84. številka. Ljubljana, v sred« 15. aprila 1903. XXXVI. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izunfii nedelje m |i razni ke. ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 5» K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K dl) h Z*> Ljubljano uranjanjem c3 dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za po) leta 11 K; za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h Za tuje dežele tulikc reč. kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od petero«topne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h. če se dvakrat «n po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trgu St. 12. — Upravni S t vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne Številke po IO h. »Narodna tiskarna" telefon St 85. Volitve v Trstu. Iz Trsta, 14. aprila. Z današnjim dnem so so začelo volitve v mestni svet oziroma v deželni zbor tržaški, ker v Trstu deluje mestni svet obenem tudi kot deželni zbor, magistrat je obenem deželni odbor, župan pa obenem tudi deželni glavar. Volitve bodo zanimive in vladajoča stranka se bo le iztežka ohranila na krmilu, kajti sedaj nima vojne gamo s Slovenci v okoličanskih okrajih, nego tudi z novo laško stranko, ki jo vodi bivši župan dr. Dompieri. Slovenci so se z vso eneržijo vrgli na okolico, da ohranijo svojo posest in da pribore, če mogoče, še tisti mandat, ki so ga pri zadnjih volitvah dobili v roke Lahi. Vladajoča laška stranka bo imela težko stališče. Sicer je »Piccolo« zadnje tedne neprestano bobnal zanjo, slavil njeno gospodarstvo in povzdigoval njene voditelje, zlasti prekanjenega Žida dr. Veneziana, ali tudi nasprotniki niso mirovali, nego pridno razkrinkavali počenjanje vladajoče klike. Trst že dolgo ni bil tako razburjen, kakor sedaj, kajti razvnete so vse strasti in nasprotstvo med laškima strankama je tako srdito, da bolj ne more biti. Danes se vrši volitev iz četrtega volilnega razreda. Tu se je pričako- j valo, da pride do političnega dvoboja. ! Dompierijeva stranka ni v tem razredu postavila svojih kandidatov, pač pa je nastopil kot samostojni kandidat bivši občinski svetnik Karlo Ba-nelli, in sicer proti voditelju lažilibe-ralne stranke dr. Venezianu. Banelli in Venezian sta stara nasprotnika in je Banelli svoj čas odložil svoj man- ker je bil dr. Venezian izvoljen podžupanom. Toda do tega dvoboja ni prišlo, kajti Banelli je dan pred VOlitvijo umaknil svojo kandidaturo. »Trieste« pač namigava, da so to provzročili prav posebni vplivi, no pove pa ničesar konkretnega. Najzanimivejša bo borba v III. volilmem razredu. Ta bo v potek dno 17. in v soboto dne 18. t. m. Dompierijeva straoka je postavila nekaj jako srečnih kandidatov in ker bodo vrh tega Nemci in vojaški penzionisti glasovali s to stranko, je ta razred za vladajočo kliko v največji nevarnosti. Sicer se čuje, da je namestnik grof Goess sklenil z Venezianovo stranko tajno zvezo in da ji hoče pri volitvi v tem razredu, kjer volijo uradniki, pomagati, ali vzlic temu bi morala zmagati Dompierijeva stranka, čo bi se volitve pošteno vršile. Tega se Venezianova klika tudi dobro zaveda in skrbela je za svojo zmago s tem, da je popolnoma nezakonito od bila rekurze kakih S00 volilnih opravičencev. Vsekakor bo boj v tem razredu jako ljut in je izid negotov. Sicer pa ostanejo volilni listki, ki bodo oddani v petek, čez n o č na magi-stratu, v varstvu mestnih tržnih policajev, ki so vladajoči kliki brezpogojno vdani, tako da se lahko zgodi kak — Čudež, če bi bil že potreben za zmago lažilineralne stranke. Slovenci se ne vtikajo v boj med tema laškima strankama. Svoj čas so hodili za takozvane konservativce po kostanj v ogenj, a doživeli so veliko razočaranje. In tudi sedaj je s slovenskega narodnega stališča vse eno, katera laška stranka zmaga, kajti v narodnem oziru ni od nobeno ničesar pričakovati. Naj se torej Lahi med seboj koljejo, kakor jim drago. Dr. Korber o položaju. V »N. Wiener Journal« je obelodanil ministrski predsednik, dr. pl. Korber, članek, a katerim opisuje svoje lastno politično delovanje. Pod naslovom »Ke*ko sem prišel v politiko?« piše, da mu je bila politika kot uradniku popolnoma stranska stvar, ker je mnenja, da uradnik sploh ne sme delati politike. Zasledoval pa jo vedno vsestransko vse pojave na političnem polju, posebno za svojega službovanja v ministrstvu notranjih zadev in v trgovinskem ministrstvu. Tam je dobil vpogled v potrebe moderno države na polju trgovine, industrije pa tudi praktične justice. Aktivno pa je posegel v politiko šele kot ministrski predsednik. Kot takemu je vedno bil pred očmi cilj, da se zagotovi v razmerju z Ogrsko ednakopravnost. »Borim se le za pravico Avstrije in za dosego njenega pravičnega razmerja in pristoječega ji vpliva na skupno monarhijo«. Isti list pa prinaša tudi razgovor z ministrskim predsednikom. Korber konštatuje, da je vkljub raznim zaprekam nastal v avstrijski politiki nekak mir in nekaka stalnost. Sicer si moramo biti na jasnem, da pač ne bodo v Avstriji nikdar zginile težkoče na političnem polju, a zadovoljni moramo biti, ako se kaže v tem oziru tuintam pri prebivalstvu in pri političnih strankah trezno presojanje in zmernost. Mirnim potom se da tudi mnogo več doseči kakor z razvnemanjem strasti. Negotovost razmer se posebno kaže na polju pravosodstva. Potem našteva za-konodajstva, ki bi se morala izvršiti, kakor nov kazenski red, nov akcijski zakon itd. Korber nadalje pove, da