na svojih hišah. To je resnica, česar nič ne prikrivam. Pa namesto nam dolg očitati, bi morali biti veseli, da vam zdaj katero posestvo vsled naše krivde pade v vašo posojilnico, a prikriti ne morete jeze, da so vam vse posojilnice odrekle zaprošeno posojilo, ker vsak dobro ve, da pri konzumih ne bo nazadnje ne denarja ne blaga. Naši posojilnici, v kateri sedi eden naših najboljših mož, morate priznati, ako pošteno mislite, da še nobenemu prosilcu — tudi najhujšemu klerikalcu — ni odrekla posojila, če je le bilo zadosti varno pri njem. Vi pa ste ustanovili zdaj še eno posojilnico in to samo zaradi naše krščanske ljubezni do bližnjega, hočem reči: do konzuma, da mu boste dali za nekaj let še eno nogo, da se ne bo tako krevljasto držal, ker zdaj se ne more več radi teže dolgov po konci držati. Ali ni to vaša hinavščina, ko nas vabite k procesijam in k sprejemu škofa naj okrasimo hiše z zastavami, za hrbtom pa delate proti vsem našim javnim koristim? Povejte, gospodje, kako morete vi drugače opravičiti potrebo nove posojilnice, ustanovljene za blejski kot s sedežem na Bledu? Prepričani smo, da vas ni nič sram z žlindro vred. Imenujete nas „Hausmeistre- ; kar je nam znano, je največji ..IIausmeisteru vaš poslanec Pogačnik, ker imamo baje vse zadolženo, ker smo odpadniki in pravite, da takih mož pri nas ne potrebujete. Zakaj pa delate z vso silo, da se mora cerkev na davke zidati, zakaj ne zidajo svedrci sami? Raz prižnico se norčujete, da ako kdo odstopi, bo moral dve cerkvi vzdržavati, turško in kristjansko. Ob volitvah je nekaj navadnega pri nas, da se pridiguje: Kdor ni z nami, je zoper nas in tak hodi iz hiuavščine v cerkev. Kako naj imenujemo vaše delovanje, ko nas najprvo iz cerkve podite, potem pa obiskujete največjega odpadnika in ga za božjo voljo prosite, naj obiskovanja cerkve ne opusti? Z ozirom na vse to vam povemo, da ostanemo značajni, verni kristjani, pa resnični odpadniki od vaše duhovniške hiuavščine. Kolovodja, ki se ne zna podpisati. Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 15. julija. Seji je predsedoval župan Hribar, ki se je najprej s toplimi besedami spo minjal umrlega bivšega župana in častnega občana ljubljanskega, dr. Suppana. Pokojnik sicer ni stal v naši stranki, a bil je častitljivega značaja in vnet za blagor Ljubljane. Priznaval je rad vspedno delovanje obč. sveta v sedanji sestavi — v tem se je razlikoval od mnogih svojih somišljenikov, in opozoril je župana tudi na stvar, ki utegne postati jako koristna za mestno občino. Pristaviti je, da si je dr. Suppan pridobil jako veliko zaslug za najetje mestnega loterijskega posojila in za ustanovitev tobačne tovarne v Ljubljani. Občinski svet je v znamenje sožalja vstal s sedežev in se to zabeleži v zapisniku Vodstvo kranjske hraniinice se je pismeno zahvalilo za počeščenje pokoj nega dr. Suppana povodom njegovega pogreba. Nadalje je župan naznanil, da je mi nistrstvo odklonilo ponudbo mestne občine glede zamene prostora licealnega posloplja v svrho, da se na tem prostoru zgradi mestna tržnica. Z ozirom na to je obč. svetnik pl. Trnkoczv podal nujni predlog: Občinski svet naj sklene: 1. Izvoli se iz srede občinskega sveta deputacija petih Članov v ta namen, da se poda na Dunaj ter tam na merodajnih mestih skuša iz-poslovati že zgoraj omenjeno zameno zemljišč. 2. Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko se naprosi, da pri c. kr. vladi podpira tozadevno prošnjo mestne občine, uvažuje škodo trgovcev in obrtnikov na desnem bregu Ljubljanice vsled premestitve trga v kaki drugi mestni okraj. Občinski svet je sprejel ta predlog in izvolil v deputacijo župana Hribarja, podžupana dr. pl. Bleiweisa in obč. svetnike pl. Trnkoczvja, dr. Požarja in dr. Trilleria. Dve meščanski podpori po 60 v. na dan sta bili podeljeni udovama Ivani Thomas in Ani Novak. (Poroč. magistratni ravnatelj Vončina.) Na Golovcu nahajajočo se, mestni občini lastno parcelo, ki mestni občini ničesar ne nese, nego le stroške provzroča, se je sklenilo prodati, a ker dva ponudnika tekmujeta za parcelo, se proda ta svet dražbenim potom, ki se na ponudnika omeji, a ne za manj kakor za 520 K. (Poroč. S ve tek.) O razpisu dež. vlade glede odškodnine Josipine Selanove zaradi opustitve Starir.arske ceste je poročal dr. Triller. Obč. svet je priznal, da gre Selanovi od škodnina, a je že pokrita. Vlada je pritožbe I. Selanove odklonila pa tudi usta vila izvršitev rečenega sklepa obč. sveta. Sklenilo se je naročiti mestnemu prav nemu zastopniku, da se pogaja z I. Sela-novo glede odškodnine. Računski sklep mestnega zaklada o 3°/0 posojilu, ubožnega zaklada, zaklada meščanske imovine in ustanovnega zaklada so bili odobreni. (Poročevalec S vet e k.) Za napravo priprav za sušenje perila v mestni jubilejski ubožnici se je dovolilo 188 K. (Poroč. Mally.) Obč. svet. Vel k a vrh je izrekel željo, da se napravi štiri ali vsaj dve lončenih peči. Obč. svet. Žužek se je izrekel proti odsekovemu poročilu, obč svet. dr. Stare pa proti napravi lončenih peči. Velkavrhov predlog glede peči je bil odklonjen. O napravi vetrobranov pri topničar ski vojašnici je poročal obč. svet. dr. Požar. To vojašnico je zidala »Unionska stavbinska družba«, o kateri se je z vo jaške strani reklo, da je jedina v državi, ki je sposobna zidati vojašnice. Tedaj se je kar reklo, da, če bi domači obrtniki zidali vojašnico, najbrž ne bo topničarjev v Ljubljano. Sedaj se je pa izkazalo, da je v vojašnici polno napak. Med drugim se zahteva napravo vetrobranov pri vratih v hleve, kar bi veljalo nekaj nad 6000 K. Vojni erar je pripravljen povrniti občini vse stroške za to napravo. Sprejet je bil predlog, da se napravijo vetrobrani. Za mestne tiskovine se je dovolilo 4000 K. Doslej se je plačevalo za celo leto in se je z rednim kreditom izhajalo. Sedaj pa polaga Kleinova tiskarna račune vsako četrtletje. Tako je moral magistrat letos plačati lanski račun in tudi letošnji. (Poročevalec Svete k.) Ponudba Alojzija Korzike, naj občina odkupi njegovo palmovnico za 5000 kron, se je odklonila, ker je zahteva previsoka in bi premeščenje palmovnice veljalo tudi 5000 K. (Poroč. dr. Požar). Priziv Viljema Treota v zadevi parcelacije njegovega sveta v Novih ulicah je bil kot brezpredmeten odklonjen, ker spada stvar k deželnemu odboru, prošnji Ivane Šternove za dovoljenje vporabe njene vrtne hišice pa se je deloma ugodilo. (Poroč. pl. Trnkoczv). Za uredbo mestne veže v Prešernovih ulicah št. 26 je bilo dovoljenih 165 K. — Ponudba delniške družbe Siemens & Halske glede odkupa v regulačne namene potrebnega sveta ob Zaloški cesti in Stari poti se je sprejela in se plača kvadratni meter po 3 K 10 vin. (Poroč. dr. Stare) O oddaji izvršitve kanalov na I Hi najski cesti ter v Sodnijskih, Predilnih in Cigaletovih