Postotna platana • gotovini Leto LXXO., št 1 LJubljana, ponedeljek 2. }annar]a 1939 Cena Din L— lznaja .-»»k Jan popoldne izvzemal nedelje in praznike — Lnseratl do 80 petit vrsi 4 Um 2 do 100 vrsi a pio 2 50 od 100 do 300 vrst * Din 3. večjt tnserati petit vrst« Din 4 - Popuni po dogovoru, mseratm da«'eM posebej - »Slovenski Narode vel;* memeeao v Jugoslaviji Dm 12—. za inozemstvo Dm 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPKAVNI&TVO LJUBLJANA, Knafljeva o Ura štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 tn 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossma>erjeva ulica 1. telefon St. 65; podružnica uprave- Korenova ul 2. telefon St 190 - JESENICE- Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 Rumunija na novih potih: Rimski pozdrav — simbol rumunske politike novoletnem sprejemu so ministri prvič nosili nove uniforme in pozdravili vladarja z rimskim pozdravom — Kralj KarrJ o potili in ciljih rumunske :*3litike, ki naj služi izključno obrambi romunskih interesov BUKAREŠTA 2 ian. e O priliki novega leia je bilr. v prestolnici zahvalna služba božja, ki so ji prisostvovali kralj Karol prestolonaslednik Mihael, predsednik vlade, predstavniki civilnih in vojaških oblasti, diplomatski /bor in mnogi drugi. Po službi božji je kralj piegledal Čete. Smotri so prisostvovali tudi člani vlade, ki so imeli prvič nove ministrske uniforme in sicer srajce z modrim trakom na levem rokavu, zlato epoleto, moder pas in mornariško čepico. Ob tej priliki so ministri kralja pozdravili z rimskim pozdravom, to je dvignjeno desnico, ki je sedaj uveden kot službeni pozdrav. Po končani vojaški paradi se je kr«lj v spremstvu rodbme vrnil v dvor. kjer je sprejel člane vlade, ki so mu prišii čestitat. Kralj je imel na člane vlade govor, v katerem je med drugim izjavil: Vsa prizadevanja, ki so bila storje" na do zdaj, so bila izvedena z namenom, da se kar najbolj racionalno postopa. Mnogo se je storilo za izboljšanje Program Chamberlain ovih razgovorov z M us solini je m v Rimu Kako si zamišljajo v Rimu poravnavo spora s Francijo RIM, 2. jan e. Danes v službenem obvestilu poreč fo. da je b:l na zad-mem sestanku ned lordom Ferthorn in grofom Cianon določen definitivni program sestanka Chamb rlaina z Mussolinrjem v Rimu Po informacijah iz Londona bosta Chamberlm :n Mus-solim razoravli la o raznih tehničnih vprašaniih v zvezi z anele . ita'ijan-skim sporazumom od 16. aprila 1938 Glede drugih vr>rasanj od katerih je odvisen mir in ureditev p^ir-aja na Sredozemskem moriu. smatrajo da se bo v elavnem retresalo špansko vprašan ie. dočim b do vprašanja k; so bila povod fran osko-italiianskemu sporu izločena i: diplomatske diskusije Vendar wdiio da bo Chamb -i = in do' bil obvestil« o nadaliniem stališču Italije napram F anciji Rimski listi trdijo da ie mnog. znakov, da se bo začel franroskrvitahanski spor razpletati Sodeč oo stil *ču rimskih odg vonvh krogov bo tta'jianska diplomatska ak-ciia kakor dosedai v svojih iziavah tudi v bodoče oprezna in bo on^topala brez vsakega hrupa. Zaradi tega rim- ski listi smatrajo, da bo rezultat te akene pozitiven. Dejansko danes ne pričakuiejo več, da bo Chamberlain v Rimu nastopil kot posredovalec toda v Drimeru. če bi se ne mogla pričeti direktna francosko-italijanska pogajanja m bi se situacija poslabša a se oač ne bo mogoče ogniti intervenciji tretie ve" lesile »Giornale d'Italia« v uvodniku poudarja važnost novoletne poslanice kancelarja Hitleria v kateri ie poudarjal, da so odnosaji Nemčiie do Italije oostavlieni na trdno podlago in da so vse obveze iz teh dejstev jasno določene. Ta izjava