146. številka. Trst, v torek 1. julija 1902. Tečaj XXVII ..E dtaoat" fzh*'» eakrat aa 4sa. razna ledel^ ta praznikov, ob 4. uri ivečei. Kartjilra aaaJa : ia »H leto ........ 14 kroa •a pol leta.........It , 11 c trt leta ........ C „ ta sncc........ S kroil r . *aiao t plačevati naprej. 91« aa-* t ora« pril'itene naročnine •• aurava a rti U)>orahi glagolskega sta- roeloven*kega b^>gr>služn«»ga jezika, Glavne točke Lo.ega ukaza »o sledeče: 11 Glede na I. $1. dekreta od 5. av-trusta 1S9H smeti je vzeti v izkaz, kjer je dov« A en star« slovenski glagolski jez k, samo one cf-rkve v kater.h se more Bigurno in natančno dokazati, da so imele te cerkve v resn ci tak »privilegij« ter da so ga zadnjih 30 let nepretrgoma rabile. Kjer se ne more dokazati tega, je držati latinski jez Tudi ne takim cerkvam ne smejo pri -tevati i ne, kjer se rabijo samo deli sv. maše, kakor n. pr evangelij, Gloria, Čredo in Očenaš ; tudi ne, če narod poje in moli svoje molitve v narodnem jeziku. Tak izkaz *e mora predložiti sami rimski kongregaciji za obrede. 'J) V i»erkvsh, kjer se je glagolica iz gubila, se ne smejo opravljati slovesne sv. maše ca staroelovenskem glagolskem jeziku. •"!) S tem je združena tudi uporaba narodnega »-erkvenega obrednika (rituala) v jednakem obsegu. Take eo dol >čbe najnovejšega ukaza. S tem je napovedan boj na življenje m smrt proti -lovanskemu bogoslužju v Primorju, jn>sebno v Liburniji in v Istri. S takim dekretom v* r »kali prihaja iz Kima novi tržaški škof— »angeij miru«. A kak mir bo to? Ubi - litudinem faciunt, pacem appelant. Ko uničijo vse, kar je v cerkvi slovanskega, potem — bo mir! Sedaj je prišel čas, da se ves naš narod pripravi Da obrambo svojih cerkvenih pravic. R-mska kongregacija za obrede je ustanovljena v to, da pazi na red. Vse s\'oje odloke ■z laja (po navadni formuli) »s-porazumno s sv. Očetom«. Navzlic temu pa je tukaj prestopila svojo moč in svoj delokrog. Se. cerkev in njeni zakoniti predstavi-telji rimski paj»eži so priznali vsemu slovanskemu uarodu. kjer-koli živi in biva, posebno pa v mejah slovanske domovine. pravico do svoje samostalne cerkve in do svojega narodnega bogoslužja, bilo to .ogoslužje vztočn't tinijatsko (cirilsko ali grško slovansko), ali pa zapadno rimsko (hi-jeronimsko, ali rimsko-slovaneko). To slovansko pravico je povzdignila sv. cerkev do take veljave, kakor jo uživajo hebrejski, grški in latinski narodi ! Mnogo bojev so imeli prestati Slovani z* svojo cerkev in svoj lx»goslužni jezik. Vsa nasprotstva so pa večinoma izvirala od — Nemcev ! Kadar bo Nemci stezali roke po slovanskih deželah, vselej so prej napadali slovansko cerkev!! Sedaj mečejo zopet svoje oči na Trst, Opatijo in na Istro — zato je zopet prva slovanska cerkev, ki mora prenašati hude napade. Odstranili so slovenske škofe, t se Primorje nima več niti jednega svojega škofa, izvzemši vrlega slovenskega sinu, dra. Mahniča, ki pa biva na strani, na otokih. Za škofi se zgubljajo cerkveni prelati in kanoniki. A tudi za niže svećenstvo so pripravljene hude verige. Kdo naj brani sedaj slovansko cerkev ? To ni nič novega. Zgodovina nam opisuje, kako žilavo in vztrajno so znali braniti Slovani svoj bogoslužni jezik. Zapisano je pa tudi v zgodovin', kako zvitimi in hinavskimi napadi so hoteli razni nasprotniki uničiti slovaoske cerkvene svetinje ! Za časa sv. Cirila in Metodija so učili Nemci in Latinci, da samo v treh jezikih (hebrejsko, grško in latinsko) je dovoljeno opravljati božjo službo. Temu nasproti sta določila papeža Hadrijan II. in Ivan VIII., da se ne sme napadati in zaničevati slovanskega b goslužja pod kaznijo izobčenja. A Ivan VIII. je temu še dodal: »Ne samo v treh, ampak v vseh jezikih ukazuje sv. Pismo slaviti Gospoda!« (Pismo papeža Ivana VIII. na sv. Metodija od dne 14. junija 879). Štirideset let po Metodijevi smrti so odločili latinski škofje Da cerkvenem zboru v Splitu zatreti slovansko bogoslužje med Hrvati. Papež Aleksanper II. je na to po svojem delegatu Iv. Kardevala prepovedal z vso ostrostjo slovansko bogoslužje. Proti temu se je vzdignd ves hrvatski naro 1, posebno pa otok Krk. Papež je moral popustiti in je zopet vzpostavil slovansko bogoslužje. Hrvatom je bilo tukaj lahko zmagati, ker njih latinski nasprotniki so lažnjivo učili, da so S 1 o v a n i G o t i in da je slovansko bogoslužje gotsko bogoslužje, katerega da je znašel »k r i v o v e r e c« Metodij! Rimska stolica ni mogla podpirati tega. Saj je bila ta laž predebela. Zato so zmagali Hrvatje i^t vsej črti I Pod papežem Gregorijem VII. so nasprotniki Slovanov iznašli novo orožje proti narodnemu slovanskemu bogoslužju. Učili so, da je služba božja v narodnem jeziku za Slovane nevarna, ker se nahajajo v bv. Pismu take skrivnosti, ki jih je nevarno narodu odkriti, »da jih ne bi kdo krivo umel«. Na to je papež Gregor VII. prepovedal slovansko bogoslužje. Ali Slovani se niso udali. Gregor VII. jih tudi ni preganjal radi tega. Njegov naslednik Inocencij IV. je slovansko bogoslužje zopet vzpostavil in potrdil. In tako je šlo naprej do najnovejših časov, dokler ni»o skoraj povsodi med Slovenci, Hrvati, Cehi in Poljaki zatrli Ciril Metodij-sKo cerkev in sljvanski bogoslužni jezik. Da bi uničili sedaj zadnje ostanke, so v visoki starosti sedanjega papeža Leona XIII. iznašli novo orožje proti našemu cerkvenemu jeziku. Sedaj uče proti belodani resnici, češ, da je slovanska pravica do svoje cerkve in do svojega bogoslužje »privilegij«, ki ni vezan na slovanski narod, ampak na »kamelije« nekih cerkva. Proti temu naj bi prinašali razloge in dokaze ? ! Ne zaradi brezvestnih nasprotnikov se hočemo ozreti na to, ampak zaradi našega naroda, da mu pokažemo, kako svete so njegove pravice in kako grešne so one roke, ki mu jih zatirajo. Že sv. Ciril in Metodij sta dokazala pred sv. Stolico v Rimu, da ima slovanski narod lep blagoglasen jezik, ki je dostojen, da stopi na oltar Gospodov. Kakor hebrejski, grški in latinski narod, tako so tudi Slovani poklicani, da slavijo Gospoda. Sv. cerkev je na to po naslednikih sv. Petra, papežih Hadrijanu II. Ivanu VIII., priznala slovanskemu narodu pravico do s»'oje samoetaloe Kristove cerkve in do svojega bogoslnžnega jezika. Sv. cerkev