Uredništvo: Schilleijeva cesta štev. 3, na dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. HARODHI Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 630 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse drage dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 12. Celje, v soboto, dne 16. januarja 1909. Leto i Napredovanje malih kmetov na Francoskem. Pariz, 12. prosinca 1909. Charles Voisin je priobčil v reviji „Les documenta du progres" razpravo o pomenu in napredku malih kmetov na, Francoskem. Ker so francoski „mali" kmetje popolnoma identični z našim slovenskim povprečnim kmetom in ker nudi članek marsikaj za Slovence fiovega in poučnega, ga „Narodni Dnevnik" lahko opravičeno priobči. Ch. Voisin piše: Zelo veliko koristi vsaki deželi močen, relativno premožen stan malih kmetov v socijalnem in političnem ozirn. Nujno je zategadelj potrebno, da obračamo svojo pozornost na one dežele, v katerih se je posrečilo nasproti veleposestnikom ustvariti in ohraniti malega kmeta. Na prvem mestu med takimi deželami pa stoji Francija in dvojen, politični in gospodarski, razvoj je pospeševal omenjeni cilj. Najprej je spremenila francoska revolucija popolnoma stare posestne razmere in izročila posestva v roke kmečkega ljudstva. Od tistih časov se je. mogel francoski kmet s pridnostjo, štedljivostjo in izkoriščanjem vseh onih nrednosti, katere nudi ravno mala kmetija, vrtnarstvo itd., ne le vzdržati temveč tudi konkurirati z deželami, v katerih je veleposestvo v premoči. Še danes oskrbujejo po veliki večini angleški trg z jajci in snrovim maslom francoske province ob Kanalu, dasi morajo tekmovati s silno prekmorsko konkurenco. Znameniti politični uspehi, katere je dosegla Francoska s svojo oporo na prost, premožen, zadovoljen in državi ndan mali kmečki stan, so splošno znani: on tvori neizčrpljivo rezervo narodne moči in vsled svojega zmernega in strogo demokratičnega mišljenja je postal nositelj one umerjene reformne politike, kateri se prilagoja tudi socijalno življenje v francoskih mestih, koder si stojita nasproti radikalno delavstvo in konzervativno podjetništvo — a oba sovražita praktične reforme. Te kmete pa sili danzadnem bolj gospodarska potreba, da se uklonijo tehničnim zahtevam medernega gospodarstva. Kajti celo največja pridnost in najintenzivnejša štedljivost bi ko-nečno obnemogli pred tehnično kar naj bolje urejenimi veleposestvi tujih dežel. Razvoj prilagoditvi modernemu gospodarstvu pa se je gibal v sledečih pravcih: 1. Izdelovanje takih kmetijskih strojev in gonilnih sil, ki so tudi za majhne kmetije in male kmetovalce pripravne. 2. Produktivne kmet. zadruge. 3. Razvoj kmetijskega zavarovanja in kredita. K 1. Za prvi smoter pridejo sedaj posebno alkoholni motorji v poštev, motor od 3—5 PS, kateri za navadno kmetijo popolnoma zadošča, a ne stane sedaj več ko 1500—1800 frankov; za uro in 1 PS ne rabi več ko 1/21 alkohola (špirita), t. j. okrog 20 vin. Še važnejša za bodočnost pa je poraba vodnih moči v Alpah, katere nudijo priliko za pridobivanje električne sile. Električne centrale se bodo postavile, ki bodo oddajale električno silo posameznim kmetom po gotovih cenah za uro in PS. Na tak način bi dobili kmetje možnost, da bi ravno toliko sile in ob takem času porabili kakor zahteva kmetija. K 2. Obširnejša poraba takih strojev in še bolj trgovski razvoj celega podjetja pa omogočajo še le zadrnge, združitve kmetov v produktivne zadruge. Te so se zadnji čas v Nemčiji in na Francoskem posebno pomnožile. Nekatere zanimive številke citirajmo iz „Musée Social-a" : Samo v okrajema Charante in Poitou je bilo leta 1907 109 zadružnih pristav (majarij), h ka- terim pripada 64.784 kmetov s 159.812 kravami. Povprečno šteje vsaka pristava 594 članov in 1466 krav. 226,049.507 1 mleka se je predelalo v 10,587.637 kg surovega masla, povprečno tedaj 1415 1 mleka in 65 kg surovega masla na kravo. Bruto-skupiček za surovo maslo je dal 29,494.970 frankov. K temu pa je treba še prišteti vrednost posnetega mleka, tako da znaša sknpni dohodek 33,208.179 frankov nasproti 3,711.640 frankom pridelovalnih stroškov. Ti znašajo tedaj komaj 11 % Tudi pri izdelovanju sladkorja in pese se je z uspehom nvedlo zadružništvo. Poglejmo si le tako zadružno tovarno v Marigny-ju, ki je tipična za možnost dobrih uspehov. Ustanovili so jo 1. 1904. in se je izdalo 1000 akcij po 100 franko vsak kmetovalec, kateri kateri je hotel zadrugi prodati peso, je moral imeti take akcije, ne da bi se določilo gotovo razmerje med številom akcij v njegovi posesti in množino pese, katero je moral nabaviti. Vsaka delnica se je obrestovala s 4%, dobiček se pa ni delil po številu akcij, temveč v razmerju z množino in kakovostjo prodane pese. Dosedanji uspehi so izvrstni; plačevalo se je lahko znatno boljše cene ko v zasebnih tovarnah. K 3. Zelo mnogo se lahko stori za podporo malega posestnika s pospeševanjem vzajemnega zavarovanja. Že od 1. 1898. podpira država take zavarovalne zavode; ta podpora se je suk-cesivno zvišala od 500.000 na 1,200.000 frankov. Od 1. 1900. uživajo ti zavarovalni zavodi znatne poboljške z olajšavo ustanovitve in oproščenjem kole-kov. S tem se je seveda pospešil njihov razvoj; po „Musée Social" je bilo leta 1897 — 14.84 takih družb, 1. januarja 1908 pa že 8780. Teh 8780 zavarovalnic pa se deli tako-le: 7241 zavarovalnic za živino; 1442 zavarovalnic proti ognju, 24 proti toči, 4 proti nezgodam pri delu, 53 povratno zavaro- valnih družb za živino in 16 enakih proti ognju. Država je vse te zavarovalnice podpirala do 31. decembra 1907 skupno s 5,973.000 franki. Ta podpora pa se je dajala na dva načina: 1. pri ustanovitvi; 2. v slučaju izvanrednih zgub v kakem poslovnem letu, da se je omogočila zopetna ustanovitev rezervnih fondov. Kar se tiče zavarovalnic za živino, moram še omeniti, da je zavarovalo pri 7241 zavarovalnicah do 1. junija 1908.398.375 posestnikov svojo živino; zavarovana glavnica je znašala 429,209.667 frankov. Tudi zavarovalna glavnica pri ostalih skupinah je precej znatna, na primer 258,576.068 frankov za povratno zavarovanje proti požaru, 25,580.569 frankov za zavarovanje proti toči. Mini-sterstvo namerava tudi ustanoviti osrednjo blagajno, katera naj bi služila kot opora za ostale družbe. 4. Tndi razvoj kmetijskega kredita pomaga zdatno malemu kmetu. L. 1907. je obstalo 88 zadrug za kmetijski kredit; te so dobile od države (!) 28 milijonov predujemov. Istega leta je bilo še v področju omenjenih zadrug (okrajnih posojilnic) 2168 krajevnih posojilnic; 1. 1907 se jih je ustanovilo 530 in Število zadružnikov se je dvignilo na 96.192. Dovolilo se je v celem 75,708.456 frankov posojila. Vrh tega imajo Francozi od 29. decembra 1906 postavo, ki dovoljuje kmetijskim produktivnim zadrugam posojila z mnogoletnim povračevanjem. Doslej je dobilo taka posojila 13 zadrug, med temi tri mlekarne, 1 kletarska zadruga in ena zelenjadarska zadruga. Vse te naprave omogočujejo malemu kmetu na Francoskem bolj in bolj pristop "do vseh tehničnih in komerci-jelnih prednosti veleposestva; omogočujejo mu, da vzdržujejo svoje gospodarsko in politično stališče, oziroma da preide k modernemu gospodarstvu in si vendar obdrži staro svoje posestvo in osebno neodvisnost. LISTEK- Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. Češki spisal Svatopluk Čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje. II. V četrtek, dne 12. julija t. 1. (navajam datum strogo, kajti v tem potopisu ima posebno vrednost) je šel gospod Brouček po daljši dobi zopet enkrat na Hradčane. „Na vikarki" je bilo ravno nekoliko gostov in brzo se je razvil splošni govor, ki mu je bila za predmet — kakor tu tako pogosto — romantična preteklost. Saj tu v grajskem obzidju se takorekoč