je izdal zadnji čas celo vrsto na-redeb na višja sodišča in državna pravdništva? (Med tem so naredbe glede mladoletnih kaznencev, pri-E krajšanja preiskav i. dr. Posebna važnost so pologa na kvaliteto sodnikov, pri čemer se mora pri naših razmerah paziti tudi narodnostno občutljivost. Pa ne samo pri justični, temuč pri celokupni politični upravi je treba marsikaj ukreniti, da bodo organi v vednem stiku s prebivalstvom. Pri tem je potrebno, da se prebivalstvo navadi, da ne bo pri čakovalo vsega le od vlade, temuč Leonid Andrejev. Spisal — ej. Čehov in Gorki sta se proslavila s svojimi deli ne le v ruski domovini, marveč po vsej Evropi; njiju črtice oziroma romane prevajajo v vse kulturne jezike, in reči smemo, da Rusija dandanes zalaga poleg Francoske s svojo povsem svežo in krepko beletristiko čitajoče občinstvo celega zapada. Brž ko se prikaže na polju ruske beletristike nov talent z novimi idejami, o katerem je Rusija jedva začela govoriti, že raznašajo njegov glas v prevodih ali ocenah zapadni listi in Časniki, in ruski pi-tetelj postane v inozemlju malone bolj domač in bolj občudovan, nego doma. Ni dolgo temu, odkar je pričel Leonid Andrejev pisateljevati. V svo jem životopisu, objavljenom v »Žurnalu dlja vseh« (1903 jan.) pravi: »Leta 1898. sem spisal na poziv L D. Novikova, tajnika »Kurjera«, prvo svojo velikonočno povest, a od tedaj E*m se docela oklenil pisateljstva.« A dandanes povsod pišejo o njem, °a iztoku in pri nas, in kritiki ga vsporejajo vkljub malenkosti njegovih proizvodov z Gorkim in Čehovim in celo trdijo, da oba nadkriljuje. Andrejeva slike in novele so večina kratko, in njih dejanje ni zapleteno; a nad njimi leži tajna megla in obupna melanholija, skozi katero ne posije noben žarek nade in boljše bodočnosti. Čitalca pa te novele tako razdvoje in ozlovolijo, da si ne želi več takega berila. Junake svoje izbera iz družbe, in sicer večidel redkejše eksomplare, ki se vedejo po čudaško, veliko mislijo in Čutijo, a malo govore, ki se smatrajo za izvržek človeštva in so zato žalostni in obupani. Ti junaki pa navadno poginejo. Andrejev je izvrsten psiholog. V notranjost Človeške duše globoko poseže, jo razkroji in analizira, kakor anatomist človeško telo. Andrejev je nedosežsn fotograf čuvstev. Svojstva junakov niso zmetana skup kakor srake gnezdo v dušo pojedinca, ne; ta svojstva se tako do pičice vežejo in strnejo v celo, da se nam zdi, da poznamo tisto osebo in je nam apatična, oziroma simpatična. Andrejev se je zaglobil v se, in pre-motrival z bistrim očesom svojo okolico, in kar je občutil, to je napisal brez vsakega dodatka in fari-zejstva. Nadalje ee mudi ob prizorih, ki rišejo junaka v boju med življenjem in smrtjo. Te boje in skupno stanje predočuje hladnokrvno in kot nekaj vsakdanjega. A uprav tu je pisatelj doma in v tem se kaže vsa Andre-jevna izvirnost in ženijalnost. Teh trenotkov pa nikakor ne bi mogel tako fino opisati, da ni bil že sam kandidat samomora. O sebi piše: »Leta 1894 meseca januvarja sem so poskusil ustreliti; posledica ponesrečenega strela je bila, da mi je gosposka naložila cerkveno pokoro, in se me je lotila ne sicer nevarna, vendar trdovratna in nadležna srčna bolezen.« Andrejev je temen. Junak, ki so prikaže na oder njegove novele, govori in se vede tako skrivnostno, tako tuje; in čitalec želi več izvodoti o njegovi prošlosti. A pisatelj mu šele v teku pripovedovanja tu in tam kako malenkost namigne, najčešče pa ostane vsa uganka za vselej ne-razvozljana. To se zlasti občuti ob koncu novele. Neka posebnost Andrejeve mode je tudi ta, da nam onega junaka, katerega smo spremljali s sočutjem is smo ga hoteli ohraniti, brezobzirno in neusmiljeno uniči, čitatelji razvajeni na pisatelje, kateteri se jim da se zavzame samostojno za svoje koristi. Posebnost avstrijskega prebivalstva je, da se rado zanaša na vlado ter ne deluje samostojno, ne stoji na lastnih nogah. Ni sicer bila dosedaj navada, da bi voditelji avstrijskih vlad hvalili v javnosti lastno delovanje. A dan danes mora biti to že potrebno in moderno. Korberjevo politiko je v ostalem najbolj ocenil sam vladar s podelitvijo najvišjega reda. Upor francoskih klerikalcev. Klerikalizem ne pozna državne oblasti in zakonov. To so pokazali zopet francoski duhovniki. V zasmek zborničnemu sklepu in naredbi ministrskega predsednika Combesa, s katero naredbo se je razpaščenim redovom prepovedalo, izvrševati cerkvene posle, poklicali so nekateri škofje odpuščene redovnike, da so ščuvajoče pridigovali zoper državno avtoriteto in njene organe. Posebno besno je razgrajal na prižnici v cerkvi La Trinite v Parizu dominikanec Gaffre, ki je napravil znano prispodobo o Combesu, Lou-betu in W a 1 d e c k-R ousseauo z Judežem, Herodom in Pilatom. Oba svobodomiselna pisatelja, C li a r b o n-nela in Terya ki sta ugovarjala, so zaprli zaradi motenja vere. Tudi v cerkvi Notre-Dame je na podoben način hujskal proti zakonom dominikanec H e b e r t. Škof orleanski je istotako najel frančiškana Bruno, da je s priž-nice napadal državo in njene zakone. Na koncu frančiŠkanovega hujskanja je povzel besedo škof T a u c h e t, ki se pridigarju zahvalil ter izjavil, da ne pripozna nobenenemu predsedniku republike in nobenemu ministru pravice, zapovedati redovnikom molčati; to pravico ima le škof. Škof v Nancvju je imenoval ministrovo naredbo smrtno obsodbo. Na ta način delajo upor duhovniki povsod, kjer nimajo popolne moči in laskajo, s tem načinom pripovedovanja nikakor ne bodo zadovoljni Vodilna misel Andrejevih črtic in novel je najčešče dvoumna in težko razvidna. Andrejev tudi ne filozofira in ne pristavlja subjektivne sodbe kakor n. pr. naš Cankar. On pove f^kt, vse drugo prepusti bralcu. A v tem, da natančno nariše razven napake ali greha svojega junaka tudi posledice, izvirajoče iz teh. je tendenca absolutno dobra. To je razvidno zlasti iz njegove novele »V megli«, katera je prva opozorila rusko občinstvo na veliki talent Andrejeva. Petnajstleten gimnazijec, krepko razvit, z moškim glasom, se da zapeljati od pouliške vlačuge, in kmalu nato se ga prime »grda bolezen, na katero brez groze in studa ne moremo misliti.