Ši. 5 V Gorici, v soboto dne 15. januvarja 1910. ToCaJ XL Ishaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in sobftto ob 4. uri popoldne ter stiine' po pošti preje-mana ali v Gorici na dom poViljana: vse Mo . . ta K . 10 „ Posamične Številk*? stanejo -10 vin. „S06A" ima naslednje izredne priloge : Ob novem lotu „K.ažipot po Goriškem ta GradliCanskem" in dvakrat • v-t'tt^VM^e$t%p^ NitvoSiiino spre-jtmia upravnišlvu v Gosposki uliei štev. 7 I. nadstr. v ,.0oii?)ki Tiskarni" A. Gabršček. Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo/ Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstau 63 taksno.:-b«t (3 v, 2-krat 14 v, 3-krat-12 v vsaka čvrsta. Večkrat po' pogodbi^^VeSje eTSe" po "-prostoru. ~ Reklame in spisi v uredniškem dela 30 v vrsta. Za obliko in vsebino cglusov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavtic. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v -Gorici y I. nadstr. Z urednikom jo mogoča, govoriti" vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah, in praznikih, od 9. do 12. dopoludne. TJ p r a v n i š t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upr?vniltvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno' od „Soeeu vsak petek in stane vse leto 3 K 2G vin. ali gld. 160. „So5a" in »Primorea" se prodajata v Gorici v' naših knjigarnah in tek-lo tobakarnahV J. Afrič", Gledališka ul.; V. Bauaigartnar, Koren s!; Mat Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen. Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hova ski. na Goriščeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 15 Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleako, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič", Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka' ul.; Jos. Schvravz, Šolska ul.'; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni LavrenSie" ua trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefop it. 83, „Qor. Tiskarna" A. Gabrščftk (odgov. J. Fab&č) tiska in zal. ji za .Trgovska-obrtno zbornico". ¦ (Piše A. O a b r š'c e k.) I nuvarja 1909., popolnoma v enakih raz- ' one, ki imajo volilno pravico. — Gospod I ska preiskava dognala sleparijo do ' niftrnh. nrv p.nakih mirplih in' uavndilih kn_ K c\\i n č \e> ni-ičnl \r finrifn in ci Hal \r ' 7 00 11 a 1 a lr n fi.i + i h ali (oloiftl/n III. Iz dosedanjih dveh člankov sem podal kričeč dokaz, kako neizmerno dobro pojmijo goriški Lahi važnost Trgovsko-obrtne zbornice za svojo politično premoč v deželi, za vso tisto silovito nadvlado, katero bridko občutimo Slovenci vsak dan na svoji lastni koži, v vsem javnem, političnem, narodnem in gospodarskem življenju. Da, Lalii dobro vedo, da imajo vso svojo sedanjo moč v deželni hiši in kar je s tem v zvezi edino po Trgov-sko-obrtni zbornici. Zato pa se oklepajo te zbornice v obupnem boju z vsemi sredstvi, dovoljenimi in nedovoljenimi, — in niso se strašili niti grdih sleparij, kakor-šne so se dogodile pri zadnjih volitvah. Ako hladnokrvno premislimo, jim niti ne moremo toliko zameriti, da se tako krčevito tišče oblasti, ki jo imajo v rokah, kajti tu jim gre za vso dosedanjo preu-goduo pozicijo v naši deželi. — Toda zločinec nad vitalnimi interesi naroda je tisti Slovenec, ki ni izpolnil svoje dolžnosti, da bi po svoji moči pripomogel našemu pravičnemu boju do zmage. -— In tak zločinec je v prvi vrsti dr. A n-ton Gregorčič! Kaj je storil ta »predstavitelj slovenske politike«, za kar se na Dunaju povsod vriva, po volitvah v Trgovsko-obrtno zbornico 1. 1902. in 1905., da bi se ne ponavljala več vsa ona nasilstva, spletkar-stva in šušmarstva, ki smo jih opisali? Storil ni — nič, nič, prav nič, kakor da bi se ves ta .....najvažnejši politični boj goriških Slovencev njega niti ne tikal. Ni se zanimal za nič, — ako je bil opozarjan na drugod pričeto delo, se je on nejevoljno otresal, in videlo se je, kako neljubo bi mu bilo, ako bi on vendarle moral storiti kak korak. In tako so bile razpisane tudi dopolnilne volitve koncem 1. 1908., ki so se vršile pismeno do 4., osebno pa 12. in 13. ja- merah, po enakih načelih in navodilih kakor v prejšnjih časih. Vsa znamenja so kazala, da se pripravljajo Lahi na posebne vrste volilno borbo, na povsem nove splet-karije, ker so se dobro spominjali, da smo ' i. 1905. zmagali prav za prav mi Slovenci z devetimi zborničnimi svetniki. In posegli so v ta volilni boj z vso svojo silo (imeli so pač škarje in platno sami v rokah), z vso brezobzirnostjo, nasilnostjo, nezakonitostjo in — dosegli so višek — z Io-č i n s t v o m. Vse volilne priprave so izvršili edi-n o v i t a I i j a n s k e m jeziku. Naša županstva so morala v p re nesene m delokrogu sprejemati in volilcem vročati italijanske razpiše, okrožnice, izkaznice in glasovni.,e. — V.olilni imeniki so bili sestavljeni v laškem jeziku. Na posamične davkarije so poslali le sezname volilcev iz tistega davčnega okraja, kar je nezakonito in naravnost onemogoča volilcem možnost, da se prepričajo, kdo v drugih okrajih ima aktivno in pasivno volilno pravico itd. Ti volilni imeniki niso bili pravilno razglašeni, še manj pa razpoloženi 14 dnij na pogled. —- Vsak trgovec ali obrtnik je smel pogledati v imenike le za svoj o osebo. Volilna, pravica se je kratila na silovite načine. — Hotel Sudbalm so združili s Trgovsko-obrtno zadrugo, dasi plačuje pridobnino najemnica g. Hack; hotel Zlati Jelen so izpustili, češ, da nima predpisanega davka, dasi je to laž, ker je to star hotel, ki ima vedno redno predpisan davek. Ako se je tako godilo tema dvema velikima podjetjema, more si vsakdo misliti, kako se je godilo šele drugim Slovencem. — V tem pogledu le ta drastičen slučaj. Ajdovski župan g. Ignacij Ko v a č je bil takrat zbornični svetnik (kot namestnik umrlega svetnika) -'- a tudi on je bil izpuščen iz imenika. V Ajdovščini je slučajno dobil v roke volilne imenike, in tu je videl, da je bilo izpuščenih več znanih volilcev, d^si so \ i na tamošnji davkariji zagotovili, da so oni v svojem uradnem razkazu podali volilni komisiji vse Kovač je prišel v Gorico in si dal j zbornici predložiti davkarski izkaz, — in J 'tu je videl z rdečim svinčnikom podčrtanega sebe in vse' iz imenikov i z p u š č en e v o 1 i 1 c e.. 1 — Kaj to pomeni? Pač edino to, da je tu neka roka zaznamovala, katere S1 o -v e n c e j e t r e b a na vsak način izpustiti! O vseh teh nerednostih smo se pritoževali i)ii predsedniku grofu Attemsu, a brez vspeha. — Državni poslanec Š t r e-kelj je protestoval pri trgovinskem ministru, jaz sem osebno razložil vse nepravilnosti in nasilnosti prezidijalnemu šefu trgovinskega ministra g. sekc. svetniku Z a m p o c h u, ki bi bil rad pomagal, — a na vse te pritožbe je došel poslancu Strekiju pismen odgovor, da je bilo vse v najlepšem redu. Na če-gavo poročilo je dalo ministerstvo tak odgovor? Brez dvoma na poročilo — grofa Attemsa. Niti tega nismo mogli doseči, da bi bilo pripuščeno dovolj časa za pismeno volitev, — vse spletkarski premišljeno. Iz Gorice so pošiljali legitimacije na glavarstva šele dan pred Božičem, ki je bil v petek. Glavarstva so razpošiljala občina m šele v ponedeljek 28. decembra. Kdaj so sploh mogli dobiti volilci v roke, lahko vsakdo sam računa, — a 4. januvarja so morale biti že- zopet na glavarstvih izpolnjene in podpisane glasovnice. — Tako škandalozno so zopet vprizorili tako važne volitve v deželi! Kaj se je zgodilo, je znano! Vkljub vsem takim težavam smo oddali Slovenci 904 glasovnice, dočim so imeli Lahi do 4. januvarja oddanih kvečjemu 400 glasov. — Ali čujte! Dasi ni došlo 12. in 13. januvarja niti 10 laških volilcev osebno na volišče, vendar so dobili laški kandidatje 1146 glasov. Odkod?! — Podal sem kazensko ovadbo na državno pravdništvo, ki je tudi odredilo pr e i s k a v o, katera se še vrši pri petih sodnijah. V deželnem zboru 27. decembra sem obširno