139. Mika. U Ljubljani, v sredo, 20. junija 1906. XXXIX. leto. fjfasja vsak dan zvečer, iaimši nadei!« in praznike, t«r relja po posti preleman sa avstro-ogrsk« deieie aa »a* l«to Z6 K, u poi i«ta iB K, ea ć«*tn let« rt K oii h, u eu met«« te K So b. Za LJubljano * pošiljanjem na dom ta m lat* ti K, r.a pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, sa en mesu« 2 K. Kdor hodi aam ponj, plača aa tis leto 'i K, aa pol leta lt K, sa četrt leta 6 K 60 h, ca en mesec 1 K frO h. — Za tuja dažaia toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na oaročba trtz Utodobne vpošiljalve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če ie oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 3 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Hakapisi te na vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo Je v Knanovih alieah št. 6, in sieer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Up#avništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telefon št« 34. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne številke po 10 ta. Upravništva telefon št 89. „E pur si muove". »Novemu učnemu in šolskemu redu* z dne 29. septembra 1W5 se jasno pozna, da mu je kum o v al znani Hirn, protektor vseh klerikalnih idej in da mu je bil oče po klerikalnem Tzduhu dišeči pl. Hartel. ..Pokojni- pl. Hartel se je pač dobro zavedal sestavljajoč -novi učni in šolski reda, da mora le-ta odgovarjati dvojnim zahtevam. Prvič vsemu modernemu, kar je zahtevalo av->:;jsko organizovano učitelj stvo in drugič vsemu nazadnjaškemu, kar je zahtevala politikujoča duhovščina. Mož se je te svoje dvojnate naloge pač dobro zavedal in jo je tudi spolnil po svoje. Da bi avstrijsko Vcčiteljstvo ne spoznalo prehitro one Ijuljke, ki se nahaja ravno med raznimi rnovega učnega in šolskega reda", so objavljali razni oficijozni in poloficijozni listi razne slavospeve »novemu učnemu šolskemu redu~. In mož je dosegel precej uspeha in vspaval marsikaterega učitelja, Češ, ..novi učni in šolski red" je v vsakem c žiru modern pa, ki govore v prilog klerikalnim željam je pa tako modro in previdno oblekel, da so na prvi pogled čisto nedolžni in skoro brezbarvni. Mož si je tu pač mislil kakor ..vsegaraogocni" dunajski župan, ko se je nekoč izrazil, da bo spravil šolstvo pod široko jezuvitsko okrilje vkijub „liberalnim šolskim zakonom". Ali -pokojni" naučni minister pl. Hartel pač ni pomislil, da ne bo trobil sodnemu dnevu kakor naučni minister. Ministri prihajajo in odhajajo. Njega je odneslo, a učitelj s tvo je ostalo. Posebno § 74. drugi oddelek -novega učnega in šolskega reda" je bil našim klerikalnim prijateljem vrlo po volji, kajti s pomočjo tega S, ki govori -von derAufsicht iiber die Kinder bei den verbindli-chen religiosen Uebungena so mislili vpreči napredno učiteljstvo popolnoma v svojo galejo. Računali so menda tako-le. Kakor „verbind-liche religiose Uebunge" vpeljemo razne svoje ceremonije, ne le nepotrebne takozvane tedenske šolarske maše, temveč tudi ob nedeljah bo moralo „brezbožno uČiteljstvo" nadzorovati šolarje ter delati tako sta-fažo našim opravilom. Ko se učitelj -stvo privadi tega kruha, podali jim bodemo še drugačnega in končno ga potisnemo popolnoma na nivo nekda-n j ega m ežn ar j a. Da so ta naša izvajanja prava, pokazal nam je v pretekli dobi najprej nemški tržaški škof dr. Nagi, ko je izdal znano okrožnico radi skupnih nedeljskih maš, kjer bi morali nadzorovati učitelji dotične šolarje. Tržaško učitelj stvo, slovensko in laško, se je vprlo tej škofovi sa-movlasti, dobro vedoč, da je ono t. j. učitelj stvo ravno tak član ustavo verne države kakor vsak drug stan in da velja v Avstriji Še § 14. drž. osnovnih zakonov, ki veli: „D i e v o 11 e Glaubens und Gewissensfrei- heit vv i r d g e \v ii h r 1 e i s t e t..... Niemand kann z u einer kirch-lichen F e i e r gezwungen wer-d e n ..." Temu protestu učiteljstva se je pridružil, ako se še prav spominjamo tudi mestni magistrat in vse trezno-misleče občinstvo in seveda vse neodvisno časopisje. Do srca pa je bilo ogorčeno vse klerikalno tržaško časopisje in seveda — ljubljanski,Slovenec' tudi. — Pluvalo je ogenj in žveplo na glavo ,,fr amazonske-ga" učitelj stva in v kratkem smo zagledali v slovenskem „Novem listu", tem trobilu škofa dr. Nagla, plamteČ protest— 147. — ako se še prav spominjamo — stariševtam od Sv. Križa pri Trstu. Seveda sta se tako imenovano glasilo, — ki „žre" iz škofovih jasli — kakor tudi ljubljanski „Slovene< • samosvestno trkala na prsa"; češ, ako ta protest ne pomaga — ne „borno" pošiljali (?!) svojih otrok v take šole, kjer uče tako „brezverski" učitelji. Pregovor pa veli: „Oslovski glasne sega do neba". Ostalo je le pri prote- stu in nedeljske mase je odnesla kraška burja na široko morje.---Toda ta poiskus poklerikaliti na tako lahek način naše šolstvo, ni ostal osamljen. Pred kratkim je sklenil češki c. kr. deželni šolski svet slično ,,pogodbo", ter jo predložil v nekako ,,sankcijo" naučnemu ministrstvu. Toda, klerikalci so obračali, novi naučni minister Marchetje pa obrnil. Sistiral je tozadevni ukaz ter ukazal, da se mora tu vpoštevati že prej citovani § 14. državnih osnovnih zakonov, ki veli -da se k raznim verskim vajam ne more siliti nikogar." S tem korakom je mož pokazal, da se zaveda svojega vzvišenega mesta, da umeva tok časa; in s tem si-stiranjem je odbita za vselej ost onega nevarnega orožja, ki je pretilo okrajšati proste učiteljske nedelje. Slovenskemu in sploh avstrijskemu učitelj stvu je sedaj dano orožje, s katerim se bo prav uspešno lahko borilo zoper prepotentnost tega ali onega verskega fanatika. C. kr. dež. šolskemu svetu pa toplo na srce polagamo, da naj že vendar prepove takozvane tedenske maše. Kajti le-to je pravo uničenje nežne šolske mladine. Bodimo napredni v vseh zadevah! A Državni zbor. Dunaj, 19. junija. Novi obrtni zakon je skoraj gotovo pokopan, ker je vlada jasno izjavila pred debato, da zakona ne predloži cesarju v sankcijo, ako se ne sprejme v taki obliki, ki se je dosegla kompromisnim potom. Danes pa se je pokazalo pri glasovanju splošno nesoglasje, tako da tudi gosposka zbornica gotovo ne pritrdi takemu sklepu. Načelnik permanentnega obrtnega odseka posl. Malachowski je zaradi tega sklical odsek k posebni seji. V podrobni razpravi je govoril tudi posl. Žitnik, kije razpravljal o tem, kako se je vedla vlada zadnja leta napram željam in zahtevam obrtnikov. Zavzemal se je za obvezne izpite za mojstre. Koncem seje je vprašal poslanec grof Sternberg predsednika, ali hoče prirediti v zbornici protestiranje proti klanju Židov na Ruskem, kakor je protestiral angleški parlament. Podpredsednik Za-ček je izjavil, da bo to zadevo sprožil v predsedstvu. Volilna reforma. Dunaj, 19. junija. Tudi v današnji seji odseka za volilno reformo se ni dokončala debata o razdelitvi mandatov in volilnih okrajev na Štajerskem. Odsek se je namreč bavil nad dve uri z debato proti terorizmu socijalnih demokratov pri volilni reformi. Tudi ministrski predsednik je izjavil, da vlada v prvi vrsti obžaluje socijalno demokratično taktiko. — V debati o Štajerski so govorili poslanci W a s t i a n , dr. P1 o j in grof S t ii r g k h. Posl. Vastian je zahteval, naj se Ljubljana in Kočevje združita v en volilni okraj po proporcijo n a 1 n e m volilnem sistemu, kakor se je dovolil za Galicijo. Do-sedaj s Kočevjem združeni slovenski volilni okraji se naj izločijo, priklop i j o pa se naj nemški jezikovni otoki Jesenice (?), Bela peč in Tržič. Tak novi volilni okraj dobi naj dva mandata. Posl. dr. Ploj se je pridružil kritiki posl. H a g e n h o f e r j a, ker vladni načrt na Štajerskem res povsod očitno protežira nemško ljudsko stranko proti Slovencem in konservativnim Nemcem. V razdelitvi volilnih okrajev in mandatov na Spodnjem Štajerskem in Koroškem ni sledu pravičnosti. Odločno je zavračal spreminjalne predloge posl. Wastiana, pridružil pa se je Hagenhoferjevemu predlogu, naj se število mandatov na Štajerskem pomnoži za tri. Ako pa se ta predlog odkloni, za- hteva za kmečke občine na Spodnjem Štajerskem nov mandat. Potem je govoril o razdelitvi volilnih