je na to Slovanom priznala na podlagi božjega in naravnega prava, — kakor je to prizoano hebrejskemu, grškemu in latin-pkemu narodu. A ta pravica je priznana ljudem in ne slovanskemu »kamenju«! Ali more kdo vzeti, zatreti to pravico ? Al se more ta pravica kedaj izgubiti ? Božje in naravno pravo ne neha nikdar, dokler bo zemlja stala. Nikdo na zemlji ne sme nastopati proti pravicam narodov, ki so utemeljene na božjem in naravnem pravu. Tudi sam rimski papež ne sme stori ti tega! Tudi on je vezan na zakone! A naši junaški dedje so znali v svoj čas dobro ločiti, kje so dolžni papeža poslušati in kje ne, kar katoliški cerkvi ni bilo na škodo. Nasprotno, ravno s tem je bila utrjena ljubezen med našimi dedi in sv. Stolico ! Sedaj se pripravljajo zopet nevihte na cerkvenem polju. Naše cerkvene pravice so prišle zopet v nevarnost. Ali kakor so znali nekdaj naši očetje braniti čast sv. Cirila in Metodija in slovansko bogoslužje, tako se vzdignejo Slovenci in Hrvatje sedaj na obrambo svojega prava. Prve so vzdignile svoj glas naše občine, ki zahtevajo, da se naš jez'k v celoti vspostavi v domačih cerkvah. Za njimi pridejo druga društva in korporacije, pak razni stanovi in ugledni zasebniki. Ves narod naš, od prvega gospoda do zadnjega delavca, se pripravlja, da obrani sloven. bogoslužje. Nekateri pravijo, naj se opusti boj za gtagolico, pa naj se vse delovanje prenese za uvedenje unijatskega obreda. To bi ne bilo prav. Mi ne smemo pustiti, tla. bi se nam izgu-kaka bih jravica. A je še tuli drug vzrok. Težko je misliti, da ves narod prestopi v uni-jatsko cerkev. Zato moramo za one, ki ostanejo v rimskem obredu, ohraniti rimsko-slovansko cerkev z glagolskim bogoslužnim jezikom ! Nobeden naš človek ne sme izgubiti pravice do samostalnosti na'cerkvenem polju ! Mi hočemo braniti svoje pravice v vztočni in zapadni cerkvi. Tako stojimo mi sedaj, kakor so stali nekdaj naši junaški dedje. Mi bomo branili svoje. Bog nam pomozi ! Amen ! Glagoljaš pop —r— Politični pregled. V Trstu. 1. julija 1902. Goriški deželni zbor je sedaj odobril izvolitev dra. Treota. Kakor znano, je bil deželni zbor prvič razveljavil Treotovo izvolitev. Dr. Treo je bil izvoljen vnovič na našem Krasu. Sedaj pa so se italijanski poslanci odločil: za odobrenje. Najbolje tako. Izlasti pa v interesu volilcev in miru y deželi je, da se ne bodo vnovič razvnemale strasti. In radi — recimo tako — nade do boljega razmerja med obema strujema naših PODLISTEK MELITA. Povest iz naše dobe. Opisal Jo*ii Tomie; prevedel Radi. Prvi del. IV. Ta MeliLin razgovor z Nikolajem ni trajal dolgo. M< rala .-ta prekiniti, da ga potem zopet nadaljujeta. Za glasovir je sela tudi gospa predstojaica. Tudi ona je hotela nekaj doprinesti društvenej zabavi. Začela je igrati zaključno pesem drugega dejanja iz operete »Ptičar«, a ko je prišla do napeva o' slavcu, je začela tud peti s svojim tankim, Kričečim glasov. S posebnim ognjem in ko-ketDim obrazom, na katerem se je moglo takoj zapaziti, da je nespretno kopirano, je pela znani rtfra n: Noch einnaal. nocb einmal •Sing* nur *ing, Nachtigall! Poslušali bo jo ;n aplavdirali ob zaključku. Gospod predstojnik se je požuril do Nikolaja, ki je stal z Melita tik glasovirja in ga vprašal, da-li je zadovoljen. »I^e povejte iskreno, dragi NiKolaj !« ga j« pros la gospa predstojnica. »Jaz niti ne vem drugače«, je odgovoril umetnik. »Vaše predavanje spominja jako na Ronachera. Gotovo ste poslušala tam to pesem«. Predstojnica je pogledala Nikolaja s začudenim pogledom. Odkod znate vi to '?.... Res, jaz sem slišala to pesem najprej pri Ronacheru.« »Zato jo predavate kakor pevkinja iz cafe-chantanta !... . A ta igra na gksovirju !... Kolikokrat sem vam rekel, da ne igrajte naglo in zmešano, brez čutstva in brez takta. »Noch einmal, noch eimal« se ne peva tako, kakor pevate vi, temveč moderato, počasi. Vaš tempo je prebrz, človek ne uživa nič pri tem. V7 ostalem, v prvo, ko pridem k vam, bom pazil, da vaB u poti m v pravi tempo«. »Prosim te za to____ Ti bom jako hvaležen«, je prosil predstojnik, dočim je ona obe-čala, da jako rada vsprejme vsak poduk njegov. Grof Orfej, vedno galanten nasproti nežnemu spolu, je pristopil malo za tem k predstojnici, da jej izjavi svoje zadovoljstvo. »Jako lepo, madame!.... Jaz sem bil iznenadjen«, je govoril grof dobro vedć, da preti ruje. »Ne morem sprejeti«, ga je odbila pred- stojnica. »Maestro Nikolaj ni zadovoljen z mojim predavanjem. »Ali ona je lepo pela*, se je obrnil Orfej z vprašejočim izrazom proti grofu Janku, kateri je stal pri njem. »Cvrček, nič druzega nego c vrček !« je odgovoril ta. »Da bi bili tudi insekti pevci, bila bi med njimi veličina prvega reda«, je dodal nepomirljivi grof Janko. Med tem se je markeza Marv spretno vplela v razgovor z Melito in Nikolajem, kateri jo je jako zanimal. On je takoj zapazil, da ta zanimiva, ekscentrična dama spada v vrsto onih žena, kakoršnih si želi on. Markeza, ki je tudi nekaj časa preživela v Parizu, je poslušala z velikim interesom umetnikovo pripovedovanje o življenju pariškega elegantnega sveta in duševne aristokracije. Spomini na metropolo sveta so takoj oživeli v njej, da Bi je želela čim preje zopet vrniti se v Pariz. To je bilo po njenem pre pričanju edino mesto, v katero je spadala ona s svojim umom, s svojim živim, nenasitnim srcem in nebrzdanimi strastmi. Neopaženo so se pridružili temu krrgu grofica, domačinka in Branimir. »Ne bi vas rada motila«, je rekla Alica. »Imam le par važnih besed na reko adreso«. O tem je grofica s smehljajočim obrazom svoje veline modre oči obrnila na Melito. »Na mene?« se je javila takoj Melita, prijazno, da, skoro ponižno proti svojemu običaju. »Izvoli le povedati«. »Meliti, katera je dnnes vidtla, da Bianimir živi v prijateljskih in poslovskih odnošajih z grofom Slavomirom, je pala ta hip srečna misel na um, da si napravi grofico za zaveznico in zaščitnico, ako ne bi bila sama sposobna izvesti svoje najnovejše osnove. Morala je torej skrbeti, da si osigura čim | večo naklonjenost grofice, katera jej pride — : brez dvoma — ob primernem Času ravno prav. Prišli smo te prosit, lepo prosit«, je nadaljevala gr< fica, »da nam tudi ti kaj zapo-ješ.... Gospod Rudnić je jako radoveden, ker sem mu povedala, da imaš nenavadno grlo, da si prava umetnica....