govoril o tej preiskavi in izpovedal: da je kazen- 700 nezakonitih ali falsifiko-vanih glasovnic s ponarejenimi podpisi!! — Večje volilne sleparije še ni bilo v Avstriji I Grof Attems iu cela volilna komisija so bili grozovito užaljeni na svoji os e b n i časti vsled neke pritožbe petorice volilcev v Ajdovščini. Podali so tožbo proti njim, ali oili so oproščeni v obeh instancah. Cujte, kako so se možko, pogumno in ponosno zagovarjali. Prepis jednega zapisnika v preiska- . vi: Dne 24. novembra 1908 popoldne na-inani mi moj sosed Ig. Kovač med drugim prijateljskim pogovorom, da so volilni imeniki za volitve v Trgov, in obrt. zbornico že razpoloženi v c. k. davkariji. Pove mi, da je imenik: 1) j a k o pomanjkljiv, ko še on sam kot bivši odbornik Trg. obrt. zbornice ni vpisan kot volile c; 2) spisan je e d i n o v 1 a š k e m j e-% i k u; 3) da so imena nepravilno pisana; 4) da imenik sploh n i n i'k j e r razglase n in 5) še manj pa očitno razpoložen; 6) da je imeniku pridjan neki dekret, ki prepoveduje, oziroma sploh onemogoča vsak vpogled v dotični imenik; 7) da je imenik kratkomalo nepravilen ter da napravi proti taki nepravilni razpoložitvi imenika pritožbo. Svetoval mi je, naj se tudi sam o tem prepričam. • - Dne 27./11. 08. rni rekurent Ig. Kovač res prinese spisan in od njega že podpisan rekurz s priporočilom, naj ga pregledam in podpišem, ter še drugim v podpis izročim. Prečital sem spis", prepričal se deloma sam, deloi; a iz izjave rekurenta Ig. Kovača in druw;A verodostojnih prič, da je vsebina iste^ * opravičena ter istega podpisal. SI o v e s n o i z j a v I j a m, da niti od daleč ni bil moj namen, s t e m k o g a ž a-1 i t U najmanj pa c. kr, volilno komisijo, pač pa sem hotel s tem pripomoči dobri slovenski stvari, da se na podlagi te na- Kapitan Hatteras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Jules Verne. — Prevel 0. I. 1. »Jutri, za oseke, odpluje ladja Forward pod poveljstvom kapitana K. Z. in podpoveljstvom Riharda: Shan-dona iz New-Princes-Doksa. Karn, ni znano.« Tako se je čitalo v »Liverpool-Heraldu« dne.5. aprila 1. 1860. Odhod ene -ladje je malppomemben dogodek za pristanišče, ki ima v Angliji najbolj razvit promet. Kdo naj bi ga opazil sredi ladij najrazličnejše velikosti, ki se raztezajo po dve uri daleč na okrog? Vendar se je zbirala dne 6. aprila zjutraj znatna množica ljudi ob obrežju New-Princes-Doks-a. Nešteviino mornarjev iz mesta se je poslavljalo ondi. Delavci bližnjih delavnic so zapustili svoje delo, trgovci svoje temne pisarne in kupci svoja skladišča. Raznobarvni omnibusi so vsako minuto kar izsipali množice radovednežev; zdelo se je, kakor da bi bilo edino zanimanje mesta, prisostvovati odhodu Forwarda. Fonvard je bila ladja, ki je imela 170 ton, opravljena z vijakom in strojem na paro, ki je dosegal moč 120 konjskih sil. Postavili so ga nalašč kar med druge ladje pristanišča. Lahko bi se ga bilo zamenjalo z drugimi ladjami pristanišča. Toda če ni nudil preprostemu očesu nič izrednega, so pa strokovnjaki opazili na njem podrobnosti, ki mornarja niso mogle varati. Tudi na krovu Nautila, ki je bil blizu tam usidran, so ugibali mornarji na vse mogoče načine o cilju Forwarda. »Kaj naj si človek misli,« pravi eden, »o teh jadrnikih; saj ni navada, da bi bili parniki tako močno ojadrani,« »Najbrže,« pravi drugi širokih rdečih lic, »najbrže hoče ta ladja bolj računati na svoja jadra nego na svoj stroj, in razlog, da so ravno zgornja jadra tako močno razvita, je najbrže ta, da bodo spodnja jadra dostikrat nerabna.« Tako torej vsaj jaz prav nič ne dvomim, da je Forward določen za severni ali južni tečaj, kjer ledeno gorovje ovira veter, da": tudi dobra in močna ladja ne more delovati.« »Vi imate prav, mojster Cornhill,« povzame besedo tretji mornar. »Ali ste opazili tudi sprednji tram, ki pada naravnost na morje?« »Pridenite še,« pravi mojster Cornhill, »da je prevlečen .z, vlito jekleno ojstrino kakor britev, da bi lahko presekala trinadstropno ladjo, če bi jo Forward zadel od strani z vso silo.« ' »Prav gotovo,« odvrne privodnik. Mersey-e, »ta ladja priplove s svojim vijakom gotovo svojih 14 milj v eni uri. Čudovito je pri svoji prvi poskušnji preplula svojo pot. »Verjemite mi, izvrstna tekalka je.« In prav tako ji jadra ne delajo ovire,« nadaljuje mojster Cornhill; naravnost proti vetru gre in 53 lahko vodi z roko. Zapomnite si, ta ladja hoče poizkusiti tečajna morja, Če ni takb, naj se ne imenujem več Cornhill! In še nekaj posebnega! Ste li opazili široko luknjo pri krmilu?« »Presneto,« odvrnejo mornarji, ki so se. zgovarjali s Cornhillom. Pa kaj sledi iz tega? »Iz tega sledi, moji ljubi, odvrne mojster z nekim samozadovoljstvom, da ne, znate niti gledati-niti misliti-; iz tega sledi, da so hoteli dati krmilu prostora, da se po potrebi lahko predevlje. Ne veste li, da se ta manever pogosto pripeti sredi ledu?« »Izborno ste sklepali,« odvrnejo mornarji Nautila. »Sploh pa«, pravi eden njih, potrjuje zaloga ladje misel mojstra Cornhilla. Jaz to vem od Kliftona, ki se je junaško vkrcal. Forward je presrbljen z živežem za pet ali šest let in temu primerno tudi z ogljem. •r »Vsa njegova zaloga je oglje in živež ter en zaboj volnene obleke in kož morskih volkov.« »Oh,« pravi mojster Cornhill, »o tem ni več dvomiti; vendar, prijatelj, ki poznaš Kliftona, ali ti ni ničesa povedal o nameravani poti ladje?« »Ničesa mi ni povedal, ker ne ve ničesar; moštvo je tako udinjano. Kam gredo, ne bodo vedeli preje, da pridejo na kraj cilja,« »In tudi če gredo v peklo, kakor se. meni zdi,« pravi nekdo. »Pa tudi kakšna plača,« nadaljuje živahno prijatelj Cliftona, »kaka visoka plača, petkrat večja nego navadna plača. Saj brez nje bi Rihard Shandon ne bil nikogar našel, ki bi se bil udinjal pod takimi pogoji. Taka čudna ladja, ki gre, Bog ve kam, in ki se zdi, da se ne vrne-več! Mene bi to ne veselilo.« »Veselile ali ne,« pravi mojster Cornhill, »ti bi ne bil nikdar sposoben za moštvo Forwarda.« »Zakaj pa ne?« »Ker ti manjkajo pogoji, ki se zahtevajo. Jaz sem izvedel, da oženjem nimajo dostopa. Ti pa pripadaš tej veliki kategoriji.. Zato seti ni treba .repenčiti, dasi bi bilo to zate res prisiljeno potovanje.« Mornar se prične smehljati s svojimi tovariši ter tako pokaže, kako prav je zadel Cornhill. Pr o t e si11i shodi v1 Dcd«Ijo 16. K it), bodo v Sežani «b 3. popoldne „na vagi"; v Kojakem ob 3. popol. v privatno po raznih rekurzih, opozorjeni so bili privatno predsednik in drugi člani komisije — Dokaz: priče gg. Andr. Gabršček in Ig. Kovač — ni ukrenila najmanjšega poskusa, da bi se prepričala o opominjani!) nepravilnostih, a Se manj, da bi te nepravilnosti odstranila, ampak je vkljub vsem tem nepravilnostim dopustila in izvršila volitev v Trg. obrt. zbornico. — Dokaz: Razglas izida volitve; 7) Slavna c. kr. volilna komisija je dne 24,/12. 1908, to je ravno za božične praznike razposlala na županstva po deželi volilne legitimacije in glasovnice — se razume edino laške — v dostavi-tev posameznim volilcem. Večina županstev prej-ela je te legitimacije in glasovnice dne 25./12. 08 ravno na sveti dan; ker se pa ob praznikih in nedeljah nikjer ne uraduje, je bilo možno šele 28./12. 08 pričeti z dostavljanjem glasovnic in ker so morale biti glasovnice volilcev, ki bi bili zadržani volitve, osebno se vdeležiti, že dne 4./L 09 pri glavarstvu, so najsrečnejši valilci imeli komaj 5 d n i č a s a — med temi I p r a z n i k i n 1 nedeljo — za izvršitev svoje volilne pravice in dolžnosti. Ker so pa nekatera županstva (glej obč. Šmarje) prejela dotične legitimacije in glasovnice šele 2./1. 09, je veliko bolj oddaljenih ali odsotnih volilcev prejelo | glasovnice še le 4./1. 