okrajev za spodnje-štajerska mesta in trge. Celjski mestni volilni okraj ima velikanske prednosti pred mariborskim, ker se je celjski okraj hotelo rešiti nemški ljudski stranki. Na očitanje posl. dr. Pom-merja, češ, da se mu cede slide po Celju, je odgovoril, da ne misli v Celju kandidirati, pač pa hoče pripraviti težkoče za zopetno izvolitev dr. Pommerja v Celju. Tudi se je izrekel proti predlogu, naj bi se trga Sevnica in Vuzenica priklopila desetemu (celjskemu; volilnemu okraju. Glede kompromisnega predloga, ki ga je stavil dr. Pommer, da namreč Nemci dovolijo nov slovenski mandat za s p o d n j e s t a j e r-ske kmečke občine, ako pritrdijo Slovenci petemu mandatu za Gradec in nemškemu mandatu na Kranjskem, je odgovarjal, da odločno protest u je., da bi se spravljal kočevski mandat s slovenskim na Spod-njem S t aj er & k em v k ak o z v e z o. Zahteva spodnještajerskih Slovencev po novem mandatu je v dejanskih razmerah utemeljena. Ako bodo Nemci glasovali za ta mandat, morejo Slovenci tudi privoliti v peti mandat za Gradec. Slovenci so za pošteni in pravični kompromis. Posl. grof Sturgkh je izrekel bojazen, da dobe največja industrijska mandata na Štajerskem, Ljubno in Bruk, najbrže socijalni demokrati, tako da lastniki industrije niti ne bodo zastopani. Pridružil se je predlogu posl. Hagenhoferja glede treh novih mandatov, vendar ima pomisleke, privoliti za nov slovenski mandat. Posl. dr. Pommer je predlagal konec debate, češ, da so mu izvajanja dr. Ploj a dala toliko gradiva, da bo njegov govor prav dolg ter ga začne govoriti jutri. Predlog je bil sprejet. LISTEK. „Kralj Lear" u slovenskem prevodu. Dr. K. Glaserju v odgovor napisal Ant. Funte k. (Dalje.) 5. Slovniške napake. Že vsi primeri iz dr. Glaserjeve brošure, ki sem jih v oklepajih označil za pravopisno ali slovniško napačne, govore svoj posebni jezik; postavim pa naj semkaj še nekaj takih nepravilnosti: „ti lep (lepi) pastir" ; „ta za one čase klasičen (klasični) prevod"; „koliko presega to delo prvoten (prvotni) prevod"; ndobrote hitro smrtni črv požere" fpožre) . . . Marsikaj bi lahko izvajal iz njih, pa nečem! Priznavam celo, da je g. dr. Glaser morda po pravici pograjal glagol „poveš" v mojem verzu „Bodi več, kot sam poveš", da ni upravičen glagol „ dej al" v stavku n dej al je vedno" in da je vsaj nedo-staten velelnik „opasaj" namesto j,opaši". To troje je po tudi vse, v čemer pritrjujem g. kritiku glede slovniških oblik; druge, ki jih graja, so pravilne in upravičene! Tako pravi g. dr. Glaser, da je „višnji" namesto „ višji" slovniška napaka. Gospod doktor se je tukaj korenito zmotil, zakaj „višnji" pomeni po Levstiku (cf. Pleteršnikov slovar) „der hochste", ne pa morda „der hohere". V istem pomenu služi ta oblika čestokrat Gregorčiču in še marsikomu drugemu; samo jaz je ne bi smel pisati! — NapačeD je dalje, kakor trdi g. dr. Glaser, glagol „zve-nitiu namesto „zveneti". Ravno narobe je res, zakaj „ z veni ti" (sve, d, v^d: sv^nq, Miki. II.; str. 423) je glagel H. vrste (ne III. !) in zato tudi ima v sedanjem času „zvenom", ne nzve-nim"! — Oblika „plezate" ni kar nič napačna, in če trdi g. dr. Glaser, da je treba pisati „pležete", je pač prezrl, da je „plezati" eden izmed tistih glagolov V. vrste, ki lahko tvorijo sedanjik po prvem ali pa po drugem razredu, samo da prevladuje oblika prvega razreda! — Slovniško kriv je baje nadalje moj stavek „Povej mi, ako si mi dober" ; tudi je „ dober" baje germanizem. Prvič bodi povedano, da dotični stavek ne slove tako, kakor ga navaja g. dr. Glaser, nego tako: „Povej mi, prosim te, ako si mi dober prijatelj", iz Česar izvira, da „dober" nikakor ni germanizem ; drugič pa bodi pribito, da za-visnik tukaj ni objektiven, ampak kondicional en. In kje je zapisano, da bi pogojnih stavkov ne smeli uvajati z veznikom „ako"?! „Glavna stvar pa je", piše g. dr. Glaser, „pravilna raba glagolov." Ta „pravilna raba" se tiče sedanjika do-vršnih glagolov s pomenom prihodnjega časa, oziroma nauka, da se prihodnji čas dovršnih glagolov nima tvoriti s pomožnim glagolom „bom". Ta stvar, kakor vemo, nikakor ni docela dognana, saj smo čitali že dokaj razprav pro in contra; ali navzlic temu meni ni nesimpatična, vsaj kar se tiče zavisnih stavkov. Zategadelj tudi v vsem „Kralju Learu" ni ne enega zavisnega stavka, kjer bi bil prihodnji čas dovršnih glagolov narejen s pomožnim glagolom „bomu. (Pa tudi v glavnih stavkih sem menda vsega skupaj — trikrat „zabomkal"!) Trditev, da je napačen stavek: „Se-sla ne bova, videla se več", je torej vsaj pretirana glede na zgoraj omenjene razprave in še bolj glede na živo narodno govorico, ki se ne meni za nobeno doktrinarstvo! Gospod dr. Glaser se iz istega razloga spotika ob stavku: „Spal ne bom poprej", Češ, da se mora glasiti: „Ne zaspim poprej". Ne tako! Kdo mi je porok, da bom spal, dobro in dolgo spal, ako zaspim? Saj se lahko zbudim že, recimo, pet minut pozneje! Sicer pa, če bi bil ta stavek res napačen, povejte, g. doktor, zakaj pišete Vi sami: „In če jim bodeš žvižgal ti" (str. 5.) iu zakaj niste postavili semkaj: „In ako jim zažvižgaš ti"? „Popolnoma krivo", piše g. dr. Glaser, „rabi Funtek glagol, grem, iti." Svojo trditev podpira s temi primeri iz mojega prevoda: Laskajte mu, naj gre ta človek z vami. Pa naj g r e z vami. Z nami greš prijatelj. Svetuje pa te oblike: Naganjajte ga, naj (on) p o j d e z vami. Naj z vami poj de. Z nami poj deš, druže. Temu pristavlja, da se na enak način glasita Češki in poljski prevod. Jaz nimam ne enega, ne drugega, dvojim pa vendarle, da bi v češkem prevodu stalo kaj takega (torej „necht* piijde"). Če je tam sploh uporabljen „necht*" (= naj), stoji vsekakor „necht" j de" {= naj ide), kakor bi dejal Hrvat ali Srb: „Neka ide". V slovenŠčim se mi vidi pri-hodnjik „pojde" v zvezi z „naj" nemogoč : povsod govore le: ,.Naj gre", torej „naj" s sedanj ikom ,,gre>'', ki ga lahko nadomestite s sedanji-kom ,,ide", ako Vas je volja. Dostavim naj še, da tiči v zadnjem izmed treh gorenjih stavkov v glagolu „greš*' zapoved, ki ne trpi ugovora; (primeri še: Ali greš ali ne greš? Hočem, da greš takoj. Pri tej priči greš.) Zveza „naj grem (gre)" se Čita v mojem prevodu še na str. 59., 67. in 86. (Rekoč, naj grem za njim, z njo naj grem, gospod; pregovorite ga, naj gre). Navzlic graji gosp. dr. Glaserja nimam povoda, da bi postavljal semkaj prihodnjik „pojdem" (pojde); prav tako nimam povoda, da bi preminjal stavke: „Na poti tej je blaznost — ne grem več dalje; pa ne bo nazaj jih k nam, ta gre sem in ta drugam; ubogi Tom gre s tabo; saj greste tudi z nami, sestra; gospod, na potovanje dolgo grem*4. G. dr. Glaser hoče v vseh teh primerih prihodnjik ; ker pa hočem jaz Nemški člani volilnega odseka so sklenili, da se za kočevski mandat dovoli še en slovenski mandat na Kranjskem. Delegacije. Dunaj, 19. junija. Proračunski odsek avstrijske delegacije je nadaljeval razpravo o vojnem proračunu. Posl. Kozlowski je konštati-ral, da še noben avstrijski vojni minister ni tako odkrito vpošteval pomembnosti za gojitev narodne ideje v armadi, kakor dela to sedanji minister. Končno je zahteval dvojezične napise na vojašnicah. — Vojni minister Pitreich je nato obširno odgovarjal vsem dosedanjim govornikom v debati. Ogrska delegacija je sprejela proračun vojne mornarice. Delegat Nikolić je govoril hrvaško. Položaj na Ruskem. Varšava, 19. junija. Včeraj so pokopali v Bjelostoku 79 ubitih Židov, v okolici pa še leži mnogo ne-pokopanih mrličev. Ponoči so izgred-niki* zopet streljali na kolodvor. Iz varšavskih bolnišnic je odšlo mnogo zdravnikov v Bjelostok, kjer je ne-številno ranjenih. Policijski načelnik je dal v Varšavi nabiti oklice, da se bo vsak poskus, provzročiti proti-židovske izgrede, v kalu zatrl z orožjem. Oklic je posledica okrožnice, ki jo je razposlal minister notranjih zadev vsem gubernatorjeni in mestnim poglavarjem, kjer jim strogo naroča, naj z vso strogostjo takoj zatro vsak tak poskus. Največ je pripomogel k tem odredbam protest angleške zbornice. Napovedani obisk angleškega vojnega brodovja v Kronštatu najbrže izostane. P e t r o g r a d, 19. junija. Duma je dognala