\
IV. limite.
U Ljubljani, u soboto Z3. novembra 1918.
Ll. leto.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
-a Avstro-Ogrsr.o ;a Nemčijo
celo 'eto skupa, naprei poi -eta
četrt icta    „ „ en ncsee
50'— . 25 -, 13 — . 4-50
celo leto ::apre:       . . za Ameriko 1i /se dri elo  eto ruH>rei
55
riefcle < 60-
Vprašanjem glede Inscrstov'se na , riloži zn odgovor dopisnici ali znamka. ' pravnistvc (pritličje levo) šnallova ulica st. 5, telafon Si. S5.
Uhaja vsak Jan zvašar izvza.tiši naselja in praznika.
M4£Mti       ra aa.i, ;  p >   >oi t »•••rii i   -f jj:.k ■   . ;  sice.    i   m a v.sok, ter 54 ram širok prostor:enkrat [>o 12 vin«, dvakrat po ll v n. tri*ri! po 10 v. Poslano (caafc prostor) 33 vn., pi le    i  canvaie (ena'4  prostor;  20 iriit, Pit ve*j;:i inse-   i :   »> dogovoru.
tfovi naročniki naj paUJefo urocaiaj alai 3f 53 a a aitalot. 3*1 Na satno pisraeie oarocbe brez pnlatve do larfi se ie njreiij nikakor ozirati
..Narodna tisUiraa1' tatela« i*. H>
cefo eto a ..hc pol teta
.Slovenski Narod" velja v Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj: j
24-
na mesec
12. 4'
^cisa/neina štavilk? vi! j a 30 vinarjev.
Dopisi na: sc tnakiiajo. Koko;>isi se n«- .M*a'o.
iniU97i atlas it i     l aaJad  ev.>. ta.a" u it. 94.
Izdajalci r@ ilirstro-Ogrsh celo Marši lavskega Lipovščak are
eneralt — Rovarenje ostankov stare federalizmom. — Načrt aretirati Mature oficirsko seljačko de-krvatsko republiko. — General je z Italijani, severno mejo in narodno svobodo?
Zagreb., 22. novembra. Ob pol 12. uri ponoči. Že nekaj časa sem se opaža, da agitirajo razni sumljivi elementi, v pretežni meri za republiko in da se v tej agitacij odlikujejo različni ljudje, ki niso imeli nikdar ničesar skupnega, ali pa najmanj niso biii nikdar republikanci. To so različni kmeiski elementi, konservativni politiki, agitatorji-kričači, uradniki in bivši oiicirji avstro-ogrske it: :;iade. Vesti, ki so prihajale v zadnjem času iz raznih držav, ustanovljenih na teritoriju bivše Avstro-Ogrske, potrjujejo, da se je tudi drugod opažalo zibanje izvestnih elementov, da bi v mejah teh držav povzročili splošen raz-kioj in da so imeli povsodi vmes svojo roko razni generali, ki so prišli vsicd dogodkov v zadnjem času v povsem drug položaj, kakor so si ga preje predstavljali. Ti generali ne morejo pozabiti, da so bili nekoč temelji in stebri krvavega režima, iz katerega so črpali zase vse mogoče udobnosti in koristi. Ti generali se sedaj mešajo med demokrate in skušajo s spretnimi intrigami i'Stvarki položaj, ki bi jim nudil iste koristi in udobnosti, kakor v stari Av-stro-Ogrski pod vlado Habsburžanov.
To potrjujejo iz Budimpešte in z Dunaja došle vesti, ki vedo povedati o tem, da tudi tam širijo izvestni krogi: gibanje, ki je naperjeno proti tamkajšnjim vladam. Na drugi strani pa tudi ni mogla ostati prikrito, da se bivši vladar Karel Še ni odpovedal prestolu, marveč da čaka še vedno v rezervi in zasedi in gleda, kako se bodo razvile razmere, da bi mogel znova stopiti na plan. Mogoče je, da prihajajo ti poizkusi od strani, ki še vedno upa, da bo
mogla na razvalinah stare habsburške monarhije rekonstruirati staro Avsiro-Ogrsko.
Seveda se mora tak poizkus posluževati najpopularnejših gesel. Z agitacijo morajo harangvirati mase in vzbujali najnižje instinkte.
NI se torej čuditi, da operirajo oni činitelji na slovanskem jugu, zlasti na Hrvatskem, z boljševizmom ter z vojaškimi, kmetskim! in delavskimi sveti. In to na našem jugu, kjer je vprašanje kraljevine v najožji in najtesnejši zvezi j z našo bodočnostjo, to je s popolnim narodnim ujedinjenjem. V tej svoji agitaciji so se polastili tudi republikanske ideje.