« Nikomur ne pove o tem, in osamljen se valja zaprt v svoji sobici po postelji in obupan premišlja. Perilo je sveže, a zdi se mu, da leži v gnjilobi. Obišče ga sestrica, ljubeznjivo dekletce, in ga izkuša razvedriti. Ponagaja mu s Katjo, v katero je bil prej idejalao zaljubljen, a zdaj zanjo ne mara. Ko ga objema in hoče svojega bratca poljubiti, jo sune od sebe: »Proč, Lili, ne dotikaj se me, oblasti. Potem pa kričijo o krivicah, ki se gode „sv. cerkvi." Combes je že baje zagrozil, da se bo brezpogojno odpovedal konkordat, ako se duhovni-štvo ne uda vladnim naredbam. Politične vesti. — Iz parlamenta. Na dnevni red druge seje po Veliki noči pride poročilo opravilnega odseka o spremembi opravilnika. Predsednik V e t^ ter je v tej zadevi dal posl. Grab-mayru zagotovilo. Vsenemci hočejo ugovarjati dnevnemu redu ter spraviti na vrsto poročilo ustavnega odseka glede § 14 — Češki pridelovalci pese so imeli v Kojetenu zaupnu shod, na katerem se je sprejela resolucija, ki izreka češkemu klubu in češki sekciji moravskega deželnega kulturnega sveta nezaupnico. Nadalje se zahteva odprava zemljiščnega davka in uvedba progresivnega dohodninskega davka. — Posl. Klofač o Balkanu. V ponedeljek je govoril na shodu v Pragi posl. Klofač o svojem potovanju po Balkanu. Zelo ostro je prijemal Avstrijo, češ, da gre njena politika za tem. da izigrava balkanske deželo drugo proti drugi. Avstrija potrebuje na svojih mejah nemirov, ki jih je v Stari Srbiji sama uprizorila. Avstrija hoče Srbijo in Bolgarijo drugo proti drugi naščuvati, da ju financialno uniči V sklepu je imenoval Avstrijo sovražnico Srbije in Bolgarije. Proti temu je protestiral vladni zastopnik, vsled česar se ni glasovalo o resoluciji. — Položaj na Ogrskem. Danes se vrši ministrski svet, ki se bo ba-vil s političnim položajem. Jutri se zbornica zopet sestane ter se začne debata o budgetnem provizoriju. Od razvoja debata bo odvisno, ali se zabrani ex lex stanje. — Balkanski dogodki. V Carigradu se razširja vest, da se pri- ! jaz oem — umazan ... in Katja je ostudna in ve vse ste ostud ne!« Oče je opazil izpremembo na sinu; dobil je tudi slučajno nemoralno risarijo od njega, zt.to ga trdo prime. Ko sin prizna svojo risarijo, v očetu zavre kri, se obrne od njega in odide. Zvečer pridejo Pavlovi tovariši in tovarišice v vas, pijejo v sosedni sobi čaj, se vesele in plešejo. »Pavel odpri!« vabijo mladi gostje Pavla v svojo družbo. A Pavel tiči v sobici zaprt in kuje črne naklepe o samomoru. Ko čuti, da nikogar ni, se obleče in odide na ulico v no-vombersko meglo. Toži se mu po Katji in poslovi se pred njenim do mom v dubu od nje. Zdajci mu pride iz megle nasproti visoka ženska z velikanskim klobukom — smrdeča po pivu Pavel je že davno obupal nad življenjem, plačal ji je za žganje in se pogreznil še globočje. Vlačuga, pijana, je pričela kričati in se zaganjati v Pavla. On je na videz miren, ji prizanaša do skrajnosti, a govorica njegova je že zmešana. Prične se pravcati pretep, čevljar v sosedni sobi robanti in kolne, in v Pavlu vse vre. Na mizi leži med suhimi kosci kruha nož, pograbi ga, »in zgodilo se je nekaj divjega, ne* pričakovanega«. pravlja splošno morenje Bolgarov. Vojašnice in javna poslopja se strogo nadzorujejo. Vojaški atašeji se od-pošliejo v pokrajine. V Ištibu je bolgarska četa pod povel)stvom bolgarskih častnikov napadla turško stražo ter ubila tri vojake Amavtiški po glavarji so dobili okrožnico, ki jo je b»»je pisal veliki vezir, ki je Arnavt V okrožnici se pravi, n*j se Arnavti ne boje tuph konzulov sultan |e v oblasti arnavt'ških straž in »ko bi Hilrni-paša in Š*mzi paša i»e dtl val* v smislu A rn a v tov, sta njuni j*l»vi v nevarnosti. — Sprememba srhske ustave ima baje le namen, pripomoći kra ljevemu svaku postavnim potom do prestolonasledst va. Nova skupština in novi senat sta baje kralju v tem poslušna, prebivalstvo pa je razkačeno. — Odstop admirala barona S pauna se pričaku;e v naikrnjšem času. Njegov naslednik bo grof M o n-tecuccoli, ki bo meseca maj* povišan za podadmirala. — Boji v Maroku. Vst»ši so razstrelili trdnjavo Frajana Posadka je zbežela na španska tia Vstaja se širi in glavno mesto Pez |e v naj hujši nevarnosti. Dopisi. Od D. M. v Polju. Kdo bi verjel, da iz puhle repe lahko postane dobra jed? In kdo bi si mislil pred par leti, da postane iz Premterjeve (kaplana Riharjeve) puhle butice, tako brihtna, klerikalno zvita in hinavska glava. Poštenih ljudi ne more pustiti v miru. Ni zadovoljen, da so mu vdana vsa lepa in nelepa dekleta „Marijine dražbe," ni zadovoljen, da so mu vdani vsi petijotarji in šnopsarji, in tudi mar-sikaka stara babura bi mu dala rada kak „puserl- — a to je vse, vse premalo On hoče biti na vsak način