žije in klije iz preteklosti. Najdeš tukaj kanonike in drugo duhovščino, ki ima po dedščini iz davne pobožnosti službo in stanovanje pri starodavni katedrali; najdeš tu zakristane, ki jim isti veli- častni spomenik daje življenje in marsikateri izredni dohodek se dobi iz žepov popotnikov, ki ljubijo umetnost; najdeš tu nekoliko grajskih služabnikov, ki tavajo v zapuščenem gradu kot strašeče sence minule slave; najdeš tu pleme-nitaše terezijanskega zavoda, ki nikakor ne rušijo starodavnega izraza okolice; najdeš tu siromake, ki stanujejo v nizkih, na vnanjo stran idilično okrašenih in k staremu grajskemu zidovju prizidanih jaslih Zlate ulice, te ulice, kjer bi našel skoro prav toliko zlata, kot v lončkih Rudolfovih alkemistov, katerih bivše laboratorije je položila sem ljudska govorica, — te ulice, v kateri morda sedaj marsikateri prebivalec novega veka nepoznan od gladu umira v sosedstvu strašnih, romantičnih temnic, kamor si rahločutna duše kupujejo vstop z napitkom, da bi se zgražale nad barbarstvom preteklih vekov; najdeš tukaj različno, revno prebivalstvo drugih hišic in hiš, prilepljenih na sive, polsesute zgradbe in stolpe, le po glavnem, kar spada k lepemu in slavnemu kraljevskemu sedežu, se zastonj oziraš . . . Današnjo zabavo „na vikarki" je otvoril pogovor o starih grajskih stolpih in groznih njihovih ječah. Gosp. Würfel je pripovedoval, kako se je spustil nekoč po vrvi v najglobjo jamo Dali-borke, v bivšo temnico, in kaj je vse tam videl. Navdušen vsled vtisa svojega pripovedovanja, je pridal povest o podzemskih hodnikih, katere so odkrili pri kopanju podlage za novo cerkveno zgradbo, kamor je dozdaj on edini prišel. Po dobro ohranjenih stop-njicah je dospel pod zemljo in je našel tam dva, žalibog že zasuta hodnika, iz katerih je eden peljal vidno naravnost pod „vikarko" do „Jelenovega jarka", drugi pa bogvekam. Poslednja novost je vplivala zelo na gospoda Broučka, ki so ga taki hodniki že od nekdaj s posebno, ča-' robno in pikantno vabljivostjo mikali. Povzel je torej Desedo o novem pred- metu in je Izrazil svoje mnenje, da so oni podzemeljski hodniki brez dvoma samo del cele mreže skrivnih podzemeljskih hodnikov, po katerih so mogli kralji v času nevarnosti pobegniti iz gradu na ono stran, kamor jim je ravno najbolj kazalo. Niti navadni vitežki grad si ne moremo misliti brez takih podzemeljskih naprav, kaj šele stari kraljevski sedež, ki so ga tako pogosto oblegale sovražne vojske. Neki profesor, ki je danes slučajno zablodil „na vikarko", se je pri razlaganju gospoda Broučka pomenljivo nasmehnil in ironično pristavil, da nam žalibog zgodovina ni ohranila nikakih podatkov o kakem kralju, ki bi bil po podzemeljskem potu pobegnil iz praškega gradu. Gospod Brouček pa je odbil to naivno pripombo po zaslugi. „Pojdite, pojdite, gospod profesor!" je rekel, trkajoč se pomenljivo s prstom na čelo. „Menda vendar ne mislite, da so bili stari kralji tako neumni, da bi komu izdali, kod ubeže skrivaj iz gradü Trgovci in obrtniki, in-serirajte v „Narodnem Dnevniku". To je naj-boljše priporočilo na« rodnemu občinstvu! Pismo iz Koroške. ii. Napačna sloga je pač znamenje nazadovanja; čim več strank, tem razvitejše politično življenje. Šele stranke, kiodločno zastopajo koristi svojih pristašev, morejo sì o ž n o d e 1 o v à t i z a s k up n e cilje, dočira od svojih Strankarskih programov ne smejo prodajati nobene točke'! Ni se torej bati nikake narodnostne škode zato, da je začel izhajati „Korošec" kot' mali začetek naprednega delovanja med koroškimi Slovenci, pač pa je pozdravljati ta pojav ^öt nov napredek slOvénstva na Koroškem. ' ; Napredna stranka je ža koroške Slovence naravnost ž i v 1 j e n s k e g a pomena.' Šele dobro organizirana napredna stranka bo poživila življenje v sedanji „katoliški" stranki; šele složno delovanje takih dveh strank, eventu-elno v zvezi š socialnimi demokrati, bi moglo pomagati slovenskim Korošcem do njihovih pravic. ' Pa tndi neposredno za ohranjenje slovenstva na Koroškem je napredna stranka nujno potrebna. Pribti moramo predvsem, da velja pri koroških Slovencih „nemčnr" ne samo za „nemško", ampak tudi napredno mislečega človeka, prav tako kakor tudi mečejo koroški Nemci „Slovence" in „klerikalce" v en koš. Predvsem je to videti v šolstvu. Učiteljstvo je skoro izključno napredno. Kot takemu mu nasprotuje klerikalno vodstvo v šolskem svetu,' občini, privatnem življenju; opore najde tak učitelj le pri nemških naprednjakih, ker drugih ni — in ker baš koroško šolstvo ne vzgaja mnogo jeklenih značajev — presedla revež piod vplivom razmer počasi popolnoma na nemško stran. Pa naj nikdo nikar ne reče: „Ni ga škoda, takih boljše da nimamo I" Potrkajmo se na prsi in priznajmo, da je dandanes jako malo ljudi, ki bi hoteli biti mučeniki na vse strani: nasprotuje ti ljudska nezavednost sama na sebi, veliko število otrok te izmuči do dna, nezmiselni šolski učni red ti že v začetku onemogoči upanje na uspeli, tem bolj ker te nemško nacionalni šolski nadzornik ne pusti izpred . oči; vse šolske oblasti so proti tebi, nižje, ker si napreden, višje, ker si Slovenec, z naprednjaki ne moreš občevati, ker so nemčurji, s Slovenci ne, ker so klerikalci in te videti ne morejo. — Če pa prenehaš s svojo „slovensko gonjo", kakor Nemci imenujejo tvoje narodno, tvoje ponižno narodno delovanje v šoli in zunaj nje, ti obetajo ne samo boljšo službo v lepšem kraju, ampak tndi vsestransko podporo, obenem tudi gmotno, ker nemška „obrambna" drnštva niso tako uboga kakor naša. Kje imate danes tako močen značaj, ki bi mogel vsemu temu kljubovati ? Izkušen mož bi padel, kaj še 18—20 letni mladenič, ki se je izobraževal na zloglasnem celovškem učiteljišču! Ne sodite ga — pomagajte odstraniti razmere, ki so krive, da tako dela ! .■">■■' Tako pa ni samo pri učiteljstvu! Omenjamo posebno ta stan, ker je^šola na Koroškem najbolj kriva našega nazadovanja, toda prav tako bi lahko vzeli za vzgled kak drug stan. Odtu-juje se nam vse. karkoli je zmožno toliko naučiti se nemščine, da se lahko vrine med Nemce -— k jaslim. Da. predvsem na Koroškem velja pravilo, da je narodnostno vprašanje v prvi vrsti socialno vprašanje. Najhujše pa je seveda pri prostem ljudstvu, čigai sébiénost dosega samo ono, kar se da s prsti otipati. Niti pet besed ne zna nemških, pa je le Nemec. Ne odkimavaj z glavo, pogledat pridi, kdor né veruješ! Župnik, vrl narodnjak, ima nekaj nasprotnikov. Nemci, ki vse izvohajo, preparirajo malo nevedne ovčice in kmalu jih že lahko peljejo v Celovec prosit za nemško šolo. V gorjanski vasi, kjer sploh noben „Nemec" nemški ne za, so si izprosili nemško šolo, in ker je kmet prepričan, da bodo otroci lažje živeli, če bodo hodili v nemško šolo (otìi pravijo „v šolo, kjer se otroci ne&ško nauče") zato raste „nemška" stranka dannadan, naslednja generacija že slovensko ne bo več znala. ' Ne prihaja nam na misel trditi, nedostatek stranke je edini vzrok žalostnega našega položaja na Koroškem. Nobena knjiga bi ne mogla izčrpati vsega, kar pride v poštev pri procesu germanizacije na Koroškem. Vendar pa si upamo trditi, da je razen nasprotnega nam šolstva ta nedostatek največja opora germanizacije. Ker bi pa dobra napredna stranka baš v šolstvu lahko mnogo več storila, nego more sedanja, mora vsak Slovenec ne samo pripustiti, ampak' celo podpirati vse težnje, ki imajo za cilj združen j e onih To bi bili lepi skrivni hodniki, o katerih bi profesorji zgodovine v šolah razlagali. Ta je pametna! Saj je znano, da so celo delavci, ki so take hodnike kopali, imeli zavezane oči in so bili takoj, ko je bilo delo izvršeno, po-morjeni. Te natančneje podatke je imel gospod Brouček iz prečitanih viteških romanov, v katerih si je nabral v svoji mladosti toliko