kancelarja Hit ena, piše •Giorlaned'Italia«, predstavlja opomin onim naSim sovražnikom v Franciji ki apajo da bodo lahko oslabili os Rim-Berhn in se tako ognili razpravi o v/orašamih. ki jih je treba neobhodno rešiti, obenem pa mora Francija tudi izpolniti Italiji dane obliube na podlagi pogodbe iz leta 1915 Francija se mora zavedati, da danes na svetu ni ničesar mogoče storiti brez aktivnega so-delovania osi Rim-Berlin, še manj pa proti njej. Daladier odpotoval na Korziko Na svojem potovanju bo imel več povorov o smernicah francoske zunanje politike Pariz. 2 j An e Predsednik vlade Daladier te včeraj oopoldne odpotoval nj Kor ziko v Tunis n Alžir Na postajo so ga spremili zunan;i minister Ronnet. minister za letalstvo Cijy de Chambre minister za mornarico Campinehi pa je odpotoval že dve ur prej pred Daladierom na K r/iko kjer ie nočakal na pihod predsednika vla de Daladiei rved svonm odhodom ni ho tel Jat' ia puštan zbranim novinarjem no bene iziave. ttnia snoči je pred p«*Lanci rad kalneea kiuba »ziavil. da bo med .vo jim potovanjem v raznih govorih razložil glavne smernic«- fancosJte politike v sedanjem mednarodnem položaju. f?fm, 2 jan br V tukajšnjih političnih m diplomatskih progih z veliko pozornost-10 spremljajo potovanje francoskega mmi >trs.ke^a predsednika in vejnepi ministra Dalad'era na Korziko in v Tunis. Z nestrpnostjo pričakujejo njegove napovedane govore, v katerih bo kakor mislijo zavzel -tališče glede italijanskih zahtev Od iz tav ki jih bo podal Daiadier. je predvsem jdvisnn kako se b»»do naoa'je razvijali od noša j' med R'mom in Parizom Zaenkrat pa so v Rimu zelo rezervirani, da ne bi s svoje strani povzročili kake nove poostritve napetosti Italija bo zahtevala realiziranje svoje hipoteke v Tunisu Oficiozno italijansko diplomatsko glasilo o stališču Italije glede Tunisa Rim, 2 januarja b. Rimski politični tednik »Relationi int«rnationali« se bavi v svoji novoletni številki z odnosaji med Italijo In Francijo v zvezi z odpovedjo I^a-val-Mus»so-inijevega sporazuma. Last obeležuje načelno stališče Italije in piše med drugim: Stališče francoske vlade kaze, kako malo vedo v Parizu o Italiji. Francija je Italijo vedno smatrala za podrejenega činitelja svoje politike v Evropi, na Sredozemskem morju in v Afriki in ni spoznala, da Je Italija te po svojem zemljepisnem položaju odločilen činitelj vsake politične akcije. V Interesu Francije je. da si je na jasnem o tem, da ItaJlja ne vodi prestižne politike, marveč da vodi v svesti si svojih zmožnosti in svojih potreb, vseskozi realistično politiko Pn Monakovu je zavladal na evropskem kontinentu nov red, ki se mora razširiti tudi na afriški kontinent, Id je bil vedno v odvisnosti Evrope. Za Italijo je Tunis življenjsko vprašanje, za Francijo pa samo vprašanje nad oblasti In prestiža. Na Sredozemskem morju pa je izkthičena vsaka politika nadnblasti. O vseh zadevah, ki se tičejo Sredozemskega morja, se more pogajati z Italijo. V Tunisu je od onega dne, ko je Italija dosegla svoje zedi nje nje, postavljena hipoteka, ki nedaj zapade. Italija bo svoje pravice v **unisu v polnem obsegu realizirala, ker Francija ni izpolnila svojih pogodbenih ODVfc*nosti, ki jih je prevzela napram Italiji. Lanska mobilizacija je stala Francijo 7 milijard Pariz, 2. januarja. AA. Vlada je predložila skupščini predlog, s katerim se odobravajo pooblastila za izdatke v teku letošnjega leta in v zvezi s potrebami narodne obrambe z ozirom na znane evropske dogodke, ko je bila izvedena delna mobilizacija Krediti, ki so bili tedaj porabljeni, dosegajo vsoto 7 milijard frankov. Spominjajte se v mrzli