09 odnosno jim niso bile niti vročene; Dokaz: g. Franc Grun-tar, župan Šmarje. — Razumno, da je bila takim volilcem volitev onemogočena, ako niso osebno volili, kar je pa skoro izklju-čeno,nasprotno temu pa si je c. kr. Volilna komisija določila celih 8 oziroma 9 dni časa za ureditev in pregled došiih glasovnic; 8) Slav. c. kr. volil, komisija je razne rekurze, ki so bili '29. in 30. novembra 1908. poštnim potom odposlani, zavrnila z motivacijo, da so prepozno došli. Dokaz priče: g. Siokar Josip Lokavec, vodstvo Trg. obrt. društva v Gorici, g. Drufovka Rudolf, Gorica. L. Gregor Šubic, Gorica i. t. d. Vse te navedene nepravilnosti, in pa dejstvo, da so bili vsi člani c. kr. volilne komisije izključno laške narodnosti, med temi večina javno priznanm zagrizenih nasprotnikov nas Slovencev, bilo je povod, ne le meni in sorekurentom, temveč celi slovenski javnosti sploh — opravičene ogorčenosti in dvomljive nepristrano-sti c. kr. volil, komisije. Dokaz: Uvedena kazenska ovadba podana po gospodu And. Gabrščeku v Gorici. In oproščeni so bili! Tako so bili pravzaprav obsojeni grof Atterns in cela komisija?! Gotovo! Naš križev pot v tej pravičn' In težki borbi še ni končan. Naloga kazenske preiskave je ta, da poiščejo krivce, ki so zakrivili volilno sleparijo. — Ali jih najdejo?! Kdo vč?! Vsak politiški otrok v Gorici lahko pokaže s prstom na nje, — ali kdo naj dokaže taka dejanja? — Neki član volilne komisije je dejal že 10. januvarja, da imajo večino za vse laške kandidate.....ancora per questa volta. Ako je vedel toliko, mora vedeti tudi to: odkod je prišlo 1146 laških glasovnic v Trgovsko-obrtno zbornico! Okrajno glavarstvo gradiščansko in goriški municipij jih nista poslala nad 400, — odkod so prišle vse druge? Jako sem radoveden, ali naši kazenski sodniki spravijo na čisto to jako___- priprosto zadevo!! Vobjektivnem pogledu je v polnem obsegu dognan dokaz, da se je zgodila med 4. in 12. januvarjeni 1. '909. velikanska volilna sleparija, ko je bilo »vtihotapljeno« na mizo volilne komisije do 700 neveljavnih in celo falsifi-kovanih glasovnic z izkaznicami vred. Zato sem v decembru, ko sem bil nalašč v ta namen na Dunaju, izročil trgovinskemu ministru obsežnejšo spomenico, v kateri sem zahteval, naj razpusti T.-o zbornico in imenuje vladnega komisarja, ki naj izvrši nove volitve____ toda pravično! Prve dni januvarja pa sem obširneje obvestil o tej aferi predsedništvo Zveze jugoslovanskih poslancev. Ali bodo pomagali vsi ti krogi naši pravični stvari do zmage? Kdo to vč?! Čitateljem »Soče« je znano, da sem pretrgal vsakoršno dotiko z dvornim svetnikom grofom Atterns o m prav vsled njegove čudne vloge, katero je igral kot predsednik volilne komisije.- Videl sem, kako naletu jejo na gluha ušesa naše naj-pravičnejše pritožbe in zahteve, — in zavrela mi je kri v žilah, da sva imela n& glavarstvu sila oster in mučen spor, potem pa sem ga zdelal v »Soči« na skrajno osoren, menda celo surov način .. t.., kakor zasluži tako ravnanje z nami Slovenci. . In kaj je storil dr. Anton Gregorčič? V korist naši dobri stvari se ni niti zganil, pač pa imam od njegove strani do- i kaze take-Ie »delavnosti«: j V moji tiskovni pravdi proti »Gorici« je predložil dr.- Frančišek P a v 1 e t i č v imenu uredništva »Goric e« predlog, naj se zasliši za pričo.....grof Atterns, ki izpove, kako sem ga hrulil takrat zastran volitev v T.-o. zbornico,-in s tem v zvezi naj se prečita v »Soči« ono moje pismo na grofa Attemsa, — kar vse dokaže mojo .....veledomišljavost in megalornanijo. Kajpada: grof Atterns je dvorni svetnik, je velik gospod v deželi, pred katerim naj se mi drugi črvički le klanjamo! Ako tega ne storimo, ako mu prostodušno povemo, kar zasluži, tedaj smo domišljavci, ki se povzdigujemo itd. — Taka je podpora dr. Antona Gregorčiča-v mučni borbi za T.-o. zbornico in po njej za — večino v deželnem zboru in odboru! Dne 27. decembra I. 1909. po Kristusovem rojstvu pa se je proslavil dr. Anton Gregorčič, da smrdi do neba: ker ta dan je oficijelni zastopnik slovenske večine odobril škandalozne in sleparske volitve v Trgovsko-obrtno zbornico. Imel je tako drzno čelo, da je v javni seji predlagal t a ko j š n j o potrditev obeh poslancev iz trgovske zbornice!! S studom in gnjevom v srcu sklepam, ker sicer bi utegnil zapisati besede, ki bi mOraie končati bodisi v porotni dvorani ali v krvavi os-veti! Fej! Priporočamo našim rodbinam Deželni zbor. Sedma seja. Včeraj proti večeru se je vršila sedma seja. — Zapisnika se ne čita; čitajo se peticije. — Antonelli je utemeljeval svoj predlog o izčiščenju tistega dela prekopa Anfora, ki sega v laguno. Bugatto je zah-teval k termi predlogu dodatek, da naj vse troške prevzame država ue le večji prispevek. Sprejme se v predlogu obseženi poziv na vlado. — Sprejme se predlog za nadaljhi prispevek za protimalarično akcijo. Dovoli se 6000 K. — Predlog o prispevku občini Štjak za zgradbo vodnjaka. 1700 K, se, izroči peticijskemu odseku; izplača se podpora, če vlada poviša prispevek do 50%. — V peticijski odsek se izroči predlog o prispevku občini Št. Ferjan za zgradbo vodnjaka pri Klanjščikih, 1700 K, če vlada prispeva do 50% ter krijejo druge troške interesenti. — Sprejme se predlog za napravo osrednje mehanične delavnice drž. železnice v Gorici; poziva se vlado za tako delavnico. — Predlog o prispevku ženski trgovski šoli se izroči šolskemu odseku. — Odobri se obnovitev prispevka 1000 K občini Biljana za zgradbo ceste Biljana-Križ. — Za vodovod pri Še-kelnih naj se izvršijo prej poizvedbe, pre-dno se more kaj dovoliti, — Za popravo 1 ceste od Logaršč do Ponikovske ceste se I' dovoli vnovič 500 K. Glede prošnje Josipa Brica iz Drežnice za podporo giedd vodovoda se povpraša najprej prizadeto županstvo, potem naj se predloži dež. zbo-. — Obnovi so odpora 500 K občini (Dalje v prilogi.) 60 Haute Noveaute! Nova moda za pomlad in poletje I Volneno blago----- za obleke in blnze; raznovrstna svila, - modna foulard,----- pcrkaliji, kambrik, Iiberti, orjjaiHli, — - batist, cefir,------ - "panama in otoiuan nove tkanine. — •¦ blago, Sifon za perilo,---------- ubeljeaio platno, — — domače platno,------------- fino platno,------- -— - vezenine, čipke, vložki, orijentalske čipke, •------ • fantastični motivi, — — čipkasti ovratniki,------- šerpice, šerpice iz čipk (Jabot) svilene šerpe. — Pregrad & Gernetič GORICA I -----------Aplikacije,----------- novi okraski za obleke: trnki in" ntfši vi,--------------- -------moderni pasovi, lelastika za pasove,------- iitogovice, rokovice, perilo za ženske, in moške«------- Različne opreme za sobe: preproge, zavese (volnene in iz čipk), odeje volnene, 1 flanelaste in šivane ; žima, j perje, in volim za postelje; ! cele oprave za novice — po najnovejši modi,------- Razno sufc-:< • •> i« volneno blaj|o?najuovv^ši nzorci. — Potvebščiae z&i šivilje in krojače, po iaj»jitt*L|ili cemili. ITzorci se razjmVilt •< zastonj in poStnine -pr^it. — Ostanki različnega biiajja se prodajajo za polovično ---------------ceno. — — — — Lastna izdelovalnica perila za dame in gospode. Priloga ,Soce" it. 5. z flo« 15. janmanja IslO. I-lbušnje za popravo ceste z Vršna v vas Krn. — Obnov i se podpora 1500 K za 2 leti za vodovod pri JevŠčekih. — Prošnja občine Ročinj za podporo za poškodovanje po uitnah se poda vladi za primerno podporo. — Prošnja raznih kraških občin za popravo ceste iz RenČ. na Kras se odstopi dež. odbora v poizvedo-vpufevrT*. JjGitlpore za zgradbo. .