« Res tudi jaz se usojam naponižnejše prositi«, je rekel zmedeno Branimir, v katerega je Melita, čim je začel govoriti, uprla svoj prijazni, neodklonljivi pogled. Ta pogled je tako silno deloval nanj, da ni niti prav vedel kaj govori. Pretresel se je do skrajnosti in čutil, kako mu kri sili v obraz. (Pride še.) slovenskih poslancev v deželnem zboru, ka-koršnjega bi krvavo potrebovali izlasti go spodarski interesi dežele, moremo le iskreno obžalovati, da niso tudi konservativni slovenski poslanci glasovali za odobrenje. Saj s tem, če pokažemo nekoliko vstrpljivosti in tolerancije do drugače mislečega človeka, se ee nismo nič odmaknili od svojega stvarnega staiišča, ali — kakor se dandanašnji tako rado govori — od svojih »načel«. In na vse zadnje je to protivljenje vendar-le afront proti veliki večini volilcev, ki so dvakrat glasovali za Treota in katere treba tudi nekoliko jx>^tevati in spoštovati ! In Če vzamemo se zelo verjetno eventuv&lnost, da bi ta večina tudi v tretjič glasovala zopet za Treota, je bilo to protivljenje proti odobrenju neprevidno tudi s praktičnega stališča stranke same, ker bi v volileih, pahnenih v tretjič v vrtinec borb in strasti in v — občutne stroške, le narastlo ogorčenje in ozlo voljenje. In tudi v slučaju, da bi dr. Treo v tretjič podlegel, je še vedno neko vprašanj«, s katerim mora računati vsaka stranka, ako res hoče dobro narodu : vprašanje, ali bi bil za konservativno stranko, ki ima itak veliko veČino med slovenskimi poslanci, dobiček oi takega naraščaja res v pravem razmerju s škodo, ki bi jo trpeli odnošaji v deželi po ponovnem razvnetju strasti?! Boj med Dunajem in Budimpešto Včeraj je bil na Dunaju jako važen 4*/,. ure trajajoč ruinisterski svet pod predsedni-štv. m cesarja. Istega sta [se udeležila mini-sterska predsednika dr. Korber in pl. Szell in minister za vnanje stvari, grof Golueho\v-sk'. Namen temu posvetovanju je bil baje ta, da se s pomočjo cesarjevega p<- sredovanja poravna konflikt, ki je radi nago 1 beni h podajanj nastal med obojestranskima vladama. Govori f-e, da se je tudi posrečilo, doseči zbl.žanje med ol*ema ministroma, ki bodeta te dni nadaljevala nagodbena pogajanja. Trozveza obnovljena. Ako hočemo objeti se svojim razumom vso pomembnost dejstva, da je zveza naše monarhije z Italijo in Nemčijo zopet obnovljena, treba, da čitamo pojave vet-tlja ravno v tistih časopisih Ne®čije in Italije, ki so na glasu posredo-vateljev med respektivnima vladama in ve lito svetovno javnostjo. Berolinska, oficijelni p >litiki Nemčije služeča glasila kar plavajo v vaiovju radosti. Da vam z vso zvenečo fra-zeo! pozabili, da je »Neue Freie Pres-e« glasilo gospoda Korberja in goapoda Golu-chcwskega — potem vemo zadosti za svoje račune, vemo, kaj je gospod gr >f Goluchow ski dogovoril z gospodom Btilovom za g. Pri-netti;a na škodo temu lojalnemu prebivalstvu v slovanskem Primorju ! In tudi to nam je povedala »Patria« v svoji ljubeznjivi odkritosti, da bo nož tro zveze še nadalje rezal po mesu naših agrarn h, obrtnih in trgovinskih interesov, rekši samosvetno: To politično ZV6Z0 popolne tudi trgovinske pogodbe.« G. grof Goiuchowaki je torej ukrenil vse potrebno, da morejo Italijani tudi »s srcem« prestopiti prag trozveze. Mi pa vemo, kaj čuti za nas to italijansko srce, mi vemo, da pogoj za uresničenje tega, po čemer hrepeni to srce, je — naša narodna smrt. Mi pa nočemo umreti, mi hočemo živeti, mi hočemo vsej braniti to življenje svoje do zadnje sledi možnosti ! In ker hočemo življenje, hoteti moramo tudi boj. In ta boj mora biti nacijonalen za nas. Tako sili nrav stvar'. Diug^od po Slovenskem — blagor njim ! — menijo, da smejo govoriti, da se je narodni boj že preživel, ali z drugimi besedami : d«* narodnega boja ne treba več. Mi primorski Slovani nismo še in ne bomo še z lepa — kakor kažejo dogodki — tako srečni, da bi si mogli privoščati luksus nenarodnih bojev ! Nam je in ostane še nacijonalni boj v življensko potrebo — narodni boj je in ostane za nas vprašanje življenja. To dejstvo je možno obžalovati in je obžalujemo tudi mi. Obžalovati je mora vsakdo; kdor je prijatelj narodu, mora želeti, da bi vse svoje sile mogli posvečati { kulturnim, socijalnim in gospodarskim interesom. Ali tu gre za biti ali ne biti: umikati se morajo tudi najlepše želje pred krutostjo resnice. Naj se le smejejo pomilovalno naši — kakor pravijo — starokopitni in »preživeli« politiki ; to nas ne more motiti, da ne bi ostali nacijonalni boritelji, dokler bo obetala za nas — nacijonalna nevarnost I Nova kvota. Iradni list objavlja cesarjevo pismo na ministerskega predsednika, s katerim se za dobo jednega leta določa premenjena kvota (i»)-939:.H3*061. Bolezen angleškega kralja. Oficijelna poročila o bolezni kralja Edvarda se glase še vedno optimistično, ali njih besedilo je sestavljeno tako čudno, tako previdno, da napravlja tak utis, da — ne moreš prav verjeti, da govore resnico : ker te ne prepričuje ! Tudi londonsko prebivalstvo, ki je začetkom večinoma popolnoma zaupalo oficijelnim poročilom, je postalo sed*j nezaupno in jim ne veruje več prav. Vedno bolj se širi prepričanje, da kralj ne preboli te bolezni. Tržaške vesti. Kresovi na čast sv. Cirilu in Meto-diju. >a predvečer praznika sv. Cirila in M e t o d i j a dne 4. julija se pripravljajo povsod, kjer biva naš narod, da s kresovi in z drugimi razsvetljavami f»očaste spomin slovanskih apostolov. Izvedeli smo, da se posebno po tržaški spodnji okolici, v Sv. Ivanu, v Rojanu in Barkovljah pripravljajo na lepo slavnost. V sv. Ivanu pričakujejo za ta dan tudi dragocena kipa sv. Cirila in Metodija, ki sta namenjena za glavni altar. Naš narod se je probudil in stopa z junaško močjo na dan. Razvil je prapor sv. Cirila in Metodija, ta divni prapor slovanske prosvete in slovanske svobode. Slavimo slavno slavo Slovanov slavnih ! Slovenskim županstvom. Tržaški ma i gistrat obvešča pismeno vse one občine, v katere je spadal ta ali oni, ki je sedaj zado-bil dom »vinsko pravico v Trstu. Da se ta obveščenja vrše samo v laškem jeziku, je sicer krivično, ali je vsaj umljivo j — ker je