zimi malih pevcev i državnih financ. Kralj je nato orisal program bodočega dela na vseh poljih, zlasti glede državne obrambe. Mir bomo primerno zagotovili le v toliko, kolikor bomo sami dovolj močni, da bomo mogli uspešno braniti svoje pravice. Rumunija svojih vojnih sil ne organizira v napadalnem namenu, temveč samo zato, da lahko vsak čas brani svoje meje in čuva svoje pravice. Ojačenje naše državne obrambe pomeni ojačenje našega političnega položaja, ugled Ru-munije, njeno neodvisnost in udejstvo- vanje v vseh zadevah zunanje politike. Ohranili bomo svoie zveze, prijatelje bomo imeli radi in potrudili se bomo, da konsolidiramo naše bogastvo. Ravno tako bomo v bodoče odločno branili svoje pravice. Na svojem potovanju po Angliji, Franciji, Belgiji in Nemčiji sem dobil vtis, da je to najboljša poli* tika, ki jo lahko vodi naša država. Nenavadno sem zadovoljen s sprejemom v teh državah, ker je s tem Rumunija pridobila na mednarodnem ugledu. Ostra polemika med Nemčijo ameriškimi Zedinfenimi državami Glavno Hitlerjevo glasilo hudo napada Roose-velta in mu očita, da je pod židovskim vplivom Kralj Karol Pariz. 2 januar br. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih zasledujejo z veliko pozornostjo razvoj odnosajev med Nemčijo in Zedmjenim' državami Živahne komentarje je izzvala včerajšnja uradna obiava nemške službene agencije, da je nemški poslanik v Washingtonu vložil pn ameriški vladi oster protest zaradi nedavnega govora ameriškega notranjega ministra Yckesa, ki je napadel Nemčijo Ameriško zunanje ministrstvo je skušalo kriti notranjega minisira, kar smatrajo v Berlinu za dokaz da so ameriške izjave o želji po zboljšanju ameriško-nemških odnošaiev neiskrene. Še večjD pozornost Je zbudilo pisanje oficiozne^a lis*a »Volkischer Beoba^hter«. ki tolmači načelno stališče Nemčije do Amerike in piše med drugim: »V značilno luč postavlja odnošaje. ki so se ra7.vili pod sedanjem ameriškim režimom napram Nemčiji, dejstvo, da skuša amer'ško zunanje ministrstvo olepševati neokusne napade notranjega ministra proti Nemčiji Se bolj značilno je dejstvo, da je imel notranji minister svoj hujska-joči eovor na židovskem zborovanju To je isii Yckes, ki je prepovedal izvoz helija v Nemčijo in njegov govor je samo izra? brezmejne mržnje do nemškega naroda Yckes je tudi najvrtetejši zagovornik židovskega komunizma v Ameriki. Cemu služi to histerično hujskanje proti Nemčiji? Mar hoče Amerika izzvati konflikt z Nemčijo? Nemški nar«-d želi z ameriškim naiodom živeti v miru in ne more verieti da bi večina ameriškega naroda odobravala sedanjo histerično izzivalno politiko Wash'nqtona Vse bolj se nagiba nemška javnost k prepričanju, da se vse to godi le pod židovskim pritiskom, ki je popolnoma zasužnil sedanji washmgtonski režim Zdi se tudi, da hočejo v Washing-tonu na ta način prikriti svojo nevoljo zaradi neuspeha vseameriške konference, očividno pa hoče Roosevelt. na ta način tudi utemeljiti v kongresu svoje načrte o gigantskem oboroževanju Amerike. Sedanja wash'ng1onska vlada je v 6 letih svo-lega režima potrošila za oboroževanje že 5*4 miliiarde dolarjev, kar predstavlja tudi za ameriške finančne rarmere ogromno vsoto Novi program Roosevelta pa bo vse te izdatke še zasenčil Ali hoče doseči Roosevelt policijsko nadzorstvo nad vsem svetom' Gotovi ameriški državniki sploh radi d^le narode v pravične in krivične. Ze pokoini W;lson je napravil to napako, toda ameriški državniki se iz tega niso ničesar naučili« Madžarska grozi češkoslovaški s prekinitvijo diplomatskih odnošajev Uradni komunike madiarske vlade BUDIMPEŠTA, 2 jan. e. Madžarska vlada le