podrobnosti o skrivnih hodnikih, da je mogel z vso pravico nastopati kot strokovnjak v tem podzemeljskem stavbarstvu. Neki drngi gost se je postavil na njegovo stran in je menil, da so bili ti podzemeljski hodniki posebno dobrodošli kralju Vaclavu, ki je mogel po njih hoditi s svojim stalnim spremljevalcem rabljem na ponočne pohode in se je mogel v času potrebe umakniti grožnjam sovražne šlahte v kako svojo hišo sredi mesta. „Morda po kakem predoru pod reko Vltavo", je rekel posmehljivo profesor. „Kajti, kakor je znano, ota le- žali dve hiši kralja Vaclava IV. v starem mestu, tretja pa prav na „Zderagi". „Zelo mogoče, da po takem predoru", se je odrezal gospod Brouček, ki je bil že nekoliko jezen zaradi za-ničljivega tona nadutega profesorja. „Kaj mislite, da bi takega predora nihče ne izpeljal? Že davno sem čital o predoru pod reko Temso v Londonu in zadnjič je stalo v vseh časopisih, da nameravajo zgraditi velik predor pod morskim dnom iz Angleškega na Francosko. Prosim!" „Oho, dragi gospod! Kar je mo goče v našem času pri sedanjem napredku tehnike —" je začel profesor, smehljajoč se s svojim prezirljivim naglasom; toda Broučkov sobojevnik je hitro pretrgal to razlago. „Oho! Menda vendar ne mislite, gospod profesor, da v starih časih niso znali prav tako zavrtati v zemljo kakor zdaj! O tem bi vas mogli najbolje poučiti pFbramski dòli, ali makari kutnogorski ,Osel'". Dalje prih. slovenskih elementov na Koroškem, ki so danes prisiljeni politično in s tem tudi narodnostno lenariti. Kranjski deželni zbor. 16. januarja 1909. o (Ker smo dobili poročilo* prepozno, prinašamo samo važne odlomke.) Včerajšnja seja je prinesla veliko debato ob priliki proračuna, prinesla je tudi popolno jasnost o klerikalni izdajalski politiki. Govorili so od naprednjakov poslanci dr. Tavčar, dr. Vilfan, Türk, dr. Oražen in Gangl. Dr. Oražen je v velikem govorn osvetlil korupti Schwar-zov sistem. Klerikalci so bili med naprednimi govori popolnoma pasivni. Napred. govornikom je skušal ugovarjati deželni predsednik; branil je orož nike, vojake in „kranjsko hranilnico". Kako je pravičen, to dokazuje, pravi Schwarz, dejstvo, da je nastavil med 19 konceptnimi praktikànti 8(!) Slovencev. Zaključil je izvajanja z zatrdilom, da bo vlada vztrajala na dosedanjem stališču. * : S klerikalne* strani sta govorila dr. Krek in dr. Šusteršič: ; ; f ] Nad vse zanimiv je bil govor dr. Šusteršiča, kolovodje S. L. S. Klerikalci začenjajo kazati barvo. b Dr. Šusteršič je predvsem v varstvo vzel dinastijo, potem pa Schwarza. Slavil je njegove zasluge, češ, da ni odgovoren za nastope vojakov. Schwarzovo delovanje je bilo blago-n o s fi O za ljudstvo! Vojaškega nastopa je kriv -t- župan Hribar! (Burni ugovori na klopeh naprednjakov.) Edina hiba Schwarza dne 18. septembra je bila. da je verjel preveč županu Hribarju. Odkar je Schwarz predsednik, je uradništvo z ljudstvom prijazno, .v ; \ Krivda 20. septembra leži le na vojaških predpisih. O germanizujočem delu vlade, o korupciji v „Kranjski hranilnici" Šusteršič n» govoril. — Dr. Šusfceršičev govor je zbudil naravnost konsternacijo med lastnimi pristaši, kolikor jih je še narodnih. A zlezli so vsi pod mizo. Splošen je bil utis, da je dr, Šusteršič s tem govorom, ki je bil popolnoma „mini-sterski", uničil velik del uspeha 20. septembra za skledo leče za svojo osebico in za klerikalno stranko. Proračun se je sprejel soglasno, G a n g 1 o v e resolucije v prid mestu Idriji so bile odklonjene. Vsprejel se je tudi predlog o 10 milijonskem deželnem posojilu. Nabirajte naročnike za Narodni Dnevnik". Politična kronika. Češko • nemška sprava. Polvladna „Wiener-Abendpost" je prinesla 14. t. m. izjavo, v kateri vlada naznanja, da skliče enketo za pogajanja med Čehi in Nemci v svrho ureditve jezikovnih razmer na, Češkem. Potrebno je to — pravi vlada — v interesu države, ki vedno bolj trpi pod neprestanimi narodnimi boji. Zato hoče vlada predložiti zbornici v najkrajšem času zakonski načrt za ureditev jezikovnih razmer in za osnovanje okrožij na Češkem. Da pa doseže tozadevno 8porazumljenje med obema narodoma, predno predloži načrt zbornici, in da se premostijo nasprotstva kolikor mogoče že prej, sklicuje najvplivnejše može z obeh strani k posvetovanju. Z drugimi besedami : B i e n e it h ne najde izhod* k parlamen- tariziranju ministerstva in vidi v češko-nemški spravi zadnje in edino sredstvo, kakor že svoj čas bar. Beck. Vzdržujemo se za danes pripomb glede našega stališča k tem pogajanjem. Izvrševaini odbor narodne stranke je že lansko leto, ko je Beck poskušal enaka pogajanja, jasno izrekel svoje stališče in tudi slovensko ljudstvo je na mnogih shodih odločno izjavilo isto, namreč: sporazum med na-narodi, narodna sprava Se mora zakonitim potom izvesti v vseh deželah istočasno. Videti je, da bo akcija vlade tokrat vendar le imela nekaj uspeha. Nemci 8&r~ dasi ne z navdušenjem, splošno izrekajo za spravne konference, in tudi Čehi. Zato je naloga političnih činiteljev. naloga v prvi vrsti naše državnozborske delegacije, da se v tem trenutku odločno zavzame za naše zahteve. Izvrševaini odbor narodne stranke se posvetuje o vladni akciji V svoji jutrašnji seji:' d Reforma kmetijskega kredita. Dr. Grabmayr je vložil v gosposki zbornici sVoječasno predlog, s kätefim se vlada poziva, naj čimprej vloži v poslanski zbornici zakonski * načrt za reformo kmečkega kredita. ' Specijalna komisija se je posvetovala o načrtu, ki ga je tozadevno Sestavil predlagatelj sam, in je včeraj izdala poročilo. Glavne točke Grabmayrovega predloga So: 1. zastavne pravice na poljskih in gozdnih posestvih se smejo ustanoviti le za neodpovedljive, nàjdalje 60 letih v anuitetah odplačljive terjatve. 2. Terjatve, ki jih imajo na poljskih in gozdnih posestvih kreditni zavodi, navezani na javno polaganje računov, se imajo, če se že sedaj ne odplačujejo v anuitetah, spremeniti v anuitetne dolgove, in se imajo odplačati Uaj-dalje v 60 letih; dolžniku pa se mora dati možnost, da to dobo tudi skrajša. 3. Pri vseh prisilnih prodajah poljskih in gozdnih posestev morajo posredovati javni zavodi (deželni hipotečni zavodi) v svrho, da očistijo posestva vseh odpovedljivih hipotek, ki se ne dajo amortizirati. 4. Deželni zakonodajni zastopi naj odločijo termine, kdaj stopi ta kreditna reforma v veljavo. d Spravna češko-nemška pogajanja Obširnejše o stvari poročamo na drugem mestu. Vlada ima namen omejiti enketo na kolikor najmanj zastopnikov. Tudi kršč. socijalci se je udeleže. Poljaki izjavljajo, da se posvetovanj ne udeležijo, pač pa hočejo delovati na omogočenje koalicijskega ministerstva. d Nemški državni zbor razpravlja o zakonskem načrtu za delavske zbornice. Te bi imele namen izenačiti nasprotstva med delodajalci, in delo jemalci bi se ustanavljale strogo strokovne zbornice. b Krščansko - socijalni „škandal". Pod tem naslovom prinašajo razni nemški časopisi zanimiva odkritja, kako je krščansko-socijalni nižjeavstijski deželni odbor brez kake kontrole pri zgradbi nove norišnice prekoračil proračun za nič manj nego — 10 miljonov kron. Lepo gospodarstvo! a Poštne razmere v Pragi. Med predsednikom c. kr. poštnega ravnateljstva v Pragi Krausem in podpredsednikom Svobodo je vladalo zadnje tedne napeto razmerje, ker je Svoboda hotel z vso silo vzdržati germanizacijo poštnih nradov na Češkem, dočim je Kraus odločno nastopil za pravice češkega uradnega jezika. Zato je odstopil Svoboda, češ „da se nmakne sili", obenem pa je prosil, da se uvade proti njemu disciplinarna preiskava. Ta se bo tndi izvršila v trgovinskem ministerstva. Nemško časopisje izjavlja, da bo imel odstop Svobode burne posledice za poštni promet. Zahtevajte „Narodni Dnevnik" v vseh gostilnah in kavarnah! Dnevna kronika. d Nov