agrarno debato ter izročila zadevo posebni komisiji 99 članov. Potem je začela razpravljati o zakonskem načrtu glede enakosti vseh državljanov. — Stranka ustavnih demokratov je zoper počitnice ter zahteva, naj duma nepretrgano zboruje. Ljubljanski občinski svet. L j ubijana, 19. junija. Predsedoval je g. župan Ivan Hribar. Nujna predloga. Občinski svetnik Mally je nujno predlagal, naj se napravijo na Gradu nekatere nove klopi in nove stopnice na razgledni stolp. Sprejeto. Občinski svetnik Senekovič je nujno predlagal o prošnji posestnika Josipa S elan a v Cerkvenih ulicah (Trnovo), naj se mu proda nekaj mestnega sveta, da bo mogel svojo hišo podreti in si postaviti enonadstropno hišo v regulačni črti. Sklenilo se je, da se mu proda potrebni svet po 2 kroni m-. Računski sklep mestnega zaklada za leto 1905. O tem je poročal obč. svetnik Senekovič v lepo razvidnem in primerno skrajšanem pregledu sledeče: A. Redna uprava. Redni dohodki so bili proraČunjeni na 823.870 kron, dejanski pa so znašali 861.976 K 3 vin., so torej proračun prekoračili sedanjik, se pač nikoli ne sporazumeva V tem vprašanju, tem manj, ker živa narodna govorica ne razlikuje vselej oblik „ grem4 4 in ,,poj dem". Živi jezik ni, da bi ga vklepali v spone, ki jih kujejo slovničarski doktrinarji! Zategadelj se mi celo stavek ,,Potem grem spat" ne vidi tako strašen kakor morda g. dr. Glaserju. Gospod dr. Glaser trdi, da se ne pravi: ,,Iztrgati oko" ali ,,OČi vzeti komu", nego ,,iztekniti oči". Res je, ako se to zgodi, recimo, z ostrim orodjem; toda v ,, Kralj u Learu" je Cornwall Gloucestru speto iztisnil oči (kako, o tem pravzaprav nimam jasne predstave) in angleško besedilo ima na enem mestu besede: „Pluck out his eyes" (doslovno: Iztrgajte, izderite mu oči), na drugem pa: ,,Where was his son when they did take his eyes" (kje je bil njegov sin. ko so vzeli njegove oči). Pri Angležih torej smejo ljudem iztrgavati ali jemati oči, pri Slovencih pa bi jih smeli s peto samo iztikati. .. ,,Razplatiti srce", g. dr. Glaserju ^ni jasno". Izvirnik pravi: We'ld rip their hearts (doslovno: Mi bi razpali. [raztrgali] njih srca), jaz pa za 38.106 K 3 vin. Ugodnejše uspehe izkazujejo vsa poglavja, izvzemši V. (šolstvo, znanost in umetnost) in VI. (vojaška nastanitev), pri katerih so dohodki za proračunom zaostali za 3555 K 70 vin. Prav povoljen vspeh moremo konstatovati pri 25% mestni dokladi, katere se je za 27.532 kron 80 vin. več plačalo, kakor je bilo postavljeno v proračun. Pri posebnih mestnih dokladah imamo 8635 K 11 vin., pri gostaščini pa 536 K 12 vin. več dohodkov kakor smo jih pričakovali po proračunu. Omeniti pa treba, da znašajo zaostanki na gostaščini koncem leta 1905. 14.273 K 81 vin. in da so se ti zaostanki v preteklem letu v primeri s prejšnjimi leti izdatno povišali. DoČim je bolj ali manj ugoden uspeh pri drugih dohodkih bolj ali manj slučajen, smemo pa iz vedno rastočih dohodkov pri mestnih dokladah in pri gostaščini sklepati, da davčna sila prebivalstva polagoma rase. Redni stroški so bili proraČunjeni na 676.000 K, znašali so pa 698.126 K 68 vin., torej prekoračili proračun za 22.118 K 68 vin. Vsa proračunska poglavja izvzemši I. (uprava vobče) in VI. (vojaška nastanitev) — so prekoračila proračunane vsote, in sicer posamezna takole: II. (uprava mestne imovine) za 3103 K 61 vin. radi namestitve nekaterih uradnikov in zaradi ustanovitve anagrafskega urada, deloma tudi radi večjih stroškov za vrtne nasade. III. (ceste, ulice in trgi) za 6884 K 40 vin. radi večjih stroškov za Čiščenje mesta (odpeljevanje smeti in snega). IV. (zdravstvane in blagotvorne zadeve) za 9278 K 76 vin. radi nedostatka pri ubožnem zaklada, ki ga je bilo treba pokriti iz mestnega zaklada. V. (Šolstvo in znanost) za 8005 K 79 vin. radi tega, ker proračunane vsote za kurjavo in razsvetljavo na ljudskih šolah in na realki niso zadoščale, dalje, ker se je na mestni višji dekliški šoli morala otvoriti vzporednica. VII. (raznoterosti) za 940 K 49 vin. Pri I. in VI. poglavju (uprava vobče in vojaška nastanitev) pa je skupaj prihranka za 6094 K 37 vin. ker se je pri redni upravi v primeri s proračunom več prejelo 38.106 K 3 vin., nasprotno pa tudi več izdalo 22.11S K 68 vin.,je končni efekt celega leta za 15.9S7 K 35 vin. ugodnejši kakor se je proračunavah B. Izredna uprava. Izredni dohodki so bili proraČunjeni na 95.194 K, znašali pa so dejanski 157.209 K 99 vin. in so zato za 62.015 K 99 vin. višji, kakor so bili proraČunjeni. Ta vsota se sestavlja iz večjega dohodka mestnega loterijskega posojila, iz skupil za stavbišča Del Cottovkinega sveta, iz prispevka deželnega odbora kranjskega za otvoritev Peternelovih ulic, iz povračila stroškov za prizidek pri stranskem vhodu v frančiškansko cerkev, iz prispevka župnijskega urada pri Sv. Petru za napravo železne ograje ob cerkvi in iz posojila 40.000 K, najetega za nakup stavbišča za vojaško oskrbova-lišče i Codellijev svet). Izredni stroški sestoje iz treh naslovov. Pod prvim naslovom se zaračunavajo stroški za obrestovanje in amortizacijo posojil. Pri tem naslovu se je proračun prekoračil za 179 K 44 vin., to so 4*25% obresti od gori navedenega novega posojila 40.000 K. Pod drugim naslovom se zaračunava potresno posojilo in se tu proračun ni prekoračil. Pod naslovom III. so naštete „druge izredne potrebščine". Te se dele v dva dela, a) v take, za katere je bilo v proračunu že preskrbljeno in b) v take, za katere v proračunu ni bilo preskrbljeno. ProraČu-nanih izrednih stroškov je bilo 82.016 kron. Od te vsote se je dejanski po- sem uporabil glagol ,,razplatiti", čigar pomen mi je bil v Prešernovih besedah „Razplatili srce so" popolnoma jasen že pred mnogimi leti. .,Modre" namesto ..modrijan" g. dr. Glaserju ,,tudi" ne ugaja. Zakaj ne, ni povedal. Pa menda vendar ni to zopet ena izmed ,.slovniških napak" ali ,,neblagoglasnih oblik" ? (Pleteršnik in Leveč jo imata oba zabeleženo; prvi navaja Ravnikarja: ?,Herodež reče modrcu";. — Potem poudarja g. dr. Glaser, da morata stati namesto ,,nezvesti" in ,,gnusen" besedi ,,nehvaležen" in „trdi". Kje, tega ni povedal. Naj li prevrnem vsega ,,Kralj a Leara", da šele uganem, kaj misli g. kritik? . . . Pri tej priliki naj Še naknadno opozorim na njegovo opombo str. 6., kjer pravi sam o sebi: ,,Takih slučajev, da je moj prevod bolj blagoglasen, se more navesti več, n. pr. str. 61., 75., 77., 150." Zdaj pa strmite, ljudje božji in pošteni — te besede so Glaser j eve, ne moje! — ter primerjajte in sodite! Moj prevod imate pred seboj, Glaser-jevega ne. Ali ni, kakor da se je g. dr. Glaserju z vami in z mano zahotelo igrati slepe miši? . . . (Konec prih.) rabilo 52.946 K 98 vin., v hranilnici kot neporabljeni kredit naložilo 25.809 kron, skupaj 78.755 K 98 vin., tako da se pokaže tu prihranek 3260 K 2 vin. Ostali izredni stroški, ki so našteti v tiskanem računskem sklepu na strani 74. (zaporedno število 34 in naprej) do strani 78. so znašali skupaj 215.105 K 67 vin. Tu vpisani stroški ali izplačila so taki, da so se pojavili tekom leta 1905. ali pa datirajo že iz prejšnjih let in so se računi predložili šele lani v poravnavo. Vsa izredna p o trebščina je bila proračunjena na 250.933 K, znašala pa je dejanski 437.147 K 91 vin., torej je prekoračila proračun za 186.214 kron 91 vin. Ti stroški so našli svoje pokritje v sledečem: 1. Ugodnejši večji uspeh pri izrednih dohodkih 62.015 K 99 vin., 2. prebitek v redni upravi 15.987 K 35 vin., 3. dvig pri mestni hranilnici na knjižico št. 29.590 K, na katero se nalagajo vsakoletni občinski prispevki za vseučilišče 60.000 kron, 4. dvig pri mestni hranilnici na knjižico št. 23.647, na katero se nalagajo skupila za prodana zemljišča 40.016 K 13 vin., 5. stari neporabljeni krediti 8195 K 44 vin., skupaj 186.214 K 91 vin. Naprehajalnemnaslovu imamo izkazanih 438.582 K 44 vin. dohodkov, 272.220 K 49 vin. aktivnih zaostankov in 243.955 K 35 vin. stroškov. Bilanca izkazuje aktiv 3,764.679 K 74 vin., pasiv 2,441.967 K 99 vin., torej 1,322.711 K 75 vin. Čistega premoženja. V primeri s čistim premoženjem koncem leta 1904. se je čisto premoženje v letu 1905. zvišalo za 6340 K 55 