vodja tovarniških delavcev. Kdor ga v vsem ne uboga, bodi njegova zahteva še tako budalasta, — že mu očita strankarstvo. Da pa vse natančno izve, kar se govori pri ljudeh, zato ima večkrat tajne konference v konsumu, no in potem obelodani svoje „kunštneu članke v „Slov. listu." No, počasi bodo ljudje spoznali farbarijo, pokazali bodo kaplanu hrbet in rekli eden za drugim: „ Sedaj pa vidim, da je vse skupaj svindel," kakor se je pred kratkim slučajno že zgodilo! — Ali kaplan je le vodja veČine tovarniških delavcev. Pravijo pa, da je med kozli vedno največji kozel vodnik. Ali je to res? No, gospod vorzugskaplan ima tudi svojo telesno stražo; kaj ne, prvi za papežem. Pilje z marsikaterim „Jeruš et baratum" bratovščino in sedaj ga spremljajo vsak večer iz konzuma domov. Po dnevi gre pa sam, oh le sam od hiše in berači za novi „Društveni dom." Kožo ima pa zelo debelo, ker dasiravno jo pri marsikaterem kmetu dobi pod nos, vendar se ga ne prime nobena pametna beseda. Oh ti „premfar" poslušaj! Neki kaplanček, bil je pa precej pametnejši od Vas, delal je tudi nemir. In nekega dne mi reče pošten, star mož: „Veste, naš kaplan je že tako neumen, da bi bilo boljše, če bi Škof tisto olje na salato zlil, kakor, da ga je njemu na glavo." In res je, Premfar bi bil tudi boljši za branjevca. — Živela priv. Gesellschaft „Jeruš et Comp.!" Iz Novega mesta. Novome-čč^ni n»smo razvajeni v boljših ve sulicah, pa pričetkom t. m. se je vendar čitalnica prenapolnila dvakrat. 4. t. m. je uprizori! dolenjski Sokol n-rodno igro »Deseti brat, 1. t. m. pa so gimnazijci priredili koncert z dr*m. predstavo. Sokolove igralce ste že pohvalili, s čemer se vobČe strinjamo, a ker se igra baje ponovi, naj pristavimo domačim igralcem še par dobr dušnih navodil. Uloga »Desetega br-ita« je bila brez dvoma v najboljših rokah; g. Kenda je igral realno, njegov izgovor je bil dober m dovolj glasen, kar se pa težko reče o vgeh drugih igralcih. Premalo efV kten je bil samo zadnji njegov prizor; umirajoči deseti brat bi moral govonti pač z bolj pretrgano besedo in tišjim glasom, kadar ima človek svinec v sebi, pojenja tudi kr^pkost pljuč. Prav dobro je igral g. Po et", samo malo glasnejši mora bit-, tudi v zadnjih vrstah ga moramo slišati. Krjavelj in Krivec sta igrala jako dobro, a tako si jih Jurčič, oziroma Govekar nista mogla misliti. Oba naj spravita v igro humor, smeš n<>st pa ne. Krjavljeva igra je posebno ob smrti desetega brata zelo težavna: v koči konec tragičnega življenja, pred kočo predstava neprostovoljne komike! Morda bi bilo bolje, da je dramaturg sam kako drugače priredil ta za predstavljanje jako kočljivi prizor; a ker ga je, bodi Krjavljeva vloga ur-.i:a umirjeno! — Ravno to je priporočata sicer izvrstnemu Krivcu. Prizor v Obrščakovi gostilni je bil sicer dober, toda gotova pretiravanja, n. pr. nešteto drsanje vžigalic po gotovem delu hlač, niso višek narodnega življenja v gostilni; veako kmet-sko neotesanost ni spravljati na oder. Igralke naj bi bile pogumneje in gor-s-ceje v igri, Krivčeva žena se mora do prihodnje predstave nekoliko postarati. Ako se poravnajo omenjeai mah nedostatki, bode prihodnja predstava res izvrstna, saj igralci so res sposobni in za stvar vneti. Upamo, da v prihodnje pride še več občinstva tudi priprostoga in takega, ki še ni videlo narodnih iger, saj odločna naloga sokolstva je, da budi narodni čut in ponos. Dolenjski Sokol pa ravno zato ne sme omejiti svojega delovanja samo na gledališki der, da ostane vreden svojega ponosnega naslova. Odbor in nekdanji us' nov mki torej na sokolsko delo! — 1. t. m. so nam gimnazijci podali zanimiv večer. Pevci so med drugim zapeli dve starogrški pesni, od katerih je prva Pindarova pitijska od« bolj ugajala našim modernim ušesom. Vse-kako je občinstvo spoznalo karakteristiko starogrških napevov, na katerih so vznik le nekatere posebnosti južnoslovanskih popevk. V mešanih zborih se je deloma pokazalo, da letos ni vseh glasov popolnenih tako dobro kakor prejšnja leta; sicer je bilo petje točno. Gospod profesor Š. je godel dva odstavka Vieux temps-ovega četrtega koncerta za gosli ter pokazal, da zanj ni več nikakih te žav na tem odličnem inštrumentu. Najboljša točka v koncertu je bila zadnja: trije odstavki prve Bethove nove simfonije, katero je igral dijaški salonski orkester, popolnjen z nekaterimi prijatelji naše mladine, vseh je bilo okrog 20. Točka se je izvela prav dobro, ker je pravi dogodek za naše razmere, upamo pa, da ne ostane edin, dokler nam šola »Glasbene Matice« vzgaja mladih godcev. — Dijaki so še v burki »Ni hilisti« pokazali, da se znajo tudi na odru dobro kretati in da je ostals v njih še nekaj nezamorjenega duha, kar je spričo trdim predpisom in neizprosni njih uporabi na tej gimna ziji res veliko čudo. — Prirediteljem večera pristoja tedaj vse priznanje! — Lep vspek večera je i v tem, da je ostal lep znesek dijaškemu podpornemu društvu, ki ga potrebuje tembolj, ker mu je obatrukcija v deželnem zboru odvzela lep letni do-nesok. Del dohodka dobi gotovo tudi dijaška kuhinja, katere podpiranje priporoča v zadnjič natisnjenem pismu sam g. dr. Slane Strinjamo se ž njim, opomnimo pa g. dr. Marinko, naj se zateče tudi na mnogoštevilne kleri kalne posojilnice po Dolenjskem. Eno ima kar preko mostu; tu naj bi se pomoglo, ne pa zbiralo »razpoložni« kapital v negotove svrhe! — Opom nimo dalje, naj bi si natančneje ogle dal očete nekaterih podpirancev