izdala naslednji komunike o protestni noti ki je bila ;zročena v Bratislavi in Pragi: Glede na protimadžarsko propagando v Slovaški, ki jo na žalost podpira tudi dunajski radio s svojimi oddajami v slovaškem in rusinskem jeziku, je bila madžarska vlada prisiljena vložiti v Bratislavi in Pragi odločen protest. Ker ta nikakor ni imel zaželjenega uspeha, je madžarska vlada napravila druge korake in opozorila češke in slova* ske kroge na dejstvo, da s podpiranjem te akcije otežujejo odnošaje med obema državama Če se bo ta propaganda nadaljevala, bo madžarska vlada prisiljena prekiniti diplomatske odnošaje s češkoslovaško republiko. Kitajski četniki V pokrajini šansi so Aanghaj, 2. januarja, o Semkaj so prispele vesti o velikih kitajskih uspehh v ju7no-zapadni pokrajini Sansi Kitajsk* četniki so razvijali v tej pokrajini zadnK tedne žilavo akcijo in spravili Japonce popolnoma v defenzivo Oddelek kitaiskib četnikov je popolnoma uničil japonsko avtomobilsko kolono v bližini mesta Nijen-čana. Kitajski četniki so porušili tudi ve- gonijo Japance dosegli pomembne uspehe lik pontonski most, ki so ga zgradili Japonci z naivečjimi težavami čez Rumeno reko Na južnem bojišču so Kitajci v okolici Tiencina uničili dve japonski koloni *0 km severovzhodno od Kantona ter zavzeli zelo važne S0 din HO po 100 din 200 kolkov po 0.30 din. 5000 po l din ravno toliko po 2 dm m toliko po 3 din. 10 014 kolkov po 5 din 4W po 10 din 4M00 po 20 din. 1 kolek za SO din, in dve menici za 230 ter za 206 din. nekaj ključev ttd. Vlom ye pil opažen s*ele okrog 9 zjutraj, ko je prišla v davčni urad ?ena davčnega sluge Hafnerja Vlom je takoj javila šefu davčne uprave, ki je nemudoma obvestil policijo. Ptujska policija je odšla takoj na kraj vloma in p" klicala iz Mari pora tudi daJ*tdoskopa g Grobina Skupno so takoj pričeli iskati stedove. Da-kMloskop je dognal da nista vlomilca zapustila nika-kih prstnih odtisrv in sta sla na delo najbrž v rokavicah. Sele kasneje našli sledove stopim v snegu in nekatere na hodniku. Vlomilca sta bila obuta v čevlje z gurni ;astimi podplati. Vlomilca sta bila prava strokovnjaka, za kar govori način vloma, morala pa sta biti tudi dobro informirana da jima to noč ne preti ao*>enc presenečenje. V uradu bi moral opravljati tudi ponoči dežurno službe ln %eT na Sllvestrovo noč g. Frič, ki pa je izostal. [ Silvestrovanje ' viškega Sokola Vič, 2. januarja Kakor prejšnja leta, tako se je tudi ».a aadnji dan 1938 viški Sokol lepo poslovil od starega leta ln pričakoval novo na svojem tradicionalnem silvestrovanju. Mimo domačinov so nas letos obiska'i Ljubljančani v prav lepem številu. Bogat ln pester program, ki ga je pripravil s svojimi sodelavci naš neumorni br. paternost. ie izpolnil tri ure vesele zabave ln smeha do polnoči Novost silvestrovanja je bila ra-dio-televizijska postaja, ki jo je prireditveni odsek postavil za ta večer na gledališkem odru. Kot prvo točko sporeda smo B*l*al? saliud nastop s pet^m »Pri posredovalnem sodniku«, ki je zbudil med občinstvom navdušeno pohvalo. Po lepem domačem komadu smo dobili zvezo z naj-odliČnelSim pariškim kabaretom in poslušali ljubko petje s. B'nctr Thalerjeve >PunČka poie svojemu medvedku«. Po tej pevski točki smo zvezali našo radijsko* postajo z Londonom in gledali zamorske plese, ki jih je oddaiala iz Tužne Afrike londonska postaja. Za temi primitivnimi plesi, ki pa so zbudili pri gledalcih vihar navdušenja, smo videli najmodernejše plese iz Berlina. Nastopil je svetovno znani plesni par Demšar-Lutka z najmodernejšimi plesi. Občinstvo je priredilo plesnemu paru več minut trajajoče ovacije pri odprtem