vin. Poročilo se je soglasno odobrilo. (Konec prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 20. junija. — Nemški mandat za Kranjsko. Vesoljno nemštvo je na delu, da bi' peščici kranjskih Nemcev pridobilo poseben mandat in nemški politiki si belijo na vse načine glave, kako bi se dalo to napraviti. Težava tiči namreč v tem, da je absolutno nemogoče sestaviti na Kranjskem kak nemški volilni oki*aj, ker ni nikjer toliko Nemcev skupaj, da bi se jim mogel dati en mandat. Zdaj je mariborski Wastian iztaknil n<5v načrt, kako naj se Nemcem to zagotovi. Včeraj je predlagal, naj se Ljubljani priklopijo Kočevsko mesto, Tržič, Jesenice in Belapeč in naj se tej skupini dasta dva mandata. Nastlan smatra Jesenice in Tržič za nemška kraja in računa, da bodeta nemški volila. Sicer je ob sebi um-ljivo, da se Wastianov sen ne uresniči, ali da bi moža odkloDitev njegovega predloga preveč ne potrla, mu povemo, da bi Nemci tudi v takem okraju ne dobili nobenega mandata, ker bi tudi v tem okraju vsaka izmed slovenskih strank imela vedno, veliko več glasov kakor nemška stranka. — 0 gradbi lokalne železnice Trebn je-Mokro no g-Št. Jani krožijo — tako se nam piše iz Mokronoga — čudne govorice, katere imajo baje tudi resno podiago. Že se je na tem mestu protestiralo proti temu, da ne bi trg Mokronog dobil v pravi bližini svoj kolodvor. Sedaj pa se po nekem načrtu zopet namerava — čuj, svet! Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) Krištof se ni ozrl na mrtvo sestro; pogledal je očetu v oči in vedel vse. Starec je s pretresujočo pantomimo pojasnil sinu tragično smrt lepe hčerke. Ves iz sebe je skočil v kot prostorne kleti in pokazal v steno vkovane verige, tako močne, da bi jih niti obupajoČ oče ne mogel zlomiti. Položil je verige na svoje roke in pokazal, daje moral gledati na svoje oči, prikovan k steni, kar se je godilo. Pokazal je sinu razlito vino in razbite vrče in potem pokazal na hčer. Krištof je umel. In zdaj je starec j okaje označil grozno dejstvo, ki so je spričo njega storili pijani zmagovalci in na prstih je našteval in našteval, koliko ljudi je to grozodejstvo ponovilo in kako je končno hči umrla. Starca je bolest tako prevzela, da se je zgrudil ob truplu svoje hčere in s solzami močil njene dolge raz-pletene lase. Krištof ni našel nobene besede, da bi potolažil očeta. Ali naj bi bil rekel, da bo maščeval storjene za Mokronog, Št. Rupert in Rakovnik, torej za tri velike kraje, postaviti samo en kolodvor in ta naj bi stal 5 km (!) oddaljen od Mokronoga radi popolnoma neumestne štedljivosti. Lokalne železnice vendar gradi bodisi država ali pa dežela predvsem, da zveze po možnosti največ krajev s progo, gotovo pa ne, da bi uživalo le podjetje tujih akcijonarjev v Št. Janžu vse dobrote te gradbe. Akoravno to vprašanje radi kolodvora še ni rešeno v smislu provizoričnega načrta, vendar ne moremo zatajiti začudenja, da pride sploh kaj takega v presojo. To vprašanje je tolike važnosti ne le za trg Mokronog, ampak tudi za občine Trebelno, Šmarjeta in Škocijan, katere velike, zelo obljudene občine so ravno v ozadju Mokronoga in naravno s svojimi koristmi gravitirajo v Mokronog, da za sedaj še opustimo rekriminacij e in ne izrečemo o tej čudni meri sodbe, ki nam sili v pero. Zahteva naša je — trg Mokronog naj dobi svoj kolodvor pri trgu! No, tej opravičeni zahtevi se mora na odločilnem mestu na vsak način ustreči. Naše gg. poslance pa prosimo, da preprečijo, da bi se tak načrt izpeljal in se tako za vedno oškodovali kraji in cele občine. — Svoji k SVOJim! Naši klerikalci zlorabljajo to prelepo geslo kaj radi za svoje nečiste namene. Posebno se na to geslo sklicuje vedno in povsod ^Vzajemna zavarovalnica", ki po klerikalnih časopisih vpije dan na dan TSvoji k svojim". Kako se pa sama ravna po tem geslu, dokazuje drastično njena bilanca. Med „terjatvami pri denarnih zavodih in posojilnicah" čitamo namreč edino sledeče zavode: a) Kranjska hranilnica št. 277.969 K 77.32559; b) Poštna hranilnica št. 51.426 kron 4.26139; poštna hranilnica št. 68.082 K 1.880 86; poštna hranilnica štev. 71.966 K 283 03. Pribijemo to kot nov dokaz za brezdomovinstvo naših klerikalcev! — Nemške tiskovine za slovenskega kmeta. Največji potujče-valec našega ljudstva je naša duhovščina. Ta edini steber gnjile slovenske (?) ljudske stranke se poslužuje z malo izjemo izključno le latinskih, predvsem pa nemških tiskovin pri izdaji uradnih listin^ Tudi župni upravitelj v Dolu pri Ljubljani dela tako. Ta gospod izdaja svojim edino slovenščine zmožnim faranom uradne listine izključno le v blaženi nemščini z latinskim pečatom. Tak je narodni ponos naše rimsko-klerikalno vzgojene duhovščine, s katerim blatijo na obžalovanja vreden način spomin svoje lastne matere! Kmet ne plaČuj z dragim denarjem listin tebi tujega jezika, ampak zahtevaj povsod odločno slovenske! — Škofa povsod prezirajo. Da ima naš škof vedno manj avtoritete, čim dalje tira svojo bankerotno politiko, kažejo premnogi dogodki. Tistih časov ni več. ko so ljudje po- grozovitosti. Za oznaČenje tega, kar je Čutil, se mu je zdela vsaka beseda premehka, vsaka obljuba preslaba, vsaka grožnja preneznatna. Za gotova čuvstva nima noben jezik na svetu primernih izrazov; največja radost je nema, kakor največja bolest in največji srd. Ko je starec končno vstal in je na sinovem plašču zagledal beli križ, je dvignil pest proti nebu, kakor bi sina poživljal, naj tega znamenja nikar več ne nosi. Krištof je hitro vrgel plašč s sebe in ga pohodil. Starec mu je z zadovoljstvom podal roko in jo krepko stisnil, dočim se je Luka hitro polastil plašča in ga s sumljivim usmevom spravil na stran. n. Rahli koraki v ozadju kleti so odvrnili Krištofovo pozornost od očeta in od sluge. Vzel je naglo svoj meč v roke, meneč, da se bliža neznan sovražnik, toda starec mu je dal znamenje, naj bo brez skrbi in naj meč zopet spravi. V klet sta iz temnega stranskega hodnika stopila dva moža. Starec ju je pozdravil z roko in Krištof je iz tega spoznal, da sta prijatelja Oba klekovali v blato ali prah po cestah, po katerih so se vozili ljubljanski škofje. Kakor pa vidimo iz naslednjega, se še duhovniki ne zmenijo dosti zanj. Pred kratkim je prišel škof birmovat v S t. V i d na Dolenjskem, kjer pase jako nespretno ovch in kozle poleg boječega župniku kaplan Gnidovec, znan pod imenom „Marinekapitan". Birma . je bila na kmetih doslej nekaj posebno imenitnega in škofa so sprejemal; duhovniki z vso častjo, ki jim je bila na razpolago. Ne tako pa v Št. Vidu Tuje moral suhi škof Tone s svojim kovčegom capljati peš s postaje v Š t. V i d. N vemo, ali je Gnidovc pozabil na škofa ali je nalašč prezrl njegov prihod. Naj bo to ali ono, vsekakor je jasno, da se škofov prihod v kak<> vas ne smatra za nič bolj važnega kakor če pride kak tujec vanjo. Seveda je Gnidovec zdaj pri škofu slabu zapisan, če ga ni prav premeteno in zvito nafarbal s kakim izmišljenim vzrokom svoje odsotnosti pri njegovem prihodu. — Kranjske razmere na Štajerskem. Kaplan Fink v Petrov-čah pri Celju je pravi tip fanatičnega, klerikalnega farja, kakršne vzgaja ljubljanski škof. Ker v Petrovčah -ni vse volilo Korošca, je Fink ves raz-ljučen na binkoštno nedeljo rjul na prižnici in prebiral pasti rsk-pismo ljubljanskega škola ki je je izdal letos v predpustu. Fink je ščuval ženske proti brezvercem in govoril besede, ki so nespodobn* božjega namestnika. Dejal je, da B oni, ki niso volili Korošca, storil; smrten greh, ki jim ne bo nikdar odpuščen. Ljudje so bili silno razburjeni in zapuščali so cerkev. 