ulicah je poročal obč. svet. Žužek. Prvotni proračuni so znašali 35 tisoč kron. Konkurence so se udeležili: Rella z Dunaja, F. Zupančič in stavbinska družba. Najnižji ponudnik je Rella, ki je za 5000 K cenejši ko Zupančič in več ko za 10.000 K cenejši ko stavbinska družba. Predlagal je, naj se odda stavba firmi Rella za 24000 K, ako umakne tvrdka zahtevano odškodnino za neki les. Če tvrdka temu ne pritrdi, naj magistrat odda dela kratkim potom najnižjemu ponudniku. Obč. svet. dr. Tavčar je vprašal, za koliko se ofert poviša, če Rella ne umakne svojega pogoja glede lesa. Poročevalec je rekel, da za kakih 3000 K. Občinski svet je sprejel poročevalcev predlog. Na pritožbo I. Koutnega glede regulacije mesta pred topničarako vojašnico, se je sklenilo razširiti cesto v Kleče in dovoliti, da Koutnv ostane v baraki, dokler se ta regulacija ne odobri. (Poroč. Žužek). Obč. svet. dr. Tavčar je rekel, da je stavb odsek ravnal tukaj z veliko milostjo in zato naj se občina spomni tudi zadolženega Javornika in naj mu nakloni nekoliko milosti. Če so pri Koutnem opor-tunitetni oziri, naj se tudi pri Javorniku poskusi stvar drugače rešiti, kakor je bil pri Koutnem merodajen oportunitetni ozir." Župan je rekel, da pusti stvar preiskati, sicer pa da je postopanje občine proti Javorniku popolnoma zakonito. Poročilo o kolavdaciji leta 1901. in 1902. izvršenih kanalov v Sodnijskih in Miklošičevih ulicah je bilo vzeto odobruje na znanje. O znižanju cestnega nivela spodnjega dela Sv. Petra ceste je poročal obč. svet. dr. Stare. Stroški bodo znašali okroglo 9000 K. Sklenilo se je urediti cesto do konca hiše št. 8, od tam naprej se uravna cesta, ne da bi se vhodi v hišo prezidavah. Kredita se je dovolilo 9000 K v ta namen. Za brvi čez Lahov jarek in Prepro-ščico ter za nasip do novega mostu čez Ižico se je dovolilo naknadnega kredita 2110 K, za odstranitev stopnic pred hišo M. Rutarjeve na Sv. Petra cesti 600 K, za napravo trotoarja v Prečnih ulicah pa 730 kron. (Poroč. dr. Stare). Po poročilu obč svet. Dimnika se je dovolilo za nakup učil na dekliški šoli pri Sv. Jakobu 572 K; glede poprav na III. mestni deški ljudski šoli se je sklenilo, da se preiščejo; za nabavo novih učnih knjig ubožnim učencem in učenkam na mestnih ljudskih šolah se je dovolilo 260 kron; glede pobiranja ukovine od ljubljanske šole obiskujočih otrok, ki stanujejo zunaj mesta, se sklene, da se pobere šele od začetka leta 1902/03;. ustanove po 50 kron za učence obrtne nadaljevalne šole so dobili štirje učenci; za nujne poprave v mestnih ljudskih šolah se je dovolilo 750 K; šolskemu slugiv I. Briclju se je dovolilo nagrade 60 K. (Župan je tu omenil, da se je šolska kopel izborno obnesla). V šolski odbor za obrtne nadaljevalne šole je bil izvoljen g. Grošelj. O ponudbi Jos. Lenarčiča za dodajanje električnega toka je poročal mestni inžener Ciuha. Lenarčič namerava na Bo-rovnišici napraviti električno centralo in je pripravljen dajati občini električni tok za ceno, ki je primerna proizvajalnim stroškom v mestni centrali. S tem bi mestna občina bila obvarovana vsake nove investicije. Lenarčič želi, naj se občina principialno izreče o tej zadevi. Sklenilo se je izreči: občina je principialno pod gotovimi pogoji pripravljena sprejemati električni tok po 5 vin. kilovat od Lenarčiča, a si ne veže rok. Ker se število žarnic jako množi, ker se priklopi deželni dvorec, kjer bo 700 luči in justična palača, kjer bo 900 luči, bo mestna občina kaj hitro v zadregi in bo morala elektrarno razširiti, če se od drugod ne zagotovi dobivanje elektrike. Podžupan dr. vitez Bleiweis je pozdravljal z veseljem, da se je našel domač podjetnik, ki se hoče lotiti dajanja električnega toka. Ker pa se premog draži in mašine tudi, bo mestna občina morala dobiti kako vodno moč. Vprašanje je le, če bo zadostovala voda, ki jo hoče Lenar čič za svoj namen izkoristiti. Želeti je, da bi mestna občina šla Lenarčiču na roke. Občinski svet je sprejel poročevalčeve predloge. Končno se je sklenilo, položiti nove kablje, in sicer po Predilnih, Sodnijskih in Cigaletovih ulicah ter po Miklošičevi cesti in dovoliti v ta namen 9500 kron. (Poroč. Grošelj). Sledila je potem tajna seja. Izpred sodišča. Gospod deželnosodni nadsvetnik Schneditz je predsedoval včeraj tudi sledečim bolj zanimivim obravnavam: 1. Pijan čuvaj. Obtožen je 1. 1872 rojeni železniški pomožni čuvaj Jakob Kranjec iz Mošenj. Mož je bolan, in sicer ga muči vsako leto po par tednov strašni rovma v glavi. Tako je bilo tudi 22. junija. Ta dan pa se je tudi napil in prišel je tri Četrt ure prepozno ter pijan v službo. Vsled tega se je skregal z«jnavzočim substitutom in ga opsoval v čuval-nici. Nato se oglasi stara žena čuvaja 9&T Dalje v prilogi. T£at Priloga „Slovenskomu Narodu" St 161, dn6 16. julija 1902. Pavlina. Ce bi vedela, kake posledice nastanejo iz njenega vtikanja, bi bila pač molčala. Toženec je vzel kladivo in raz grajal po Čuvalnici. »Še danes moraš crkniti, stari hudič!« ji je klical. Starka se je zaklenila v zadnjo sobo čuvalnice. Kranjec pa je razbil troje vrat in zagrabil starko, ki je hotela ravno skozi okno po begniti, za nogo. Komaj da mu je ušla. Škode je napravil Kranjec krog 65 K. Razbil je namreč sliko Matere Božje, 4 vaze, 1 kozarec, 1 očale, 1 škrinjo, 2 šipi, okvirje, okna in 3 vrat. Po tem blaznem razbijanju je vzel »signalšajbo« in tekel k vodi, blizu čuvalnice teče namreč S\va. Po vodi je s »šajbo« udrihal, da je krog in krog škropilo. Na drugi strani Save pa so stali otroci, se mu smejali in ga oponašali. To ga je tako razjezilo, da je skočil v vodo. Kmalu bi ga bila Sava odnesla, a končno se je vendar ven spravil. Potem je prišel k čuvaju Pavlinu ter dejal, da so ga trije v Savo vrgli. Poleg tega mu je zopet pretil, da ga bode ubil. Obravnava se je na predlog državnega pravdnika preložila, da se zaslišijo nove priče, 2. Poba. Posestnika sin Jaka Oselj iz Dragočanja je pravzaprav še osliček, a pije že kakor velik. 