#L>&) v oda v Plužnah se"da TOOOiČVrf'6 v-i^za ce-* sto Ponikve-Trušno-Bača vnovič 1000 K. — Glede zgradbe vodovoda v Jazneh naj se popraša županstvo v Cerknem ter , se predloži vse potrebno. — Odo-brise i z p I a 5 i {'0 - "2 0 0 K za ~T5 "r arn b na dela v A v s i. — Odobri se izplačilo podpore dijaku V. Smrekami, 500 K. — Dovoli se podpora 1000 K cestnem« odboru v Tržiču za popravo ceste Beljan-S. Zanut; — istemu cest. odboru se da podpore 800 K za cesto Orilo-Morarat. Na devnem redu je bila tudi premem-ba lovskega zakona; izročena je juridič-riemu odseku. Predlog zahteva višjo takso. Meizlik je rekel, da imajo kmetje škodo od lova, zato naj se spremeni ves zakon in lov treba demokratizirati. Pettarin in Venier zahtevata konkretno stilizacijo; da naj se zviša taksa se sprejme- ... • Prihodnja seja bo 18. t. m. ob 5. pop. Za odrasle in otroke. NajedliCnpjše živilo za odrasle h s'iib>toe v razvitku ziostnle otroke vsake starosti. Pospešuje tvorit ev mišic in kosti, ža-braMJuje in odstranjuje kakor nobeno drugo sredstvo drisko, bljevaBJe, črevesni katar itd. Naši dežela ~~ na robu finančnega prepada ali obupni finančni položaj. Pred deželnozborskiini volitvami 1. 1908. smo objavili v »Soči« in »Primorcu« celo vrsto člankov, v katerih smo dokazali s kričečimi dejstvi in groznimi števili, da je spravila zveza Pajer-Grcgorčie našo deželo na rob f i n a n č n e g a propada. Le še obupen skok. — in popoln krah je tu! Dokazali smo, da imamo n a j-višje doklade v vsej državi (53-55'/ nad povprečnico), a da vsi deželni dohodki ne krijejo niti v s a ,k d a n j i h rednih troškov. — Dalje smo dokazali, da naša dežela nima nikakega novega vira za dohodke, a dolgov je na vseh krajih in koncili, da ne plačuje ljudstvu niti že dovoljenih podpor (izvzemši Furlanom), — a kaj šele bo, ko padejo na deželo še velikanski višji troški v novi norišnici. Čitateijem bo še znano, kako so nas zavračali klerikalni listi. Vse jim je bilo le laž, kar smo trdili, vse smo lagali le v ta namen, da bi vjeli volilee v past itd. —f Ali čujte, kako velikansko zadoščenje smo dobili na najmerodajnišem mestu: v p red-l o g a h deželnega odbora s a- m e g a vi a...... visoki deželni y. b o r. DežeSni odbor Je moral do pike potrditi vse, kar smo pisali, da: skoro z -Istimi besedami, k:*! >r v Soči« in »Primorcu«, Je razkril — tužno resnico, da so pahniti deželo v finančno propast Evo dokaz! V seji deželnega zbora dnč 27. decembra je bi! sprejet začasni proračun za I. 1910., a v resoluciji na c. kr. vlado je rečeno: 1. da je položaj deželnih financ — ¦1 obupen; 2. da ni več nadalje mogoče povišati sedanjih deželnih doklad, ki so •i. skupno z občinskimi in okrajnimi nakladami med najvišjimi v vsej drža- * vi; (bolje:-so najvišje med najvišjimi, ker višjih nima nobena druga dežela); 3. da ni nikakor mogoče iztakniti drugih virov v kritje letnih primanjkljajev letnega proračuna; 4. na str. 17. proračunu priložene »Obrazložbe« pravi deželni odbor, da je proračunjen za 1. 1910 primanjkljaj 165,627 K, ali najžalostneje pri tem je še to, da ta primanjkljaj ni povzročen od izrednih potrebščin, ki se ne ponavljajo vsako leto, temveč od rednih p o t r e b š č in." To pomenja, — dostavlja deželni odbor — da ne more deželni zaklad s svojimi sedanjimi dohodki več niti kriti troškov redne uprave. Vsa finančna poročila deželnega odbora za 1, 1908, 1909. in 1010. javkajo v tem smislu, češ: kaj bo, kaj bo, vsako le-to primanjkljaj celo za redne potreb-Ščjjie, -— a kaj šele bo, ako začne delovati deželni zboren reševati nebroj prošnja za izredne podpore!! Na str. 21. »Obrazložbe« poroča deželni odbor zboru, da je bilo proračunjeno že za 1. 1907. prirnankljaja K 302.801, — a ker je ostal ljudstvu na dolgu veliko že dovoljenih podpor, se je znižal priman-kljaj na K 135.191! V 1. 1908. je bilo resničnega prirnankljaja K 94.386, — v I. 1909. pa je bilo K 168.734, — torej skupaj v teh treh letih K 398.111. Pri tem ogromnem primankljaju je pa treba še upoštevati, da deželni zbor ni deloval, torej da ni dovoljeval vsakoletnih podpor in prispevko' za najrazličnejše potrebe ljudstva; Ker so znašale take podpore vsaj 300,000 K na leto, •— sledi iz tega, da smo v zadnjih dveh letih smrdeli v lenobi in nedelavnosti in tako »prihranili« nad 600.000 K podpor, na katere ljudstvo željno čaka. Ako bi bil torej deželni zbor zboroval in dovoljeval podpore, kakor po navadi, bi končali I. 1909. s prl-mankljajem okroglo 1 milijon kron. Na 23. str. nas resno opominja »Ob-razložba«, da bo gotovo treba izplačati lju dstvu zapadle podpore, ki bodo znašale s primankljajem v l. 1909. skupaj......K 442.599; nadalje pa dvorni, »ali bi se dalo z ugotovljenimi prebitki pokriti čeloma gori lavcdeno ogromno potrebščino«. — To pomeni, da so deželne blagajne skoro prazne, vkljub temu, da je bilo I. 1909. precej ugodno, ker so ljudje pridnejše plačevali davke. — V sled' okupacije Bosne in Hercegovine je prišla država v denarne težave; zato pa so bili v drugi polovici leta davčni e k s e k u t o r j i najdelav-nejši državni organi. Izterjali so vse, kar se je sploh dalo izterjati, — zato je tudi dežela dobila tu svoj večji delež. - Veliko upanje na stalni višji dohodek ima deželni odbor v višji davščini na pivo. ..___po 8 mesto 4 K od hektolitra, — ali težko bo kaj iz tega, ker je vlada že sporočila deželnemu odboru z namestništ-venim dopisom 18. sept. 1909. štev. DC-337 da ne privoli davščine nad 4 K. Ostane še edino upanje v davščini n a zasebno porabo — vina od 56 litrov više, ki je zdaj brez davka. Nimamo nič proti temu, ako bodo plačevali tudi f a r o v ž i od tisočev hektolitrov vina, ki se ondi poluka vsako leto, tudi drugi bogataši naj plačajo, — ali dovoljujemo si le pripomnjo, da je res treba že obupnega f i n a n č n e g a pol ož a-j a, ako vinorodna dežela uvaja tak davek, ki brez dvoma zmanjša porabo vina. Ubogi kmet prodaje svoje vino nekoliko bolje ravno zasebnikom, ki lože plačujejo nekoliko več nego gostilničarji in vinski trgovci prav radi tega, ker ne p 1 a č u-jej o od t a k e g a v in a n i k a k e u ž i t-n i n e. — Taka davščina je dobrodošla krčmarjem, ker vedo, da potem bi mnogi ne kupovali vina za dom »na debelo«, pač pa v m a n j š i m e r i v — krč m i. —r Naša dežela hoče tu torej na škodo edinega boljšega pridelka, na škodo ubogega kmetovalca pridobiti nekaj tisočakov za svoje lačne' blagajne. A še vse to ne pomaga dosti, kajti slej ko prej ostane de* žela pod Pajer-Gregorčičevo zvezo v.... obupnem finančnem položaju. Moll-ov Seidlitz-prašek je ta na želodcu trpeče neprokosljivo sredstvo katero it»a prednost pred vsemi drnjjimi dra\ stičnimi Čistil, kroglicami in grenCicaiai. Cena ori*j. škatlje K 2'— Ponarejanje se sodsSJsko zasleduje. . Bolol-ov Fr; ?pnje ta ribanje života. — Bolečine olt^ŠoJoCe in oferepCojoCe ata-rossnano sredstvo proti trganju in prehlajenja vsake vrste. Or Jr. steklenica K.1-90 Na prodft-j po vseh lekarnah ;>n mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLI,, c. in kr. dvorni i&lolnik, T&chlanboa 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti A. Gisoacoli, Dunaj, Domače vesti. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Prof. J os. Fistravec je daroval d K; M. Plesni-čar 1 K in Pet. CotiČ, čevljarski mojster v Gorici, 2 K; A. Urbančič je daroval 2'95 kg mesa. Na račun mesečnine je prišlo 87'50 K. Društvo slovenskih veleposestnikov Sklicuje sejo 'na 36tftek*20. t. m. dopoldne ob 11 uri v salona »pri Jelenu«. — Na dnevnem redu je poročilo o bivših dežel-nozborskih volitvah ter o dogodkih v deželnem zboru. V Bohinj! — Jutri 16. t. m. bode vozil športni vlak na progi Trst-Jesenice po znižani ceni. V Bohinju se o tvori sankali š č e. Sviral bode tu, kakor tudi v hotelu. »Triglav« vojaški orkester. G. S. M. — Danes zvečer v »Trg. domu« od 8. do polnoči plesna vaja z vojaškim orkestrom. — Vstopnina običajna. Gostovanje tržaških igralcev v Gorici. — Kakor čujemo, priredijo tržaški igralci v Trgovskem Domu dve predstavi, in sicer v s o b o t o 2 9. t. m. bodo predstavljali L'Arrongeovo ljudsko igro »Lo-1 i n o č e«; 3 0. t. m., v n e d e 1 j o pa Da-visovo veseloigro »Katakombe«. Laški liberalci se tudi hvalisajo, kako da pridno dela deželni zbor. Delo pripisujejo pa le samim sebi. Furlani morajo misliti, da le laški liberalci so njihovi rešni-ki in dobrotniki. Če kak laški klerikalni poslanec