24 najboljše situiranih posestnikov je odposlalo prošnjo na mariborskega šk»": da Finka takoj prestavi iz Petrovč Čudno ni torej, da ljudstvo v takiL razmerah ne mara farške komande in prestopa v nemškutarsko stranko, k*-: na Štajerskem vlada še tista ljubezniva slovenska sloga, ki je v največjo nesrečo štajerskim Slovencem ! — V slovenski obmejni občini Št. Ilj pri Mariboru - prid\ kakor smo že poročali, Slovenci w-čino v občinskem zastopu. Pri volitv občinskega starešinstva, ki je bila pretekli teden, so bili izvoljeni sam. Slovenci in sicer za župana go«] Thaler, za občinske svetnike pa gg. Celcer, Freiham in Tišler. Da ima bt. Ilj po dolgih letih zopet b! venskega župana, je v narodnem ozir: velike važnosti in znak, da je narodna zavednost v obmejnih slovenskih krajih na Štajerskem vendarle še dokaj krepka. — Sodni izpit so napravili spodje: Dr. Fran Žiher in dr. Iv. Vuk, avskultanta v Mariboru, Janko Mencinger, avskultant v Novem mestu. — Iz politične službe. Et» ska praktikanta dr. Rudolf 3 trie ti as in dr. Ernst Ambrožič sta prip;-ščena h konceptni praksi pri poli sta bila otovorjena z različnim orožjV: in s težkimi zvežnji in oblačili. Mlajši došlecev je odloživ.ši >\ z vezenj hitro pristopil k Krištofu in dejal: nDovolite mi, gospod, vprašanje: kdo ste?" rPovedal sem • Zlatopoljec zadovoljen, da sem tu. Pač pa sem jaz opravičen vpra kdo da ste vi.*4 „Gospod vitez," je odgovora mladi mož, „dovolite, da na \ vprašanje ne odgovorim. Sedanji je tak, da je ime za Človeka lahko velika nevarnost ali pa znatna ovira Ohranite Vi svojo tajnost, jaz pa ohranim svojo. Le dve osebi na si sta moje ime izgovarjali z ljubeznijo ena teh oseb je mrtva, druga je si živa, a ne more več govoriti. Naj bo torej pozabljeno to ime, ki bi Vam razkrilo le pretresujočo žaloigro, ki med živimi nikogar vec ne briga Eno pa si zapomnite: Ta mož, ki [j. oblastvih na Kranjskem. Deželno-pdni tajnik dr. Robert Praxmarer imenovan za okrajnega glavarja, L. komisar Franc Schitnik pa za Ljega okrajnega komisarja na rjujskem. — Davčna vesti Davčni pristav Uuej Videmšek je premeščen od javnega davčnega urada v Celju k L^kariji v Gornji grad. — Notarska vest. Grosp. Mihael ^rbar, doslej notar v Ložu, se ca>tani s 1. julijem v Sevnici. — Umrl je danes popoldne ob Llu 3. uri upokojeni deželni tajnik g. fjjsip Pfeifer. Pokojnik je bil svoje ii v državni službi in je potem pretopil v deželno službo. V pokoj je U šele lani, a užival ga ni dolgo, [nan je tudi širšim krogom kot izda-rtelj deželnih zakonov. — Konec šole. Na moškem in jensKem učiteljišču se začno v soboto klike počitnice. V ponedeljek se jačno maturi tetu e skušnje, in sicer ijprej na ženskem oddelku. — Zaprisega uslužbencev južne leieznice. Včeraj ob polu 6. zvečer [? je vršila na južnem kolodvoru v akalnici I. razreda zaprisega usluž-jncev južne železnice, in sicer je išlo osobje od postaje Litija do Lo-itea. Vseh je bilo 100, med njimi jt uradnikov, dve uradnici, drugi so i bili nižjih kategorij. — Veleposestvo vojvode Meck- Bnburg-Schwerin na (iornjein Šta-rskem je kupil tukajšni veletržec g. :au Knez za 1 milijon 500.000 K. > veleposestvo je baje eno izmed ijvečjih na Štajerskem. Na naslov viško-glinške (italnice pošiljamo vprašanje, ali ta talnica spi ali samo dremlje? Člani. — Surovost. Prijatelj našega (sta nam piše: V nedeljo sem se mu- v Št. Vidu nad Ljubljano in se jstanovil pri Tinetu Jagru. Mimo so »eljali balo, kakor je na kmetih la. Na vozu je sedel fant, ki |e vihtel v roki živega pete-a. Kaj se s tem petelinom simbo--a. pač ni treba praviti. To je pač stska poezija. Fant je petelina k vihtel in sukal, da mu je polnil obe nogi. Nad tisoč let nas osrečuje katolicizem, a takih ka-ibalskih navad ni iztrebil. Kje so Iblastva? Kje je društvo za varstvo — Izlet na Mrzlico. Iz Litije i nam poroča: V nedeljo dne 17. t. . je priredila litijska podružnica v. plan. društva izlet na 1100 me-v visoko Mrzlico. Litijskim izlet-kom so se pridružili člani iz Za-orja in Hrastnika, kojih zadnjih je ilo častno število. Pot, ki pelje iz "lastnika na Mrzlico večji del po )zdu, je prav lepa in le na treh ajih nekoliko strma. Po triurnem rakanju smo dospeli ob polu 12. uri opoldne do planinske koče. Kmalu a nami so došli člani savinjske po-ružnice. Ko smo se nekoliko ohladi in pokrepčali, smo šli na vrh rzlice. odkoder smo imeli krasen zgled po celi savinjski dolini, proti astniku. Trbovljam in Zagorju. — to smo se vrnili h koči, kjer se je ričela pravcata bratska zabava. Go-orniki in pevci so bili neutrudljivi, prvi vrsti v tem oziru zasluži, da l- omenja gospa Vudlerjeva. — Le d. da je prehitro prišla tretja popoldne, ko smo se morali ftligmti in počasi po drugem kraju iui proti Grižam in od tam v Ža-. kamor nas je spremljal učitelj g. fier, oskrbnik planinske koče na žlici, pošta Griže na Spodnjem grškem. Z zagotovilom, da se zo- aj stoji pred Vami, se oglasi *dno, naj ga kliče prijatelj ali so- tažnik." -In kako naj Vas pokliče, če ne i ašega imena ?u -Ljudstvo me splošno imenuje frvi srd> V tujčevih očeh je pri teh be-Mali zasvetil tak plamen, da Krištof B mogel prikriti svojega začudenja. £adi mož je bit bled, a oči so mu rele hi So bile zalite s krvjo tako, 14 je imel njegov pogled nekaj strastnega. Luka je hitro zapazil, da tujcev spremljevalec oko iztak-!]eno in je nekako bolestno za- rKaj ni v tej preklicani deželi ie enega celega, nepohabljenega člo- eka?« rMladi mož," je rekel Krištof, bodite tako prijazni in poučite me razmerah v teh krajih. Odsoten bil dolgo let in ne vem, kaj se 6 v tem času tukaj vse zgodilo." nVi ničesar tega ne veste, kar ; v zadnjem Času razburilo velik del -zele kranjske?" se je čudil Krvo-„Kje ste se pa mudili ves čas?" (Dalje prih.) pet vidimo na Kumu, smo se poslovili od vrlih štajerskih planincev. — Vsem udeležencem se je bralo raz obraza, da so bili povsem zadovoljni in da ohranijo ta izlet v naj prijetnejšem spominu. — Zblaznel je v Mleševera pri ZatiČni gostilničar Anton čebular. V blaznosti si je zasadil nož v prsa in si prizadejal globoko rano, nato pa tekel proti črnelemu, kjer je obležal. Čebular je zblaznel vsled slabih gmotnih razmer. — Božjastna utonila. 3<;ietna božjastna Marija RenarciČ iz Doline pri Beli cerkvi je padla vsled epileptičnega napada v potok, ki teče ob domači hiši in utonila. — Utonil je pri kopanju v nedeljo loletni učenec deželne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, Matevž Lamovšek iz Orehovice. Prijel ga je krč. — Dolenjskim vinogradnikom. Opozarjam dolenjske vinogradnike, da se je peronospora na bolj občutljivih trtnih vrstah že prikazala, kar je za Dolenjsko nenavadno zgodaj. Iz tega lahko sklepamo, da bo ta bolezen tudi letos prav hudo nastopila in tistim, ki trte pravočasno in pravilno z galico ne Škropijo, veliko škodo povzročila. Radi tega priporočam vsakemu vinogradniku, da drugo škropljenje trt takoj izvrši, v tretjič škropljenje takoj po končanem cvetenju, to je koncem tega meseca ponovi in četrto škropljenje kake 3 tedne po tretjem izvrši. Pri tretjem in Četrtem škropljenju bo treba posebno tudi na to paziti, da se grozdje dobro poškropi. — O. kr. vinarski nadzornik: B. Skalicky. — V Črnomlju je bil letni semenj 12. t. m. jako dobro obiskan, tako od kupcev kakor po prodajalcih. Med drugim je prišlo na semenj 504 prešičev in 1686 glav goveje živine. Okoli sto parov volov je šlo kar na Reko, ker je živina sedaj dosti ce-neja. Prešiči pa so bili jako dragi, ker so se kupci, večinoma sami Dolenjci, takorekoč kar skušali, kdo bo prej kupil. Prešičev bi se bilo lahko gotovo še enkrat toliko prodalo, to to pa radi svinjskega kontumaca. ki je trajal skoro štiri mesece, tako da se niso mogli Dolenjci preskrbeti v zgodnji spomladi z majhnimi prešiči za jesensko pitanje. Dolenjci imajo radi tega ogromno škodo, ker niso mogli porabiti spomladanske krme in so vrhu tega sedaj morali kupiti majhne prešičke za neprimerno visoke cene, in bodo vrhutega imeli do jeseni premalo časa, da bi jih mogli zadosti spitati in odebeliti. V Črnomlju je vsak četrtek tržen dan za poljske pridelke in prešiče. vsak mesec pa po en blagovni in živinski semenj. Prihodnji tak semenj bo dne 3. julija 1906, ki bo gotovo nad vse dobro obiskan, zlasti bo prišlo še več goveje pitane živine, in bi bilo želeti, da bi se kupci tudi od drugod k nam oglašali, ker je govedo tukaj jako po ceni in v okolici na izbiro. — Posilstvo. Te dni je neznan človek na neki 151etni slaboumni deklici v Podkraju pri Vipavi izvršil posilstvo. Zločinca, v katerem ni bilo nikakega sledu, se je posrečilo orož-niškemu postaj evodji na Colu po daljšem zasledovanju v osebi 191et-nega mizarskega pomočnika Toma-žiča izslediti in ga spraviti na varno. — Škandalozen