uradni jezik našega magistrata iz-ključljivo laški. Našim občinam ne preostaja drugega, nego jemali na znanje taka obvestila ! Pač |>a morajo ista od svoja strani, tudi kadar pišejo tržaškemu magistratu, pisati le slovenski. Neka štajerska občina je vrnila eno ta-k h obvestil — ker niso umeli jezika. Ker tudi tiždški magistrat mora vspre jemati taka in druga obvestila v vseh jezikih in ker ni sredstva, s katerim bi m >gli prisiliti tržaško občino, da bi dopisovala tudi v neitalijanskih jezikih, bo torej najbolje, ako se taka obvestila jemljejo na znanje. Še nekaj reminiscene o Legrinem zborovanja. Povedali 9311 že včeraj uvodoma, da je bila nedeljska slavnost o priliki Lrginega zborovanja (kakor so običajno vse laške slavnosti, ki se prirejajo v našem mestu): eminentno irredentističnega značaja. Dovolj oči viden dokaz v to je bila že — kakor omenjeno — italijanska krona, ki se je blisčala na sredi trga ! Kdor pa kljubu temu še dvomi o pravem pomenu te krone, bo pa gotovo na jasnem, ako mu povemo, da so se z balkona mestne hiše določno slišali tudi klic« »evviva 1' Italia«. Irredenti- stičnega značaja bil je tudi Venezianov govor, — pa ne na zborovanju, ker tam si ni upal govoriti — marveč na banketu v telovadnici laške ginnastiche v ožjem domačem krogu. Dobro kosilo in močne pijače so menda — kakor kaže — Veneziana tamkaj vendar toliko ojunačile, da je spregovoril par besed v zatrdilo, da on še vedno upa na neko »končno veliko zmago«! Na katero zmago more upati ? Na zmago njegove stranke ne, ker ista je doživela že velikih zmag ia jej večih zmag ne more prorokovati niti največi optimist. Na zmago italijanskega {naroda kakor takega tudi ne, saj ima isti vso moč v rokah, toliko v Trstu, kolikor v Istri ! Več, nego toliko, absolutno ne more doseči! Pač pa ve dr. Venezian ravno tako dobro, kakor mi, da je na Primorskem jedino slovanski narod oni, katerega čakajo v bodočnosti pravične zmage nad laškimi zatiralci. Torej : na katere zmage je mogel namigovati ? Že s tem, da ni povedal, katere zmage misli, je vsakomur, ki hoče razumeti, dovolj jasno namignil, da misli na irredentistične zmage, da si že v duhu predstavlja vihra-jočo laško tricoloro na tržaškem gradu ter laške vojake, korakajoče po tržaških ulicah. Nočemo se prepirati z drom. Venezianom o tem, v koliko da so njegove nade opravičene — tfsakakor pa naj ne pozabi, da so bili laški »junaki« tisti, ki so bežali pred Menelikom — temveč le konstatiramo, da je imel njegov govor na banketu irredentističen značaj in da je bil ta govor jeden dokaz več o irredentističnem značaju nedeljske slavnosti. Sicer pa nas tolaži dejstvo, da je irre-dentistična klika zgubila v širokih masah skoraj vso zaslombo, ker so iste slednjič vendar pršle do spoznanja, da so puhle fraze in prazne obljube vendar premajhna oškod-nina za to, da bi si od oligarhije pustile povleči kožo črez glavo. Poleg »Piccola« delajo se tudi ostali kamoristični listi jako zadovoljne z vspehom nedeljske slavnosti. No, ako je njim prav, da so mesto ploskanja želi žvižganje, mesto »evviva !«-klicev klice »abbasso la camorra«, ako jim je nadalje prav, da je ogromna množica ljudi, ki je bila zbrana na velikem trgu, demonstrirala proti njim, molčč ali glasno ako jim je prav, da je nekaj gospo-dičev prejelo nekaj klofut, kda so se morali poskriti v mestno palačo, da so morali pobegniti iz kavarn — ako je vse to njim prav, zakaj naj bi ne bilo nam ?! Kamoristični listi se hvalijo tudi s tem, da je bilo gledališče »Verdi« polno zboro-valcev. O tem pa bi res bolje storili, da bi molčali. V resnici pa ee to »natlačenjec reducira v to, da so bile lože precej dobro zasedene, v parterju je bilo kakih 30 oseb, galerija pa je bila p r a z n a. Vse pa bi »Piccolo« radovoljno prenesel, le tega ne mere, da so se dohodki društva močno zmanjšali in radi tega pretaka v današnji številki britke solze. Gremo niz-dolu. Prosimo pojasnila. Ker se nam poroča od več zanesljivih straui, da je bila minole sobote popi.ludne (proti večeru) raze-bešena na leseni zgradbi, ki je ravnokar do-vršujejo nad kanalom pred cerkvijo sv. Antona novega, razobešena slovenska troboj-nica. To zastavo da so razobesili dela\ci one lesene stavbe, v znak veselja, ker je bila zgradba oni dan srečno pokrita. Ker pa je ta trobojnica zginila takoj po osmi uri zvečer, prosimo onega, ki kaj ve o tem, da izvoli naznaniti temu uredništvu : kdo je dal sneti to trobojnico in iz katerih vzrokov ? Več radovednežev. Izlet na miljski hrib. Ob krasnem nedeljskem vremenu je priredil močan oddelek »Kolašev« in »Kolašie«, ter nekaterih dragih gostov zaseben izlet na lepi miljski hrib. Prvi večji oddelek se je odpeljal ob 12. uri IT) minut z miljskim parnikom, drugi, manjši oddelek pa je odplul ob 3. uri 15 minut do Milj. Nad Miljami, pri sv. Barbari, smo 3e ustavili pod murvo gospoda župana Cača, kjer nam je g. Korošec postregel z dobro istrsko kapljico. Ko smo se ohladili in odpočili, ter zapeli par zborov, smo se podali k »Božičem«, kjer smo se kasmeje združili z drugim oddelkom. Pri čaši izvrstnega domačina nno zapeli celo vrsto slovenskih in hrvatskih zborov. V veliki in za tamošnje kraje les lepi dvorani ee je nabralo precejšnje število domačih veljakov, ki so se, kakor so nam zatrjali, uprav divili lepoti naše slovenske pesmi. Ali nismo se sami zabavali, ampak pogovorili smo se tudi z nekaterimi tamo-šnjimi veljaki, izlasti o jako važnih stvareh, ki so Da dnevnem redu v občini Miljski, a g. M. Cotič je izustil krasno napitnico. Dumačini so bili najradostneje iznena-djeni po našem — neprijavljenem prihodu in so nas prav zaresno karali, ker smo sami zakrivili, da nas nisi mogli vsprejeti in po-streči — kakor so oni rekli — bolj dostojno. Mi pa smo imeli več tehtnih vzrokov, da nismo nikomur prijavili svojega prihoda. Oficijelno pa zietimo tjakaj ob prvi priliki. Pred 7. uro smo že bili zopet v Miljah. Ob 7. uri in pol f-mo pa že odpluli proti Trstu. Parnik je bil natlačeno poln raznih izletnikov, med katerimi je bilo največ onih, ki so se vozili gledat razsvetljavo, prirejeni« Legašem po našem magistratu. C.m so odvezali parnik smo zaorili lepi mešan zbor »Vse belo«, kar je vidno iznenadilo izletuike