v dež. zboru kaj sproži ali kaj nasvetuje, je hitro tu dr. Pajerjev glasnik dr. Pettarin, ki ima nalogo vsakikrat vsak predlog laških klerikalcev ali pobiti popolnoma ali pa mu vzeti vsaj to, da ne bi mogli misliti Furlani, da je klerikalno delo, marveč splošno, za katero pa so se posebno zavzeli liberalci. Laški klerikalci se pri tleh, laški liberalci na vrhu. Pritiskati k tlom laške katoliške poslance pomagajo laškim liberalcem dosledno slovenski katoliški poslanci. Ti zavezniki hočejo, da med Slovenci morajo veljati za prave ljudske zastopnike »katoliški poslanci«, v Furlaniji pa laški liberalci. Drugi drugim pomagajo v take svrhe. -- Nadškof in knez sedaj vse to mirno gleda. Zato ga tudi hvalijo laški liberalci, kakor hvalijo Gregorčiča. Hvala dvomljive vrednosti! Toliko mešajo vero v politiko. Ljudstvo sedaj lahko vidi, koliko jim je za vero! »Slov. Matica« v Ljubljani uljudno javlja gg. naročnikom na »Slovenski zemljevid«, ki ga reklamujejo, da še ni d o t i s k a n. Zato se prosi potrpljenja. Uprava »Slov. Matice«. Komenščina vendar le ni tako klerikalna, kakor si jo predstavljajo črni možje. Shod v Komnu je to sijajno pokazal. Klerikalni generali so se kar prestrašili, ko so slišali, da je bi!o na shodu 600 zbo-rovalccv iz celega komenskega sodnega okraja. »Gorica« si nekaj izmišljuje, kaj da bi bil ta ali oni rekel na shodil to pa le radi tega, da bi prikrila vsklike, ki so padali na naslov dr. Antona Gregorčiča. Slišali so se klici: »izdajalec, brez-značajnež, to je dohtar sv. pisma, katoliški'duhovnik, sramota, da ga je rodila slovenska m a t i« itd. — Kraševci tudi čutijo, kako so jih nasa-marili klerikalci s poslancem Stepanči-čem. Razlagalo se je, da je naprednjak, da ni podpisal programa klerikalne stranke, da ga ta stranka le podpira idt. — sedaj pa vidijo »naprednjaka« Stepančiča v lepi družbi v zvezi Pajer-Gregorčičevi. Ni ga bilo sram njega, pravičnega sodnika, glasovati za nepotrditev poslancev iz vele-posestva, med katerimi je višji svetnik, sodni uradnik nad njim, dasi ni bilo za to nobenega opravičljivega vzroka, kot sodnik bi bil moral pač dobro presoditi, pre- ' dno glasuje.....ali ni bilo časa, ker mo- j ra biti ponižen hlapček Pajer-Gregorči-čev. plačan pa bo dobro za to; odbornik je postal in 4000 K deželnega denarja bo služil na leto. Tisti, ki so mu pomagali v deželni zbor, so lahko ponosni! Osrednja mehanična delavnica državnih železnic. — Ko se je bližala gradnja planinske železnice svojemu koncu, se je zagotavljalo, da se napravi v Gorici osrednja mehanična delavnica, ki bi dona-šala mestu mnogo koristi. Laški mo-gofinjakl pa se bojijo vsake »invazije«;; racali so, da bi utegnila taka velikanska deliavnica, privesti v Gorico. sbor delovali skozi celo leto popolno, smo prepričani, da bi se dvignil še na više stopnjo svoje zmožnosti. Pa tudi to ne škoduje, da hodijo Renčani kot zidarji v razna mesta avstrijskih dežel, kajti oni nosijo napredek in omiko RenČarn. Dokaz za to so nam mladeniči, kateri se dosti razlikujejo, kar se tiče izobrazbe in omike od marsikaterih v soseščini. Čast Svobodašem! Trioviko-obrt« in gospodarske vesti Goriška tovarna mila sprejme jedne-ga ali več potovalnih zastopnikov. Nagrada le v proviziji, ker omejen delokrog ne prenaša večjih izdatkov. Zato so za to nalogo primerni le taki zastopniki drugih strok, ki obiskujejo po deželi take trgovce, kateri prodajajo tudi milo. Električna centrala pri "Sv. Luciji. — Uradni list razglaša, da je oddelek za elektriko banke Union vložil pri okr. glavarstvu v Tolminu dva načrta za vodne naprave v svrho proizvajanja elektrike v industrijske namene; eden načrt se tiče vodne naprave ob Soči pri Sv. Luciji, drugi naprave ob Tolminki pri izlivu Za-dlažce. Pri Sv. Luciji pod Slapom se zgradi jezilni zid; v Tolminu za istim še napelje voda po rovu iz Idrijice. Od tam gresta združeni vodi po 2400 m dolgem rovu ob desnem bregu Soče v zbirališče nad izlivom Ušnika ter dalje po cesti v centralo ob izlivu potoka v Sočo. — Ob Tolminki bodo jezovi ob gornjem toku po desnem bregu Zadlažce do združitve obeh potokov. Iz skupnega zbirališča gre voda v centralo po cevih na levem bregu Tolminke in iz centrale zopet v Tolminko. Načrti so na vpogled pri glavarstvu v Tolminu. Komisijska obravnava za zgradbo ob Soči bo 14. febr. 1.1. za zgradbo ob Tolminki paI6.febr. Prizadete stranke morajo ali prej ali pri obravnavi vložiti svoje ugovore. Politični pregled. Državni zbor bo sklican najbrže okoli 10. febr. Dr. Kramar je dobil ob priliki nadomestnih državnozborskih volitev v Pragi grozilno pismo, v katerem se pravi, da bo ubit, ako bi bil izvoljen Mladočeh. Podpis v pismu: Za usmrčenje psa Kramara izžrebani socialci. Razne vesti. Vzroki nesreče v Rablju. — O vzrokih pogreznjenja rudniške bolnišnice v Rablju poroča graški »Arbeiterwille« sledeče: Splošno mnenje med prebivalstvom je, da se je pri dobavljanju rude malo pozornosti posvečalo varnosti. Katastrofa ni posledica slučaja, da bi bila n. pr. voda prišla v rove, ampak je posledica ropar- skega kopanja rude, pomanjkljivi inšpekcije in slednjič razstreljevanje neposredno v bližini bolnišnice — vkljub opetovanim opominom delavcev. Tudi ponesrečeni rudniški zdravnik dr. Vesely se je večkrat pritoževal, da ga neprestano razstreljevanje po noči budi iz spanja in tudi njegov poldrugo leto stari sinček se je večkrat po noči vsled detonacij splašil iz spanja in jokal. Tako je kapitalistična požresnost zakrivila veliko nesrečo. Proti latinizaciji v istrskih cerkvah. — V buzetskern županstvu v Istri je podpisalo 1657 župljanov spomenico s protestom proti izvedbi dekreta škofa Nagla glede zabrane slovanščine v cerkvi. Ljudje se ne udeležujejo cerkvenih opravil. — Lahi in Nemci hočejo gospodovati nad Slovani torej tudi v cerkvi. Odpor do skrajnosti! Na vseučiiiščnega profesorja na Dunaju dr. Aleksandra, ki je specijalist za ušesne in nosne bolezni, je streljal krojaški pomočnik Soukup, ne da bi ga zadel. Vzrok: Soukup je bil operiran, toda operacija se ni posrečila, za kar je tudi tožil zdravnika za 20.000 K odškodnine, pri tem pa pogorel v vseh instancah. Fritz Reicher, ki je lansko leto v aprilu zbežal z Dunaja, zapustivši velikanske dolgove, katere je napravljal tudi s sleparijami, s ponarejanjem menic itd., je bil te dni aretiran na špansko francoski meji v mestecu Irun. Prej ga ni mogla policija zasledovati, ker ga ni nobeden upnikov, ki pri vseh denarnih operacijah tudi niso čistih rok, naznanil. Komaj sedaj ga je ovadil največji oškodovanec državnemu pravdništvu, čemur je sledila kmalu potem aretacija. Ogrski defravdant. — Na ukaz ogrskega finančnega ministra so zaprli uradnika centralne državne blagajne radi de-fravdacije v znesku 20.000 K. Klerikalni deželnozborski poslanec na Moravskem Ivan Vvkonkal je razposlal za Božič na vsakega duhovnika pismo, katero priobčujejo sedaj listi in v katerem prosi denarne pomoči, češ, da je zapravil s svojimi kandidatnimi shodi celo premoženje in da nima sedaj niti toliko, da bi lahko nadaljeval svojo mizarsko obrt, ker je prodal celo orodje v večjo čast božjo kot najunetejši bojevnik za sveto vero! Milijonarjeva hči in natakar. — Še nedavno smo poročali, da je utekla 17 letna Roberta Janon iz Philadelphije s 46 letnim natakarjem. Sedaj so jo dobili v Chi-cagu. Povedala je, zakaj je utekla. Doma ji je bilo presamotno, predolg čas. Pregovorila je sama natakarja, naj jo spremlja na begu. Hotela sta se vkrcati v Evropo, toda ker ni hotel sprejeti kapitan njenega psička na ladjo, so ostali vsi trije Roberta, psiček in natakar v Ameriki. Nov rekord v zraku. — Amerikanec Curtis je plul s svojim zrakoplovom eno uro, napravil je pri tem 90 km. Imel je zraven sebe pasažirja, 62 kg težkega poročnika. To se je zgodilo v Los Angeles. Med predstavi zblaznel. *— V Pragi je zblaznel finančni tajnik