19. maja je pil v Smledniku žganje. Kantini so tisti čas v Smledniku ravno nekaj šip razbili in kraval delali. Ko je naš Osliček prišel domu, si je mislil, da mora on po fantovski maniri tudi par šip pobiti. In res, šel je k Rozmanovi bajti in brez vzroka razbil okno, da so šipe letale po posteiji 13letne Francke. Poleg tega je mladi pi janček še drugi dan pretil: Če bom pa zaprt, pa bajta nikoli ne bodo imela miru. Osliček bode sedel dva meseca v ječi. Dnevne vesti. V Ljubljani, 16. julija. — Osebne vesii. Deželnoknežjim komisarjem pri kranjski trgovski in obrtni zbornici je na mesto dvornega svetnika dr. pl. Rii lin ga imenovan deželnovladni svetnik g. Gustav Kulavics. Deželno-vladni koncipist gosp. dr. Frid. L u kan pride k deželnemu šolskemu svetu, kon-ceptni praktikant gosp. R. Sve te k pa k okr. glavarstvu za ljubljansko okolico. — Socialni demokratje in narodnost. V nedeljo so po vsi Galiciji praznovali obletnico zmage pri Grune-waldu. V tej bitki je namreč poljski kralj Vladislav Jagelo popolnoma pobil nemški viteški red. Letošnjih slavnosti v Lvovu so se udeležili tudi socialni demo k r a t j e z državnim poslancem Breiterjem na čelu. To je gotovo značilno in nov dokaz, da so poljski delavci, četudi socialni demokratje, vendar narodnega mišljenja. Takih dokazov je lahko še dosti našteti. Pomisli naj ee samo, s kako veliko eneržijo natrlaša državni poslanec Daszvnski pri vsaki priliki svoje narodno prepričanje in s kako odločnostjo brani narodne pravice vseh Slovanov. Pri nas pa glasilo jugoslovanske socialne demokracije, »Rudeči prapor«, ne moro nikdar dovolj zasramovati slovenske narodne ideje. Roga se ji pri vsaki priliki in na način, ki mora z jezo prešiniti vsakega poštenega slovenskega delavca. Ti ljudje pljujejo v skledo, iz katere jih je pitala njihova slovenska mati. V soglasju s tem je tudi barbarska slovenščina, ki jo piše »Rudeči prapor«. Voditelji tega lista hočejo biti branitelji ne samo gospodarskih nego tudi kulturnih interesov slovenskega delavstva. Vedno besedičijo o izobrazbi delavcev, pa še sami sebe niso toliko izobrazili, da bi znali vsaj sklanjati in spregati, da bi znali svoj list pravilno pisati. Vsak učenec četrtega razreda ljudske šole piše lepšo in boljšo slovenščino, kakor ti »literatje«. V tem oziru je »Rudeči prapor« jedin svoje vrste. Kako odbrano nemščino piše n. pr. »Arbeiter Zeitung«, kako krasno češčino piše »Pravo Lidu«! Pri nas pa redakterji »Rudečega prapora« že ne vedo več, kako bi naš lepi jezik pačili. Vse njih delovanje stremi na to, z roganjem iztrgati iz delavskih src narodno zavednost in delavstvu s pačenjem slovenskega jezika pristuditi materinščino, da postanejo dostopnejši rudečemu internacionalizmu. — Velikanska nesreča na železnici. Tekom tega meseca se je prigodila silna nesreča na žeieznici, ne da bi širše občinstvo izvedelo za to nezgodo. Najnovejša cvetka s polja klerikalnega »pozitivnega dela«, takozvana »Krščansko-socijalna ženska zveza« raz-bobnala je po javnih glasilih svoje barve, da se podajo njene članice in vse »krščan- sko« misleče ženske s posebnim vlakom na dan sv. Kilijana, to je 8. julija 1902 na Brezje na božjo pot. Vnela se je takoj živahna agitacija od hiše do hiše in iz nekdanje petjotarske »oštarije« na Viču so švigale poznate korifeje, kakor »Pur-manov čampelj«, »Panganet-Matilda«, »ta kozava« i. t. d. o polumraku po lepem ljubljanskem mestu, vabeč z izbranimi besedami za seboj vse, kar leze ino gre. In vspeh je bil nepričakovan, velikanski! Dan 8. julija 1902 je bil tu in na ljubljanskem kolodvoru se je trlo »krščanskega« ženstva. Bil je tak naval, tako šumenje in vrvenje, da so celo železničarji a la škofov nečak na glas začeli zabavljati, češ, nesreča bode, kam bodemo dejali to nešteto množico, ki je je kot listja in trave. In res, nesreča se je tudi zgodila! Naval je bil vedno večji in večji. Na tisoče in tisoče »krščanskih« žensk se je trlo, mečkalo in suvalo, ker pritisk je bil vedno hujši. Bati se je bilo vsaki tre-notek katastrofe in taista tudi ni izostala. Ne ve se sicer, ali je vrgel kdo z amerikanskih katoliških plesišč znano papriko mej nebroj dobrega, vernega našega ljudstva ženskega spola in ako je to provzro-čilo to silno katastrofo, le toliko se ve, da so vsi ti tisoči »krščanskih« žensk kot kafra izginili in da je naenkrat na dan sv. Kilijana stalo na ljubljanskem južnem kolodvoru pred pripravljenim in naročenim posebnim vlakom le — 8 »krščanskih« žensk. V očigled ti silni in velikanski r.ezgodi seveda separatni vlak ni mogel na božjo pot, pač pa se je to takoj sporočilo dr. Šušteršiču, ki nabira gradivo za katoliško denuncijacijo zoper nadzornika Gutmana, da vloži najostrejšo inttrpelacijo v deželnem zboru in sicer ob slavnem spremljevanju slavnoznane kranjske de-želnozborske obstrukcijske muzik bande. — Nevaren grešnik. Zgodi se dostikrat, da so katoliški duhovnik vzlic vsem prejetim žegnom vendar vjame v Amorjeve mreže in navadni konec temu je, da se celibatu žrtvuje dekliška nedolžnost. Gotovo je, da to ljudstvo silno demorali-zuje, a vendar se taki slučaji mileje sodijo, češ, saj je tudi duhovnik od mesa in od krvi. Ko bi duhovniki za svoje otroke vsaj primerno skrbeli! Pa to se malukdaj zgodi, pač pa se je že zgodilo, da so za duhovniške otroke morali drugi skrbeti. Tak slučaj se pripravlja tudi sedaj. Neki kaplan ima ljubavno zvezo z nekim dekletom. Ta se nahaja sedaj v Ljubljani ter čaka tu gotovecra dogodka. Kaplan si pridno ž njo dopisuje, piše pa tako, kakor da je ženska in podpisuje se »Pepca«. Vča S'h se kajpak zmoti in piše kakor moški. Mi bi tega vsega ne omenjali, da se ne plete nekaj druzega: grešni kaplan bi se rad rešil vseh naslednikov in zvalil vso krivdo na nekega dijaka. Dekletu žuga, da mora vsa njegova pisma sežgati, ker če bi stvar prišla na dan, bi moral v Ameriko, in če so pisma sežgana, lahko vsakega toži, kdur bi mu kaj očital. Povrh pa uči zapeljano dekle, naj reče, da ji je »tisti smrkovec vse naredil«. Če to praharje-nj e ni sramotno in skrajno podlo, ne vemo, kaj naj se tako imenuje. Če želi dotični kaplan, ki je sicer velik bojevnik za vero, mu še bolje posvetimo! — Glasbena Matica" v Ljubljani naznanja, da se je pri odborovi seji dne 14. julija t. 1. pod predsedstvom gosp. cesarsk. kr. višjega računskega svetnika Antona Svetka na novo izvoljeni odbor naslednje sestavil: Podpredsednik gospod Fran Kobler, c. kr. sodni tajnik; tajnik g. dr. I v a n O r e 1, c. kr. priprav, profesor; tajnikov namestnik g. dr. Fran Tomi n še k, odvetnik; blagajnik gosp. Pavel Lozar, prokurist; blagajnikov namestnik gosp. Ivan Kruleč, c. kr. vadnični učitelj; knjižničar g. Anton Reich, načelnik c. kr. deželnega plačilnega urada; knjižničarjev namestnik gosp. Janko Gogala» c. kr. oficial deželnega plačilnega urada; šolski nadzornik g. Anton Štritof, c. kr. gimnazijalni profesor; namestnik gosp. dr. Rupert Bežek, c. kr. notar; preglednik poverjeništva gosp. dr. Vladimir Rudež, zdravnik; namestnik g. Fran Milčinski, ces. kr. sodni tajnik; gospodar g. Fran Kobler, c. kr. sodni tajnik; gospodarjev namestnik g. dr. Vladimir Ravnihar, odvetniški kandidat. V artistični odsek so se izvolili gospodje: Rupert Bežek> Fran Gerbič, Matej llubad, Fran Milčinski in Anton Štritof. — Glede prenaredbe voznega reda na dolenjski železnici smo priobčili v št. 123. notico, na katero nam piše ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Beljaku: Odhod vlaka 2213, ki odhaja iz Ljubljane ob 1. uri 5 min. popoldne, ni mogoč uro pozneje, kakor se zahteva, ker je ta vlak