napad višje deželne sodnije v Gradcu na slovenščino ali kaj? Dne 16. prosinca 1909 se je pri višji deželni sodniji v Gradcu vršila prizivna razprava v zadevi Franca Ogrizka proti Ani Ogrizek zavoljo računa. Vkljub temu. da določuje § 486 c. pr. r. izrecno, da se mora pri prizivni razpravi prečitati izpodbijana razsodba s svojimi razlogi, je poročevalec, višje-sodni svetnik dr. Nemanič namesto slovenske razsodbe in njenih razlogov čital nek slab prevod. Ko je zastopnik tožitelja, dr. R. Pipuš, vsled tega zahteval, naj se tudi slovenska razsodba prvega sodnika s svojimi razlogi do-sloyno prečita, je tudi predsednik senata, dr. Walter skušal-zagovarjati dr. Nemaniča, a končno se je moral odločni zahtevi tožiteljevega zastopnika vendar udati in dati prečitati tudi slovensko razsodbo v izvirniku. Višja deželna sodnija v Gradcu, ki popolnoma protizakonito ukazuje podrejenim sodnijam, da morajo njene nemške razsodbe za slovenske stranke prelagati na slovenski jezik, ima toraj časa dovolj, brez vse potrebe in protizakonito slovenske razsodbe nižjih sodnij prelagati na nemški jezik. — Ali bi ne bilo umestno, če bi naši po slanci opozorili justično upravo na te razmere?! d Nacijonalni bojkot. Graška „Tagespost" poroča: Neka tukajšnja (graška) tvrdka pošilja večje množine naznanil za svoje predmete kot tiskovine v različne pokrajine. Jeden izvod je dobil tudi c. kr. poštar Vaclav Španel v Lobeš pri Plznu. Tvrdka je dobila tiskovino vrnjeno z dostavkom: Nazaj. Nič češkega denarja za naše sovražnike. „Tagespost" dostavlja: Žalosten vspeh češkega hujskanja. Turški bojkot smo srečno odstranili; bojkota v domači državi pa vlada noče ali ne more premagati. d Slavnostni sprevod na Dunaju, katerega so se udeležili tudi glasoviti „Kranjci", izkazuje velikanski deficit. Dunajsko mesto je že dalo 300 tisoč, država baje misli dati 400 tisoč, a vkljub temu še ostane pol miljona kroj nepokritega. Kaj čuda, da je nastal iz tega pravi kršč. soc. škandal. d Cenzura v dunajskem dvornem gledališču. Mnogo smeha je vzbudila isjava „olikanega" kršč. soc. poslanca v nižjeavstr. deželnem zboru Silbererja, da je cenzura v dvornem gledališču pač dopustila, da se govori v neki igri o „nemških volih", o madžarskih pa se ne sme govoriti . . . Bogve, ali se je čutil Silberer prizadetega kali ? d „Marburger Zeitung" se nas je blagovolila spomniti v svoji četrtkovi številki. Razun nekaj žaltavih psovk ni vedela tetka marburgerca ničesar stvarnega navesti proti ponemčenju naših otrok (da list pri tem ne pozna razločka med n e m š k i m i šolami za nemško in slovensko deco, je naravno), proti našemu odporu glede nemšk. šolsk. nadzornika za Sp. Štajer, proti slov. gibanju v Gradcu itd. Mariborsko nemško gospodo pač te stvari bole — migljaj več za nas, da ne od-nehamo! ■ v Admiral Roždestvenski umrl. Iz Petrograda se brzojavlja, da je tam Ì4:1 jari. umrl admiral Roždestvenski. Njegova nesrečna uloga v rusko-japon-ski vojski je nam še vsem v živem spominu. Poveljeval je baitijskemu bro-dovju, katero so Japonci uničili v morskem zalivu Tsushima. Iz svoje potapljajoče ladje „Knjaz Suvarov" se je admiral rešil na rušilca torpedovk „Bie-dovy", ki se pa je moral kmalu udati. Bil je nekaj mesecev vojni jetnik na Japonskem in ko se je vrnil na Rusko, so ga postavili pred vojno sodišče, ki pa ga je oprostilo v juliju 1906. Takrat se je moralo priznati, da ni mogel biti kriv takemu porazu kak admiral sam, ampak, da je bilo baitijsko ladjevje že davna tako slabo, da so mu vsi strokovnjaki prorokovali poraz. Tudi Roždestvenski ga je videl in prorokoval v naprej. Starih ladij ni mogel prenoviti in ljudij, katerim so dali obleko in ime mornarjev, ni mogel izvežbati v tako kratkem času za dobre pomorščake. Znan je tudi zaradi hulske afere, ko je v noči od 22. na 23. oktober dal streljati na par angleških ribiških čolnov. Mednarodna komisija je zborovala mesece in mesece in prišla slednjič do zaključka da mora Rusija plačati 65.000 funtov šterlinga Angleški. 27. in 28, majnik je n^fp prinesel pomorsko bitko pri Tsu8himi, kjer je, kakor smo že omenili podlegel. Roždestvenskega sta japonsko jetništvo in obtožba tako potrla da je bil, tudi po tem ko ga je vojno sodišče oprostilo, popolnoma potrt. In to je najbrž povzročilo njegovo zgodnjo smrt. — ,postaja TriglaV leta 2000'. Štajerske novice. v Iz Dravske doline. Slovenci zavedajte se narodnih dolžnosti pri pošti in železnicah Kdo je kriv, da so nastavljeni na Slovenskem nemški železniški uradniki? Odgovor na to: Slovenci sami! In zakaj? Ker ne zahtevajo in ne izpolnjujejo tiskovin v slovenskem jeziku. Vsak Slovenec naj zahteva in izpolnuje pri pošti in železnici slovensko. S tem bodemo dosegli, da nam bode morala železnica nastavljati same Slovence oz. slovenščine zmožne uradnike. Vsak uradnik na Slovenskem mora znati in sprejemati pri železnici slovensko izpoljnene tiskovnine. Ne bodimo mlačni in popustljivi. Ne smemo se ravnati po vzgledu nekega doktorja iz Maribora, kateri je pred kratkim na neki železniški postaji v dravski dolini zahteval za se in za svojega tovariša vozne listke v nemškem jeziku. Nikdar ne bi v času, ko se je že v zadnjo gorsko vas nanesla narodna zavednost, priča kovali od akademično izobraženeg, — da celo bodočega voditelja Slovencev kaj takšnega. Razmeram in času primerno — škandal! Zopet se je tu pokazalo, kako „nobel" so še naši inte-liginte, da še povsod govorijo blaženo nemščino. (Seveda so tudi častne izjeme!) Mesto da bi dajali dober vzgled drugim pa sami narodno grešijo. Kako se more potem zahtevati od priprostega ljudstva slovenska govorica?! Priča kujemo, da se enaki slučaji ne bodo več dogodili in da se bode slovenska zavednost in govorica vedno bolj širila Za Slovence in Slovenke med seboj in pri raznih uradih ni drugega občeval-nega jezika kot slovenščina, če pa pride Nemec ali pa Nemka zraven naj pa tudi govori slovenski. Kje pa stoji zapisano, da bi moral Slovenec z Nem cem ali Slovenka z Nemko govoriti nemško? Tiste večne ponižnosti naše da bi na slovenskih tleh govorili pri uradih in s tujcem, — da celo s Slo vencem- v nemškem jeziku, mora biti enkrat za vselej konec. Kdor živi na Slovenskem naj govori slovensko! To priporoča Poh o re. v Ravnatelj štajerske deželne meščanske šole v Celju, g. Anton Paul, nič ne zna slovensko.; Vsekakor uuikum za šolo ki je namenjena Slo vencem in katero v pretežni večini res posečajo slovenski fantje. A našhiper-nemški deželni šolski svet menda ravno zato še drži Paula, čeravno ima mož že svoja leta in je za penzijo že davno zrel. — Mi odločno zahtevamo, da se jeseni ravnateljsko mesto na celjski meščanski šoli razpiše ter tisto podeli možu, ki je povsem slovenščine vešč. Skrbeti pa hočemo, da ne bode manjkalo slovenskih prosilcev ! - S - o Iz Maribora. Opozarjamo na knjigo nekega domišljavega Vsenemca (Reinerja) „E i n pangermanisches Deutschland", ki govori še neko-iko jasneje o načrtih Vsenemcev nego glasilo „Südmarke". Iz te knjige seva anatizem one nemške stranke, ki ima že zelo mnogo zastopnikov tudi po spodnještajerskih in koroških mestih in trgih. Po vsej srednji Evropi sme vladati edino le Nemec, ki je kulturen (!) človek. Izmed slovenskih pokrajin se mora vzeti Slovenstvu najprej Koroško, potem šele se vržejo z vso silo na Štajersko. Kadar bo vsa Štajerska ponemčena in v vsenemških krempljih, takrat ne bo težko po Rei-nerjevi sodbi pogoltniti Kranjcev. Takrat bo most do Trsta dovršen in Nemec bo gospodar teh krasnih južnih krajev na veke. Obenem se naj bližajo polagoma vsi Nemci Prusom, kar se godi sedaj že na tihem. Slovenstvo pa mora pasti, za Slovenci morajo zginiti Čehi, Slovaki, Poljaki, Hrvatje, Srbi, nazadnje seveda tudi Rusi. — V skupni nemški državi, tam