odru. tako da jih je moral ponoviti. Po nastopu plesnega para nas je povedel naš radio v Lindbergovo dežeo, v blaženo Ameriko, kjer smo videli izvrstno burko enodejanko »Drzni zrakoplovec« v rezili br. Lavriha. Vsi igralci in igralka so odlično opravili svoje vloge in bali deležni navdušenega odobravanja. Po burki se nam je posrečilo dobiti zvezo z Marsom in njegovimi prebivalci. Nastopil je trio viških komikov Luka, Lipe in Jaka. triie tepčki, ki so s svojimi kupleti navdušili občinstvo, da jim je priredilo burne ovacije. Potem je nastopit še br. Metod, ki nam je pokazal nazorno, kako odkrivajo svojo ljube-?jer\ ljubljenemu dekletu profesor gramatike, matematike, trgovec, železničar, glas benik in Vičan. Nastop je Izzval viharne ovacije gledalcev. V tem se je približala polnočna ura. V dvorani so polagoma ugasnile luči, na odru smo zagledali marmornate kipe telovadcev — robstvo. prebujenje, strelce moč Ln vstajenje. K vsaki sliki je imel primerno recitacijo br. Broni Battelino, ki je napravila na navzočne globok vtis. Zadnja slika ja bila izvajana med udarci polnočne ure In je končala s stihom ve.ikega našega pesnika Prešerna: »Največ sveta onokom sliši Slave, tja bomo našli pot. kjer nje sinovi si prosto voljo vero in postave«. S tem smo stopili v leto 1939, ki naj bi prineslo našemu društvu, ko obhaja svoj 301etni jubilej, čim več uspehov. Z letom 1939 stopamo v tretje leto sokolske petrove petletke, ki smo v njej skleni.i, da dobimo v tem letu novo letno telovadi-sče in preuredimo Sokolski dom. Po končanem sporedu je bila v dvorani ob neumornem igranju Grdinovega jazza zabava s plesom, ki je potekla v veselem raspoloženju do zgodnjih jutranjih ur. Na svoj račun je prišlo staro ln mlado, spozna sodba vseh je bila, da tako lepega silvestrovanja na Viču te dolgo nismo imeli. Uprava viškega Sokola želi vsem bratom, sestram, naraščaju, deci in dobrotnikom društva uspehov polno leto 1939! Ali se nam obeta huda zima? Ljubljana, 2. januarja Pred to zimo so bili sezonski vremenski preroki precej skromni. Niso nas strašili z milo in ne 6 hudo zimo Obogateli so se pač končno z izkušnjami da se dandanes nobeno prerokovanje ne uresniči Tudi zdaj, ko se je zima že načela in ko je po steno hladno kakor je bilo v 9tarih dobrih časih pozimi, ne upa nihče načeti vpraša nja, kakšna bo prav za prav letošnja zima. čeprav bi to rad marsikdo vedel, zlasti tisti, ki še niso utegnili kupti kuriva. Ko je po božičnih praznikih začel pritiskati mraz, smo se začeli bati. da bo letošnja zima zelo huda m dolga Pričakovali smo. da se bo mraz stopnjeval ter dmnne vali da bo zaradi tega ob novem ietu že sibirska zima Vendar se mraz ni stopnje val. pa tudi južno verne ni nastopilo. Tem perarura je neprestano nihala \Taihladne-je ie bilo 29 decembra, —17.8° ob 7., a naslednja dneva je mraz naglo popuščal V soboto se je začelo zopet jasniti, zato je b lo včeraj zopet hladneje. Minimalna temperatura je znašala včeraj ob 7 v Ljub Ijani —11.3* Barometer je bil v soboto p-ecej nizko, a včeraj se je nekoliko po pravil, kljub temu se je pa vreme začelo kujati. Davi nam je nebo začelo trositi fino sodro. Bilo je tako oblačno ter temno d~ H) ljudje morali svetiti še marsikje dupol dne v pisarnah. Temperatura je začela na raščati; ob 7. je znašala —9 5° ter je bile torej topleje kakor včeraj. Zdaj lahko nastopi bistvena sprememba vremena v višjih legah je najbrž že jug Ali bomo dobili zopet sneg. ali pa celo izgubili staro snežno plast. Morda je pa za ugibanje še prezgodaj; smučarji se tolažijo, da se bo kmalu zopet zjasnilo ter da mraz ne bo popustil Prvi tedni januarja