Necasek med predstavo operete »Valjčkov sen« v novem nemškem gledališču. Občinstva se je polastil velik strah, ki bi lahko imel velike posledice, da ga niso čuvaji koj odstranili na policijski komisarijat, kjer je dognal zdravnik blaznost. Odprto pismo*). preč. gospodu prelatu Karoiu Drexler, dopisujoče;«™ članu c. kr. arheologičnega zavoda c. kr. centralne komisije. Ako bi imel jaz slučajno moderno sliko naslikano od kateregakoli goriškega umetnika, bi iste ne proglašal za umotvor. Hočem pa storiti to radi dobrega imena slikarja, radi starinske vrednosti in radi zgo-govine. Če je Vam res vseeno, ena slika ali druga — in kakor je bilo tiskano: »da se obrača pobožnost in zaupanje v višji namen ne oziraje se na sliko« — potem Varn povem jaz, ki živim v nižini, da dam mnogo na to, da si ohranim poštenje in da sem resnicoljuben. Svoje stranke poslužirn kot poštenjak in ne prodajani nikakih lučlc za svetilnik. Moj namen ni, ovirati pobožnost in udeležbo vernikov, ki hodijo na sv. Goro, to me ne zanima. Nočem tudi vzbujati po-željenja, da bi kdo kui«l sliko, ki ni sedaj na prodaj za noben denar — pač pa ho-J čem, da zvedo vsi, da sem le jaz pravi in edini lastnik slike čudodelne Matere božje' na sv. Gori. Hočem nadalje, da zmaga pravica nad mojimi močnimi nasprotniki, ki si po kristijansko dovoljujejo imeti me za norca. Ako bi Vi preč. gosp. blagovolili odgovoriti osebno na moja pisma, ki sem jih naslovil na V. B., bi se bil požuril, da bi ovrgel vse one dokaze, drugega za drugim, ki jih imate proti meni in še onih fa-rnoznih 1000 K. — Osebam, ki se ne podpišejo in ki ne nastopajo odkritosrčno kakor jaz, pač pa odgovarjajo skrite za uredniškim plotom — ki je pri celi zadevi interesiran — ne odgovarjam in sicer zato, ker je neenako orožje. Po naročilu N. K. S. nadškofa moiis. Sedej-a sem bil povabljen na komisijo na sv. Goro in sicer dne 1. svečana 1909. Tam gori ste mi pokazali Vi, preč. g. Dre-xler v navzočnosti mojih prič neko sliko Device Marije. To je bilo ob ll:tA in 8 min. Ali bi hoteli biti Vi preč. gosp. tako prijazni in dati natisniti v katerikoli list par vrstic z Vašim podpisom ter potrditi, da ona slika, ki sem jo videl jaz in moje priče, je pravi original, ki ga je daroval patrijarh Grimani v letu 1544? Pričakujem v kratkem odgovora. Z odličnim spoštovanjem IVAN GYRA, zapriseženi starinski cenilec. *) Za vsebino pod Uim naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva fskovni zakon. zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočutja povodom britke smrti našega ljubljenega soproga in očeta Josipa Marušiča izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo gg. tiskarjem za obilo udeležbo in darovane vence. — Nadalje se zahvaljujemo vsem domačinom za mnogo-brofno spremstvo in tolažbo v teh težkih dneh. Bog povrni vsem stotero. (Sv. maša" zadušnica se bode brala v četrtek ob 7. uri zjutraj. ŠTANDREŽ, dne 15. januvarja I9f0. Žalujoči ostali. Oznanilo. Semenj v Sežani bode 24. januvarja t. j. v ponedeljek po sv. Antonu. ŽUPANSTVO V SEŽANI župan: J. Šl-Olfe. Spomladi. 6uy de Maupftssaut. ~ Prevel Pastt&kin. Ko pridejo lepi dnevi, ko se zemlja zopet vzdrami in zaželeni, ko nam božajo lica vonjajoče, mehke sapice, nam seže nekaj v prsi, zdi se, da. sili v srce samo, obidejo nas nerazločne želje po nedopo- ne pripravljene! Pozor na ljubezen!.... Pozor na ljubezen! Ona je nevarnejša od prehlada in vnetja v sapniku ali na mre-nici! Ona ne prizanaša nikomur in tira ves svet do neodpustljivih neumnosti].« Da, gospod, jaz pravim, da bi morala razobesiti vlada vsako leto po zidovih velike razglase z besedami: »Vrnitev pomladi. Francoski državl.ja-.... . ., , .. ,,. . ,,. i ni, pozor na ljubezen,« pravtako ljajev in srkali pomlad. Ker je bila zadnje leto zima jako huda, je postala v majniku ta potreba po razigranosti zame pravda pjjimpst,;vretje prekipevajočega soka. Ko sem se tedaj vzbudil nekega jutra, sem opazil skozi okno nad sosednjimi hišami širnomodri nebeški svod, ves užgan od solnca. Čižki po oknih so peli na vse grlo, služabnice so jim pripevale po vseh nadstropjih, radosten hrup je prihajal s ceste gor. In jaz sem se odpravil, praznično, razpoložen, sam nisem vedel kam. Ljudje, ki sem jih srečaval, so se smehljali; dih sreče je plal povsod v toli svetlobi vrnivše se vesne. Človek bi dejal, da plove nad mestom dih ljubezni, in mlade ženske, ki so hodile mimo v jutranji toaleti in nosile v očeh nekaj kakor tajno naklonjenost in mehkejšo ljubkost v hoji, so mi polnile srce z otožnostjo. Ne da bi vedel kako, ne da bi vedel zakaj, sem dospel na Senin breg. Parniki so se vrstili proti SurešnesHn mahoma me je obšla živa želja, da bi tekal po lesovih. »Mušji most« je bil poln šetalcev, zakaj prvo solnce vas izvleče proti vaši volji iz postelje in vse, kar je živega, se zgane, gre, pride, pokramlja s sosedom. Tudi jaz sem imel sosedo; mala delavka brez dvoma, s čisto pariško ljubkostjo in drobno svetolaso glavico pod lasmi, skodranimi na sencih; preko ul.es so ji padali drugi lasje, ki so se zdeli kakor frizirana svetloba, segali so ji doli do tilnika in so frfotali v vetru, nato so prešli nižje zdoli v tako fin, tako rahel, tako svetel mah, da ga je bilo komaj videti, ki pa je povzročal neodoljivo željo, pokriti ga z Rebroimmi poljubci. ,• Vsled mojega nepremičnega pogleda je okrenila glavo proti meni, nato je urno povesila oči, dočirn se je pokazal tudi na tanki gubici, podobni porajajočemu se nasmehu, ki je kukal izza kotov njenih ustec, oni fini mah, bel in žametast, ki ga je solnce obrosilo z rahlim zlatom. Pokojna reka se je razširila. Topel mir je plaval po zraku in vsemir se je zdel napolnjen s šepetom o življenju. Moja so-sedka je dvignila oči znova in se je rahlo nasmehnila, ko sem jo opazoval še vedno. Bila je toli dražesfna in v njenem umikajočem se pogledu se mi je prikazalo tisoč do tedaj nepoznanih stvarij. Gledal sem v neodkrite globočine, gledal sem vso pre-lest mehkobe, vso poezijo, ki jo samo sanjamo, vso srečo, ki jo iščemo brez konca. In obšla me je blazna želja, da bi razprostrl roke in jo takorekoč povlekel nase, da bi ji šepetal na uho sladko godbo zaljubljenih besed. 2e sem odpiral usta, da jo nagovorim, kar me nekdo potrka po ramenu. Okrenil sem se začuden in. sem opazil človeka - vsakdanje zunanjosti, ne mladega ne starega, ki me je gledal z otožnim izrazom. »Rad bi govoril z vami*«*j& rekel, j Namrdnil sem se tako, da je moral to brezdvomno opaziti, ker je pristavil: »— Imam nekaj, važnega.« Vstal sem in mu sledil na drugi ko-nee ladije. »Gospod,« je povzel, »ko se bliža zima z mrazovi, dežjem in snegom, vam ponavlja vaš zdravnik dan na dan; Imejte noge na toplem, varujte se prehladov, nahodov, vnetja v sapniku in na prsni mreni.« Tedaj se zatečete k tisočerinrod-poniočkom, nosite flanelo, goste površnike, čevlje ohlapnike — in vse to vas ne obvaruje vedno pred par meseci postelje. Toda ko se povrne pomlad s svojim listjem in cvetjem, s svojimi toplimi in mehkimi sapicami, s svojimi dehtečirni polji, ki vam donašajo nedoločnih opojnih vonjav, ki se zdi, da Čutite njih nepojmljivo božanje, tedaj ni nikogar, ki bi vam za-klical: »GosppdVpozor na ljubezen! Povsod se skriva, v vsakem kotu preži na vas; vse njene mreže so razpete, vse njeno orožje nabrušeno, vse njene lopovšči- svežo barvo!« Ker pa država tega ne stori, jo nadomestim jaz in vam pravim: »Pozor na ljubezen! Ona vas hoče raniti in'jaz sem dolžan skrbeti za vas, kakor skrbijo .na 'Ruskem za popotnika, ki mu je zmrznil nos.« Obstal sem presenečen pred tem čudnim tujcem in sem se postavil dostojanstveno: »Gospod* rneni se pa vendarle zdi, da se vtikate v stvari,, ki vas nič ne brigajo.