napad. Dne 17. t. m. se je obhajala v Sevnici 251etnica požarne brambe. Povabljena so bila k slavnosti vsa gasilna društva v okolici. Poleg drugih društev se je udeležila tudi rajhenburška požarna bramba. Pod spretnim vodstvom svojega vrlega stotnika gesp. Antona Kuneja se je društvo povzdignilo na zelo visoko stopnjo ter ustreza popolnoma napredujočemu duhu časa. Letos se je zgradila lepa nova shramba za gasilno orodje in dobila je novo jako lepo, popolno moderno brizgalno, kar oboje tekom letošnjega poletja slovesno blagoslovi. Tudi je požarna bramba večkrat pokazala, da natanko spolnuje svojo težko, prostovoljno si naloženo nalogo. Ona je pripravljena priti braniti imetje svojemu bližnjemu bodisi katerekoli narodnosti in vere. A zavedajoč se, da je ona na slovenski zemlji in da so njeni Člani Slovenci, upeljala je slovensko poveljevanje in v svoje geslo si je izbrala besede: „Na pomoč!" Zavedajoč se tudi, da gre na slavnost v slovensko Sevnico, si je pripela slovenske trakove z napisom „Rajhenburg" in svoje sleme si je okinčala z lipovim listjem! V Sevnici je bila posebno ona prav prisrčno sprejeta in občinstvo jo je burno pozdravljalo! Ofici-alna slavnost, ki je bila bolj nemškega značaja — v slovenski Sevnici! — se je vršila popolnoma mirno in pri občinstvu se je videlo, da mu ne ugaja to! Vse je bilo tiho, brez pravega navdušenja. Tem živahnejše je bilo pri popoldanski veselici na travniku. Tu so se posebno vrlim Rajhenbur-žanom prirejale najpresrčnejše ovacije in vsem se je vzbujalo spoštovanje do onih, ki se edini niso sramovali pokazati, da so Slovenci. Vrle Sev- čanke so jih obsipale s cvetlicami, g. stotnik in g. načelnik sta dobila lepe vence. Prišel je Čas ločitve! Za godbo stopajoče Rajhenburžane in Videm -Čane je spremila sevniška požarna bramba in občinstvo je entuzijastiČno pozdravljalo: ^Živeli Rajhenburžani!" Tudi med potjo je občinstvo Rajhenburžane pozdravljalo z gromovitim rŽivio!a Pride na kolodvor — in tu poslušajte in strmite! — napade požarna bramba iz Vidma — vrle Rajhenburžane z „Živio" pozdravljajoče občinstvo. Nekateri vi-demski ognjegasci so celo že jemali v roko sekirice! Bili so po občinstvu in enega najbolj mirnega mladeniča na tla vrgli in dobil je tudi krvavo rano na glavi!! Občinstvo se je se\ eda zavzelo za napadence — toda videmski gasilci so še bolj divjali in upili „Heil 1" Rajhenburžani so popolnoma mirni ostali v vrsti in vsled tega se tudi ni primerila večja nesreča! Torej disciplini rajhenburške požarne brambe se je zato zahvaliti. Ta napad bo ostal za večne Čase grdi, ostudni madež v zgodovini videmske požarne brambe. Videmčane so nahujskali za napad Nemci in nemŠkutarji iz Brežic. Ti so jo s prvim vlakom popihali domov, ko so zapazili, da v slovenski Sevnici ni zanj e pravega mesta. Sinovi slovenske matere so napadli in prelivali kri onih, ki so pozdravljali rajhenburško požarno brambo !! Tu vprašamo mero-dajne oblasti, ima li pravico obstanka društvo, ki si je za nalogo postavilo, da brani imetje in življenje svojega bližnjega, a dejanski napada pozdravljajoče občinstvo !! Zakaj ni njihov načelnik tega zabranil — ali je morda dal celo povelje za napad?! On je v prvi vrsti odgovoren, da se je to zgodilo! Zakaj je lahko rajhenburški stotnik dobro vzdržaval red svoje mnogobrojnejše Čete V Ako ni sposoben in nima discipline, zakaj prevzame to čast? Pri odhodu vlaka iz Rajhenburga so dali Rajhenburžani duška svoji ogorčenosti. „Skandal" in „sramota"-klici je bil pozdrav in slovo Videmčanom! Dalje dožene sodnijska preiskava! Se li res najdejo na Vidmu možje, ki bi ozdravili te narodne rane! Je-li Videm kaka vas v „rajhu" ! Tu vidimo, kam nas bode pripeljala naša spodnještajerska narodna mlačnost! Na lastni zemlji bodemo postali tujci in robovi! Svojemu navdušenju ne bodeš smel dati duška z „Živi o "-klici, lastni rodni bratje Slovenci te bodo zato napadli in pobijali. Torej poživljamo vse slovenske požarne brambe, da se že enkrat otresejo predsodka, da je slovensko poveljevanje pretežko, ker ste že izza vojaških let navajeni nemškega, ter upeljite takoj slovensko poveljevanje. Pokažimo, da smo še gospodarji na svojih domačih tleh! Krepka volja in vztrajno delo premaga vse ovire! Vrli rajhenburški požarni brambi kličemo : Rasti in razvijaj se krepko po svoji začrtani si poti in živel njen za društvo in za povzdigo narodnosti v Rajhenburgu mnogoza-služni stotnik in tudi njen načelnik! —r. — Sokol v Brežicah je na svojem izrednem občnem zboru imenoval poslanca dr. Ploj a svojim častnim članom in to v priznanje zaslug, ki si jih je pridobil dr. Ploj za sokolsko slavnost v Brežicah. — Duhovniška revščina. Simon Gaberc, dekan pri sv. Magdaleni pri Mariboru je nam poslal ta-le popravek: „Z ozirom na £ 1!>. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862 zahtevam, da priobčite v svojem listu glede na dnevno vest „Duhovska revščina" v štev. 119. z dne 25. maja letos ta-le stvarni popravek: Ni res, da imam v framski posojilnici 100.000 kron vloženih — in da bi še to ne bilo vse moje premoženje, res je marveč, da imam v tej posojilnici edino vložno knjižico na 2062 kron 60 vin " — Dinamit je raztrgal v Kotu na progi Beljak-Rožek nekega hrvaškega delavca, ki je hotel razstreliti skalo, a se ni pravočasno umaknil. Mrtvega so našli pastirji na Rožčici neznanega Človeka. Najbrže je bil tujec, ki je po zimi hotel priti iz Jesenic za delom pri železnici v Rožeku, a je zagazil v snežne zamete. — Velika tatvina v Trstu. Pri zlatarju Vekjetu na Korsu v Trstu se je zgodil ulom. Ukradenega je bilo blaga v vrednosti 30 do 40.000 kron. Sodišče je dalo zapreti Vekjeta samega, ker sumi, da je tatvina fin-girana. — Ljubeznjivi brat. Henrik Klim v Trstu se je spri s sestro Marijo. Ker ji ni mogel priti do konca, zgrabil je nož in ga zasadil sestri v desno stegno, da jo je nevarno ranil. — Umor In samomor. V Trstu je 271etni poštni uslužbenec Fran Kreševič ustrelil svojo zaročenko 201etno Marijo Kreševič, nato pa še samega sebe. Oba sta čez nekaj ur umrla. — Nenavadno ribo (scomber glaucus) 15 kg težko so ujeli v tržaškem pristanišču ondotni delavci. Ta riba se nahaja v taki velikosti sicer le v grškem morju. — V pijanosti je padel v morje v Trstu 321etni delavec Jakob K ob al. O pravem času so ga potegnili iz vode in spravili domov. — Strela je Ubila včeraj popoldne ob polu 6. na Karolinški cesti 371etnega samskega kosca Jožefa Ha-biča, rojenega na Javorju v debrunjski občini. Habič je Šel po cesti z dvema svojima tovarišema, ki je tudi enega obletel puh, da je padel, a je bil takoj dober, tretjemu se pa m nic zalega zgodilo. Na lice mesta došli policijski zdravnik g. dr. IUner je kon-štatoval pri Habiču le še smrt. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. — Kolo je ukradel včeraj popoldne neki tat na glavni pošti poštnemu slugi Jakobu Petriču. Kolo ima nazobčastem kolesu napis „Puch-Rad", je črno barvano, ima črno policijsko številko 149 na rdečem polji in je vredno 140 K. — Zasačen je bil včeraj v Kolodvorskih ulicah brezposelni natakar Ignacij Franzel iz mariborskega okraja, ko je prodajal po gostilnah cigarete, katere je sam delal. — Aretovan je bil včeraj postopač Karel Podkrajšek, ker je pred nekaj Časom pekovskemu mojstru g. Martinu Stoparju poneveril 16 kron vredno dvokolnico. — Pobegnil je dne 16. t. m. prisiljenec Dionizij Malle, rojen leta 1874. v Slovenjem Pliberku in tudi tja pristojen. Malle govori slovensko in nemško in je po poklicu sedlar. — Iz hiralnice je pobegnila slaboumna Leopoldina Ullmannova, katero je pa policija takoj po pobegu na Cesarja Jožefa trgu prijela in oddala nazaj. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 87 Slovencev in 21 Hrvatov. 18 Dalmatincev je šlo na Tirolsko. — „Ljubljanska društvena godba" priredi jutri zvečer v hotelu „ L1 oy d " (Sv. Petra cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Kvartet ljubljanskih šram- ljev koncertuje jutri zvečer v zajtrko-valnici J. C. Praunseisa na Mestnem trgu. Vstop prost. Ker se v zadnjem času pripisuje sviranju brez sekiric jako velika muzikalna spretnost r1 — pripravljen je kvartet na izrecno željo tudi na pamet in brez sekiric svirati različne dobro harmonizovane komade. — Prijateljski sestanek strelskega kluba „Triglav" v Ljubljani, vrši se ta četrtek, dne 21. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v salonu vrta na „ Zelenem hribu", kamor vabi vse Člane reditelj večera. — Današnji list ima prilogo glede vseh podrobnosti „SlavČevega" izleta v Volosko-Opatijo, na kar se slavno občinstvo uljudno opozarja. — Širom slovanskega sveta. Vseruski shod ljudskih učiteljev. 20. t. m. se prične v Petro-gradu vseruski učiteljski shod (Vse-rossijskij sjezd narodnvh učitelej). Na shod pošlje vsako rusko učiteljsko društvo po 25 delegatov, ki imajo na shodu pravico glasovati. Sicer se pa lahko shoda udeleži vsak učitelj Shod se izreče za uvedbo splošnega in obveznega šolskega pouka. — Najnovejše književno delo grofa Tolstega. „Slovo" piše, da se Tolstoj nahaja v nenavadno cvetoči literarni produkciji. Nedavno tega je izšlo v zborniku „Krug čtenja" več njegovih novih povesti, drugi zvezek tega zbornika je pa priobčil njegovo povest „Zakaj" in njegovo avto bio grafijo. Sedaj piše Tol-sloj dramo v štirih dejanjih, v kateri razpravlja o psiholoških nasprotjih sedanje dobe. Jasno-poljanski filozof je ostal veren svojim nazorom o pokretu za osvoboditev Rusije in idejam velikega dela ruske inteligence. Ideal političnega osvobojenja je po njegovem mnenju napačen ideal. -Ljudje, ki se bore zanje, ne morejo skozi oblake videti neba." — Tolstoj o sodobnih ruskih pisateljih. Sotrudnik „Birže-vih Vjedomosti" se je pred kratkim razgovarjal z grofom Tolstim o sodobni ruski literaturi. Časnikar ga je vprašal: ^Kakšnega mnenja ste, Lev Nikolajevih, o dvojici najpopularnejših pisateljih v sedanjem Času, o Gorkem in Leonidu Andrejevu? Večina jim odreka umetnost in jih smatra samo za prehodne." — „To je docela pravilno mnenje. Moji nazori so prav taki," je odgovoril Tolstoj. — „Kate-rega izmed novejših pisateljev imate najrajši, Lev Nikolaj e vic ?" — ^Najraje imam Čehova," je odvrnil Tolstoj. — „A izmed pesnikov? Oprostite, pozabil sem, da pesnikov ne priznavate." — *Kdo vam je to rekel," je vprašal Tolstoj. „Jaz sicer ne ljubim stihov, ne prisluškujem muziki stila, vselej pa cenim umetniško idejo, umetniško osebo in globokost avto-rove duše ne glede na to, da-li pisatelj piše v verzih ali v prozi." * Najnovejše novice. Zakon glede avskultantov dobi sankcijo 5e ta teden. — Za časa cesarjevega obiska v Libercih bo stanoval minister dr. Pacak v vili nemškega ministra Pradeja, a minister dr. Fof t bo gost predsednika trgovske zbornice in člana gosposke zbornice Neu-m a n n a. — NomŠki cesar obišče kmalu razstavo v Milanu, odkoder potuje v Rim. — Meso bolnih in crknjenih svinj so prodajali mesarji v 6. budapeštanskem okraju ter so imeli v ta namen nekak tajni trust med seboj. — Proti nemškim krajevnim imenom na Ogrskem je izdal vojni minister posebno naredbo. Pisati se smejo v bodoče edino le madžarska imena. Pcplava pri Benešovu je zahtevala 21 Človeških žrtev, večinoma žensk in otrok. Voda je prihrumela tako naglo, da je pobrala živino s paše. Škode je več sto tisoč. 37 hiš je popolnoma zrušenih. Grof Stern-berg ima pri svoji graščini 240.000 kron škode. * Zakonska SOl. Učitelj je obravnaval v šoli sol. Ko je začel govoriti o njeni vporabi pri solenju jedil, vpraša nekega učenca: „France, kaj pa storijo tvoj oče, če jim ni meso dovolj soljeno?" Učenec: ^Tedaj ga vržejo materi v glavo!" Telefonska m uravna poročila. Dunaj 20. junija Poslanska zbornica nadaljuje danes razpravo o obrtnem redu. Danes je govoril tudi kaplan dr. Korošec, sicer ne dobro, ali vendar ne tako bedasto kakor dr. Žitnik Dunaj 20 junija. Odsek za volilno reformo bo danes dognal razpravo o Štajerski. Sodi se, da bo sprejet predlog, po katerem dobe Slovenci en mandat več. Dunaj 20. junija. Avstrijska delegacija je danes nadaljevala razpravo o vojnem proračunu Vojni ministar Pittreich je zaupno pojasnil, kako je utrjena meja. Trst 20 junija. V Kringi pri Tinjanu so kmetje naskočili fa-rovž in ga skoro demolirali. Razbili so vse pohištvo in je pometali pri oknih. Župnik je pobegnil in si s tem rešil življenje. Orožniki so aretirali včeraj 13 oseb, danes pa zopet nekaj Vzrok temu kmet-skemu puntu je, da je župnik v svoji nedeljski pridigi kmete grdo žabi. Petrograd 20 junija. VKovnu je neznan človek vrgel na cssti na kaznilničnega ravnatelja in njegovega namestnika bombo in je potem pobegnil. Ravnatelj je le lahko ranjen, njegov namestnik pa smrtno nevarno. Berolin 20. junija. Privatna poročila javljajo, da vlada na carskem dvoru v Petergofu največja zbeganost, ker se kaže, da se je bati nove revolucije. Iz Finske so došla poročila, ki napovedujejo nove velike nemire, istotako se naznanja iz drugih pokrajin silno nevarno gibanje. Povrh vpliva na odločilne kroga tudi to, da je malone vse ino zemstvo ruski vladi sovražno. Ministrski predsednik Goremykin poda jutri demisijo. Dvor misli, da naj se zopet poveri vlada \Vitteju, ena stranka pa priporoča, na) se predsedniku dume, Muromcevu, poveri sestava novega ministrstva. Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavijanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „MolToveffaSeidlitz-pr&ftka". ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež koče prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po postnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr dvorni zalagateij na DUNAJ I, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom 1 31-U Wf Nežno, belo kožo,"M lepo, svetlo polt dobimo, nesnaga kože, mozolji itd. izginejo, ako se umivamo z Doeringovlm milom s sovo ki je sedaj zopet izboljšana z oblastveno zavarovanim cvetličnim mlekom Bellatln. Vkljub precejšnjemu izboljšanju se dobiva povsod po 60 v. 1237-3 Svila za neveste od 85 kr. do gld. 11 35 per meter v vseh parvah. Franko in ie omrlnjciui se pošilja na dom. Bogata izbera vzorcev se posije s prvo poŠto. Tovarni* t « svilo Henneber^ 3 27- 5 vrelec" in „8ty- ■ \J 4Lm\J I ■ ria-vreloc" kot rogaški slatini postavno varovana. Vsi drugi izdelki, ki nimajo oznamenila „Tempel-vrelecr ali ,,Styria vrelec", temveč se spravljajo goljufivo pod imenom Rogaška slatina" v promet, naj se zavrnejo. — OskrbniStvo deželnih vrelcev Rogatec-Slatina. Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Neimenovani v Ljubljani K 1*35. Rodbina I. K. namesto venca na krsto gospe Koze Fux K 10'—. Skupaj K 11'35. Lepa hvala! Za „Učiteljski konvikt11: Neimenovani v Ljubljani K l*—. Živeli! — Svoto smo izročili £. J. Dimniku. Za Vilharjev spomenik. Neimenovani v Ljubljani K l*— Lepa hvala! Za domžalskega SOkOla darovali neimenovani v Ljubljani K 1*—. Živeli! Za trgovski dom darovali neimenovani v Ljubljani K 1-—. Živeli! Za knjižnico prvega slovenskega ženskega društva v Ljubljani. Ga. Zofka Kveder-Jelovšek v Zagrebu K 12— mesto venca na krsto prijateljici gospici Mili Vdovičevi. Srčna hvala! MeteorologKno poročilo. Pravi bernhardinec s pasmo se proda v Kolodvorskih ulicah št. 7. 2234 a 3 »-a Cas opazovanja Stanje barometra v mm £6 o. > s 2 Vetrovi Nebo 19. 20 9. zv. 7. zj. 2. pop, 737 5 ! 170 si. jug I oblačno 124 brezvetrno1 megla *2G7 sr.jvzhod del. jasno 738 2 737 6 Srednia včerajšnja temperatura: 20 3°, nor-male: 18 2°. — Padavina ▼ mm 124 Borzna poročila. „Kreditna banka v Uradni kurzi dun. borze 1 Naložbeni papirji. 4*2% majska renta. . . . 4*2J/0 srebrna renta . . . 4° 0 avstr. kronska renta . Ljubljani". 9. junija 1906. i Denar B'ago 4°/ zlata 4° o ogrska kronska renta . 4°/0 „ zlata „ . 4°/0 posojilo dež. Kranjske 41 s° o posojilo mesta Spljet 4'/a°/0 „ n Zadar 41 ž c bos.-herc. železniška posojilo 1902 . . . 4% češka dež. banka k. o. *•/• . N n Ž. o. 41 2° 0 zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . 4\s°o Pest- kom. k. o. z 10° , pr...... 4l 3° 0 zast. pisma Innerst. hranilnice..... 4Vi°/o zast- Pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . 41/f,/a z- Pis- °gr- hiP- ban- 4,;a0 o ODl- °Sr- lokalnih železnic d. dr. . . . 4t;o° c obUčeške ind. banke 4°e prior. lok. želez. Trst-PoreC...... 4° 0 prior, dolenjskih žel. . 