tor jim razjasnil, da se njegove dolžnosti, katere bi marsikateri kaj lahko izvrševal, ne končajo tisto uro, ko pripelje sina v dijaško kuhinjo in ga tako prisili pa tudi za vse življenje priuči grizti podarjen nezaslužen kruh. Tako nastane mnogo nesamostalnih značajev. Edini, neumorni vzdržatelj tega zavoda pač ne more poznati vseh premoženjskih razmer, naj bi torej del truda odložil poseb nemu odboru. To velja tudi o prireditvi in razdelitvi jedil. Slišali smo, da drugodi ta dobrodelni posel oprav ljajo zaporedno v to izvoljene gospe in gospodiene. Prepričani smo, da bi se tako vzbudilo več zanimanja za ta zavod, kar bi mu bilo le v korist pri podpiranju in pa tudi pri kuhi. Profesorjeva sestra je gotovo pridna gospodinja, verne pa, da ne bi škodovalo v jedi tečnosti, okusu in snagi, pa tudi ne družbeni izobrazbi dijakov ne, ako bi se ravnalo tako kakor smo povedali. To sicer ni spadalo k dijaškemu koncertu, bilo je pa do- >*9 " Andrejev tu opisuje skrajno realistično in neestetično, kako kolje Pavel vlačugo in se naposled še sam zabode. Tendenca je jasna. H >tel je pokazati razliko med idealnim mlade ničem, ki se giblje in pmeje v ve seli družbi, in se razvija kakor jelka v solčni dobravi, in med mladeničem, ki klaverno daleč od družbe išče drugih prepovedanih zabav, katerih žrtva postane. Segel je do ži vega onemu zlu, ki cerpa mozeg Človeške družbe, katero naj se vsaj postavi v potrebno varstvo, ako ga ni mogoče zatreti. Ta novela mrgoli kontrastov in čimbolj se bližamo koncu, tem bolj kričeča je disharmonija; a pisana je z veliko moralno resnobo, kakršne smo na\ajeni pri samem Tolstemu Med najlepše črtice Leonida Andrejeva smemo prištevati njegovega »Sergeja Petroviča«. Nedosegljivo d* vršeno nam analizira duševne boje mladega netalentiranoga visokošolca Drugi so prebrisane glave, si v krat kem prisvoje slednje znanje in vse razumejo; a njegovi možgani leno vsprejemajo, ničesar ne prebavijo, on je in ostane bedak v zaničeva je talentiranih svojih tovarišev. Cita še Ničeja, ki ga v teh mislih potrdi — in postane žrtva samomora. Črt ca je tako fino psihološko izpeljana, da skoro ni mogoče misliti, da ni (vanjo) Andrejev vtisnil svojih Ustnih čuvstev. Životopis njegov nam to domnevanje le potrjuje. »Učil sem se slabo, v sedmem razredu so me imeli celo leto za zadnjega učenca. Najljubši čas, katerega sem preživel na gimnaziju in se ga dotlej spominjam še z zadovoljnostjo, 80 mi bili presledki med urami, in sploh oni redki slučaji, ko bo ms »vrgli« iz razreda«. Nikakor na moremo trditi, da je hotel v tej črtici pisatelj kakorkoli vplivati na mladega nedarovitega dijaka, češ, tudi ti tako stori, ako te ni stvarnica obdarovala s talenti, in da je tendenca te črtice Ničejev stavek, ki se v njej nahaja: »Ako se ti ne posreči življenje, tedaj vedi, da se ti bo gotovo posrečila smrt«. Pisatelj se vendar v njej obrne proti tistemu samevanju in »tuhtanju«, kateremu se tako pogosto udajo mladina. Tudi konec, ki ni preveč vabljiv, priča o tem. fcergej Petrovič se muči po zavžitju strupa še ves dan potem, in »leži v rakvi z odprto lo banjo ter iztrganimi možgani« itd. Ljubka novelica je »Talja«. V ■jej se pripoveduje o najdenčku, katerega ljubi rednik stari Grigorij kakor svojega; a ko pride prava mati in mu odvede ljubljenčka, »tari Grigorij obupa. V noveli »Molk se riše v pretresljivih prizorih katastrsfa starišev radi samomora lastne hčere. Noveli »V mračni daljavi« in »Laž« sta jako temni, in čuditi se je, da se uprav poslednja mnogo prevaja v tuje jezike. Njena vsebina je blodnja blaznika, kateri je bil umoril ljubico, da bi zatrl laž in našel resnico; a resnice na svetu ni, in tudi v večnosti ne. Lsonid Andrejev je še mlad. Rodil se je leta 1871. v Orlu, in se izobraževal na vseučiliščih v Moskvi in Pstrogradu. Nanj je vplival, kakor sam piše, zlasti Gorki. Razven omenjenih novel, ki so izšle izpod njegovega peresa, naj še omenimo krasne novele: »Stena«, »Brezdno«, »Misel« in »Smeh«. V kratki dobi svojega pisateljevanja je Andrejev pokazal, da smemo še mnogo upati od njega; vendar naprej lahko rečemo, da ne bo nikdar tako popularen, kakor so drugi novejši ruski pisatelji, ker s svojimi proizvodi preveč omrači in razdvoji bralca. staviti k pismu đr. Slanca, ker je tako splošno prepričanje. Katoliški uzori. (Dalie.) Države so cerkvenim pretenzijam vedno nasprotovale zdaj v večji zdaj v manjši meri, časih z večjim Časih z manjšim uspehom. Odkar je papež Gregor VII. do cela razkril cerkveni sistem, je bil boj med cerkvijo in državo permanenten in ta boj traja še danes, kajti cerkev ni ne za las odnehala od svojih zahtev. Države so se papežem vdale v toliko, da so pripo-znale načelno ločitev duhovskoga in posvetnega delokroga. Ze to je velika koncesija, a cerkev niti s tem ni bila zadovoljna, države so pa pripoznavale, da je cerkev božja ustanova in da jo papež namestnik Boga ter zase zahtevale samo gospodstvo v materialnih zadevah. Prav ker so pripoznavale principijelno podlago cerkvenih pretenzij in vsled tega morale iz cerkvenega sistema iskati dokazil za svoje zahteve, zato je bilo njih dokazovanje tako plitvo in neizdatno. A zmagovale so države vendar, četudi jako počasi, ker so ravnale v silobranu, ker so praktične potrebe bile močnejše od cerkvenega sistema. Toda narodom bi se bilo prihranilo veliko zla, ko bi cerkev ne bila tako hrepenela po posvetnem gospodstvu in ko bi se ne bila