v zvezi z vlakom 2214 južne železnice, ki prihaja v Ljubljano ob 2. uri 32 min. popoldne, a ta vlak je zopet navezan na vlak z južne železnice proti Dunaju in v Ljubljani je postaja za križanje vseh teh vlakov. Edino mogoče bi bilo preložiti dosedanje križanje obeh vlakov iz Šmarja v Škofeljco, s čimur bi se doseglo, da bi odhajal vlak 2213 za 27 minut pozneje. Toda tudi teh 27 minut bi vplivalo pri nasprotnih vlakih neugodno, posebno pri večernih vlakih v Novo mesto in Kočevje, ker bi potem vlak 2215 ne mogel ob 10. uri 14 min., temuč šele ob 10. uri 41 min. dospeti v Novo mesto, in ravno tako vlak 2315 v Kočevje ne ob 10. uri 9 min., temuč šele ob 10. uri 36 min. zvečer. Vrhutega bi se pri popoldanskih vlakih promet med Novim mestom in Kočevjem oškodoval, ker bi bilo treba v Grosuplju daljše čakanje. Izraženi želji bi se dalo morebiti ugoditi le z upeljavo lokalnega vlaka ob 3. uri popoldne iz Ljubljane v Grosuplje ob nedeljah in praznikih. Pri tem pa so ne sme pozabiti na skrajno varčevanje v interesu dežele Kranjske, ki jamči za to železnico. Iz vsega tega se vidi, da se taka vprašanja finančno in prometno ne dado tako zlahka rešiti, kot si to mislijo pošiljatelji pri-tožeb. — Abiturientska veselica gimnazijcev in realcev bo v soboto v veliki dvorani »Narodnega doma«. — Shod ekspertov za streljanje zoper točo bode od 20. do 25. t. m. v Gradcu. K temu shodu je c. kr. poljedelsko ministrstvo odposlalo gg. Boh. Skalickega in Fr. Gombača. — V letošnjih počitnicah vpri-zcri dijaštvo v Logatcu v prid ondotni šolski mladini gledališko predstavo. Igra se Finžgarjev igrokaz v štirih dejanjih: »Divji lovec«. Predstava se vrši 2. avg. Natančneje naznanilo prijavimo pozneje. Radi dobrodelnega namena je pričakovati največje udeležbe tudi iz okolice. — Štrajk delavcev na vipavski železnici. Sedaj se delavci na vipavski železnici bavijo največ s tem, da nakladajo gramoz, ki se razvaža na razne kraje za obsipanje tira. Ti delavci delajo od 5. ure zjutraj do opoludne in popo-ludne od 2.—7. Za to delo dobivali so do-zdaj 2 K 10 vin. do 2 K 20 vin. Ker se jim je zdel delavni čas predolg, a plača prenizka, začeli so pretekli teden štrajkati in so zahtevali, da se delo skrajša za dve uri, plača pa zviša za 1 K 20 vin. Podjetniki se pa niso hoteli glede časa prav nič podati, glede plače pa so sklenili iste povišati od 2 10—220 K na 2.80—2 90 K. Delavci iz začetka s temi pogoji niso bili zadovoljni, a ker podjetniki niso hoteli dati več, so končno vendar prijeli za delo in s tem je štrajk končan. — V deželnem proračunu štajerskem se nahaja tudi vsota 50.000 K za uravnavo Drave, za uravnavo Pesnice 95800 K, za brezobrestna posojila vinogradnikom 200.000 K. Primanjkljaj se bode pokril z dcsetodstotno pri-klado k državni užitnini (260.000), z naklado na pivo ) 1,050.000) in navadnimi prikladami k državnim direktnim davkom. — Shod na Teharjih. V nedeljo 13. t. m. popoldan je poročal državni poslanec g. vitez Berks teharskim volilcem o svojem državnozborskem delovanju v politično-gospodarskem in narodno-gospo-darskem oziru. Polnoštevilno zbrani vo-lilci so mu v posebni resoluciji izrekli zahvalo in zaupanje. — Nov disciplinarni zakon za učiteljstvo na Štajerskem. Naučni odsek v štajerskem deželnem zboru se bavi že od začetka zasedanja z novim disciplinarnim zakonom, kakršnega zahteva povsod učiteljstvo. Načrt je že izgo-tovljen ter se skliče enketa ljudskošolskih in meščanskih učiteljev. Izjave te enkete bodo merodajne za tozadevni zakon. — Iz Šmarja pri Jelšah se poroča, da se tam ustanovi »Splošno gospodarsko, hranilno, kreditno in kon- zumno društvo«. Podpisala se je baje že glavnica 80.000 kron. Društvo bo tudi ustanovilo gostilno, mesarijo in pekarno ter posojalo denar svojim članom. No, radovedni smo, koliko časa bo živelo to konsumsko pekarsko mesarsko gostilniško društvo. — Lavn-tenis na Slatini. V kopališču Rogaška Slatina sa je vršila duc 12. t. m. IV. mednarodna tekmovalna igra lavn-tenis, katere se je udeležilo mnogoštevilna odlična kopališčna gospoda kakor tudi mnogo občinstva, ki je nalašč zaradi tega prišlo na Slatino. Razsoduiki so bili gg.: ekscclenca fldmlt. Du Frcsne, ravnatelj pl. Tartaglia, kopališčni ravnatelj Viktor Trotter in rektor magnitieus kr. ogrsko politehnike dvorni svetnik prof. dr. Ljudvik Hosvav de Ilosva. V posamezni igri gospodov za mojstrstvom Rogaško-slatinskim je po trdem, z veliko eleganco izvedenem boju postal zmagovalec Viljem baron llaustein proti Nikosn Kephalinos-Korfu. V mojstrski dvojni igri go-spodov sta zmagala gg. Mario in Gustav Kohlfiirst. Tekmovalni boj, ki je pokazal sjilošno odlične čine, je privabil mnogo občinstva, ki je sledilo z napetim zanimanjem posameznim obhodom ter je zmagovalce odlikovalo z živahnim priznanjem. Okoli srede avgusta se vrši v Rogaški Slatini IV. mednarodna tenis-mateh, za katerega je že zaznamovano zdatno število udeležencev. Rastoče zanimanje za te športne prireditve obeča tudi za omenjeni tekmovalni hoj naj-sijajnejši izid. Nadaljne prijave sprejema ko-puliščno ravnateljstvo do 10. avgusta opoldne. — Za oslovo senco. V neki vasi blizu Beljaka so našli tamošnjega dninarja in čevljarja zadavljenega. Pozneje se je zvedelo, da ga je njegov sosed zato umoril, ker mu čevljar ni hotel obljubiti, da mu naredi v nekem gotovem času čevlje. Storilca, ki je storil grozen čin v pijanosti, so že zaprli. — Štrajk v Hilarijanski tiskarni v Gorici. V tej tiskarni je uslužben kot črkostavec predsednik tiskarskega društva Jug. Pri pogrebu samomorilca Canduttija je govoril nekaj besed na grobu, pri pogrebu Učekarja v Trstu pa je bil član goriško deputacije. Vodstvo tiskarne, ki je v rokah duhovnikov, je sedaj zahtevalo od Juga, naj se pismeno zaveže, da se ne bo več pečal s takimi društvi ter da obžaluje svoj nastop glede pogrebov Canduttija in Učekarja. Ker pa tega ni hotel storiti, so ga kratko malo odslovili. Radi tega pa so stopili vsi črkostavci Hil. tiskarne v štrajk. — Tudi šivilje se gibljejo. Govori se, da so se začele potezati šivilje v Gorici za to, da se jim zniža nekoliko delavni čas, kateri jim je predolg. Baje predložijo gospodarjem ^voje zahteve v kratkem. — Nov kolodvor v Pontebi. Na mesto dosedajne lesene barake na italijanski mejni postaji se je zgradilo novo, solidno poslopje. K slovesni otvoritvi, dne 20. septembra povabi občina Ponteba tudi avstrijska oblastva iz Beljaka, Celovca itd. — Nezgoda z vojaško patrono. Josip Bernot, 11 let star sin železničnega čuvaja na Poljanski cesti štev. 1 in Janez Šuštar, 14 let star na Poljanski cesti št. 4, sta se igrala včeraj popoludne v bližini Dolenjske železnice z neizstreljeno vojaško patrono. Bernot jo je vtaknil v neki kot in dejal Šuštarju, naj jo razbije, da bo videl, kako da