bo raj za ostanke Slovanov! Ne bodo jih sicer postreljali, ampak smeli bodo še živeti. Toda ženitev se jim mora prepovedati. Vsi Slovenci, ki bodo se v tej državi še priznavali, da so Slovenci, bodo mo rali ostati deviški, da izumrejo brez otrok. — Te misli podajamo brez do-stavkov. Marsikdo se bo smejal, ker ne bo videl v teh idejah nič resnega. Na nevarnost pa nam je vendar paziti in poučevati je mase našega naroda kako blage misli imajo naši Nemci po trgih in mestih. o Šolska vodstva naših slovenskih ljudskih šol odločno pozovemo, da odslej s svojimi oblastmi izključno ura-dujejo slovensko. Mi bodemo tozadevno stvar zelo pridno zasledovali ter neizprosno postopali napram malomarnosti, ki bi se še utegnila pojaviti v tej principijelno tako važni stvari. v „Celjski Sokol" je dobil iz Prage novo orodje. Brez vsakega naročila od strani društva je dostavila tvrdka Pelle orodje od kolodvora v Narodni dom Toda vsa vsiljivost ni nič pomagala. Na zahtevo „Celjskega Sokola"* je mo ralo romati orodje nazaj na kolodvor, odkoder ga je prepeljal drug voznik na svoje mesto. v Dij. semenišče v Celjn, katerega ne bo, iskreno pozdravlja „Sloga". Baje bi ustanovitev takega semenišča mnogo pripomogla k rešitvi srednješol, vprašanja na slov. Štajerskem (?) o Samonemški napisi na c. kr. Infant, vojašnici v Celju. Nad vratmi in pri vratih tuk. infant. vojašnice so napisi, ki oznanjajo uradne ure dopoln. poveljstva 87. pešpolka, ki je skoraj izključno slovenski. Vendar pa so napisi popolnoma nemški, česar ne moremo odobravati ne z narodnih ne s praktičnih ozirov. Zahtevamo, da zginejo samonemški napisi in se nadomestijo s samoslovenskimi! o Tukajšnji c. kr. poštni in brzojavni urad ima še vedno le nemški pečat. Mi resno zahtevamo, da se to nas Slovence sramoteče bagatelizovanje čimprej odpravi! ; o ^Slovanska čitalnica" v Mariboru priredi dne 16. t. m. (v soboto) plesni venček ob 8: Uri zvečer v mali dvorani Nar. doma. Vstopnina za nečlane 1 K, člani prosti. o Iz Maribora. V Mariboru se snuje neodvisen slovenski orkester, ki bo prirejal godbene koncerte in sodè-oval pri zabavnih in gledaliških večerih. o Nabiralniki r mariborskem Narodnem domu so vrgli leta 1908. družbi sv. Cirila in Metoda 416 39 K, Mariborskemu Sokolu 33512 K. Ljudski knjižnici 206'27 K, torej skupaj 95778 K. o Slovensko gledališče v Mariboru. Na splošno željo se prirede v nedeljo dne 24. t. m. zopet ,.Rokov-njači". Režiser g. Štefan Medved. o Nova podpora po suš! za šo-štanjski okraj. G. drž. poslanec V. Ježovnik nam naznanja, da se je dobilo za šoštanjski okraj znova po znižanih cenah 17 vagonov slame in 7 vagonov sena. o Na Vranskem, tako se nam piše, je še vedno videti — samonem-ska napisa. Skrajni čas je že, da se to odpravi! — Na Vranskem v slednjem času par nemčurjev glavo prav oholo po koncu nosi. Vrančani, bodita budni, da vas ne doleti presenečenje! Od Sv. Bolfenka p. Središču. Nar. hranilnica in posojilnica je imela r nedeljo dne 10. t. m. svoj drugi uradni dan. Prometa je bilo dosedaj 15.20116 kron. Vlog je bilo za 8286 98 K, posojil in drugih izdatkov pa 6914*18 K, ostane torej v gotovini 1372'80 kron. Posojilnica in hranilnica vrlo napreduje. o Zginil je kočar Jakob Pišek iz Št. Petra na Medv. sein, né da bi ga bili dozdaj živega ali mrtvega našli. V noči od 25. do 26. grudna 1908. je zapustil ob 12. uri precej dobre volje gostilno Jožefa Zupanec v Mestinjah in vsa poizvedovanja po njem so bila do danes brez nspeha. Kako zločinstvo je popolnoma izključeno, ker ni imel denarja in tudi ne osebnih sovražnikov. o Od Sv. Miklavža pri Ormoža. Zgorela je žena nekega posestnika. — Mož je baje šel po opravkih, žena pa je hotela zakuriti in po nesreči se ji je vnela obleka. Reva zapusti tri mesece starega otroka. o Legar v Trbovljah. Pred tednom je zasledil legar pot v Trbovlje in vzbudil splošni strah pri vseh. Danes se lahko konštatira, da je ponehal. V izolirnici ležita še samo 2 od 6 bolnikov, od katerih je eden umrl in 3 zdravi odšli. V rudniški bolnišnici se jih nahaja še 11 v opazovalnem oddelku. o Poslanec Benkovié v Trbovljah. Jutri pride drž. pósi. Benkovič r Trbovlje. Naznanil bo baje predvsem svoje uspehe za obljubljeno podržav-ljenje rudnikov. — Naši klerikalci so Že kupili svet za „katoliški dom" v Trbovljah. o Iz Trbovelj. (Nesreče v rudniku. Posledice pijanosti.) Neštete nesreče, ki so našo dolino obiskale v nekaj dneh, so tembolj žalostne, ker so se iste zgodile po neprevidnosti ponesrečencev. Pred nekaj tedni je iz-vrtaval v jami kopač Ernest Čepelin pokaženi strel (kar je strogo prepovedano); ko privrta do streliva, se to užge, in revež je ležal v krvi na tleh. Vendar so ga poslali še živega v Ljubljano, kjer se mu v bolnišnici' obrača na bolje. Zgubil je pa eno oko. Pred par dnevi-se je ista nesreča ponovila v kamnolomu, kjer sta enak strel s krampom izkopavala delavec J. Špende in A. Smodič. Vgžani strel je vrgel toliko kamenja v nju, da bode prvi težko okreval in tudi drugi je dobil nevarne rane. Najnesrečnejša ntìèirje bila od 14. do 15. t. m. Pri enakem piotipostavnem delu izvrtanja pokaže-nega streliva je ubilo na mestu delavca Martina Zaverla, doma iz Polš-nika v litijskem okraju. Zunaj jame sta prišla isto noč med premogove vozove (hunte) Jožef Štravs in Jožef Vozel, katere so takoj prenesli v rud. bolnišnico in je upati, da okrevajo. — Vzlic vsem tem skoraj vsakdanjim nesrečam ima še demon alkohol dosti opravila. V noči od 14. na 15. jan. so prinesli težko ranjenega Martina Tre-bušnika v bolnišnico. Zdravniki so ga šivali in zraven je še zgubil tri zobe. Prišlo bi do groznih pobojev, ako ne bi pravočasno došli varuhi postave in odpeljali vinjene ljudi v raj treznosti. v Občinske volitve v Slov. Bistrici se vrše koncem meseca januarja. Ali bi ne bilo dobro, da bi Slovenci vsaj prešteli svoje glasove? v Vranskega. Bodoče deželnozbor-ske volitve mečejo svojo senco tudi že na naš kraj. V naši cerkvi, kjer je bilo dosedaj le jako malo slišati politike in se je v veliko priznanje in veselje vseh faranov večinoma oznanje-vala le beseda božja, je začelo pri pridigah padati po „liberalcih", „brezvercih". Nismo bili dosedaj tega vajeni in upravičeno se vprašujemo od kod piha ta novi veter, po katerem se je začel ravnati pridigarski plašč našega gosp. župnika. Da se celo strašna nesreča v južni Italiji slika kot kazen božja za te strašne liberalce in brezverce, je sicer malo neokusno, vendar smo pa prepričani, da g. župnik tega sam ne verjame. Če je vseusmiljeni in vsepra-vični Bog res hotel „brezverce" kaznovati potem nam ni umljivo, in menda tudi gosp. župniku ne, zakaj da je poleg tega porušil toliko cerkva in samostanov in po nedolžnem ubil toliko nedolžnih otrok in toliko svojin zvestih služabnikov, duhovnov, menihov, in nun. Svetovali bi gospodu župniku, naj o-stane vsaj tak kakor je bil in naj ne pusti na svoje pridige uplivati politike in potresov, potem bo užival med nam ugled in spoštovanje. Če pa hoče delati politiko, potem jo naj, dela znnaj cerkve in naj pride na politične shode ki so vsakemu pristopni. v Slovenske trgovce in obrtnike vabi mariborska „Straža" v klerikalni tabor. Cel „program" dela v pospeh našega trgovgtva in obrtništva obstoji v sledečem (za nas in še menda za marsikoga drugega) zelo nejasnem stavku: „Zato hočemo nastopati neizprosno v prid slov. obrtnika oziroma trgovca". Kar pa nameravajo gospodje v strokovnem oziru storiti za obrtnika in trgovca, o tem molčijo, „Denn das, Bauer, ist was anderes!" Sedaj samo „gruntajo" v praznem in ■plitvem uvodniku „Straže", kako bi pošteno zgrizli „strastne" agitatorje med trgovci in obrtniki za narodno stranko. Tako „delo" bode menda obrtništvo lepo odklonilo. Mi ponavljamo samo, kar je že