Značilno je, da so vrgli prav tisti krogi, ki so bili skozi vso dobo do najnovejšega časa stebri habsburškega sistema in še do včeraj nositelji dinastič-nih čustev ter opora dunajske politike, bakljo razdora in požiga med narod s tem, da so postavili preporno vprašanje za ali proti republiki na dnevni red ter je po krivem iztovetili z demokra-tizmom. Zavzeli so se zanjo s strastjo, ki je mnoge, ki niso poučeni o dejanskem poio&a..u in ki ne vidijo dije. ko do domačega plota,tako zaslepila, da se več ne zavedajo in tudi ne vidijo, da danes vprašanje državne oblike ni prvo, da ga je treba prepustiti konstitu-anti, pač pa je glavno vprašanje, kako bi se dalo izvesti in uresničiti popolno narodno ujedinjenje in edinstvo ter uveljaviti in zasigurati ves narodni naš teritorij.
Tako so se angažirali na Hrvatskem znani Stipa Radič, frankovci in
Predsednik Hasaryk.
Neki slovanski politik piše o Masarv-ku v »Information« med drugim:
Vseučiliščni profesor dr. Masaryk je Drvi predsednik neodvisne republikanske češke države. Tudi predsednik Teodor Wil-son je prišel z visoke šole v politiko, v kateri se ie Dovspel do največje stopnje. Sploh je mnogo sorodnih potez med poglavarjem Zjedinjenih držav in poglavarjem nove češke države. Oba sta bila učitelja, Disatelja, kritika, reformatorja. Dreduo sta posegla v politiko. Oba ie Dotegnila vojna v svoj vrtinec, oba je visoko dvignila. VVil-son je dandanašnji avtoriteta, katero pri-poznavaio vsi narodi na svetu, Masaryk velja v svojem narodu za ustanovitelja državne samostojnosti in za osvoboditelja Slovakov izpod madžarskega jarma. Kakor je bil »oče domovine« Fran Palacky, tako je tudi Tomaž Garrique Masaryk Moravec. In kakor njegov veliki rojak tako se je tudi on izobrazil v tujini, tudi v Ameriki . . . Pri možu, ki je prekoračil šestdeseto leto, ie povzročila vojna pravo revolto. Zapustil je svoio učno stolico in svojo družino ter šel preko Švice na Francosko. Angleško, Severno Ameriko. Rusijo. Neizmerno je potoval, delal z mladeniškim elanom, agitiral, nabiral vojake. Dostavljal legije, je bil zunanji minister, finančni in vojni v eni osebi. Poleg tega informator VVilsona , Greva. Lloyd Georga. Poincareja, Brianda, Cle-menceaua,   umorjenega   Carsa, Miljukova,
j sorodni elementi, dočim stoji stara socijalno - demokratska stranka v tem vprašanju popolnoma ob strani in se v nobenem oziru ne udeležuje pri tej agitaciji. Očividno je, da njeni voditelji in člani ne zaupajo c. kr. republikancem m ua uverjuiii socijalisti ne marajo v tem vprašanju korakati v jedni vrsti s s frankovci in sorodnimi življi. Značilno je, kako si ti elementi predstavljajo republiko in federalizem. Po različnih kmetskih okrajih agitira Radič za republiko s tem. da siika to državno obliko kot nekako strahovlado proti »kaputa-šem« (gospodi) ko' državo brez davkov, kjer se bo delilo, kjer bo vsak vzel, kar se mu bo poljubilo, skratka državo v popolnoma anarhističnem smislu. On in njegovi istomišljenci širijo med vojaki republikanske letake, deiijo kokarde z napisi: »Živela republika«. Pri tej agitaciji so se opazile razne sumlfive osebe in figure in očutili so se tudi prsti oficirske zarote.