poči. Šuštar je to storil in patrona se je razletela ter je kos iste priletel Bernotu v obraz in ga nad desnim očesom ranil. Bernot je šel sam v deželno bolnico. — Obstrelil se je Josip Ozelj, 20 let star, posestnikov sin iz Vogelj v kranjskem okraju. Igral se je s pištolo, katora se je sprožila in ga zadela v dlan leve roke. Ranjen je težko. — Napad. Alojzij Remc, sin posest-nice v Kamniku, 29 let star, je bil v nedeljo zvečer, ko se je vračal domov, od fantov napaden in ga je jeden udaril s kolom tako po levi nogi, da mu je zlomil kost. Prepeljali so ga v bolnico. — Desno ramo spahnil si je delavec v tobačni tovarni Josip Peklink. Pri nakladanju tobaka je padel raz zaboje. — Voz z drvami se je prevrnil na Mestnem trgu. Kolo voza je prišlo za rels električne cestne železnice in ko so konji potegnili, se je kolo strlo in voz se je prevrnil. — Telesna poškodba. Mesar I. R. je danes dopoludne v Šolskem drevoredu udaril z neko rečjo posestnico Jero Nachtigal po glavi, da se ji je koj kri vlila po obrazu. Žena se je z mesarjem prepirala. — Ljubljanska društvena godba priredi jutri, 17. julija v hotelu »Lloyd« koncert. Člani in otroci prosti, nečlani plačajo 30 vin. Začetek ob 8. uri zvečer.__ * Najnovejše novice. Porušeni stolp sv. Marka v Benetkah je prišlo od vseh strani gledat toliko ljudstva, da so hoteli prenapolnjeni. Velike mnjžice oblegajo ves dan Markov trg. — Zarota zoper električno železnico. Vsled nairle vožnj« v mestu R ga ne> mine skoraj dan brez nesreče mi električni želetnici. Ko |e v ponedeljek zopet bilo povoženo in usmrćeno neko d^kle, naskočilo je razjarjeno prebivalstvo električne vozove, razbilo, kar se je dalo, prerezalo dovodne žice ter preteplo voznike. — Parnik s 30 potniki se je potopil na reki Luga na Ruskem. — Vdovi afriškega raziskovalca E. lloluba je nakazal cesar letne pokojnine 2400 K, služabniku Leedu pa G00 K. — Nova afera poslanca Herzoga. V kopališčnem dre voredu v Badenu je napadel posl. Herzog bančnega uradnika Fleischmanna z besedami: »Sedaj te imam, malopridnež«, ter ga s palico pretepel. Napadeni trdi, da še ni Herzoga nikdar videl. — I z najditelj dopisnic, ministrski svetnik prof. dr. Km. Hermann, je umrl na Dunaju. ' Relikvije v Aachenu. Nedavno je imel Vil|ern II navouš-n govor, v katerem je ognjevito proslavljal papeža Bilo je to v Ancht-nu, kjer imajo sedaj imenitno razstavo relikvij. V cerkvi je namreč vi deti: obleko device Marjr« — plenice Jezusa Kristusa — prt, s katerim so bila ovita ledja Križanega — prt, v katerem jo bilo zavito truplo obglavljenega Janeza Krstnika. Dalje se vidijo tu sledeče stvari platneni pas Marije, usnjati pas Kristusa, vrv, s katero je bil zvezan, goba, s katero so mu dali žolča, košček križa, kos prtiča, s katerim so pogrnili mrtvemu Jezusu obraz i. dr. In vse te relikvije so baje pristne, delajo čudeže, zdravijo bolnike, ki 8e jih dotaknejo ter dele odpuščenje grehov. Kdor se dotakne kake take svete stvari, ozdravi na duši ali pa na telesu. Zato pa je razstava izvrstno obiskana ter prinaša cerkvi ogromne dohodke. Treba je namreč plačati vstopnino! Da se sme bolnik kake stvari dotakniti, pa mora prinesti seboj še pismeno priporočilo kakega župnika. Papež Lev XIII. je podelil vsem, ki so se vdeležili procesije s temi relikvijami ter so bdi pri obhajilu, popolne odpustke. Razstava v Aachenu je torej pod pokroviteljstvom rimskega Vatikana. Ali je j)otem čudno, da se širi vedno odločnejše in med najprosvetljenejšimi možmi reformno katoličanstvo? ' Ogromen krof. Iz Steverja javljajo: Nedavno so tu operirali 64letnega Antona Fischlauerja, ki je imel ogromen krof v obsegu 1 28 m. Fischlauer se je dal že enkfat operirati, toda operacija ni imela nikakega uspeha. Sedaj se je pa vse dobro izvršilo; oteklina, katero so bolniku odrezali, ne tehta nič manj kakor 27 kilogramov. Fischlauer se popolnoma dobro počuti. * Poskusen umor in samomor. 12. t. m. so hoteli zapreti v Belem-gradu civilnega inženerja Jurija Selica, in sicer radi nekega prestopka proti nravnosti. Selic je pa streljal na svoje zasledovalce, in ko je videl, da se ne more rešiti, je ustrelil z revolverjem, ki ga je imel seboj, samega sebe. Selic je star 35 let, neoženjen in je v Belemgradu lastnik neke agencijske prodajalne. D - uštva. — Ljubljanski „Sokol" se udeleži slavnosti razvitja zastave »Idrijskega Sokola« z odborom in večjo deputacijo telovadcev. Samo ob sebi umevno je, da je dobro došel, kdor izmed starejših bratov Sokolov se hoče priklopiti deputaciji. Iz Ljubljane odhajamo v nedeljo zjutraj z brzovlakom. V Logatcu sedamo na vozove, ki nas popeljejo v Idrijo. — Slovensko umetniško društvo vabi vse slovenske umetnike, da se udeleže druge umetniške razstave v Ljubljani, katera se otvori dne 15. septembra 190 2 in se zaključi dne 15. oktobra 1902 Umotvori naj se pošiljajo po železnici na »Slovensko umetniško društvo v Ljubljani«, in sicer pravočasno, da dospo najkasneje do 1. septembra v L|ubljano. Umestno bi bilo, da se pošilja-tev preje naznani. Vsak umotvor mora imeti svoj poseben zaboj. Ker niti društvo niti železnica ne oškodujeta vsled slabega zaboja in površnega opremljenja poškodovanih umotvorov, zahteva društvo, da se pritrdi umotvor v močan zaboj z vijaki. Istotako mora biti pokrov zaboja pritrjen z vijaki. Kipi, akvareli, pasteli pod steklom i. dr. morajo biti z mehkim materijalom zadelani. Na umotvoru mora biti listek imenom in naslovom umetnika, naslov in cena umotvora. Iatotako mora biti v do tičnem zaboju prilepljen enak listek. Do pošiljatev umotvorov prevzame umetni 1 na lastne stroške. Odklonjeni umotvori se vrnejo takoj na stroške odpošiljalca. Spre jeti umotvori se vrnejo tekom enega tod m po zaključju razstave na društvene stroške Vračajo se umotvori samo po železnici, ir sicer do tiste postaje, ki je na naznanjenem naslovu umetnika najbližje. Od pro danih umotvorov si pridrži društvo 10"/c režijskih stroškov. Olpiranje zabojev se vrši v navzočnosti dveh zato izvoljeni! oseb. Društvo garantira za poškodbo urno tvorov sam > od časa sprejema od želez niče do oddaje na železnico. Za izbero umotvorov izvoli se juri, ki obstoji iz petih jurorjev in dveh namestnikov. — Slov. fer. akad. društvo „Bodočnost(f v Ljutomeru pnred v nedeljo, dne 20. julija t. 1, svo| I usta novni občni bor v Ljutomeru pri g. Sr šenu ob 10 uri predpoidne. Po občnem zboru je skupen obed z značajem ban keta. Pristop k občnemu zboru in skup nemu obedu ima vsak Slovenec, ki se za nima za društvo. Kdor se želi udeležiti skupnega obeda, naj to prijavi g. Sršenu v Ljutomeru. Popoldan ob 3. uri se začnt veselica, zvečer pa ples v gostilni g. Iv Vaupotiča v Ljutomeru. Šolska izvestja. C kr. II. državna gimnazija v Ljubljani. Izvestje prinaša spis dr Dragotina Lončarja »O gostosti