in [»a m ljske meščane, ki so se v velikem številu zbrali na pomolu. — Po dovršeni pesmi je precejšnji del izletnikov ploskal, — žal besede pa ni bilo čuti od nobene strani. Mej potoma smo še zapeli »U boj« in »Spomin na Zagreb«, potem pa smo bili na-prošeni po kapitanu, naj bi ne peli več v neposredni bližini tržaškega obrežja, kateri uljudni prošnji smo seveda radi ustregli. Da govorim resnico: mi smo bili celo pripravljeni na kako izlivanje in smo radi tega nastavili potrebne opazovalce. Ker pa, kakor rečeno, ni bilo najmanjšega izzivanja in je bilo mesto tega celd ploskanja, smatramo za našo dolžnost zahvaliti se vsem sopotnikom, posebno pa drugorodcem, na njihovem prijaznem in veledostojnem vedenju. Ni treba, da se ravno ljubimo; in objemljemo, dovolj je, tla se — spoštujemo, ko moramo že živeti vsi na tej lepi točki ob Adriji. Slovenec spoštuj Italijana! Italijan spoštuj Slovenca ! Tako se odstrani odurno, po irredenti in Ziđib tu sem zaneseno sovraštvo med obema narodnostima. Našim poštenjakom po Miljskem hribu pa kličemo: ostanite trdni kakor zid od grada ! In — na svidenje ! Izletnik. Za lepo in pravilno cerkveno petje! Pišejo nam: Minolo nedeljo sem bil pri sv. Ivanu. Praznovali so god sv. Ivana. Ni mi bilo žal. Procesja je bila sijajna, kakor že dolgo ne. A to slavje ui bilo pomembno samo v cerkvenem pogledu, ampak simpto-matične pomembnosti je b h> tudi za našo narodno stvar. T o l i k o s 1 o v e n s k i h trobojni c sv. Ivan še ni videl nikdar. Zastava naša je plapolala ponosno, doli olale - kakor sem izvedel pozneje — do naslednjega dne. In ni k tlo se ni spodtikal nad njim-. Tudi na cerkver.esn stolpu je vihrala trobojnica. I deležba na procesiji je bila ogromna. D«, šlo je veliko ljudij iz mesta in iz vse okolice. In vsej tej množici se je predstavilo lepo nsše selo kakor stari narodni, p< šteni, značajni in ponosni sv. Ivan. Čast Svetoivancem! Ali o drugem važnem predmetu sem hotel govoriti, kakor je označeno že v naslovu. Na preeesiji pri sv. Ivanu so peli cerkveni pevei latinski, društvo »Zvezda«, pa slovensko. V tržaški okolici pa pomnijo vsi starejši ljudje da se je pri slovesnih mašah od nekdaj pelo | e v slovenskem jeziku. To je postala po nekod že ukoreninjena trad.cja. In kd r bi jo hotel sedaj odpraviti, bi le pospeševal idejo prestopa v unijatstvo! Sicer pa se pojejo tudi večkrat latinske maše, ali v Um ni nikake doslednosti. Za bolj imenitne vtee praznike pojejo latinsko, za manjše praznike in o pet h mašah med tednom pa še vedno v slovenskem jeziku. In ljudstvu po neKod je zadovoljno latinskih maš! Komaj pričakuje, da bo slišalo e kora »Kvrie elei-son« Ali ne, da bi kdo mislil, da je ljudstvo vneto za latinščino, ampak latinske maše ugajajo le zato ker so složene v takem stilu, da mladim ljudem privzdigujejo pete na ples da dražijo in spominjajo ljudi, na posvetno veselje in posvetne razkošnosti. Skladatelji teh imenitnih tržaških maš niso imeli o skladanju obzira Da svetost Da pomen in skrivnost bese^, a upak mislili so le na vnanji efekt. Njihove maše so teatralne, lah-komišljeue paavetui ia mehkužne. K lar v teh pesmih nahaja cerkveni značaj ta ne !>ozna prave cerkvene muzike, ali pa gleda-iišone ne, ter ne ve ločevati med njima. In kdor sklada in piše za orgije alla »pum ta ti ta«, ta ne pozna niti svojstva tega imenitnega instrumenta ! < 'erkvene skladbe morajo biti složene v cerkvenem duhu, morajo povspeševati |>obož-n<»st. m<»rajt» biti v čast Bogu in ne v zabavo luidem! Tiste tržaške maše pa »laje j o le vso čast pevcem, tak da Bogu ničesar ne ost a ja ! In maš > take vrste slišal sem tudi v nedeljo pri sv. Ivanu, kjer so obhajali procesijo sv. Rešnjega Telesa. Cerkveno petje ne sme ljudi odvračati od pobužno*ti in m.ditve, ampak mora jih povzdigovati k nebu, mora jih vtapljat: v premih jevanje le I>ožjih in ne posvetnih reči! Cerkveno petje je molitev, a molitev ugaja Begu, kadar iz srca izhaja ! — A da bo pevec iz sr<*a pel, mora poprej u meti, kar iz-£nvarja: mora mu srce čutiti, kar mu izhaja iz ust! In tako se 1k> godilo še le, ko lw>do skladbe zložene v duhu besed — in ko bo pevai pevec v svojem jeziku, katerega umeva — v svojem materinem jeziku ! Furius. Za i Narodni dom« s a darovala o prilik', ko sta pf»st-da Tržačana, gosp. Josip Novak z Zamel pri Vremah in g. Andrej Svag**I iz Kol>ddja vsaki po 1 K. Mrajki. >Lrajk tramvajskih uslužbencev nadaljuje ntizpremenjeno. šrrujk mizarjev. Včeraj so imeli posvetovat e rtopnlki mizarskih delavcev ia de-Icdajjicev, na katerem se je doseglo so-g.asje,tako, da štrajKovci zopet zaprično z delom. Drugi mali štrajki se tudi bližajo ugodni rešitvi. Nekaj za zabavo. Minolo nedeljo zvečer, k>j o na plačan način in ob na jJivnejem ind tenrentizmu prebivalstva slavili I^egine g -ste. bilo je opaziti med raznimi okraski, prirejenimi s {nun >ejo plina, tudi inicijale C. P. Ljudje so ugibali sem in t a, kaj da neki {♦omenja to. Ljudje, ki imajo s sodišči posla, so menili, da pomenja to »codice penale« < kazenski zakoni). Drugi zopet: »camorra pericolante« (camorra v nevarnosti). Tretji : »camorra porca« i camorra — it mazana). Mej gnečo s« je zibal neki težak — bil je malce natrkan — in je poslušal ta ugibanja. Slednjič se mu je že zdelo neumno in je menil porogljivo "seveda po laški): »Kaj, še tega ne veste, kaj to pomenja i ! Jaz vam takoj rešim uganjko.« O*olo stoječi so radovedno gledali m ža v priprosti delavsbi obleki. Potem pa se je odrezal: »To pomenja: »Co-rone perse« —- zavržene krcnice!! Mož je zmagal popolnoma : vsi ckolo i-toječi s» zagnali v h »mer Č3n smeh! In seotenca o zavržen h kronicah je šla potem c»d ust do ust! Kes — škoda za kronice. Saj biamažo bi bili lahko imeli tudi zastoni. Zakupna dobava sena, slame, drv, premoga in deloma ovsa. Od upravne ko-mis je c. in kr. vojtškega pre^krbovalnega magazina smo prejeli : Dne 11. julija t. I. vršila se bo na c. i d kr. vojašs m preskrbovalnem magazinu v Trstu javna razprava radi zagotovitve zakupne d bave sena, drv, premoga, in deloma ovsa. Zakupni razglas št. 4165 t. 1. c. in kr. iaten iaceje 3. voja v Gradca, naznanjen je v štev i ki 1-'»'.