poslaževala nedopustnih sredstev. A cerkvi je bilo v srednjem veku vsako sredstvo dobro, da razširi svojo moč. Zdaj je zahtevala to, zdaj kaj druzega, zdaj je učila da morajo državljani biti pokorni posvetni gosposki, ker je posvetna gosposka postavljena od Boga, zdaj jih je zopet silila, da morajo prelomiti prisego zvestobe in se puntati proti posvetni gosposki. Cerkvena prizadevanja za pridobitev posvetnega gospodstva so imela jako žalostne posledice na države in njih notranje razmere. Zlasti se to spozna iz zgodovine rimsko-nemškega cesarstva, ker je bilo to cesarstvo najbolj prišlo pod gospodstvo rimskih papežev. Nemci so vendar zdrav in krepek narod in vendar je po krivdi cerkve nemško cesarstvo silno zaostalo in so v tej državi vladale najžalostnejše razmere. Pravne varnosti ni bilo nikake, vse gospodarsko in kulturno življenje je stagniralo, država pa je razpadla na nebroj malih državic, ki so bile med seboj vedno v boju. V cerkvi pa so se razmere razvijale ravno narobe. Čini bolj se je nemško cesarstvo pegrezalo, čim bolj je razpadalo in slabelo, tim bolj se je utrjevala cerkev. V 8. stoletju, ko je imelo cesarstvo že svojo enotno urejeno ustavo, je bila zveza cerkve z njenimi organi Še jako Šibka, vpliv posvetnih oblastev na cerkev pa jako velik. To se je tekom Časa korenito predrugačilo. Cerkev je s spretno roko centralizirala cerkev in vso oblast osredotočila v papeževih rokah, ob enem pa vzela državam in vernikom vse njih stare pravice in vsak vpliv na cerkvene zadeve. Ta svoj cilj je dosegla cerkev s tem, da je najprej nižjo duhovščino oprostila vsake odvisnosti od države, potem si tudi prilastila imenovanje Škofov — to šele po velikih bojih — končno pa tudi volitev papežev popolnoma spravila v duhovniške roke. V starih Časih so papeža volili duhovniki in rimsko ljudstvo, cesar pa ga je potrdil. Cesarji so z vednim poseganjem v rimske zadeve največ storili za to, da so papeži dobili veliko moč. Kajti pri volitvah papežev v prvih Časih so se godile dostikrat kaj čudne reči. Ko pa so papeži prišli do moči in veljave, so naprej delali na to, da se je rimskemu ljudstvu vzel vsak vpliv na volitev cerkvenega poglavarja. Dalje pnh.) Dnevne vesti. V Ljubljani. 15 aprila — Osebne vesti. Poštna kontrolorja Martin Slekovec v Gradcu in Fran Pavlic v Mari boru sta imenovana višjima pošt nima kontrolorjema. — Gospod Tomaž Pavšler v Kranju je objavil v zadnjem »Slovenskrm L'stu« milodonečo željo, naj ga pardonira dr Tavčar, ki je zaradi njegove falzitikacije inter-peliral v državnem zboru. Mi mu povemo le toliko, da se dr. Tavčar ne bo ž njim ppuščai v oikak razgovor ker g. Pavšler vendar sam pripozna, da je grešil in listino popravljal. Vsak dostojen človek ve prav dobro, da je nedopustno popravljati listine Zatorej je o tem odveč vsaka beseda. Nadalje gospod Pavšler izjavlja, da se mu delajo zapreke proti njegovim vodnim napravam samo iz zavisti in črnvga sovraštva. To odločno ni res, ker mu spočetkom celo njegovi politični na- sprotniki niso delali nikakih zaprek, da nekateri so mu šli celo na roko. Odpor je nastal še le potem, ko bo izvedenci izrekli, da bi bili Paviler jevi projekti skrajno nevarni in nerodni. Pač pa je obče znano, da je bil g. Pavšler tisti, ki je svojo še v zraku visečo tovarno izrabljal pri nevednih ljudeh za svoje politične m a hinacije in prepričani Bmc, da jih bode v bodoče istotako še izrabl)a 1. Interpelacija proti takemu možu je bila tedaj popolnem umestna. Sladko ironične besede n* osebo dr. Tavčarja, katere je Pav šlarjev plačani ćlankar izlil v »S'o-1 venski List« ne bodo dosegle svojega i namena, pač pa se bode ta Člankar I posebno, ako se v njem skriva bivši] angelj varuh kranjskega Koblarja, I položil temeljito na klop. — Razmere v deželni bolnici. Prejeli smo danes nasled ■je pismo: Slavno uredništvo »Slov Naroda« Presrčna zahvala »Sloven-skemm Narodu«, da je tako krepko posvetil v razmere, ki vladajo v deželni bolnici. »Slov. Naroda si je s tem pridobil veliko zaslugo in sicer ravno za najrevnejše kroge. Kajti v III. razred deželne bolnic« gredo tamo resnčni reveži, sami delavci in kmetje, tor^j revw2t vseh r^vežev. Krščanski s o c i a 1 c i , ki vedno svoje jezike brusijo in toliko govor« o ljubezni do ljudstva, so že davno vedeli, kake razmere vladajo v bolnici, pa niso nikdar imeli besedice zanjo. Tu se vidi hinavstvo krščanskih socialistov. Ko bi imeli res kaj srca za ljudstvo, bi morali prav pri bolnici začstt delo za ljudstvo, kajti kdo je bolj potreben obrambe , kakor ubogi bolnik, ki mora v bolnico. Zato pa kličemo krščanskim socialistom: Fej, sram Vas bodi, da se ne zme nite, kako usmiljenke delajo z bolnimi reveži, kako jim krate hrano, kako jim krate, kar najbolj potrebujejo, da pridejo zopet do moči in postanejo zmožni za delo. Usmiljenke bi se morale pravzaprav imenovati neusmiijenke, ker to je vrhunec neusmiljenosti, če se revnim bolnikom prikrajšuje hrana. In »Slovenec«. Ta žirokoastni list, ki sicer toliko . bezda o svoji ljubezni za ljudstvo, ta se je drznil usmiljenke še za^o varjati, namesto, da bi »ranil pravic« revnih bolnikov in podpira »Slov. Narod«. Da, kadar se gre za bisago, tedaj izgine pri »Slovencu* vsa ljubezen za ljudstvo, tedaj se pokaže njegova prava natara. Prosimo slavno uredništvo, naj nadaljuj* neustrašeno svoje delo za blagor revnih bolnikov in ee naprej posvečuje vso pozornost razmeram v deželni bolnici, ker le tako se