Zadnje dni se ie Narodnemu Vijeća zaupno poročalo, da obstoje niti, ki vodijo z D""aja in Eckertsaua do gotovih oralov, ki so se v zadnjem času zbrali v Zagrebu. Dognaio se je, da vodijo te niti preko Radićeve seljačke si ranke in preko raznih republikanskih agitatorjev v zagrebške maloobrtniške kroge. Zgoraj označeni življi so haran-gvirali hrvatske separatiste s federalizmom, s strahom pred narodnim ujedinjenjem, s strahom pred srbskim imperijalizmom in z agitacijo proti dinastiii Karadjcrdjevicev — s strašili, katerih so se razni nadvojvode in njim udani 'Irokrati posluževali pred vojno in v času hrvatsko-srbskih borb.   Tisti, v
Lwowa in Kerenskega v slovanskih rečeh, I o avstrijskih razmerah, o mišljenju in valo-vanju v češkem narodu. On sam, čisto sam, le z malim številom adeptov in pomočnikov je izvršil orjaško delo. Kajti on je pridobil ententne sile, zlasti VVilsona, zastvar češkoslovaškega in jugoslovanskega naroda in jma obdržal njihovo naklonjenost. On je vcdil VVilsonu roko, ko je pisal noto. On mu je sugeriral njihovo vsebino in tendenco. On je dosegel to, da je VVilson poslal ameriške čete in tehnična sredstva preko oceana v svrho osvoboditve malih narodov. Velike, ne slutene, čudežne reči so se posrečile njegovemu prizadevanju, njegovemu pledoveru, njegovemu pritiskanju, njegovi sili. Svet vidi sedaj njihov učinek, njihov rezultat in bogate sadove. Kadar bo sam pričel opisovati, kaj je storil, daleč proč od svojega naroda in svoje domovine, za nju v štirih vojnih letih, kako je polagal kamen h kamnu, da narodu ustanovi svobodo, jo razširi in zagotovi, potem šele bomo videli, kaj zamore posameznik, čeg?^ dedovanje preveva ljubezen in udanost.
MANIFEST RUSKE VLADE V OMSKU.
Pariz, 22. novembra. Provizorična vlada v Rusiji, ki ima sedaj svoj sedež v Omsku, je izdala na ruski narod manifest, v katerem poziva vse pokrajinske vlade in vse ruske državljane, naj se pridružijo v borbi proti boljševikom in ustvarijo novo na demokratskih na-
katerih interesu so se pojavili poskusi, ustvariti vojaške svete drugod, so poskusili k nam od zunaj zanesti republikansko ideio. Dejstvo je, da So v zad-ii.i.ii dneh prihajati z Dunaja gotovi agitatorji z namenom, da bi čim najbolj povečali zmedo v naših krajih ter ustvarili ugoden teren za sprejem od! njih propagiranih idej.
Danes se je posrečilo pravočasno zaslediti veliko pripravljeno zaroto raznih takih sumljivih in temnih elementov.
Zarotniki so imeli namen strmoglaviti celotno Narodno Vijeće, aretirati njegove člane, preprečiti naše popolno ujedinjenje, vzpostaviti diktaturo vojaškega sveta po okusu Stjepana Radića ter proglasiti republiko pod vojaško diktaturo, ki bi bila samo sredstvo, da bi ti zločinci in izdajalci domovine privedli našo jugoslovansko očetnjavo v stari nemški in avstrijski suženjski jarem.
Niti pomisliti ne smemo, kai bi se zgodilo z našim ogroženim ozemliem, ako bi se ta protirevolucija posrečila, kaj bi bilo z našim severnimi mejami in kakšen kaos bi nastal pri nas in v vsi ostali Jugoslaviji: zakaj mogoče je, da so s to protii evolucijo v zvezi 11 a l i rani sami.
Časnikarski odsek Narodnega Vijeća je izdal nocoi ob pozni uri uradno poročilo:
Nocoj se je odkrila velika
zarota bivših avstro-ogr-skih oficirjev. General L i -povščak je hotel izvesti pro-tirevolucijo s tem. da je s pomočjo o/7i cirsko - vojaško -s e 1 j a č k e g a s v e t a nameraval odstraniti celotno Narodno Vijeće, mesto njega vzpostaviti vojaški režim in uvesti vojaško diktaturo.
Danzaizbruh teprotire-volucije je bil določen na 2 5. t. m. na dan glavne skupščine Radićeve seljačke stranke. Hoteli so aretirati vse voditelje Narodnega Vijeća v noči od 22. na 23. t. m. ter jih učiniti za neškodljive. To je izrecno priznal jeden izmed aretiranih zarotnikov. V zaroto je zapletenih več višjih in nižjih častnikov, ki so se v zadnjem času odlikovali kot izredno goreči propagator-ji takozvane republikanske ideje.
General Lipovščak, stotnik Valenteković in več drugih zarotnikov ie že pod ključem. V teku je natančna in obširna preiskava, ki pokaže v koliko je ta protirevolucija in zarota v zvezi z italijanskim prodiranjem v naših krajih in madžarskimi izzivanji, odnosno z dunajsko kamarilo in z italijansko -madžarskim sporazumom.