prebival stva in krajev na Kranjskem«. Iz šolskega poročila izvemo, da je poučevalo na za vodu v pretočenem šolskem letu 12 učnih oseb obvezne, in 7 oseb neobvezne predmete. Na vseh 6 razredih je bilo 295 učencev. Razun 1 Ceha vsi Slovenci Od ličniakov je bilo 12. s 1. redom 195 z 2 redum 44 s 3 redom 6, ponavl|alno, ozi roma dodatno izkušnjo bo smelo delati 36 učencev. Šolnina je znašala v obeh te čajih 7360 K. Štipendistov je bilo 25, ki so dobivali skupno 5030 85 K. Mestna nižja realka v Idriji je zaključila ravnokar svoje prvo šolsko leto. Izvestje prinaša dva spisa: »Ustanovitev zavoda«, spisal začasni ravnatelj Karol Pire ter »Slovenska pesem idrijskih rudarjev«, spisal Makso Pirnat. Učiteljski zbor je sestajal iz ravnatelja, enega pra vega, enega namestnega, dveh pomožnih in enega postranskega učitelja. Razrednik je bil namestni učitelj Makso Pirnat. Učencev je bilo koncem šolskega leta 49, in sicer 35 iz Idrije, 10 iz ostale Kranjske, 3 iz Gjriškega in 1 iz Koroške. Po materinščini so vsi Slovenci. Z odliko so dovršili 4 učenci, 1. red jih je dobilo 35, 2. red 6. 3. red 1. Ponavljalni izpit se je dovolil 3 učencem. Učenci ne plačujejo nikakih pristojbin niti šolnine. Ustanovo je vžival en učenec v znesku 80 K. C. kr. umetno-obrtno strokovna šola v Ljubljani,ki obsega I. šolo za obdelovanje lesa (mizarstvo, strugarstvo, rezbarstvo, kiparstvo in pletarstvo), II. šolo za umetno vezenje in čipkarstvo, III javno risarsko šolo za mojstre in pomočnike ter IV. javno risarsko šolo za deklice, je imela 13 profesorjev in učiteljev, 4 učiteljice ter 4 delovodje. Oidelek I. je imel koncem leta 73 javnih učencev in 13 izrednih, oddelek II. 43 rednih in izrednik učenk, oddelek III. 58 obiskovalcev in oddelek IV. 12 obiskovalk. I. in II oddelek imata po 3 letnike. Od hodno spričevalo je dobilo v I. oddelku 11 učencev, v II. oddelku pa 6 učenk. Po narodnosti je bilo 184 Slovencev, 11 Nemcev, 2 Hrvata, 1 Čeh in 1 Lah. Šolsko leto 1902,1903 »e prične v petek, dne 19 septembra 1902 s slovesno službo božjo. Na soli za obdelovanje lesa »topi v veljavo nova organizacija, po ka teri bode imel zavod dveletni pripravljalni tečaj in posebne strokovne oddelke s tri letnim poukom. Pripravljalni tečaj ima nalogo, nadomeščati prve razrede nižje realke ter podajati učencem splošno podlago za katerikoli obrt. V javno risarsko šolo se spreje majo obiskovalci celo leto. Oddelek za pletarstvo obiskujejo lahko moški in žen ski učenci. Pouk v tem oddelku traja za tiste, ki hočejo dobiti izpričevalo usposobljenosti za samostojno izvrševanje pletar-ekega obrta, tri leta, za one pa, ki name ravajo gojiti pletarstvo kot domači obrt, eno, oziroma dve leti. Književnost — „Novi akordi". Zbornik za vokalno m inst um< n amo uUsoo Pred mano lež ta 6 št. prvega in 1 št. drugega letn k*. V 6 številk« je najlepša in naj-bol|ša pesem »Zvezde žarijo« za en glas in klavir J. Prochazke. Pesem je pela 5. t. m. pri drugi javni produkciji »Glas bene Matice« gospica Mira Dev z najlepšim vspehom, Lepo, milo in opojno se glasi nape v, katerega spremlja klavir z izborno interpretacijo, prosto navadnih ša-blonskih fraz, — nikdar trivijalno. Krasen in efekten solospev! Lepa skladba za kla- ln da se za-t i rolskega vir je »Bagatela« dr. G. Kreka. Mogočno se glasi bojeviti zbor »Klevetnikom 11 r v a t s k e« F S. V i i h a r j a. Ljubko v narodnem duhu uglasbena je »Lipa« E. Adamiča zamešani zbor, le nekoliko prenizka. Dobra je »Slavnostna predigra« za orgije g. St. Premrla, a za slavnostno predigro menda prekratka in ne dovolj veličastna. Jako simpatična je posebno v prvem delu »P olka frangais« dr. Kreka, in krepka, velič *stna je »Triglavska koračnica« J. I p a v i c a Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 16. junija. V tukajšnjih političnih krogih se sodi, da je akcija glede avtonomije Trentina ponesrečila, da začno italijanski poslanci obstrukcijo ključi zasedanje deželnega zbora. Benetke 16 junija. Zgradba novega stolpa bo veljala po računih ministrstva tri milijone lir R m 16. junija. Listi trde, da so se pri sestanku italijanskega kralja z ruskim carjem pretresala najvažnejša vprašanja mejnarodne politike, zlasti tudi balkansko vprašanje, a iz posebnega počeščenja italijanskega ministra zunanjih del se sklepa, da se je o rečenih vprašanjih doseglo soglasje Pariz 16. julija. V Lyonu areto-vani avstrijski častnik ni vohun, pač pa umobolen. London 10. julija. Včeraj so bolnega kralja Edvarda prepeljali na otok Wight. Poslano.*) gospodu Jožefu Poiokarju, sedanjemu načelniku meščanske korporacije v Kamniku. Podpisani Vas vprašam, na kaki podlagi ste Vi globo, katero ste imeli plačati pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kamniku, isto z korporacijskim denarjem plačali in že v dnevniku zaračunali V Saj je bila kazen ad personam Jožefu Potokarju odmerjena, ne pa meščanski korporaciji. Polagamo Vam samo na srce, da delajte bolj premišljeno, dokler ste načelnik, potem pa idite „in den vvohlverdienten Rnhestand." Avgust Terpinc v imenu več opravičenih meščanov. Darila. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (1647) Zavarovalne vesti. vzajemni zavod za zavarovanje življenja na Dunaji I-, Wipplin Vetrovi zovanja j metra g «s *^ Iv mm j (2 o j Nebo I? 15 16. 9. zvečer 734 0 735 0 33 1 7. zjutraj 2. popol 22 4 al. sever 19 4 al jvzhod 29 0 j si. svzhod jasno i a jasno B skoro jas. J? Sred ja včerajšnja temperatura 22 8°, nor- male: 19«° I ± Potrtim srcem naznarjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, oziroma oče in brat, guspod Fran Berdavs c. kr. poštar, trgovec in posestnik v torek, dne 15 julija, ob 10. uri zvečer po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, star 69 let, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega ranjcega bode v petek, dne 18. julija, ob pol 10. uri zjutraj iz hiše žaiosti v Dobrepoljah na župniisko pokopališče. (1656) Sv. maše posmrtnice brale se bodo v župni cerkvi v Dubrepoljah Ljubljenega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Dobrepolje, dne 16. julija 1902. 