bo prisililo upravo deželne bolnice, d, bo gledala neusmiljenkam na prste. Doslej se uprava ni za to čiito nič brigala, zdravniki pa so se omejevali na svoje zdravniške posle. V kuhinjo je treba iti in pogledati, kako se dela. Bolnica je draga, za ta denar, ki ga dobivajo neusmiijenke, bi pač lahko dajale pošteno hrano, toda tega nečejo, zato da delajo velikanske dobičke in da lahko pošiljajo stotieoče iz dežele, enkrat: čast in hvala »Slovenskemu Narodu«, da se je tako krepko za- j vzel za korist revežev, za pravico 4 ubogih bolnikov. (Sledi 32 pod- | pifov.) — Sestanek slovenskih tehnikov. Vsled dogodkov pri me novanju asistenta kmetijsko kemičnega preskuševališča v Ljubljani sklicujejo slovenski tehniki sestanek, ki bo v petek ob polu 8 uri zvečer v Hafnerjevi restavraciji na Sv. Petra cesti. Povabljeni so tuit drugi slov. visokošolci. — Hrvatski visokošolci v Gradcu so imeli te dni shod, na katerem so sklenili več aktuvalmh resolucij. V Zagrebu so bile te resolucije zaplenjene. Visokošolci so t« izrekli se za financijalno samostojnost Hrvatske; 2. se izjavili solidarno z zagrebškimi visokošolci in ostro obsodili postopanje hrvatske vlads proti dijakom, zlasti da so jim bile vzete stipendije in 3. so obsodili i i 4 i t ; • i ] 1 t i \ proti nastopanju hrvatskih dijakov naperjeno izjavo madjarskih visoko-io!oev. Zadnja resolucija se bavi z jpahinacijami klerikalizma v hrvatskih deželah ter izjavlja, da visoko iolci spoštujejo vsako versko prepričanje, da pa se hivatska narodna prizadevanja ne smejo identificirati g prizadevanji katerekoli konfesije. Visokošolci protestirajo proti zlorabi hrvatskega naroda za koristi rimske kurije, protestirajo proti hinavstvu rimske kurije glede glagolice, proti ialjeniu verskih čutil Mohamedancev !Q prnt* postopanju tržaškega škofa napram R'cmanjcem. — Prestop k protestantizmu. Na velikonočno nedeljo so T tuKajsnji protestantovski cerkvi štiri ost-be — vse iz Kočev;a — prestopile k protestantizmu. To je vspeh znanega postopanja okr. glavarja v K čfvju dr. Gstettenhoferja. Kakor čuiemo, je drž «vno pravdništvo umaknilo svoj vsklic proti oprostilni razsodbi glede »zborovanja«, ki se je vršilo v Kočevju v nekem privatnem stanovanju, katero zborovanje je dr. Gstettenhoferju delalo toliko skrbi. — Dr. I. Kenda fm Iz Vipave se nam piše: Izročili smo materi zemlji truplo pokojnega dr. Josipa Kende. Težko smo se ločili od gomile, ki krije njegove zemeljske ostanke in obljubili si, da se od njegovega vzvišenega duševnega življenja ne ločimo nikdar, dokler moremo hraniti v sebi še iskrico spomina. Doleri bolezni, katera ga je napadala že v dijaški dobi in kateri se je znala braniti le njegova zdravniška umetnost, podlegel je v 57. letu svoje dobe. Narodil se je 17. januvarja 1845. leta v Volčah pri Tolminu. Šolal se je v Gorici, svoje medicinske študije pa je izvršil v Gradcu. Svojo znanost pričel je izvrševati v Zagrebu. Kot samostojen zdravnik nastopil je najprvo v Ajdovščini, potem je bival več let v Kostanjevici, udeležil se kot zdravnik vojne v Bosni in potem ostal do svoje prerane smrti v Vipavi. Kot zdravnik je pokojni slovel v me dicinskih krogih in znan je izrek ljubljanskega veljaka, ki je »cenil Kendo tako, da je škoda, da se ta talent pogubi v premalem krogu -voje delavnosti na deželi. Toda Kenda si je želel miru in počitka. ZjQ njegova prva mladost je bila pomanjkanje in trpljenje, in zato si je želel majhen delokrog. In našel bi ga bi!, da ni z vso silo vstopil v boj za povzdigo narodne zavesti. V tem boju je bil Kenda neutrudljiv. Gmotno in z be-Bedo in s pisavo se je trudil za svoj ljubljeni rod in le na tem polju za mogel si ga spraviti do prave živahnosti. Vsak korak naprej povzdignil ga je do vidnega veselja, kateremu je dal duška v krogu svojih sobori-teljev. Vzvišeni, nesebični značaj njegov Be je ravno v tem najbolj odlikoval, da je Kenda dosti in rad storil, kar je bilo v njegovi moči, toda zato &e ni niti najmanj pokrinil, da bi za Ejejov trud tudi svet kaj izvedel. Smelo rečemo, da je Kenda dosti veljal med možmi, le navadni svet ga ni spoznal. Ostavil je dva sina, ki sta sbsolvirana akademika in za katera je skrbel kot previden požrtovalen oče. Njegov pogreb je bil viden dokaz, koliko veljave je imel pokojni v naprednih, merodajnih krogih. Vzlic neugodnemu vremenu zbrala se je inteligenca vipavskega dola in trga Vipave ter ga odlikovala z venci in grobnim petjem. Jeli bilo razmetanje iz bližnjega stolpa, ko se je red hišo pelo, slučajnost ali nebriž-aoat, ne vemo. Motilo nas je in smatrali smo ga za posebno malomarnost toercdajnih krogov. — Trasiranje nove železnice. Konaorcij, ki je dobil konce-Bjjo za trasiranje železnice od Vrh nike do Idrije, je že začel svoje delo. Trije inženirji se bavijo s studiranjem, kater* proga bi bila najpri-^adnt-jša. Vse kaže, da bi bila najcenejša proga Čez Rovte, Hotederšico ln Godovič. — Učiteljske vesti iz Štajerskega. Učitelj v Studenicab, Jo-B*P K o k 1 je imenovan učiteljem na ^ki goli v Slov. Bistrici. Nadalje sta imenovani stalnim učiteljicam Marija Vavpotič iz Olimja v Loki pri Zidanem mostu in Antonija K r a č m a n na svojem mestu pri Sv. Lenartu nad Laškem. Okrajni pomožni učitelj za ptujski okraj je imenovan učitelj Ivan O z m e c v Cvenu. Menjava se je dovolila učiteljema Fr. Iglarju v Dobrni in Leop. Čulku v Ribnici. — Dr. Jabornegg ali blamaža. Znano je kakšno ulogo je igral dr. Jabornegg