* »Osservatjre Triestino« od dne 23. junija. Natančneji poe »ji zvedo se lahko na vsanem vojaškem preskrl>ovalnem magazinu, na pol ti'mih tfl a varstvih in v kmetijskih društvih me I uradnimi urami. Tam so na prodaj tu ii t SKani pogoji i po * st >i nk t skana pola.} Davkoplačevalcem. Vsled oznanila c. kr. -laične admin stra«*ije od 1. julija, opozarjaj • se davkoplačevalci na dolžnost predložitve najemninskih napovedi 1 fasij) od rarra i p -dvrženih najemnin--čemu davku in davku. Za mesto Trst in davčne ol>Čine Kjadin, Carbol* rtrornja in Skorklja se morajo vložiti na pr vedi za leta 1903/1904 najdalje do zvr-šetka avgusta t. 1. — za okolico, izvzemši K -ri menoV3ne davčne občine, in sicer samo za ieto 1!«93, najdalje do zvršetka septembra t. I. na ces. kr. davčni administraciji. I skanice za najemninske napovedi se dobivajo po ♦*» stot. pola na c. k. finančnem ekonomatu. Piazzetta della Chiesa evangelica J, v pritličju. Požar. Danes okolo 9. ure predpoludne je začelo goreti v hiši gosp. Kronesta pri sv. Ivanu in sicer je začelo goreti v pritličju. Ogenj pa se je kmalu razširil tudi v prvo nadstropje. Plamen je mogočno švigal skozi okna in vrata. Lastnika hiše so ljudje spravili iz hiše skozi okno po lestvici. Kmalu so prišli tudi gasilci. Ko je odhajal naš poročevalec, je še močno gorelo. Dražbe premičnin. V sredo, dne 'J. jul. ob 10. uri predpoludne se bodo VBled ■aredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za c -vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ul. Farneto '2, hišna oprava; ulica S. Laz-zaro 11, hišna oprava; Kjadin o4»5, hišna oprava; uLca S. Maurizio, hišna oprava; ul. Barriera vechia 14, hišna oprava; Kolonja 175, konj: ulica Caserma 2, mizarske klopi; uliea Ac*«juedotto 39, mizarska oprema. > ramena*} Včeraj . toplom- r 7. uri zjutraj 18° 5 ob 2 uri popobidn* 26°. C.6 — Tlakumer ob 7. ur: zjutraj 768 5 — Danes plim« 7.12 predp. in o 5 33 pop.; csefca oi 037 prtdpoludaa in ob—.— pupoludre. Društvene vesti. Desetletnica »Slave«. Najzanimivejša točka na nedeljski slavnosti »Slave« bo morda »lrancoski boks«, katerega bodo izvajali gojenci »Tržaškega Sokola« in ki se ni do sedaj še nikdar izvajal n* Primorskem. — Francoski boks spada sicer med takozvane »proste vaje« (izvajalo ga bo 6 gojencev), a je tako kompliciran in težaven, tla ga morejo izvajati le dobri telovadci, Ker zahteva veliko gibčnost vsega telesa. Dovršeno izvajanje »boksa« pa dela jako lep in veleestetičen utis, tako, da gledalca kar očara. Poleg »boksi« in druž h vaj »Sokola« pa je tudi ves ostali program, ki se bo izvrševal na desetletnici »Slave«, tako zanimiv, da privabi na to lepo slavnost gotovo mnogoštevilno udeležbo. Opozarjamo na današnji poziv »Tržaškega Sokola« na redni občni zbor, ki bo v soboto dne 5. julija ter priporočamo bratom društveni kom. naj Be mnogoštevilno udeleže istega. janjih. 6. Foerater: »Ljubezen do domovine«, poje mešan zbor. 7. Srečkanje. 8. »Lastovki v slovo«, poje mešan zbor. — Svobodna zabava. Dne ">. junija praznujejo vsi Slovani god sv. Cirila in Metodija. Ker pa pri nas ni mogoče praznovati imenovanega dne godu sv. bratov Cirila in Metodija, ker je delavnik, praznovali bomo dne julija. Radi tega so naprošeni vsi gg. udje narodne čitalnice, naj se zberejo imenovanega dne pri »Pili« odkoder odkorakajo skupno k sv. maši in sicer v tem redu : a) društvena z<»st'*va, b) društveno načelstvo, c) ostali čitalničari. Vesti iz ostale Primorske. X Iz Boršta smo prejeli: Nekega dne nas je šlo več mladeničev iz Boršta v Bo-ljunc. Ko smo dospeli na prostor sredi vasi, prišli so nam nasproti neki mladeniči iz Bo-ljunca, ki bo začeli kruliti neke italijanske pesmi — kosmatinke. Osupneni in užaljeni smo šli v bližnjo gostilno, kjer smo zapeli par narodnih pesmi. Ali tudi tu sem je prišla za-nami ona družba, ki je zopet začela prepevati italijansKo. Bilo jih je — kakor smo se prepričali tu — 18 do 22. Ko so nas užalili tudi tu se svojim izzivalnim postopanjem, so jo odkurili iz gostilne. Prišel je čas tudi za nas, da smo se napotili domov. Ko smo korakali skozi vas, so izzivači zopet prihrumeli za nami, ki so pa imeli to pot — menda za bIovo — še huje namene. Prvega nasegi tovariši bo — brez vsaoega povoda — podrli na tla in potem še 7 nas. Na vprašanje, zakaj da napadajo ljudi brez vzroka, smo dobili odgovor od jednega Boljunčanov, da so nas napadli zato, ker prepevamo narodne slovenske pesmi skozi van! In zopet so nas hoteli tepsti ! Gospod urednik, ali ni žalostno to! Na slovenski zemlji si v nevarnosti radi — slovenske pesmi ! Za božjo voljo, kaka mladina je to, k' — da-si porojena iz slovenske matere in živeča v slovenskem selu — blebeče tuj jezik, katerega niti ne zna ? ! Ne, Bo-liunec ni v Italiji, je na slovenskih tleh naše Istre! Tem bolj v nečast je temu selu označeno vedenje nekaterih mladeničev! A zato je tudi v tem večo dolžnost resnim možem-domačinom, da svare to pokvarjeno mladino ! Nas pa je užalilo, da je v I! iljuncii kaj tacega možno, tembolj, ker vemo, da imajo tam šolo, cerkev, čitalnico itd. Nekateri mladeniči. X Iz Brezovice nam pišejo : Kakor je bilo naznanjeno svoječasno, priredi narodna čitalnica v Brezovici veselico dne 6. julija t. 1. na dvorišču gospoda Frana Vatovca s sledečim vsporedom : 1. Pozdrav predsednika. 2. Zirovnik: »Kukavica«, poje mešan zbor. 3. Hribar: > Boj pri Ssku«, deklamacija. 