91 arij u Brrdava roj. i teli, soproga. — Fran in Alojzij, sinova — Marij«, Peplnii, Ivana, Julija, HrlMtlnu, Cilzrla,. hčere. — Joalp in Ivan HerdavM, brata. I Ces. kr. avstrijske A državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. juniju 1902. leta. Odlieu Is )LdnblJane ji kol. Proga oei Trbiž. Ob 12. ari 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; cex Selztbal v Ansoee, Solnograd, Ces Klein-Beifling v Steyr, v Lice, na Dnnaj čez Amstetten — Ob 7. uri 5 m sjntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Framensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, 6e» Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Mari jine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten u& Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni ;lak v Trbiž, Pontabei. Beljak. Celovec, Ljabno, Selzthal, Dnnaj. — Ob 3. ari 56 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabei, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljabno; čez Selzthal v Soinograd, Lend-Gactein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz ; čez Klein-Reifling V Steyr. Line, Sudejevice, Plzen Marijine vare, Heb, Francove Tare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. ari %1 m popoldne v Podnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzeusfeite, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Mon?.kovo direktni vozovi I. in 11. razreda;. Proga v ŽJovooaeato In v ioo«vj» Osobn; vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto. Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. ur?, 08 a zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod ▼ £JubJJano jož. kol. Proga is Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten in Monakovo, (Monakovo-Ljub-ljana direktni vozovi I. in II. razreda), Inomosta, Fran-zensieste, SoJnogradu, lanca, Steyr», Ausseea, Ljubna, Cciovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. -—Ob a. uri IS m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez AnibLetten, iz Lipska, Karlovih varav, Heha, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solnograda, Linča, Steyra, Pariza, Geueve, Curina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gastema, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. uri 44 m popolneje osobni vlak a Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Iuomosta, Fr&nzeasfeate, Pontubla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 38 m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. ari 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih vatov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Linca, Ljubna, Beijaka, Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta. Proga iz Hovcij-a mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri m 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 8. uri 88 m popoludne iz Straže Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 3o m zvečer, istotako. — Odhod las LJubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob i. ari m zjutraj, ob 8 ari i> m popoludne, ob 6, ari ^0 m in ob Iv ari 25 in zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. - Piiaod v Izubijano drž. sol. is Kamnika, Mešani vlaki: Ob S. uri 49 m ssjutraj, ob 11. uri 6 ra doi-ctndne, cb 6. uri 10 m m ob 9. uri 55 m zvečer- poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 minute spredi. U517) MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO. LETNIK XXII. (1902). Izhaja po 41 , pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K 20 h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta a K 30 h. Za vse neavstrijske dežele 11 K 30 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h. „Ndrodna Tiskarna" v Ljubljani. Pred ponarejanjem se hrani z vzorcem in znamko. Sol za želodec Julija Schaumanna deželnega lekarnarja v Storit era vi. (2755—4) b Mnogo let že izpričano dietetično sredstvo za pospeševanje prebavljanja. Odstranjuje takoj želodčno kislino. Neprekošno za uravnanje in ohranjenje dobrega prebavljanja. nan. I ČL-*!!;«« 8* l«7K aa*poiilj» »• PO poštnem povzetju UCild I OKdllJIvO IV I I Ji će »e naročita najmanj 2 alt.nljioi. Dobiva se t vseh renom. lekarnah avatr.-ogrske države Glavna zaloga: deželna lekarna JULIJA SCHAUMANNA v Stockeravi. Učenec 2 za prodajalno z mešanim blagom se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji pri J. Modicu v Novi vasi pri Rakeku. Kompanjon Mlademu, marljivemu možu, ki je vešč nemškega jezika, se nudi prilika, da si pri nekem tukaj se nahajaj očem, jako koristonosnem in brez-konkurenčnem izdelovanju konsumnih izdelkov, z udeležbo 3000 gld. oskrbi letnih dohodkov najmanj 2000 gld. in zagotovljen obstanek. (1651—1) Cenjene ponudbe pod ,,Prihod-njost" na upravništvo »Slov- Naroda«. I Rokavice iz tkanine, glace in pralnega usnja dobre vrste kakor tudi (2626-65) kožice za snažiti v različni velikosti po nizki ceni pri Alojziju Persche Pred škofijo 22. g Francevi vari. Natalija-vrelec. Ogljenčevo-kisll Lithlon - vrelec učinkuje v vseh slučajih urino-klsle diateze, pri pomanjkljivem Izločevanju urina iz krvi, kamnu, boleznih v ledvicah in mehurju, udnici, revmatizmu itd. Zdravniške avtoritete so ga porabljale z izbornim v8pehom. PospeSu'e odvod vode. Prijeten okus. Dobiva se v vseh lekarnah in trgovinah z mineralno vodo, eventuelno pri kopališkem oskrb-nlštvu Natalije vrelca, Francove kopeli. (1417-8) ]Covo urejena prva hrvatska tovarna žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvornic (žalozij) in kartonažev G. Skrbič Ilica 40 Zagreb Ilica 40 ustanovljena 1889 priporoča svoje na glasu solidne, točne In cenene domaČe odlikovane z največjimi odlikovanji. (288—12) Moderni stroji! Brez konkurence! Ceniki gratis in franko. Popravila točno In ceneno. V mestu Ljubljana vzame se takoj ali s 1. avgustom 1902 gostilna v najem. Ponudbe pod: „M. M. lOOO poste restante Ljubljana". (1636—2) Krojaška otet na lepem prostoru v sredini mesta, dobro vpeljana, se pod prav ugodnimi pogoji z blagom in z vso pripravo takoj proda! ali pa se sprejme drug | kompanjon). Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«. (1653—1) BBBMBBSL ob jezera na Bleda se proda. Pojasnila pri gospej Valrinv, Lu-jizina kopel, Bled. (1628—2) Učenec sprejme se v trgovino z mešanim blagom na deželi. Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (1606—2) Zaslužek* Trgovci, zavarovalni nadzorniki, agentje, sploh vsi, ki reflektujejo na postranski zaslužek 5 do 10 kron na dan, naj dopošljejo svoje naslove pod; ,,©. 1*. 1«" poste resetante Brno, Moravsko. (1655—1) 1 je izšel I * * v proslavo * 4 i pr. Prc|crneuc ff stoletnice ■Prešernov" album. + + Cena izvodu K 240, po pošti 12 vin. več. Naročila sprejema L. Schwentner knjigotržec v Li) ubijan i \Mg MM MM *W/ fcjV *jV ^^^^^^ Trgovina z železnino „MERKUR" PETEi MAJD1Č v Oel j to.., Graška cesta štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključa I ni carski h izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. pn*~ Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo- % Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Postrežba točna. Gene nizke. 'T G Anton Presker krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, 2g jopic in plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd. Obleka po meri se po najnovejših nzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. Ljubljana, Stari trg it. 26 urar, trico vre z zlatnino In irebrnlno In z vsemi optičnimi predmeti. Nikelnasta remontoar ura od gld. 1*9«». Srebrna cilinder rem. ura od gld. a«—. Ceniki zastonj in franko. Mehanik M Stari stanuje samo Opekarska cesta št. 38. Šivalni M troj I po najnižjih cenah. Hlelkle in v to stroko spadajoča popra- ___vila izvršuje dobro In eeno.