dejal strokovnjak-obrt-nik v „Nar. D.i.": treba je našemu obrtništvu strokovne zadružne organizacije in to bodemo po svoji moči podpirali ne kot kako strankarsko temveč kot strokovno obrtno organizacijo. Našemu trgovstvu pa je po enoglasnem mnenju treba le časa za razvoj; ako ga bodo klerikalci s propagando gesla „svoji k svojim" podpirali, tem bolje. Samo, da je ta podpora za danes, kdor pozna široke vrste „zvezarjev", precej — jalova. Le ostanimo lepo pri dejstvih — pa se bodemo najprej domenili! v V Radvanju pri Mariboru je izvoljen za žnpaua hud nemškutar A. Lesjak. v Iz Šoštanja. Nemci so prelomili kompromis! Hans (pi.) Wosch-nagg kandidiral Po prvi točki kompromisa, ki se je sklenil svoječasno med Slovenci in Nemci glede obč. zastopa v Šoštanju, spada podžupansko mesto Slovencem. To mesto je sedaj spraznjeuo, a še dosedaj se ni poklicalo slov. namestnika na podžupansko mesto. Pač pa so izvolili Nemci na to mesto nemškega peka Filipa Gandeta. Ta slučaj nas uči, da ne sklepajmo nikoli gnjilih kompromisov z Nemci! Gandetu je župan Hans Woschnagg takoj odstopil del svojih poslov. Hans-pl., zlodej, da se človeku tako rad jezik spodtakne — Hans Woschnagg misli namreč mesto Langerja kandidirati v deželni zbor. Langer je baje premalo pristen Nemec —Woschnagg — Vošnjak je bolj pristne krvi. Mi samo želimo mnogo sreče volilcem, ki bi ga izvolili. v Pri Velikinedelji se snuje veteransko društvo. Za ustanovitev tega društva si veliko prizadeva vpokojeni stotnik - računovodja Tomaž Senjor s sodelovanjem bivšega podoskrbnika ve-likonedeljske graščine Jožefa Tnšaka. Navdušenje za to društvo je med bivšimi vojaki seveda veliko. Za pristop k društvu se je že prijavilo okoli 150 oseb. Tudi podpornih udov je baje že čuda. Ustanovni shod se vrši v nedeljo, 17. januarja t. 1. popoldne ob 3 uri v gostilni gospoda Alojzija Miki pri Velikinedelji. — Nekateri so mnenja, da je to draštvo za Velikonedeljo — potrebno. v Mesto učiteljice je razpisano na petrazrednici pri Sv. Rupertu v Slov. gor., 3. pl. razr. Prošnje do konca januarja. v Brez vode je navzlic obilnim padavinam v zadnjem času obč. Tra-feng na Zg. Štajerskem. Pred dvema dnevoma je usahnih zadnji studenec. v One ki plačujejo vojaško takso, opozarjamo, da se morajo tekom meseca jannarja zglasiti pri domači občini, četudi so bili oproščeni osebnega dohodn. davka. Priglasitev je lahko pismena ali pa ustmena (pismena poštnine prosta). Toliko na znanje, da ne bo nepotrebnih glob! v Poslanec Ježovnik in poobl. zakon. Ker se ptujski „Štajerc" tako širokoustno zadira v drž. posi. Ježov-nika, bodi mu povedano, da g. Ježov-nika zaradi bolehnosti isti čas ni bilo vobče na Dunaja in da torej ni mogel glasovati proti poobl. zakonu. o Ponarejeni petkronski tolarji krožijo močno po Ogrskem. Pazite v obmejnih krajih! o Iz Rečice na Paki nam prihajajo pritožbe, da se pošta v okolici neredno ali sploh ne dostavlja. Ali ni mogoče več pazljivosti? V nedeljo, 17. t. nt. ob k. uri pop. 4 .SHalni Kleti' plesni VenčeK „Bralnega društva" V Gaberjih. Kranjske novice. a Kranjski nemški „Volksrat" ima, kakor piše „Slovenec" pri ljublj. sodiščih veliko besedo. Na ukaz dr. Egerja je odredil predsednik Levičnik, da odgovarja depozitni urad v Ljubljani na slovenske uloge okr. sodišča — nemški, ne pa po dosedanji navadi slovenski. „Slovenec" napoveduje energično akcijo slov. poslancev. a Poljudno predavanje o potresu bode imel profesor dr. Grošelj v sredo, 20. t. m. zvečer v „Mestnem domu" v Ljubljani v dobrodelne namene. a Radi pomanjkanja prostora hoče mestna občina ljubljanska opustiti s prihodnjim letom I. letnik višje dekliške šole. Ostati ima le še licej. Tam se je oglasilo za prvi letnik višje dekliške šole 120 gojenk, dasi je bil licej že otvorjen' Ako se dekliška šola opusti, bodo zopet polnejši Huthov zavod in samostani. d Srednje šole na Kranjskem. Najnovejši „Verordnungsblatt" prinaša statistični izkaz o srednjih šolah na Kranjskem. Iz tega izkaza je dijakov, na I. drž. gimnaziji v Ljubljani 578, na II. drž. gimnaziji 459, na nemški gimnaziji v Ljubljani 124, na gimnaziji v Kočevju 122, na gimnaziji v Kranju 325, na gimnaziji v Novem mestu 227, v škofovih zavodih v Št. Vidu (ki imajo še le 4 razrede) 191. Skupaj je torej na vseh kranjskih gimnazijah 2026 dijakov. Ljubljanska realka ima 529 dijakov, idrijska pa 270, skupaj torej 799. Iz tega izkaza je razvidno, da ima ena sama slovenska gimnazija več dijakov, nego obe nemški gimnaziji. ?ri plesnem VcnčKu „SloV. trg. drnžtVa" V Celju na SVecmco stira Vojaka godba 17. pcfp. 'm WoVa Primorske novice. d Razpisano je mesto ravnatelja na goriški realki. d Nemški „Schulverein" ima že eno ljudsko šolo v Opatiji. Sedaj ustanovi še jedno v Lovrani. d Pri volitvah v goriško trg. in obrtno zbornico so Slovenci propadli v 2. trg. in 3. obrtni kategoriji, kjer so kandidirali. Vendar pa so dobili toliko število glasov, da je sčasoma upati na zmago. d Deželni šolski nadzornik za Primorsko. Deželnim šolskim nadzornikom za Primorsko je imenovan dr. Robert Kauer, profesor na državnem gimnaziju v 13. okraju na Dunaju, dosedaj prideljen tržaškemu namest-ništvu, oziroma deželnim šolskim svetom goriško-gradiščanskemu in isterskemu. Torej za italjanske in slovenske šole — nemškega nadzornika! Potres v Italiji. Še tri osebe žive pod razvalinami. o Mesina, 15. jan. Danes je prilezel izpod razvalin 9 letni deček Fr. Minisalle. Tresel se je na celem telesu. Z največjo skrbnostjo so ga okrepčali, Povedal je potem z zelo slabim glasom, da sta še njegovi dve sestri tudi živi pod razvalinami. Ko so ju rešili in spravili na ladjo „Savoja", sta pripovedovali, da so se živeli s čebulo, vinom, oljem in vodo. Njih mati je umrla pri potresu, njih oče pa je v Ameriki. Položaj v Reggio di Calabria. o Reggio di Calabria, 15. januar. Parnik „Bayern" je vzel mnogo bolnikov na svoj krov. — Razdeljevanje hrane je vsak dan boljše. Vreme je lepo, kar je mnogo pripomoglo, da so se ljudje pomirili. Električna razsvetljava je zopet urejena. Noč in dan se dela, da se odstranijo podrtine. Na glavnih ulicah je že spet življenje in mesto zadobiva že veselejše lice. Toda radi potresnih sunkov so še ljudje zmi-raj malo v strahu. Preteklo noč so bili trije sunki. Preiskovanje proti roparjem, ki so izročeni vojaškemu sodišču, se je že začelo. Najnovejša brzojavni in telefonica poročila. Kranjski deželni zbor. o Ljubljana, 16. jan. (Telef. por. „Nar. Dn.") Današnja seja dež. zbora je napravila utis kakor šola pred počitnicami: med poslanci ni nobenega pravega zanimanja, vse se sprehaja okrog in študira na vse drugo, samo posluša ne, kar dela „ljudski" deželni zbor. V začetku današnje seje je in-terpeliral nar. napr. posi. dr. Triller, kaj je z njegovim predlogom glede zvišanja učiteljskih plač; klerikalci so nekaj „pojasnjevali" in predlog preide v roke fin. odseka (ki ga najbrž nikoli ne bo rešil). Dr. Šušteršič je prav dolgočasno razlagal in čital reorganizacijo in pragmatiko deželnih uradnikov kranjskih. Sedaj, ob pol 2. se je seja za četrt ure prekinila. o Ljubljana, 16. jan. (Telef. por. „Nar. Dn.") Seja dež. zbora utegne trajati danes do 9. ure zvečer, na kar se bo najbrž deželni zbor odgodil. Zanimiva bo najbrž le še razprava o aneksiji Bosne in Hercegovine. Sprememba srbske vlade. b Belgrad, 16. jan. Vlada je včeraj dala ostavko in sedaj se nadaljujejo pogajanja med starimi in samostojnimi radikalci o sestavi novega kabineta. Govori se, da sestavi vlado staroradi-kalec Stojan Protič. Ali to je verjetna kombinacija, ker je sploh še prezgodaj govoriti o novem kabinetu, za katerega je sigurno samo to, da ostaneta sedajni minister zunanjih zadev dr. Milovanovič in vojni minister general Živ-kovič, ki sta zaradi svojih velikih sposobnosti v sedajnih časih absolutno potrebna. Sprememba vlade nikakor ne znači spremembe politike, zlasti ne zunajne, ki ostane nespremenjena. Dopisujte pridno „Narodnemu Dnevniku"! Društvene vesti. b Društvu „Sokolski dom" v Celju je izročil „Klub slovenskih naprednih akademikov" od narodne zbirke 200 K, za kar mu tem potom izražamo sokolsko hvalo. b „Slovensko delavsko podporno društvo v Celju' ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 23. januarja 1909 ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu razgovor zaradi opustitve društvene gostilne. Z ozirom na to važno točko je pričakovati obilne udeležbe. b Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju se je konstituiral sledeče: Predsednik: tov. Milko Hrašovec, podpredsednik: tov. Ante Kosi, blagajnik: tov. Kari Laznik, tajnik: tov. Lju-devit Zupančič, knjižničar: tov. Matej Suhač, namestnik: tov. Fr. Hrašovec, revizorja: tov. Al. Hočevar in t. Vičar Leopold. b „Bralno društvo" na Bregu pri Celju priredi svoj redni občni zbor v soboto, dne 30. januarja t. 1. ob 8. uri zvečer v gostilni g. Radeja na Bregu z običajnim sporedom. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. b Učiteljsko društvo za laški okraj imelo je v nedeljo 10. t. m. na Zidanem mostu ob prav dobri udeležbi svoj glavni obč. zbor. Društvu bo tudi v 1. 1909. na-čeloval dosedanji predsednik g. Anton Gnus, nadučitelj na Dolu pri Hrastniku. — Kot gost je prisostvoval gosp. Rob. Košar od Sv. Bolfenka na Kogu ter je zelo zanimivo govoril o tajni kvalifikaciji. Njegova izvajanja našla so obče priznanje. b Socijalnemu odseku „Zveze" slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic je podaril slavni klub slovenskih naprednih akademikov v Celju 100 K od naorane „narodne zbirke". V imenu socijalnega odseka „Zveze" slov. štaj. učitelje in učiteljic se srčno zahvaljuje Fran Voglar, blagajnik, b „Narodne čitalnice" v Slovenj-gradcu redni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. ob 3. uri popoldan v gostilniških prostorih „Narodnega doma" v Slovenjgradcu z dnevmm redom: 1. Odborovo poročilo. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. o Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev. Redni občni zbor tega društva bo dne 28. januarja ob 6. uri zvečer v uredniških prostorih Narodne tiskarne. Spored: 1. Naznanila predsedstva. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbora. 5. Eventualni predlogi. b Planinski In lovski ples v Raj-henburgu. V nedeljo, dne 7. svečana priredi društvo za tujski promet v Baj-henburgu „Planinski in lovski ples", na kar se seveda društva opozarjajo pri svojih prireditvah. Priprave za ta ples se že vrše in sodeč po lanskem nad vsa pričakovanja dobro uspelem planinskem plesu, bodo tudi najrazva-jenejši obiskovalci iznenadeni! b Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Vuzenici. V novi odbor so bili na občnem zboru 27. dee. voljeni večinoma dosedanji narodnjaki. Predsednik Jakob Vernik, njegov namestnik dr. Maks Pregi, blagajnik Alojz Gru-belnik, namestnik Mirko Lešnik, tajnik Emerik Mravljak, namestnik Ant. Hren, odbornika pa Jožef Grace in Iv. Kričej. b Jurovci pri Ptuju. „Kmet. bralno društvo" v Jurovcih pri Ptuju ima v nedeljo 17. t. m. svoj občni zbor s tamburanjem, tombolo, petjem itd. ob treh popoldne v gostilni g. Rižnerja. Prosta zabava se vrši tudi v gostilni g. Gomilscheg. K obilni udeležbi vabi odbor. b Podravski podružnici „Prosvete" je daroval g. I. Ledenik, učitelj pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu povodom svoje poroke 10 K. Hvala! Živeli posnemovalci! Vse pošiljat,ve: pisma, darovane knjige in denar, naj se blagovolijo poslati na naslov: Podravska podružnica „Prosvete" v Mariboru, „Narodni dom", b Ljudska knjižnica v Mariboru leta 1908. Na občnem zboru „Slovanske Čitalnice" v Mariboru dne 27. grudna 1908 je poročal g. dr. Poljanec o poslovanju ljudske knjižnice v preteklem letu. Koncem leta 1908. ima knjižnica 983 vpisanih slovenskih knjig, torej za 377 več ko koncem 1.1907. Po vsebini pripada 75 knjig pesništvu, 43 dramatiki, 442 pripovednemu leposlovju, 231 je poučnih, 192 pa določenih mladini. V programu lanskega letnega poročila je bila ustanovitev mladinskega oddelka. S pomočjo g. dr. Rosine in si. mariborske Posojilnice se je izvršil ta načrt tako, da je skoro ni mladinske knjige na knjižnem trgu, ki bi ne bila tudi v naši knjižnici. Temu oddelku je treba posvečati tudi zanaprej največjo pozornost! Z mladinskimi knjigami se je pridobilo precej okoliške mladine in tudi doraslih. Člani ljudske knjižnice so prebrali leta 1908. 4675 knjig (lani krog 1800) in sicer 367 knjig pesništva, 196 dramatike, 3228 pripovednega leposlovja, 369 poučnih in 517 mladinskih. Najbolj so čitali člani Sienkiewicza (478), Jurčiča (327), Kersnika (230), Cankarja (115), Tavčarja (105), Aškerca (56), Stritarja (50), Gregorčiča (42), Levstika (39). Knjižničarja dr. Poljanca so podpirali dr. Pivko, M. Staj n ko, F. Do-bravec in E. Weixl. Knjige se izpo-sojujejo po nedeljah od 9—11. ure dop., po torkih od 7 — 8. ure zvečer in po -četrtkih od 7—8. ure. b Marioorski „Sokol" je imel koncem leta 159 udov. V preteklem letu je priredil 5 prijateljskih večerov s strokovnimi in poučnimi predavanji, 7 izletov v okolico, nastopil javno 21. rožnika in 8. listopada. Tehnično vodstvo je v rokah vaditeljskega zbora z načelnikom E. Ilichom, ki se je udeležil letos mesečnega vaditeljskega tečaja Češke obce sokolske v Pragi. Obisk telovadbe je bil vzoren v moškem in ženskem oddelku. Dohodkov je imelo društvo v preteklem letu 3193 K, izdatkov 2636 K. Razun tega je narastel fond za „Sokolski dom" na 1189 K. Društvo ima premoženja 3659 78 kron. Za leto 1909. se je izvolil sledeči odbor: starosta dr. Franjo Rosina, pod-starosta dr. Vladimir Sernec, načelnik Eman Ilich, odborniki F. Bureš, Franc Majer, J. Šoštarič, I. Hvalenc, J. To-mažič, M. Stajnko. Na zdar! b Ustanovni občni zbor podravske podružnice akadem. uruštva „Prosveta" Sb je vršil 9. januarja v „Narodnem domu" v Mariborn. Vsled šikane mestnega magistrata, ki je napovedan zbor za sredo 6. januarja prepovedal, je bila udeležba skrajno slaba. Tisti gospod, ki je že 7. oktobra 1. 1. zvedel, da obstoji „Prosveta" v Ljubljani, je to naenkrat pozabil in zahteval razna potrdila, toliko da je onemogočil zborovanje v sredo. Pač slabo za mesto, ki ima take uradnike! Poročilo o delovanju dosedanjega odseka in pripravljalnega odbora poda iur. V. Lešnik. Podravski odsek je ustanovil v treh letih svojega obstanka 9 knjižnic, med katerimi one na skrajni naròdni meji bolje uspevajo, nego v okojici mariborski. Deloval je tudi s predavanji, raznimi veselicami in na narodno-obrambnem polju sploh, v kolikor mu niso bile vezane roke. O bodočem delovanju je referiral iur. SI. Weixl. Delovanje se hoče vršiti v istem smislu, kakor dosedaj, vendar intenzivnejše. Glavna naloga bo pridobiti mladino in jo potom mladinskih knjig obvarovati pred potujčenjem. Izvoljen je bil sledeči odbor: načelnik iur. Vekoslav Lešnik, namestnik iur. Lev Brunčko, tajnik vet. Fr. Ks. Zavrnik, blagajnik iur. Ferdo Dobrave, knjižničar med. Brunon Weixl, preglednika for. Vojteh Koprivnik in med. L. Novak. b Akademično društvo „Tabor" v Gradcu naznanja, da se vrši IV. redni občni zbor i običajnim vsporedom v soboto, dne 16. prosinca zvečer v društvenih prostorih. — Slovanski gostje dobrodošli! b III. občni zbor akad. teh. društva „Triglav" se vrši v pondeljek 18. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih (Leonhardstrasse 4) z običajnim vsporedom. Slovanski gostje dobrodošli! Tržne cene. 15. lanu ar j a. Dunajska borza za kmetijske pridelke: Pšenica slabo. Turšica nespremenjeno, rž mirno, oves se vzdrži slabo. Tendenca brez kupčije. Vreme: deževno. Kava: Santos Good Average za mare 32'50, za maj 32'75, za september 31'50, za december 31'—. Tendenca stalna. Produktni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 29 35, moka za prihodnji mesec 29 65, moka za januar — april 30'35, moka za mare — junij 30*70, pšenica za tekoči mesec 22*90, pšenica za prihodnji mesec 22*90, pšenica za januar — apnl 23*50, pšenica za mare — junij 23 70, rž za tekoči mesec 16*40, rž za prihodnji mesec 16*40, rž za januar — april 16'90, rž za mare — junij 16'90. Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 22'85, za oktober — december K 2215. Tendenca mirna. Produktnitrg. Budimpešta. Pšenica za april K 12'53 pšenica za oktober K 10*73, rž za april K [9*98, rž za oktober K 8*99, oves za april K 8*49, oves za oktober K —*—, turšica za maj K 7*22, ogrščica za avgust K 13*85. Budimpešta, 7. jan. Svinj ad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 118 do 120 vin, mlade, srednje 120 do 121 vin., mlade, lahke 121 do 122 vin.; zaloga 22.632 kom. Svinjskamast 135'—, namizna slanina 108'—. Tedenski živinski sejem v Gradeu 14. jan.: Na sejm se je prignalo 1310 glav (550 volov, 136 bikov, 520 krav in 104 teleta.) Cena za pitane vole trdna, drugo slabša. Pitani voli 37—42 kron (izjemna cena 45 K), napol pitani voli 32—36 K, suhi voli 26-31 K, voli za pitanje 27—32 K; pitane krave 27—33 K, napol pitane krave 19—26 K, suhe krave 11—17 K, biki 27—35 K, mlade krave dojnice (do 4 teleta) 25 do 30 K, starše dojnice 21—24 K, teine krave 23—26 K. (Vse cene so za 50 kg žive teže.) Pridno hiša popolnoma nova, davka prosta, z gostilno, trgovino in prodajo smodnika, tik farne cerkve v Slovenskih Goricah. Pogoji ugodni. 57 3-1 Ponudbe na upravništvo ,Nar. Dnevnika'. veščo mešane trgovine, sprejme takoj And. Elsbacher, Laški trg. ? 55 3-1 hiša v bližini treh velikih tovarn, hiša je dalje časa davka prosta, obstoji iz 12 sob, 6 kuhinj, kleti in prodajalne. Zraven so še druga, posebno gospodarska poslopia. Več se izve v nprav-ništva „Narodnega dnevnika". 32 3-3 Kupnjte narodni kolek! Posojila gg. državnim, železniškim in zasebnim uradnikom, učiteljem, profesorjem, čast. duhovščini, trgovcem, rokodelcem itd., po 6% ter 207o letnega odplačila, tudi brez poroštva dobavlja reelno in direktno samo za povrnitev gotovih stroškov, tvrdka H. Wo sa h lo, zastopnik bank v Olomucu. (Priložite znamko!) Ne posredujem, ampak sem zastopnik bančnih zavodov! 41 52-2 i-' .. žganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka. 25 2-4 mimmmmm^imßittmmiwßMiAaim Gostilna s koncesijo ob^zelo obljudeni cesti 20 minut od Celja, na pročelju 9 oken, velika gostilniška in posebna soba, 5 sob za stanovanje, lep go stilniški vrt, veliko dvorišče in vrt za zelenjavo, gospodarska poslopja z hlevi, vse prenovljeno, se takoj proda z vsem inventarjem za 15000 K. Vknjižba hranilnice 6000 K. 58 3-1 Naslov pri upravništvu „Narodnega Dnevnika". T0IFL0V TALANDA CEYLON-ČAJ Krtačni stroj (Bürstenmaschine) rabljen, vendar še dobro ohranjen, očisti na uro 10 met. stot., je cenò naprodaj. J. ZADRAVEC, paromlin, Središče. 53 2-2 K. Bichl z dečha katera imata veselje do trgovine z dobro šolsko izobrazbo ter poštenih sta-rišev,- sprejme v uk Kari trgovina z mešanim blagom 52 Sevnica ob Savi. s-3 Ä Ä Ä t&3\ ijKfe Ä Ä Ä fei Ä SUVAS,iSr»iS,_vVS.JA.IN, A.UV, Plača se za enkratno objavo.................60 vin. za dva- ali večkratno objavo za vsakikrat...........50 „ Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako na- daljno vrsto .................._.... 10 „ Oglase v „Malem oglasniku" se plačuje vnaprej (tud> v znamkah)- Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo le, če je priložena vprašanju znamka ali dopisnica za odgovor. Upravništvo „Narodnega Dnevnika1'. Natakarica na račun se takoj sprejme. .— Ponudbe na upravništvo „Narodnega Dnevnika". 4 4-3 3Z let star fant Učenec, vešč slovenskega in nemškega jezika, v starosti 14 let, z dobro šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovino z mešanim blagom, več se izve v upravništvu „Narodnega Dnevnika". 7 3 2 Proda se posestvo blizu Celja, za 1500 kron. Ponudbe na upravništvo „Nar. Dnevnika". 4 4-2 z nekaj sto kron premoženja v c. kr. službi in delež na penzijo. se želi seznaniti z gospodično ali mlado vdovo, katera bi imela malo posestvo ali nekaj sto kron denarja. Resni ne anonimni dopisi naj se pošljejo na upravništvo „Narodnega Dnevnika". 6 3-2 fjppn p A iz poštene hiše, s primerno šolsko UUvlllu izobrazbo, se sprejme takoj v trgovini mešanega blaga A. Pogačnik, Cerknica, Kranjsko. 8 3-1 Bencinov - motor 20 — 24 k. s., kateri je bil samo 6 mesecev v obratu in izvrstno deluje, se vsled nabave električne moči, takoj po ceni proda. — Kje, pove upravništvo „Nar. Dnevnika". 9 3-1 m Zuezna trgouina m Rotooška ulica 2 v Celju Celt-rač- šl- 75-221 Svoji k svojim! T"~1R60VINA s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem priporoča: kan-— celijski, konceptni, pismeni, ex> in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine. Pozor! Predno si kupite uro, oglejte si mojo veli-, kansko zalogo pravih Švicarskih zla- [ tih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, | budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah. Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna. Rafael Salmič v Celju, )NaPodni dom*. jViodna trjofltta patfd jVtagdic, Ijubljatia, presernoVe ulice 7. Svilnato blago, baržuni, pliši In tenčice. Čipkasto blago, pajčolani, čipkasti ovratnihi, čipke, vložki, svilnate vezenine. Jabots, Fichus, damski ovratniki in kravate. Svilnati in baržunasti trakovi. Pozamenterija porte in vrvice, resice, krepince in vrvice za tapetnike. Krepi in flori za žalovanje. Zlate in srebrne resice, čipke in vrvice. Šerpe iz svile, čipk in volne. Nogavice za dame, dekleta in otroke. Dopice, hlačke, otročje pepilo in odeje za vozičke. Oprava za novorojenčke, posteljne podloge iz kavčuka. Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Gumbi in različne igle. Različne podloge in potrebščine za krojače in šivilje. Idrijske čipke, vezene čipke in vložki. Pajčolani za neveste, mirtovi venci. Damsko perilo, spodnja,krila, predpasniki in kopalne obleke. Modrci in potrebščine za modrce. Glace rokavice in rokavice za uniformirance pletene, letne in zimske rokavice. Kopalno perilo, dišave, mito in ustna voda. 5 12-5 Krtače za obleke, glavo in zobe. Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsniki in žepne rute. Pravo iägrovo normalno perilo, srajce Tricot, jopice in hlače. Mrežaste in potne jopice, srajce, čepice in pasovi za šport. Hogavice, naramnice, odeje in blazine za potovanji. Kravate, gumbi za manšete, Za lovce: telovniki, nogavice, rokavice in dokolenice, Ogrevalci za kolena, meča, prsi, brbet, trebuh in glavo. Nahrbtniki, ovratniki, robci. Narodni trakovi in zastave, narodne čepice, torbice in drugi domači uarodni izdelki itd. itd. Čditio narodno KatnnotóHo podjetje V Celju. prVa jnžnoštajffsKa KamtioješHa «Äw, Industrijska družba. Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :;: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in ::: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor : altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::: Brušenje, puliranje in struganje kamena s stroji. BS^Bi Brzojavk ,Kamnoseška industrijska družba Celje'. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::t Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-::; lavanje napisov v iste. Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v CeljO. Odgovorni nrednik Vekoslav SpindTer. Tisk Zvezne tiskarne v Celjr. "va "- ■ • >■»" V V' l---..-'"' i-'"' '.V' : .(,*; . C.