4. Zirovnik: »Večernica«, poje mešan zbor. 5. A. Medved: »Krivica in dobrota«, igra v treh de- Vesti iz Kranjske. * Slovensko gledališče v Ljubljani , je vsprejelo v svoj repertoir za prihodnjo sezono: opero »Psohlavee« češkega skladatelja Kovarovica, Ćajkovskega »Pikovo damo«, Mozartovega »Don Juana«, Thomasovo »Mi-gnon«, Otfenbachove, ,Hotfmannove pripovesti* ii Albinija »Maričon«. Poleg teh se uprizore še nekatere novitete, radi katerih pa se še vrše pogajanja, in nekatere opere starejšega rej ertoirja.. Komur je kulturni razvoj in ugled našega naroda pred svetom, mora biti hvaležen onim, ki ao odpravili nevarnost, ki je grozila operi v tem našim jedinem večem umetniškem hramu. * Žensko realno gimnazijo dobe baje v Novem Mestu in bo imela svoje prostore v poslopju, kjer je bilo prej okrajno sodišče. Vesti iz Štajerske. — Matura v Mariboru. Na višji gimnaziji v Mariboru je napravilo maturo z odliko šest maturantov, mej temi pet Slovencev : Adam Ban, Fr. Kidrič, Fr. Monetti, Josip Ozimič in Adolf Pečovnik. Trije maturanti imajo ponavljaino skušnjo po počitnicah, ostali so dovršili skušnjo s povoljnim vspe-hom. Vseh maturantov je bilo 33. — Na možkem učiteljišču je maturiralo 17 gojencev. Pet jih ponavlja skušnjo čes dva meseca, dva čez eno leto, ostali so imeli dober vspeh. — Na realki je bilo 14 maturantov, cd katerih imata dva odliko, dva pa ponavljata skušnjo čez dva meseca. — Na ženskem učiteljišču se je pričela matura dne 26. mino-lega meseca. — Z očetom svojega moža ušla je v Mariboru žena železniškega sprevodnika Km. Skrinarja. Možu je pustila tri otroke. Bivši župan irraški umrl. GRADEC 1. (B) Bivši župan dr. Kienzl je umrl. Ministersfei predsednik Szell. BUDIMPEŠTA 1. (B) Ministerski predsednik dr. Szell se je povrnil dane* zjutraj z Dunaja. Minister Rezek v Sviei. DUNAJ 1. (B.) Minister dr. Rezek je odpotoval v Švico, kjer ostane teden dnij. Bolezen an^ležkega kralja. LONDON 1. (B.) Danes predpoludne izdano poročilo pravi : Kralj je imel izborno noč in je spal brez uporabe kakoršnjih si bodi sredstev. Moči naraščajo. Stanje kraljevo se boljša v vsakem pogledu. XXXXXXXXXXXXXK XX x X MIZARSKA ZADRUGA T GORICI X z omejenim jamstvom X X X X X X X X X X X X X X X X X X X _________ _____________ X X (Roa&rio) it. 1. X X (na desni Atr.nl eerkve st. Petra). -« ____________________________ K X Is prve roke. X X * XXXXXXXXXXXXXXttX naznanja slovenskemu občirstvu, da je prevzola m slov. zalop piii$t?a iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja v Trstu, Via Piazsa vecchia (Rosario) it. 1. (na desni strani eertve st. Petra). Konkarenoft nemogoča, ker Jo blago ls prve roke. kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved nikih. učiteljih itd. Dobivajo 9e v Skatljicah v Prendinijevl lekarr. 1 v Trstu in v vaeh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skatljica stane 6 O atotink. PRVA TOVARNA za čopiče in ščetke Književnost in umetnost. »Novi akordi«. Prejeli smo 1. zvezek druzega letnika tega krasnega slovenskega zbornika za vokalno in instrumentalno glazbo, katerega izlaja podjetni ljubljanski knjigo-tržec L. Seh\ventner. Ta zvezek prinaša tako dovršeno lepo sliko ptiljubljenega skladatelja dra. Benjamina Ipavca, da s no videli še malo takih. Vsebina prvega zvezka je sle-de5a: 1. Dr. Benjamin Ipavec : »Valjček« za klavir. '2. O^kar Dev: »Vzdih« za en glas in klavir. Josip Proba?ka : »Balada« za gosli in klavir. 4. Risto Savin : »Ponoćni stražnik« za možki zbor. 5. Dr. Gojmir Krek: »Duhovna pesem« za mešan zbor in orgije. 6. Julij Junek : »Terpsihora«, polka fran<;iise za klavir. — Zborn k izhaja vsaki drugi rae^ec in stane celoletna naročnina 8 kron, polu letna 4 krone 50 st., posamični zvezki pa se prodajajo po '2 kroni. Vsem prijateljem glazbe ta zbornik najtoplejša priporočamo. Brzojavna poročila Imenovanja na srednjih šolah. DUNAJ 1. (B.) »Wr. Ztg.« objavlja: Minister za nauk je premestil profesorja na državni realki v Trstu, Jurija Fritscha na Fran-Josipovo realko na Dunaju ter je imenoval pravima učiteljema na dižavnih Bred-njih šolah suplenta C. Osti na državni gimnaziji v KLopru za isti zavod in Alojzija Lorenzonija, na državnem gimnaziju v Celovcu za državni gimnazij v Pulju ter suplenta dr. Roberta Gala provizoričn'm učiteljem na državni gimnaziji v Pulju. Roparski umor. KARLOVE VARI 1. (B.) V noči od včeraj do danes je bil v kavarni Regensburg izvršen roparski umor na kapitanu Honischu, katerega so nepoznani zlikovci usmrt li b streli iz samokresa. Žena njegova je težko ranjena. Storilci so pobegnili; vendar imajo oblasti v rokah opise njdi oseb. d' Aieli TRST. - Via S. Antonio - TRST (nasproti Zennaro in Gentlli). Specijaliteta čopieev za zidna dela nepresežue trpežnosti. Bogat izbor ščetk, strojev za čiščenje parketov, metelj, metlic, ščetk od perja, palic za iztolČi prah. Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov listnic, novčark, mošnjičkov itd. SV Vse po jako nizkih cenah. V prepričanje se prosi blagohoten obisk. elikanska rastava pohištva in tapecarij. Izvenredno ugodne u U U cene. W K M VILJEM D ALLA T0RRE v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) Moje pohištvo doneaeareSo. ™ — ♦♦♦■♦■♦■♦■»■»■♦■a ^ Aleksander Len mn\$ & Prva 1» aajTedJa tovarna pohtitva t se h rrst. © ■jn Tsen vrst. , ^ d-•« TRST S«-I) (J^ TOVARNA: ZALOOB: ^ (g VI« Tesa, i Piazza Rosari« It 2 £21 »s vogal I (Šolsko poslopje) ^gj Via Llmltaaea in Via Riborg« it. 21 ŠV ® Telefon št. 670. jS -MOM--® (S Velik lsbot tapecarij, zrcal ln alik. I*- Triuje naiočbe todl po posebnih načrtih. & Cen« brez konkurenoe. & & & (S (S®19(S(9 vr^il v &olx)to, dne 5. julija igo2. ob 8 uri in pol zvečer t društveni telovadnici (nlica Coroneo 15). DNKV.VI K K [> 1. Nagovor starofte. 2. l\ rud 4o t^jrji k a o driidtvtoeB delo- vanj: li. P«r< č lo l»lag jnika. 4. Paroiilo učitelja t lova»ll»e. 5. Volitev odbora. ti. V< litev pregled«»valeev račun »v. 7. Kventuvalni predlogi. ODBOR. Konsumno društvo v Lonjerju i Ve krčmarja s sposobno kuharico. Kdor tal retLekliral na to mesto, naj se zglasi pri narelstvu društva. Trgovski pomočnik cenjenim rojaKom svoje najhoiise in trpežno svetlo ali temno poli ti rs no, kakor za spalne, jedilne in vizitne s« be. Sprejema tudi i.aroČbe za vsakovrstne iedelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v Dajilše kakovasti in najmodernejše iz pr ih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice . tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za šivilje in kituičarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. Sprejema naročbe na moške obleke po meri. katere izvrši najtočneje in najnatan-neje po cenah, da se ni bati konkurence. Poskušaj, da se prepričaš I 0 0 o o o o •ooo- -oo- 0 o o oooe Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra iPiazza Rosario pod ljud. 5olo Botra t a zaloira raznovrstnih za obuval gospode, gospe in otroke. Poštne naročite se izvrše takoj. Pošiljatve so poštnine proste. Prevzema v«ako delo na debelo in drobno ter se Naznanilo. Se naznanja slavnemu občinstvo, da se