so odločilni, kakšna bo zima; če bo mraz zdaj povsem popustil ne bo mogel več do'go držati tudi pozneje, ako pa bo naraščal, kakor je n. pr. L 1^2° bo letošnja zima zelo huda. — Tako ugiba jo laiki Vsekakor pa mraz januarja, ko je dovolj snega kakor letos, na ašča po ljud skih izkušnjah, češ čim bolj se daljša dan. tem bolj pritiska mraz. Za vremenske napovedi, kakšna bo letošnja zima. je torej še vedno nekoliko prezgodaj. .. Najbolje je re^, da potrp.mo vsaj še nekaj tednov ah do konca februar ia. ko bomo lahko z večjo zanesljivostjo ugotavljali, kakšna bo. odnosno kakšna je bila ... Velika tatvina zlatnine Slovenjjrradec, 1. januarja Nedavno je prispela v Slovenjgradec na obisk k družini tovarnarja g. Franca Lo-beja ga- Angela Margarettelia. žena italijanskega inženjerja, ki sedaj vodi gradnje cest v Abesmiji Ko je bila ga. Margarettelia v soboto kakor običajno med ll in 13 uro na ol*edu. ji je nekdo ukrade) iz zaklenjene omare 9 cm dolgo zlato proso v vrednosti ckolj 10 000 din. par zlatih uhanov z briljanti v enaki vrednosti, 20 centimetrov dolgr zlato zapestnico v vrednosti okoli 2000 din in 360 din denarja tako da znaša skupna skeda okoli 22.340 dina rjev. Zlatnma je bila v zarezani ženski nogavici in sicer vsak komad posebej v lepi usnjeni škatlici Tat je odprl škatlice, pobral zlatnino Škatlice pustil in nogavico spravil v preišnje stanje. V zraven nogavice ležeči denarnici je bilo 500 din. -vendar je tat ukradel samo 360 din. ostali denar pa je pustil v denarnici, ki jo }e položil točno na isto mesto. Omaro je *>dprl s ključem, ki je bil v predalu umivalnika kamor je po tatvini tudi položil ključ. Omare tat sploh ni razmetal. kar dokazuje aa. so mu bile razmere prav debro znane in je vsekakor moral hiti domačin. Ga Marearettelta je opazila tatvino takoj po obedu ko je hotela vzeti iz denarnice denar Orožniška postaja vedi zelo vestno preiskavo in je čez dan že zaslišala vse domače ter vzela mnogo prstnih odtisov. Pred nakupom ukradenih dragocenosti svarimo. Naše lisce DRAMA Začetek ob 20 uri Ponedeljek. 2. januarja 1939: zaprto Torek, 3. januarja: Hollywood. Premiera. Premierski abonma Sreda. 4. januarja: Dobrudža 1916. Red A Četrtek, 5. januarja: Hollywood. Izven. Petek, 6. januarja: ob 15. uri: Kralj z neba. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: žene na Niskavuor:ju. Izven. Znižane cene * Premiera poljske komed'Je »HoUywood«, ki jo je napisal avtor Niewiarowiecz bo jutri v torek zvečer v ljubljanski drami za Premierski abonma. Glavne vloge bodo v rokah: ge. Mre Danilove. Jana in Kralja, ki predstavljalo filmske zvezdnike ter njihovega managerja gosp. Cirila Debevca Režija bo v rokah Bratka Krefta. Delo je izredno zanimivo in obeta se velik uspeh. Premiera bo sa Premierski abonma. OPERA Začetek ob 20 url Ponedeljek. 2. januarja 1939: zaprto Torek. 3. januarja: Don Kihot. Red B Sreda, 4. januarja: Gioconda. Red Sred Četrtek, 5. januarja: Roxy. Red Četrtek Petek, 6. januarja: ob 15. uri: Prodana ne- vesta. Izven. Znižane cene. Ob 20. url: Pod to goro zeleno. Izven. Znižane cene Na praznik svetih Treh kraljev popoldne bo v drami božična igra »Kralj z neba«, ki jo je spisal gosp. Gregorji. Delo nam slika svetopisemske dogodke, ki se odigravajo v svetem božičnem času. Začetek predstave točno ob 15. uri in veljale bodo znižane cene. P. n. abonente vljudno prosimo, da poravnajo peti obrok za abonma, ki zapade do 14. t. m. Iz Kranja — Jugoslovansko akademsko društvo se tem potom vsem darovalcem knjig za društveno znanstveno knjižnico najiskre- neje zahvaljuje. — Vlom na Rupi pojasnjen. Pretekli teden je bilo