3° o prior. juž. žel. kup. 1 ,V. 4\a°0 avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 1860' , . . . „ od 1. 1864 . . . . 9 tizske...... m zem. kred. I. emisije , ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100*— n turške...... Basilika srečke . . . Kreditne * . . . Inomoške n . . • Krakovske „ . Ljubljanske „ . . . Avstr. rdeč. križa „ ... Ogr. „ „ „ . . . Rtidolfove „ . . . Salcburške „ ... Dunajske kom. „ . . . Delnice. Južne železnice..... Državne železnice .... Avsrr.-ogrske bančne deln. . Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ . . Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranvi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji........ 9975 99 55 9Q 65 118 -9540 113-70 99-15 10050 99 70 99 95 99 75 99 S5 118 20 95 60 113 90 10015 101 50 100 70 10075 101-75 9950 10030 99 60 100 10 100-4o| 101*40 105 50 106-50 100 20' 106 70 iro—! 10020 100— 100 50 100- 101 — 10050 101-50 99 90 99-50 100— 321 25 32325 100-10 101-10 205 — 280 50 156 75 289-29050 2C^ — 98 — 155 50 23 — 472 — 78-90 — 68*-49 75 30-75 57-68-524 — 159 677 1679 668 810 242 675 576 2730 573 275 595 142 75 50 25 26 50 1134 19-13 2346 23*97 117-37 95 55 25150 4-84 207 — 282 50 158 75 297 80 300-o0 27050 104-50 156 50 25-482 — 84-93 50 64-51 75 32 75 63 -74- -534 - 160 75 678 — 1688 — 669 50 811 — 242 50 678 — 577 25 2740 -574 25 278 — 599 -147-— 11-39 19 16 2364 2405 11757 9575 252 50 5- Žitne cene v Budimpešti. Dne 20. junija 1906. Termin. Pšenica za oktober . . za 50 kg K 7-80 Rž . oktober . . , 50 9 , 656 Koruza , julij ... „ 50 „ „ 6*42 a , maj za 1. 1907 „ 50 » „ 568 Oves „ oktober . „ 50 „ „ 666 Efektih. 5 ceneje s Elegantna, nanovo meblovana mesečna soba z okni na ulico se odda kakemu go spodu 8 1. julijem t. 1. 2230—1 Kje — se izve v trgovini A. Vivod-Mozetič na Starem trgu št. 21. Trgovski pomočniki pozor! V lepem trgu na Spod. Štajerskem, v prometnem kraju, tik cerkve, se odda prostorna prodajalna pod ngod nimi pogoji v najem. Vprašanja je nasloviti pod ,Trgovec* na upravn. „Slov. Naroda". 2231-1 2 lepi veliki se takoj oddajo. Jako pripravne za kako pevsko ali drugo društvo, krojaški salon ali kaj po- *1 ,—, dobnega. 2199-2 Poizve se pri W. K. NuČiČU, -reklamno podjetje v Ljubljani, T Šelenburgove ulice št. 6. samostojen delavec vseh v odvetniško stroko spadajočib del, vešč stenografije ter verziran v zemljiških zadevah, išče službe. Sprejme tudi drugo svojim zmožnostim primerno službo. Vstop takoj ali pozneje. Plača po dogovoru. Ponudbe na uoravn. „S1. Naroda11 pod „Odvet. uradnik". 2233—1 Prodajalko delavno in dobro veščo poslovanja v podružnici mešanega blaga, kjer mora delovati največ samostojno, sprejme Anton Ve>**"blČ, trgovec v Sevnici ob Savi. Ravnotam se sprejme za vajenca 141etni fant dobrih staršev. 2232—1 se sprejme v Ljubljani takoj v trajno delo. Istotam se sprejme tudi O m „Slov. 2189—4 Kje — Naroda". pove upravništvo Dr. H. uit. Porenta, primarii dobrodelnega zavoda v Trstu, t pričuje da j** s presenetljivim sigar nim uspehom proti želodčnim težkočam in črevesnim 'boleznim uporablja želodčno tinkturo G. Piccolija lekarnarja Ljubljana, Dunajska cesta 1 steklenica i?elia £0 vin. in se vnanja naročila točno izvršujejo. I 372fc 6 Ljubljana, Pogačarjev trg. Razstavljeno od 17. junija do 23. junija 1906: 2188 2 Krasno potovanje po Italiji. Rivieri. Genovi. Meščanski M JMD". Jutri u četrtek, dne 21. junija KONCERT Drusttfene Sodbe za člane. Začetek ob v28. zvečer. Vstopnina 40 vin. Člani pro§tf. Z odličnim spoštovanjem 2235 Dragotin Tauses hotelir. ^;c]diJu tomu sve n^J"1 trp,s' D» HsiciUdi NeuDn^rkt "i < • , * na j b o I j še i n naj Finej se čistilo za čeveje m " S' ?S Is = 8 Valjični mlin VINKO MA.IDIC v Kranju. P. n. Dovoljujem si vljudno naznaniti, da sem svoje zastopstvo za Ljubljano, Notranjsko in Dolenjsko poveril tvrdki Mihael Kastner v Ljubljani Obenern zitg-otav]jam p. n. J odjemalce, da se bom vedno potrudil, da jih. kar najbolj točno in solidno postrežem ter jih vabim, da mi predpišejo prav mnogoštevilne in obsežne naročbe na moj občeznano izbor)li izdelek ter beležim z odličnim spoštovanjem 2228 — 1 Vinko Majdič. Ženevske precizijske are pošilja naravnost privatnim odjemalcem poceDi M.RraBAKIN;f)mwjl\!. Ilustrovani cenik brezplačno. 11120 1 ki ima veselje do trgovine se sprejme za vajenca v trgovino s špecerijo in manufakturo 2206—2 Vekoslav Šešok Sodražica, Dolenjsko. £okali primerni za prodajalne ali pisarne oddajajo Be za avgustov termin ali tudi takoj v najem. Pogoji se izvedo v odvetniški pisarni dr. M. Pire a, na oglju Sod uijskih in Cigaletovib ulic v Ljubljani. 1936—8 Že črez 20 let obstoječa, dobro idoča, na najboljšem glasu stoječa ptapalsla obrt v glavnem mestu Hrvaškega 8e zaradi bolezni proda z vsem inventarjem in odjemaUtvom vred. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2190—2 Kvartet ljubljanskih šramllev. -0-0-0-0-- Jutri v četrtek, 21. t. m. Prodajalka dobro vešča manufakturne in špece ske stroke se sprejme takoj ali pozne Ponudbe na upravništvo „Slot Naroda" pod šifro »Prodajalka 906 Novo hiša 8 Štirimi lepimi stanovanji, obdelani vrtom, pripravna za kak obrt, 10 m, nut od Ljubljane, pri lepi cesti, prostovoljno proda. 210 Več se izve v restavraciji pri m Hafnerjevi v Rožni dolini. obstoječe iz 4 sob, kopalne in poseUi sobe ter vseh drugih pritiklin, se odj za avgustov termin ali tudi takoj najem. Naslov izve se v upravništvu „S1<* Naroda-. Naprodaj ste pod usodnimi pc Soji due enonadstropni u zajtrkouainici J.CPraunseisa na Mestnem trgu. Začetek ob osmih. Vstop prost. ■I Izjava. Jaz- Ivana Oven, soproga gostilničarja Ea Dobrovi, obžalujem, da sem obrekovala Marijo Suhadolec, po sestnika bČer na Dobrovi in njenega očeta Franceta Suhadolca, posest nika in mesarja na Dobrovi in prosim oba za odpuščanje ter se obema zahvaljujem, da sta mi proti temu odpustila, da objavim ta preklic in da poravnam vse stroške. 2227 Ivana Oven. Več se izve pri lastniku na Trnovi skem pristanu št. 14. Naprodaj je dobro ohranjen klavir tvrdke Streicber. Poizve se na Rimski cesti št.i II. nadstr. med 2.—3. uro. 15 , Več zračnih glas stanovati in sicer 2 podstrešni s po 1 gobo, & hinjo in pritiklinami ter '6 po dve 8ub kuhinjo, vrtom in pritikliuarui se odi za avgustov termin. Več se i/ M. Lavrenčiču v Spod. Šiški 231 Spretnega okuizlterl iŠČe pod ugodnimi pogoji na Kranjsko že dolgo poslujoča zavarovalim 1 iivljenje in zoper nezgode. VeČ pove upravništvo „ Slovenske? Naroda". 17-i r va lirauiska parna pralnica in likalniea otorskim obrato I I Ker sem povečal svoj Čistilni zavod, morem sedaj večkrat izraženim željam cenjenih odjemalcev perila ustreči tndi s tem, da bom od 1. junija t. 1. sprejemal moške srajce, ovratuike, manšete in naprsmke ne samo za likanje ampak tudi za pranje; seveda pa sprejemam kakor doslej za likanje že oprano perilo. S paro se pere perilo kar moči nekvarljivo in postane bleščeče belo. Svoje podjetje prijazno priporočam podpori z velespoštovanjem J. hama^k: — izdelovalec perila v Ljubljani. - 2 77 J Sprejema zavarovanja clovefikega življenja po najraznovrstnejfiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoii, ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt b zmanjfiujoCimi se vp.aCiii. Vsak član ima po preteka petih Sat pravico do dividende. Tzaj^m ^a- zavarovalna banlca v^raf i, Rez. fondi: 34,788.637-75 K. Izplačan« odškodnino in kapltalije: 87,176.383-75 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ vlMkocl floTHniko • narodno upravo. 2—70 Vm pojMnila daj«: Generalni zastop w Ljubljani, iagar pisarna bo v laatnej baninej hiii Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenab Škode con jaje takoj in najknlantneje Dziva najboljši sloves, koder poalnje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in obOnokoriata* namene. Ljubljana Rimska cesta 2 Rimska cesta 2 Časopisni biro iseF* sprejema naročila za vse tuzemske in inozemske časopise. Najhitrejša in najtočnejša dostava na dom (takoj po prihodu vlakov) tudi ob nedeljah in praznikih. Izdajatelj in odgovorni urednik: Basto Pusto.lemiek. Lastnica in tisk ,Narodne ti»k»rne'