nahaja Novo tržaško Švicarska urarska obrt. Samo 16 K. Naznanjamo vsem veščakom. častnikom poštnim, železni-kim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro. da smo oprejeli edino razprodajo novoiznaj -dene originalne genf-ske 14-karatne remont. ure zlatega-elektro-plaque, ,sestav glashiitte". Te ure imajo protimag-netične p re c iz i s k: urni stroj so najtaučneje regulirane in preskusen in dajamo z vsaako uro .'i-letno pismeno jamstvo. Okrov ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je-moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iz-najdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s. 14-karat. zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu. 7. dobrimi spričevali želi vdobiti službo trg. pomn veščaki jo ne' morejo razločevati od prave ure. ki kurenčnih cenah. ^ v * i velja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi trgu Št. 4 (pred kava l* li O nikoli zlatega lica. sprejeli smo v <1 mescih lOOOO kurenčnih cenah. Za mnogobrojne naiočl»e se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. 1 ~~ . 1 * ~ ~ dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena Z&lag&telj uradnikov in nslužbencev konsum- 1* m O 11 1 a"). uri >a gospode ali dame le 1« kron poštnina in col- naj se pošiljajo pod nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in « ,, fiVAllm t A'nTO immk„n raJ nina prosta Vsaki uri je brezplačno pndejam mo« c. kr. generalnih skladbe: nadalje stražnikov c. kr j. . k STOjim . «>ovo pogrebno pod- njiček od usnjJl Krasne In modeme venz.ee od zla- javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr jetje« je v narodnih rokah, zato se toplo tega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice, po priv. avstr. Llovda. priporočamo vsem nasincem v mestu in v 3 — 5. — in 8. — K. Ako urane ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Kazpo-šiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu. Naročbe je pošiljati na Razpošiljanje ur ,.Chronos Basel (Švica). Za pisma v Švico je Izza mnogo let preskušeno domače zdravilo Frana vvilhelm lekarnarja Svoji v pripejt^čamo vsem nasn.cem okolici. I-to se nahaja na lesnem trgu št. 5, na vogalu nasproti kavarne »Armonia«. E e SfJ 5 2 _ m = c. in kr. dvornega zalagatelja J(cukirchcn, spodnje avstrijsko. Fran Wilhelmov odvajajoči čaj Zavitak K 2.— Poštni zavitek 15 zavitkov K 24. Wilhelmov zeliščni sok 1 s'ekl. K 2.50. Pošina pošiljatev stekl. K 10. C. in kr. priv. Wiliieliova tekoča maža „Bassorin" 1 škatljica K 2. Poštna pošiljatev 15 kom. K. 24. tdilhelmov obli* 1 -katl'a 80 atot 1 ducat škatljic K 7.—. 5 ducatov škatljic K 30.— Poštne pasljatve franko zaboj v vse avstro-ogerske postaje. Vdoiirm \ morjih trkaroah t tt iriDhorn*niIuib paketih, kjer jih pa nimajo gapuAiljajo. VELIKA ZALOGA snovij za moške obleke iz tu- in inozemskih tovarn ! N»L Frana Hitti I prcdajalnica izgotovljenih oblek = M cM fli Trieste" = tvrdke n EDVARD KALASCH w Via Torrente št. 34 nasproti giedallšču ,, Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo <»l»leke po meri in najugodnejših cenah. V prt>« dajainioi ima tudi zalogo perila za delavski stan [w> izvenredno n zkih cenah. Izlw»r boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi hlaga za hlače, ki ae napravijo p<» meri. Albert Brosch Trst. — Via S. Autoiiio 5 — Trst. - Kožniar in izdelovalec kap Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške o6el>e. Izvršuje poprave z vso t»>čiiostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognju. ulica Acqu edotto 5 23. Prodaja vi d a «od h in buteljkah. Fine n&štne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po najugodnejših in ko lkurenčnih cenah. Velikanska množina pohištva ** in tapetarij nahaja za samo en lUGSeC po priložnostnih cenah v krasni dvorani „TERSICORE" ulica Chiozza št. 5. I. nad. j se staviti znamko za 25 stot.. na dopisnice 10 stot TOUflRNfl POHIŠTVA | 1G NACi J 1 KRON | Dvorni založnik. Ustanovlj. 1848 .| TRST nI. Cassa «li Hisparmio Tovarna na IMuiaju. Ulica Cassa di Risparmio | Ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe I — — na zalitevanje brezplačno. — — Izdelki najboljših mizarjev. Skladišče vina je Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-Jftetodijevo -m cikorijo. 1 1 1 1 1 ul. Hurriera recchia ij. Velik izbor: perila, perkalja. eefira, satena. Specijaliteta podla* tfoire) m drobnarij za fcrojače. Naročbe za moške obleke po meri se izvrše po zelo ugodnih cenah v 24 urah. Na zahtevo vzorci brezplačno in poštnine prosto. Velika zaloga rompirja Podpisani priporoča svojo za-Iojto raznovrstnega krompirja po najnižjih eenali. Zaloga se nahaja v ulici Valdirivo 11. (zraven „Hotel Nazionale). Vdani Vatovec Jakob. Svoji k svojim! »k i i Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se nahaja v dobroznani ic zalogi pohištva Rafael Italia Trst - uL M&lcanton št. 1. - Trst. 0000000000000000 _ Glavni zastop za Trst. Kras. Goriško, Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Frauz-.losels-Ouai it. 1 a (v la>tni lil>i>. P< |»o1qo vj»lačara glavnioa 2,000 000 K, [ustanovljena <>.1 rlunajskega l»an6i eg t «huštva. in bavarHKe liifMUckart.e m imnion* l»->nke v 1 Moi akovu. S|>r»i»-na z va*<»\anja na v.\\ jenje v j raznovrstnih kombinacijah i" !»»*■ Tl nizkim ' }>re;iuj«ni. Sj». eja'n> zavarovanje * t o'< l>rez z Iravnisketri« gle t>«. izolača ši v a- udaju že-n tve ali prehoda v voj«ie zavarovali zne-s-k j>r«>r* n al mu odbitku |>ied prt t« kom z: vsrova ne Hol»»". Glavni zastop v Trstu. Riva dei Pescatori št. 1. Telefon 469. Iščejo se povsod zastopniki in agenti. OOOOOOOOOOOOOOOO Zahtevajte v vseh javnih lokalih: £ ^alrtfi tiajelegantnejši, najboga-jpoil C JCilOl. tej;i na vsebini, v visokih in odličnih krogih, v društvih in javnih lokalih tu in inozemstva najbolj razširjeni nemški druž-binski list, ki rsprejema rodbinska, društvena, umetniška in športna poročila brezplačno. Izhaja vsako soboto. Naročiti se more z vsako številko in stane na leto : navadna izdaja K 24-*24 Mk. posamezno 50 st. 50 Pf. luksLia „ _ 40-40 Mk. „ 1 K 1 Mk. krasna „ 100-100 Mk. . 2 K 2 Mk. Posamične številke proti plačilu v znamkah. Uredništvo in uprava: Dunaj, IV., Plosslgasse 1.