vlom'jeno pri posestniku Ur-bancu na Rupi Sum je padel na domačega hlapca, ki so Ra orožniki takoj aretirali. Pozneje pa sta padla v roke orožnikom še dva prijatelja hlapca, pri katerih so našli UrbanČevo zlato uro in verižico in precei denarja. Vse tri zlikovce so oddali sodišču. — Žrtev dela. V tovarni nabojev V. Omer7e ponesrečeni delavec Mariian Smaid^k je v ljubljanski bolnici podlegel poškodbam Truplo so prepeljali v Kranj. Naj mu bo- lahka zemlja! — Nemani urmoviči so obiskali v petek teks+ilnesa moistra e. Lesiaka na Stari cesti 20 in mu odnesli iz drvarnice nove smuči in precej drv. Obsojeni tatovi Ljutomer. 1. inmnrla Šolski nadzornik g Franc Ka-baš je imel v svojem vinogradu v Keižariu sortirano staro in novo vino Meseca novembra mu ie na vinski kleti l7trcnl nekdo križe in odnesel 120 1 novega in 20 1 starega vina povrh pa §e eno 10 lit^^ko steklenico vina Ker ie b*lo vino zeln dobro, so prišli tatovi Doni Se enkrat ob koncu novembra oa niso imeli *;reče k^r co bili pregnani Preiskava ie dognala da sta vino odnašala iz k^t' vin^čaria Uršič Viliem in Ritonia Ant<~>n Obtožena sta na okrajnem s^diSču v Ormn*ii 7-?in nasproti 515 v letu 1937 V mesecu decembru je umrlo v Celju 34 oseb ln sicer 10 v mestu in 24 v javni bolnici. V preteklem mesecu je obiskalo Ce'ie 926 tujcev f799 Jusroslo-venov in 127 inozemcevl nasproti 1078 v lanskem novembru in 934 v predlanskem decembru. —c Ljubljanska drama bo gostovala v petek 13. t m. v Celju in uprizorila ob 20 v Mestnem gledališču dramo Stanka Cajn-karja »Potonljeni svet« v režiji g. Cirila Debevca. Predstava je za abonma. Nea-tonenti dobe vstopnice v predprodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge. —c Dve nesreči V petek je padla 14!et-na Anica Kočar jeva. hčerka kontrolorja mestne užitnine v Celju, pri telovadbi v bivšem Orlovskem domu in si zlomila desno roko Ko je 631etni sreski cestar Jakob Rovšnlk iz Rakovelj pri Braslovčah oral sneg na cesti, ga je snežni plug uda- j ril s tako silo po levi roki, da mu jo je j zlomil Ponesrečenca se zdravita v celjski | bolnici. —c Unir.'a Je v soboto v Zavod ni pri Celju 84Ietna zasebnica Uršula Klenovškova. —c Snežne razmere 30 decembra: Mo-zirska koča (1344 ml: —12, solnčno. podlage 60 cm, prSiča 20 cm, smuka zelo ugodna. Celska koča (700 m): —10, rahlo oblačno, podlage 40 cm. pršiča 10 cm, izvrstna smuka. —c Dve žrtvi poledice. Ko se je vračal celjski trgovec Ferdo Slana domov v Be-zenškovo ulico, je na poledenelih tleh padel in si izpahnil desno nogo v Členku Te dni je padel 80-!etni preužitkar Janez Oč-ko iz Čadrama pri Oplotnici na zamrzlih tleh in si zlomil levo roko v ramenu. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. —c H'fine posestnike opozarjamo, da morajo skrbeti za redno in temeljito čiščenje in posipanje zasneženih odnosno poledenelih hodnikov za pešce pred svoji- KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 2. januarja, katoll čani: Makarij, Zlatan DANAŠNJE PRIREDITVE Kmo Matica: Harold Lloyd — profesor Kino Union: 13 stolov Kino Sloga: Nespretni ljubimec Kino Mo»te: »Klic Matterhornac in »Otok tigrov« Kino diska: Neustrašeni ženin Umetniška razMava Kos-Maleš-Gorfte v Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet Tvrševa ceata 43 Trn-koczy ded., Mestni trg 4, Ustar, Selenbur-gova ul. 7. Iz Slovenjgradca — Elegantna neznancu — tatica. Za bctfične praznike je prispela v Sit eni-gradec elegantna neznanka, ki je v ^'"ii moški ooleki vzbujala splošno po t in so jo oblsstva tudi takoj priprla Ele-gantna mladenka ni imela pri sebi n nih d-kumontnv *n do danes «o se vse ne navedbe izkazale