« Napravil je nevoljno kretnjo in je od~ .vrnil: »O, gospod, gospod! Če vidim plavati človeka na nevarnem mestu, ga moram torej pustiti, da utone? Prosim vas, poslušajte mojo zgodbo in boste razumeli, kako se drznem vam govoriti na tak način. »Bilo je lani nekako ob tem času. Najprej vam moram povedati, gospod, da sem uradnik pri mornarskem ministerstvu, kjer se poslužujejo* naši predstojniki, gospodje komisarji, z vso resnostjo svojih častniških pernatih našitkov, da ravnajo z nami kakor z veslači. Ah, ko bi bili vsi predstojniki prijazni! — A pustimo to. — Jaz sem opazil torej iz svoje pisarne majhen košček čisto jasnega neba, ki so letale lastovke po njem; sredi mojih črnih kartonov me je obšlo veselje, da bi zaplesal. !r<»Moja želja po prostosti je postala tako velika, da sem kljub temu, da se je v rneni nekaj ustavljalo, šel iu poiskal svojo opico. Bi! je to majhen, cmerikav Jezno-ritež. Napravil sem se bolnega. Pogledal mi je v nos in pisnil: »Ne verujem, gospod. Le pojdite, le! Menile, da more pisarna shajati s takimi uradniki?« »Toda jaz sem Šel in dosegel Seno. Vreme je bilo podobno današnjemu; stopil sem na »Muho«, da bi se odpeljal v Saint-Cloud. »Ah, gospod, kako dobro bi bil storil moj šef, ko bi mi ne bil dal dovoljenja! »Zdelo se rni je, da se topim v solncu. Vse sem vzljubil, ladjo, breg, drevesa, hiše, svoje sosede, vse. Zgrabilo me je, da bi nekaj objel, karkoli: bila je ljubezen, ki je širila svojo mrežo. >V Trocaderu se je vkrcala mahoma mlada gospodična z malim zavojčkom v roki in mi je sedla ravno nasproti. »Bila je lepa, zares, gospod; toda to je vendar čudno, da se nam ženske zdijo mikavnejše, če je lepo, v prvi pomladi: tedaj imajo nekaj opojnega, mamljivega, nekaj čisto posebnega. To je natanko nekaj takega kakor vino, ki ga piješ po siru. »Jaz sem jo gledal in tudi ona me je gledala, -r- toda samo včasih, kakor vas vaša ravnokar. Ko sva še kone^no drug drugega nagledala, se mi je zdelo, Ja se dovolj poznava ter lahko sproživa po,-menek — in sem jo ogovoril. Tudi ona je odgovorila. Bila je jako uljudna, brez šale. Opajala me je, moj dragi gospod! »V Saint-Cloudu je izstopila — jaz sem ji sledil. -^ Šla je, da izvrši neko na-) ročilo. Ko se je zopet prikazala, se je ladja* baš odpravljala dalje. Začel sem korakati kraj nje in mehki vzduh nama je izvabil obema iz prsij nežnih vzdihov. »Po lesovih mora biti lepo,« sem ji rekel. Ona je odvrnila: »Oh, da!« — Ko bi napravila majhen sprehod, hočete, gospodična?« »Premerila me'je v naglici s hitrim pogledom od vrha do tal, kakor da bi pre-tehtovala mojo ceno, nato se je nekoliko" obotavljala in je sprejela. In glej,- že sva šetala drug ob drugem med drevesi. Pod še nekoliko svetlim listjem se je kopala v solncu visoka, gosta, svetlo zelena, kakor prevlečena trava,. polna malih živalic, ki so se tudi ljubile. Povsod je donelo ptičje petje. Tedaj je moja prijateljica začela teči skokoma, premagana od vo-njajočega vzduha in dehtečih poljan. In jaz sem dirjal za njo in skakal kakor ona. Včasih smo prave živali, gospod! »Nato je pela vsa zavzeta tisoč siva- j rij, opernih napevov, pesem o Mizeti! J Pesem o Miz6ti!Kako se mi je zdela te- I daj poetična!..... Toliko da niseni jokal. j Ah, to so samo čenče, ki nam premotijo i glavo; verujte mi, nikoli ne vzemite žen-, ske, ki poje sredi poljan, zlasti ne, če poje pesem o Mizeti! »Kmalu je postala utrujena in je sedla na zeleno blazinico. Jaz sem se spustil k njenim-nogam" ilTStem jo"pnjel ra roke, te rnale ročice, opikane od bodljajev igle; in to me je omehčalo. Dejal sem si: »Glej svete znake ,dela\« — Ah, gospod, gospod, ali veste, kaj pomenijo sveti znaki dela? Oni značijo vse klepetanje v delavnici,, vse na uho šepetano zapeljevanje, duha, pokvarjenega od pripovedanih opol-zkostij, izgubljeno nedolžnost, vse bedaste kvante, vso revo vsakdanjih navad, vso omejenost — v mišljenju javnih žensk, lastnem predvsem ženski, ki nosi kjHicem prstov svete znake dela. j .»Nato sva si gledala v oči, dolgo, 4plgo. • »Ah, to žensko oko, kakšno moč ima v rsebi! Kako zmede, očara, premaga, zapoveduje! Kako se zdi globoko, polno obetov, neskončnosti! To imenujejo gledanje v dušo! Ah, gospod, kakšna laž! (Ko bi človek res videl v dušo, bi bil gotovo modrejši in previdnejši. »Skratka, bil sem zateleban, nor. Hotel sem jo vzeti na svoje roke. »Doli tačice!« je ukazala. »Tedaj sem pokleknil pred njo in sem j| razkril svoje srce; vse sladkosti, ki sem jih bil polu, sem iztresel v njeno naročje. Kazala se je presenečeno spričo mojega spremenjenega obnašanja in me je gledala z nezaupnim očesom, kakor bi si govorila: — »Ah, glej, kako se igra s tabo; dobro, bomo videli.« »V ljubezni, gospod, smo mi vedno naivni in ženske meSetarice. »Lahko bi se je bil polastil, brez dvoma ; pozneje sem razumel svojo neumnost, toda tačas nisem iskal telesa; iskal sem naklonjenosti, Vzora. Vdajal sem se svojim Čustvom, ko bi bil mora! čas bolje porabiti. . ; . »Ko je bila sita mojih izpovedi], je vstala; vrnila sva se v Saint-Cloud. Ločila sva se še-le v Parizu. Po najini vrnitvi je bil njen obraz tako žalosten, da sem jo vprašal, kaj ji je. Odgovorila je: — »Premišljevala sem, da je to dan, kakor jih človek ne šteje mnogo v svojem življenju.« — Moje srce je bilo, kakor bi mi hotelo raznesti prsi. »Drugo,nedeljo sem jo videl zopet, tako tudi naslednjo in vse prihodnje nedelje. Vodil sem jo v Bougival, Saint-Ger-main, Maison-Lafite, Poissv: povsod v okolico, kamor hodijo oni, ki ljubijo. I »Mala nagajivka je porabila priliko in hni je zadala prav pošteno.« ] »Navsezadnje sem v resnici izgubil felavo in tri mesece potem sem jo poročil. ! »Kaj hočete, gospod, če je človek uradni',, sam, brez družine, brez svetovalcev! Pa si prigovarja, da bo imel z ženo sladko življenje! In jo poroči, to žensko! »In potem vas zmerja od zore do mraka, ne razume ničesar, ne zna ničesar, klepeta brez konca, poje in vas muči na smrt s pesmijo o Mizeti (ah, pesem o Mizeti, kakšna žaga!), se ravsa z oglarjem, pripoveduje vratarki skrivnosti svojega gospodinjstva, zaupa sosedovi dekli vse "tajnosti domačega ognjišča, zakoplje moža pri trgovcih v dplgove in ima glavo ^natlačeno s tako bedastimi storijcami, s tako giupim praznoverštvom, s tako smešnimi nazori in tako babjeVernirni pred* sodki/da jočem vsled neutol«žljjvostir gospod, kolikorkrat govorim z njo.« Obmolknil je, nekoliko zasopel in bil silno vznemirjen. Gledal sem ga in smilil se mi je, ta ubogi hudič naivni. Hotel sem nekaj odvrniti, kar se ladja ustavi. Dospeli smo v Saint-Cloud. Mala ženska, ki me je bila vznemirila, je vstala, da izstopi. Šla je mimo mene in mi vrgla postrani pomemben pogled in skriven smehljaj, izmed onih smehljajev, ki nas omamijo; nato je hašknila na mo-stiček. Zagnal sem se, da bi ji sledil, toda moj sosed me je zagrabil za rokav. Opror stil sem se ga z nevoljno kretnjo; prijel me je za konec suknje, me vlekel nazaj in ponavljal: »Ne greste, ne greste!«, in sicer tako naglas, da se je vse obračalo na naju. Smeh se je razlegel krog in krog naju in jaz sem obstal nepremično, besen, toda brez smelosti spričo ošmešenja in Škandala. In ladja je odjadrala. Mala ženska je ostala .na mostiču in gledala za mano s poparjenim obrazom, dočim si je moj zasledovalec mel roke in mi šepetal na uho: — Zdaj sem vam izkazal nedobrodošlo uslugo, kaj? Maii oglasi. Najmanj Ja pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglas obselnejSi se ratuna za vsako besedo 3 vin. Najpripravnejie inserlranje za trgovce In obrtnike. Koliko jo manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, ktttdilh na delali (tn celo v meatu) nlhfte ne pimin, ker nikjer ne iniiertrBjo. Skodn ni majhno. Ifllllhlla 1° neka S0SPft na l)0ti iz Kormi mi ityuuna postajo drž. želez, dva zlata prstnim, eden z domantom in eden z brlljantom. Poftton najditelj je naprogen, da jih izroči na policiji kjer dobi postavno nagrado, Izurjma šivilja ponudbe je nasloviti na : Forsic-Štev. 21. priporoča cen j. damam «. ., ,----- WSe 0enj Via TotnjMg v hišo ali izven hiše. Oenj. Odda 53 meblovana soba s prostim vhodom v I. nadeti*, na Kovini št. 11. Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe sv- C. in* ITU Rabite zmiraj Eustotnaticus dr. Alfonza Milani ja. Najboljšo čistilo za zobe. biva se v prašku ali v tubah v parfimerijali, rodilnicah in lekarnah. Za prodajo na debelo ie obrniti na g. dr. Alf. Milanija v Veroni v Dobiva mirodilnicah je obrniti na g. dr. Alf. Milanija [tnliji, ali pa v fioverettn — Trentinsko. Adelajda vd. Fonzari v starosti 85 let je umrla v četrtek, 13. t. m. po dolgi in mučni bolezni. Žalujoči ostali naznanjajo drugim sorodnikom, prijateljem in znancem to nenadomestno izgubo. Pogreb blage pokojnice se vrši v soboto, 45. t. m. ob 3. uri pop. Št. MAVER, dne 14. januvarja 1910. Žalujoči ostali. . Brez vsakega drugega obvestila. Jalto ugodna prilika za Slovence. Proda se lepo posestvo obsegajoče okoii 50-60 oralov; jako dobre njive m travniki na ravnini, lep gozd za .ekati in lepo poslopje z mlinom, žago in kovačijo. Vodno moč se lahko poviša do 200 konjskih moči. Samo vodna moč je vredna več kot 20.000 kron. Posestvo z vsemi pritiklinami se proda za 60.000 kron. Polovico je treba plačati v gotovini. Posestvo leži v bližini Celovca in je jako pripravno za vsako kupčijo. — Posestne pole so na razpolago. Ako si kdo ogleda posestvo, je tudi gotovo kupi. Natančneje se izve pri g. Antonu Beako, trgovca v Celovcu, Varstvena znamka: „SWro" linimt Ca psi c j comp. Nadomestek za Anker-Pain-Expeller je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2-— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v Skatljah z našo varstveno znamko „si-drom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA pri „ liatem leva " v Pragi I Elisabethgasse Štev. 5 nova. Dnavao raipoiiljanja. Agro-Merkur v Ljubljani. OradDi prostori Uaoez ^pdinofla ulica širi. 8. Podružnica Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče in kleti v Ljubljani in Trstu. Agro-Merkur je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam društvom itd. najboljši vir za nakupo-¦ " ~ vanje biaga = POZOR! Umetna gnojila, galica, žveplo,krmila, semena,stroji in orodja. POZOR! Vina, štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina! — Sir, maslo. Žita, mofca olje. Ud. Agro-Herkur preskrbi splofc vsaio blago. - Agro-Mertair kupuje vse pridelke z=±= in izdelke. == Cene najugodnejše ! Postrežba točna ! Zahtevajte pravila, cenike, ponujajte svoje pridelke ! A. d. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = — oljkinega olja prve vrste ajbiljših tvtdk iz 'sire, Dalmacije Kelfelte, Bari in Niče s prodajo na drobno in debolo. Prodaja ha drobno: Kron —'96, 104, 1*12, 1-20, 123 1-36,1-44, 160, i'80, 2'-, 240, za loči po 72 vin. ------- Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -----------------mila in sveč.----------------- Cene zmerne*. udltaa petarija in sladfiičarna Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni-Ml) zvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočni pince itd. Prodaja različna fina vina In lih a^ Je na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno puttrežbo Up* po jako smernih cenah. -~*W Prostovoljna razprodaja. V nedeljo, dne 9., 16., 23., in 30. januarja 1910. se bo vršila prostovoljna razprodaja graščine VRTOČE pri Mirnu (Goriško), obstoječi iz 220 giriškii nji? (Oaupj) hrastovega in kostanjevega gozda ter akacijevega koloseka in iz 154 njiv polja, travni ...... •-•••* {fornega gradi ....... ______ ______ _____ngiii kmečkja sredi njiv, travnikov in boste, ki so za kolone posebno prfprs Dalje iz jako prostornega grada z zgodovinsko kaplico iz vec dragih kmečkih poslopij, ležečih na samem MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, ril kov, pašnikov in vinogradov, francoskih Časov, raznih b!evov in kleti, *' '"......."" " r . [pralna. Ves svet je v najboljšem stanu, jako rodoviten, posebno senožeti in njive v ravnini ob reki Vipava, in jako ugoden za vinorejo, sadjerejo in vrtnarstvo. Prodajalo se bo v poljubnih kosili, pa tudi vse skupaj. Od gozda se proda les sam, ali s svetom vred. Hrasti so jako pripravni za pilote, za ograje in za kole, ker so jako dolgi in primerno debeli ter ravni. Akaeijevega kolja je več vagonov. Cela graščina tvori en kompleks, je obdana od reke Vipave, ima lepe dovozne ceste od vseh strani ter je oddaljena od mesta Gorice po novem mostu ¦¦/4 ure peš, od kolodvora Rublje-Sovodnje pa 1 uro peš. Iz gradu je lep razgled na Gorico in goriško polje. — Gela graščina bi bila jako sposobna za večjega živinorejca, ali konjerejca oziroma za kake graščake ali redovnike, ker poleg gori navedenih ugodnosti, s*e dobi mnogo raznovrstne divjačine (zajce, katorne, srne, lisice in celo divje mačke), teK je tudi bogat ribji lov 14 km na dolgo po obmejni reki Vipava. Plačilni pogoji so jako ugodni ter se naznanijo kupcem pred razprodajo. Natančnejša pojasnila daje graščinski čuvaj v Vrtočah ter graščinsko oskrbuištvo v Gorici, Via dei Gapppnccini štev. 2, H. nadstropje. Osliihnistvo j|iiiN<-iiH> VATO f'K pri Mirim. tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir -jfflr, ,*cgfv- Žage v Soteskl Gorica drž. kol. — Solkan -*a9Kr"&lg&~ - (iast verskega zaloga). Ivan Kravos miii na Komu a li M, Via Jella Gasena št i urtarnrban. telet: Gorica št 74, Trst St. 1631. — Tel.: Zadruga, Used. A. B. g. Code v Edit. Zaloge: Solkan ; Trst, Via della caserma 4: Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dnjme, Va novo j obali. Zastopstva: Egjrpt in Levanta. Vposluje okroglo 4C0 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Teli nični in fotografičui zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. S! Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. [S Zadružne glavnice X 90.000. — Garancijska reserva K 130.000. — Reserva za izgube K 21.000. m Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. Sj različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konj-:*&,•»*.j«v.r- „„v. potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov-čege, torbice, denarnice, listnice itd. — Izvršuje in sprejma v OBjfTlSt popravo različne koleseljne in %|||||||§|j :. '. očijek. ¦¦-, ......- Poprauila se izuršujejo točno. Cene zme me. Žsmdmju iikiatlel ji« luni p sii'anviiski pr.r čevljev «GHfl> lam na meji slovenski; žandar pa lalti ni nikdar več ujel, ker tat je v predobrih pač čevljih letel. 1 Založili smo posebne vrste blazinice za štampilke znamka „IDEAL" na kar opozarjamo slav. županstva, urade, trgovce-itd.'.— Blazinica -„Id6al" se odlikuje posebno v tern, da se odtis koj posuši, prav nič ne zamaže in da se ga ne more izbrisati. Pred uporabo te blazinice naj se očisti štampilko s Špiritom ali pa z mlačno ŽajfniCO. — Blazinica bodi vedno zapita, da se ne zapraši in ne izsuši. Za to blazinico je uporabljati izključno le barVllO .»Ideal«, katero imamo tudi v zalogi. Blazinice pošljemo na željo tudi na poskušnjo. Cena ž. barvilom vred K 2*60. Sprejemajo se tudi naročila na štampilke. A. Gabršoek - Gorica. J. Medved, Gorica Tekališče, Josipa Verdi it 32. Toplo priporočamo edino slovensko kavarno Central v Gorici, kjer je največja izbera časnikov in pristnih pijač. Pijančevanje. Za poskuinjo l prašefe ZENENTO — brezplačno. Xagi'.enje k pijančevanju se trajno odpravi. Snžnji te strasti se jo osvobodijo proti svoji lastni volji. Prašek Zenento se primeša jedi ali pijaCi. Primerno za vsako starost in vsak spol. ___________ Zenento je zajamčeno neškodljiv. Kdor ima v draž;ni oziroma med Kuanci osebe, ki so ndane pijančevanju, naj narofi takoj 1 prašek za roskušnjo. -ZENENTO se pošlje v pismu. Priložite je znamko za ;>0 vin. - Dopisuje se v nemškem jeziku. Poudre Zenento Co. 76. Wavdour Street, LONDON 255 (Enfflantl). Pisma jo frankiraH z znamko zu 2o vin;, dopisnico 10 vin.