Ker je preiskava še v teku, za sedaj še ne moremo priobčiti nadaljnlh podrobnosti.
čelih slonečo jedinstveno veliko Rusijo. | V manifestu se pravi ob koncu: Provi- • zoriena   vlada   vseruska se nadeja v j globokem prepričanju, da se bodo vsi j narodi velike Rusije, uvažujoč smrtno ne\ arnost, ki grozi domovini s strani Nemcev, Ogrov in njih prijateljev in zaveznikov   boijševikov   zbrali okrog centralne ruske vlade ter storili vse, da se napravi konec neizrečenemu trpljenju naše domovine in da iz rasvalin svetovne   vojne   zopet vstane velika ujedinjena Rusija. V to svrho se ima osnovati velika ruska armada, ki ima pod staro trobojnico takoj pričeti borbo prohti boljševikom.
Bivši cesar Karel v Švici.
Pariz, 22. novembra. »Petit Parisienc javlja iz Curina, da se namerava bivši avstrijski cesar Karel nastaniti na gradu War-tegg, ki je last vojvode Parmskega in leži blizu Rorschacha v kantonu Appenzell. Naj-preje pride tjakaj bivša cesarica Žita, katero bo spremljalo več bivših nadvojvod.
Nobenih živil za Nemčijo.
Frankfurt. 21. novembra. (K. u.) >Frankfurter Zeirung< poroča iz Haaga: Aprovizaciiski svet aliiranih dežel izjavlja, da se ne sme poslati v Nemčijo nobenih zaloer. dokler svet natanko ne ve, kakšne so razmere na Nemškem.
Vprašanje glede zahtevkov uradnikov in častnikov.
Dunaj. 21. novembra. (K. u.) Pri državnem uradu za zunanje zadeve so je danes sestala konferenca odposlancev vseh narodnostnih držav, nastalih na ozemlju nekdanje Avstrije, da se urede vprašanja erlcle zahtevkov uradnikov in častnikov. Za začasno reševanje nuinih odredb ie konferenca ustanovila posebne komisije. Konf-ni dogovori se bodo ugotovili najbrž Sele v zvezi z mirovnimi pogajanji. Nem-ško-avstrijska država bo zahtevke v Nemški Avstriji bivaiočih uradnikov in častnikov izpolnjevala kot zaupnica vseh narodnosti in sicer v breme skupne lastnine teh narodnosti, katero ima v svoji posesti. Glede še aktivno služe-Čih Častnikov ie nemško-avstriiska vlada med drugim določila: S 1. januarjem 1919. se vsi generali brez ozira na njihovo službeno dobo upokoie s prejemki njihovega činovnega razreda. Vojaški gažisti 6. činovnega razreda, ki so doslužili 30 let. gažisti ostalih činovnih razredov, ki so prekoračili 60. starostno leto ali doslužili 40. službeno leto. se istotako upokoje. Gažisti, ki še ne služijo 10 let in ki se hočejo posvetiti civilnemu poklicu, prejmejo enkratno odpravnino. Da se morejo kdai pristojbine vojaških eražistov ostalih narodnih armad, ki službujejo v Nemški Avstriji ali so v bolnišnicah, zahte-
Češkft čete na Madžarskem.
Budimpešta. 21. novembra. (K. u.) Ogrski brzojavni urad.) Voino ministrstvo poroča o četah, nahajajočih se na ozemlju madžarske narodne republike nastopno: Češke čete, ki so udrle na Gorenje Ogrsko, imajo po sem do-šlih vesteh enotno vodstvo. Neresnična je trditev, da so prilomastile samo neredne čete. Včeraj so pri Lomaču napadle sovražne patrulje naše obrambne čete, braneče Pozun; vendar so se morale umakniti. Češki poveljnik v M&-lački ie izjavil k njemu poslanemu parlamenteriu. da napadalci niso bile redne češko čete. marveč revolucionarni krnet ie. Dospele so tudi vesti vojnemu ministrstvu, da nameravajo češke čete udreti v smeri proti Bartfi. Naše meje so zavarovane in morebiten upad čeških čet bo imel zanje slabe posledice. Vojno ministrstvo je prejelo tudi obvestilo, da so redne čete v velikih skupinah dospele v dolino Moldo-ve in Bistrice na črti Piatra-Bazau.
VSI NA KOLODVOrT Danes ob pol 8. zjutraj se pripelje v Ljubljano 600 Francozov In 10 Američanov.
Priredimo jim dostojen sprejem!
Izdajatelj In odgovorni urednik: f Valentin Kopitar.
1 Lastnina In tisk »Narodne tiskarne*