kot nerc V ovojem težk°m kovčegu pa je de^:]e rne 1 gim imelo tudi lep ženski plešč. za kn'e-reeri pa nI moj»!a pnvr-c'nti. kie en [e kupila. V soboto je pq tuka 1 i Franc Grein prljavi] tatvino ženskega Sča in tako je pris'o na dan da ie dekle '' ukradlo plašč Seda- -i oblasti ueo'o-; viti njeno identiteto, ker mora sigurno j imeti mnogo grehov na »e*t| Zato nr ^i-mo vsakogar ki bi kn-i ve/'ej o tel mlfl len-ki. da t^ takoj javi tukajšnji orosnlald postaji. — 0*vorl*ev Zdrftvvfvenejrn c*ortvi in Protitnherkulo/nepa disr"."7.erja. \'o ustanovljeni Zdravstveni d m in Proti tu* berkulozni disnarcer v Sk*venjgvadcu rt-čneta poslovat^' danes m s' r po ale 1 i razporedu- I. Zdravstveni dom — šef g. dr. Maik«» Poh^r — Imi uri Ine uro- ■ ti šolsko poliklln'ko vsak torek in ftetrl 'c od 11 do 12 ure; b. za o tro* ki (fspa iser vsak torek od 15 do 16. ure in vsako »rado od 11 do 12 ure; c. zn posvetovali] so za rrmter* vssk- 9"fdo ^d 1.V do 16 ura, II. Protituberkulozni d^snnnz^r — Sef prl-marij dr. Loiz^ Si m riti — Ima uradne ure vsak ponedeljek in petek od 15. !o 17. ure. Iz Ptujja — V veselem razpoloženju v novo let«. Tudi Ptuj ne zaostaja "a drugimi mesti v silvestrovanju. Skoraj vsaka costilna priredi Silvostrov večer + t pride 1o ta dnn gostilničarji najbolj na svoj menn. Narodna čitalnica pa je prirn-lila skupno z Onim skim dnuttvom silvestrovanje v zgorolih dvoranah Narodnega doma Obisk le b0 zp'o doher zabave pa te tudi Hlo v Izobilju. V vese'em razpolož^niu in ob zvokih nriietne erodbe smo prešM v novo leto. od katerega pričakujmo vsi več zadovoljstva kakor v starem letu. — Dramsko društvo u pri-ori v to^ck 1L t. m. v mestnem gledališču reprlao C \-karleve dramske peanitvp >T^m Vida«, ki je žela pn premieri obilo u*moha. — Sprememba posesti. Z^an* tukajšnji hotel »Koser« z vsemi ostalimi gosnodar-skimi poslopji 1e kupil tukalinji trgov s perutnino g. Mamenic Jožef, ki bo hf>'.el popolnoma renoviral. — 500-dinarski bankovec je timhh. Posestnica Ida Orrlrek iz Z-omje Ha | line je izgubila v Vseh svetnikov ulici bankovec za 500 din. Polten naii:telj se naproša, da odda denar na policiji. — Zimsko veselje. Za božične praži ke. kakor tudi n^ rvuegfn l»tn r?^n te bilo ~fdo živahno na Panorama hribu, kjer ie bilo vse polno smučarjev. Zdravega a put ta se veseli mlado in staro. V LliMskcm vrtu pa je živahno vrvente nn ledu tci .skrbi Olepševalno društvo, da je velik ribnik, ki je zamrznjen, vedno očiSč^n. tako da pri dejo vsi drsalci na svoj račun, priporočali pa bi, da bi bPo več živahnosti, da ni vsaj ob nedeljah po nekaj ur igrala godba, tako kakor je bilo v prejšnjih časih. Z malo vstopnino bi se dalo vse to napraviti. — Posipajte hodnike. Ooažnmo. da naši hodniki n'co oči*Čend ter je na nekaterih debela plast ledu. Hodniki tudi nso dovolj posuti, tako da je velika nevarnost za pešce zlasti ponoči in v ranih jutranjih urah. HiSni posestniki naj bi za posipanje bolj skrbeli. POMOTA V TFMI — čestitam, draga gospa, danos sem čitala v jutran'm listih, kako ste ponoči pretep'i vlomilca, ki se je bil splazil FkozJ okno v vašo vilo. Ne razumem samo, od kod ste vzeli toliko poguma — Ah mislila sem, da se je vrnil domov moj mož. MARLJIV SOLARčEK — Kdo je pi6al to nalogu? — Moj očka, — Vso? — Ne. malo sem mu jaz pomagal Blnoči ob tL je v Polomu pri Kočevju umrl gospod dr. prof. Albin Belar deželni Šolski nadzornik v pokoju, selsmolog Itd., Imejltelj reda sv. Save III. klase Pogreb bo jutri, dne 3. januarja pred pokopališko kapelico pri Sv. Križu v Ljubljani POLOM prt KOČEVJU, LJUBLJANA, PMLADELP HI A, dne 2. januarja 1939. Žalujoči ostali.