___ gaT~ Vranja naročila se točno izvrše". ~W MODERCE natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi priporoča ® (§Ž §Š> 2§) v Ljubljani, Glavni trg @ M štev. 17. m ® HENRIK KENDA Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakova, Čipke, svileno blago, parilo, a a * a a klobuka za dama. tkana In kratka roba na dabalo In drobno, a a a a u Ustanov- 1842. Brata Eberl Prodajalna in komptoar: Miklošičeva CBStaIŠt. 6. Delavnica: Igriške UlJCB Št. 8. .Pleskarska mojstra c. kr. drž. In c. kr. priv. južne železnice. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev na drobno in na debelo. Velika lzblrka dr. Sohoenfeld-ovUi barv v tubah za akad. slikarji. Zaloga ooplčev sa pleskarje, slikarje ln zidarje, itedilnega mamila xa h-antove pode, karbollneja Itd. Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo ia likanj« sobnih tal pod imenom „Rapldol-' Priporočava se tudi si; občinstvu az vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. 734 581^0596 37 Učenca iz dobre hiše, veščega slovenskega in nemškega jezika, sprejme (15'j6—3) 3FV. Mencinger špecerijska trgovina, Sv. Petra cesta 42. Prodajalka izvežbana v trgovini mešanega blaga, 22 let stara, ki je absolvirala knjigovodski kurz, želi službe. (t654-i) Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom: Savinjčanka poste restante Žalec. sli Sprejmem -več učencev. Ivan Pust <1619-2> stavbeni in umetni ključar, Pristavske ulice št. 8 (stari parni mlin). Nedosežno po svoji lepoti in natančnosti so moje pristne švicarske briljantne črne jeklene Savonnet - remontoir -ure, dvojnato krite s trojnimi briljant-črno-jeklenimi pokrovci, z jako finimi, točnimi kolesi (triletno reelno jamstvo), s patent notranjo uravnavo kazalnikov, s kakor opal se bli&čečo fodant-cifr-nico, okraj, kazalniki, Krščanska iirdk«. Usfanorljena I. 1S60. obod in kronica so iz pristnega double-zlata. Te ure so vsled sveje elegantne opreme jako priljubljene in vsakdo jih rad nosi. Cena ae atavitjem cjlcl. <5- -Briljant-črne-jeklene damske ure, odprte, v jako rini izpeljavi, gld. 7—. M- tem uram primerne gosposke In damske veriilee Iz doube-zlata z obeskom gld. l-.»<». Pristna niklasta remontoir-ura gld. 3-—. Pristna silberin-remontoir-ura z dvojnim pokrovom gl. 5"—. Razpošilja se po poštnem povzetju. Neugajajoče se zamenja ali se denar vrne, zatorej ni rizike. Jožef Spiering na Dunaju, I., Postgasse št. 2 c. Velik ilustrovan cenik ur, verižic, prstanov itd gratis in franko. (1283 —7) l»r T7"23.i<5-UL3te m uhe najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (416-124 Najboljše sredstvo je amerikanski Tanglefoot ki se dobi v vsaki boljši prodajalnici po 5 kr. pola. Vodovode za mesta, vasi, pristave, zavode, posestva, toplice, bolnice itd napravlja ANT, KTJ1VZ Mor. Granice (M. VVeisskirchen) e. kr. dvorni zalagatelj. Ta tvrdka je ustanovila, kakor se more izpriCati s pohvalnimi spričevali, vodovode v 42 mestih, 494 občinah, na več sto velikoposestvih in obrtnih zavodih ter je največji in najstarejši slovanski zavod v državi ,1459) za pridobivanje vode. 1 (4) Prospekti zastonj. H rastove in bukove deščice Za SObna tla (Brettelboden) garantirano suhe ter najboljše kakovosti priporoča po najnižjih cenah J. Čop, tovarna za parkete v Mostah, pošta Žerovnica (Gorenjsko). Oskrbi se tudi pokladanje. 1576-3 Jfiui!" »telili ognjišča za domačije, ekonomije, restavracije, zavode itd. Priznano izboren fabrikat. Jako veliko se prištedi na kurjavi. (780—31) Dobiva se v vsaki večji železninski trgovini. Tovarna štedilnih ognjišč .Triumpli' S. Goldschmidt & sin %%>!« na liorenjc Avstrijskem. ©-rs §r lr h i> lr 8- t w §• 9- (1643-2) Advokat ima ed 1£. julija 1902 naprej ^uejo pi5arne na jtiikiošičevi cesti št. 26, t. j. poleg ncue jujtične palače u Sar)oi>eevi Ijiji, Kamer je $ 1£. julijem prejeli. D ■J HI ■i 4 Hj -8 HJ HI HI -i Hi o Izšla Je brošura: bstrukcija <%> v deželnem zboru ter se dolil>o v „]tarodni tiskarni" v £jubtjani. Cena «© vin., po pošti 94 vin., IOO komadov 14» kron. rediva vsako množino kupim po 28 gld. 100 kg., kar se ga dopošlje do 23. t. m. finlon 3(olenc v Celju. (1649—1) poje m se smeje v vseli Grammophen je najboljši svetovni govorilni aparat. Sliši se na 300 m daleč. Cena 25, 40, 60, 125 gld. (1329-11) Tudi na obroke. Grammophon - Automat v katerega se vrže 10 vin., je najboljši vir dohodkov za gostilne. Cena 120 in 130 gld. Jakojepo se čuje v daljavo, zlasti na prostem. Plošče Iz trdega gumija v veliki izberi, tudi slovenske, ki jih je pel c. kr. dvorni operni pevec Fran Naval-Pogačnik, ima zmirom v zalogi Rudolf Weber, urar mjjnnljana, Stari **-ff 16. Durkopp-kolesa in „Waffenrader" so neprekosna v solidnosti, eleganci in lahkem teku. Vsi vzorci so v zalogi in se morejo ogledati pri Ivanu Jaxu & sinu, tovarniška zaloga koles in šivalnih strojev Ij|nl>l|ana9 Dunajska cesta IT. 1590-2 hoče piti ceno in dobro vino, zglasi naj se v gostilni Josipa Mačka v Krojaških ulicah. (1648-1) Ravno tam toči se tudi izvrstno, vedno sveže Dreherjevo marčno pivo, liter 40 vinarjev. Za izvrstno in točno postrežbo jamči JQsjp MaČek, gostilničar. Ti i T' - * ~ Styria-,franco- ^ skih Peugeot-, Stefanie-koles *■ I (114-54) pristnih Jos. Reit-gHjggf hoffer sinov Pneumatik katere nudim po Isti eeni, kakor tovarna. Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck). Najboljši šivalni stroji. Najnižje cene ln jamstvo! Z VBem^BPostovanjem Fr. Čuden- urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža. m-m- w w m-c & Na Teriškem gradu (Ruckenstein), železniška po |p- staja Sevnica, se bode potom i fflfc prostovoljne dražbe * prodajalo m sicer v ponedeljek, dne 21. t. m.: 10 krav in telic, 6 volov in juncev, 2 konja, 6 prešičev, razni vozovi ter drugo gospodarsko orodje, dalje okoli 90 veder dobrega dolenjskega vina, nekaj sadnega mošta ter okoli 30 velikih in malih dobro ohranjenih vinskih sodov ter raznovrstno žito; v torek, dne 22. t. m.: hišna oprava za 16 sob od priproste do najfinejše, razne omare, postelje, mize, stoli, pregrinjala, zastori, klavir, bilard, fine stenske ure, razno jedilno orodje ter perilo itd.; v sredo, dne 23. t. m.: vsi poljski pridelki na njivah in tudi druga košnja na travnikih. ZDreužToet se prične ■vse.lszol^rat o"b ©. -and zj-u-traj. (162i_2) C C C* Sr m-p m-c m- C Č- m c c- C c ® m-c e- f- € c v^ v^ v^ v^ v^ v^ v^ v^ v^ v^ v^ v^ v^l ^ v^ v^l v^ Izdajatelj in odgrovomi urednik: Dr Ivan Ttvin. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« T4 9