v zadevi prošlu lih vojniških volitev kot fabrikant »viniČarskih« volilcev. En eam dan je napravil 25 volilcev. Toda o tem se še ni govorila zadnja beseda Danes pa nekaj o novem političnem činu tega čudnega »nemškega« moža. V svoji otročji naivnosti se je domislil, ker je bila stranka celjskih sle parjev z volitvami v celjski okolici grozovito po zobeh udarjena, vložiti ugovor zoper izvolitev slovenskih odbornikov, ker po njegovi modri sodbi volilni imenik ni bil pravilno sestavljen. Samoobsebi se razume, da je bilo ugovor vložiti tolikšna neumnost, da se Bogu usmili, ker je vsako upanje tega ugovora izklju čeno. Pišemo o tem samo zaradi smešnosti tega početja. Dr. Jabornegg in ugovor zoper rohlne nepravilnosti! Ali si morate misliti smešnejšo zanimivost z uzirom na ulogo tega moža glede vojmiških volitev? Mož bi nujno potreboval prizanesljivosti z naše strani, pa sam izziva ter ta-korekoč prosi plačilo za svoje nečedne čine v Vojniku. No, v tem mu ustrežemo kmalu! — Volitve v Trstu. Pri včerajšnji volitvi iz IV. razreda je bilo oddanih 1382 glasov. Vseh volilcev v tem razredu — ki voli tudi še danes — je 2631. Zmaga je seveda zagotovljena vladajoči stranki, ker v tem razredu sploh nima protikandidatov. — Iz Opatije se nam piše, da je tam umrljznani dunajski odvetnik in član gospodske zbornice, dr. Milla-nich, rodom Tržačan. — Glasbene Matice"oratorij „§v. Frančišek«. Altov sko vlo^o »sv. Klarea in »Bonadonea bode pela koncertna in oratorijska pevka gdč. Helena Holeczek z Dunaja. Gdč. pl. Petru ni mogla dobiti dopusta od direkcije dvorne opere. Gdč. Holeczek je pred dvemi leti z odliko absolvirala kon servatorij. Bila je učenka nekdanje operne pevke gospe Roze Papier-Paumgarten. Posvetila se je koncertnemu petju. V raznih koncertih na Dunaju in v Pragi je dosegla prav lepe vspehe. — Gospa Henrieta Kury, ki bo pela sopransko partijo, je vele-odlična koncertna in oratorijska pevka. Pojavila se je šele v zadnjem letu na Dunaju, a a velikimi vspehi. Pred kratkim je nastopila v kon eertu dunajskega moškega pevskega zbora z velikanskim in od kritike vseh listov soglasno priznanim vspe-hom. Mlada gospa se je posebno tudi odlikovala v oratorijih in pela n. pr. »sv. Elizabeto« v Lisztovem oratoriju in »Hanno« ▼ Hayd novih »Štirih letnih časih«. Hvali se nje polnoglasni krasni sopran in posebno klesteča višina. — Detomor. Dne 10. t. m. so dobili pri Alojziju Podobniku v Trzinu v skrinji ondi službujoče dekle Frančiške Rak novorojenega otroka. Bil je povit v cunje in umor jen. Frančiška R*k, doma iz Ihana, je izpovedala gospodu c. kr. straž mojstru Franc« Kosu iz Mengša, da je rodila omenjeno dete pred osmimi dnevi in ga šele 6 ur po porodu pri popolni zavesti zaradi tega zadušila, ker je vedela, da ga ne bo mogla preživeti. Skrila ga je v skrinjo, da bi ga na velikonočne praznike, ko je mislila obiskati svoje sorodnike, nesla na domače pokopališče v Ihan. Fran Čiška Rak je po porodu vse delala kakor prej in se tako vedla, da ni bilo mkakega suma. Delala se je tudi popolnoma zdravo. Ko jo je omenjeni g. stražmojster v zadevi detomora iipraševal, ni bilo pri njej zapazsti nik»kega posebnega obžalo vanja. Zločinka je bila izročena so dišču v Kamniku. — Dolenjski Sokol priredi dne 18. aprila t. 1. v prostorih narodne Čitalnice v Novem mes'u veselico z igro »Deseti brat« in plesom. Natančneje iz vabil. V vlogi »Kvasa« nastopi zopet Član dramatične društva v Ljubljani g. Hašler, kateri je že zadnjič pokazal, da je mojster v svoji vlogi. Nadejamo se, da bo tudi sedaj avtor igre sam vodil predstavo in pod njegovim vodstvom je vspeh zajamčen, kakor je to pokazala zadnja predstava. — Bralno društvo Hubelj na Ustji priredi dne ld. t. m javno veselico s plesom na vrtu g. Ig. Stibiljm. Pri veselici bode svirala polsoštevilna godba is Prvačine — Od Sv. Križa pri Kostanjevici se nam piše: Lanaki vinski pridelek se vedno boljše kva lificira. Vina iz slavnoznanih vino gradov Gadova peč. Bočje, Piroški vrb, Šutenski vrh itd. so glede okusa kakor tudi jakosti uprav izborna Na prodaj ga imamo še več tisoč veder. Gostilničarji in vinski trgovci, pri dite k nam in pokusite našo d< br<. dolenjsko kapljico. Omililo se Vam bode tako, da se boste težko ločili od nje. Tozadevne informacije daje iz prijaznosti in v interesu križev-skih vinogradnikov Ivan M*ln*r:Č, nadučitelj in vinogradnik — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dežel nem sodišču: 1. Na 3 tedne zapora ie bil obsojen Ljudevit Lipovšek iz Čepovana, sedaj miner v Bohinjski Bistrici, ker je na pustno nedeljo udaril lOletnega Antona Kunšterla z vozno ročico, potem jo pa zagnal med trumo otrok iz jeze, ker so ple salcem v Arhovi gostilni nagajali, jih za obleko cukali in obdolženca zmerjali, ker jih je odpoditi skušal. 2. Fr. Zima, posestnikov sin na Dovjem, je bil tožen, da je dne 13. kimovca t 1. v družbi sedmih sokrivcev, kateri so kili že lansko leto meseca listo pada od 4 do 6 mesecev ječe zaradi tega dejanja pri tukajšnjem deželnem sodišču obsojeni, pri hiši Mine Ko smač z jermenom in verigo hišna vrata odzunaj tako zavezati pomagal, da so morali domači zlesti skozi pod strešno okno in po Češpljevem drevesu na tla. Ker so vse priče soglasno potrdile, da Zima pri tem ravnanju ni bil udeležen, ga je sodišče hudodelstva javnega nasilstva oprostilo. 3. Dne 29. kimovca 1902 je hil ponoči v Mengšu napaden Franc Ž^rovnik, ker je s svojim razgraja njem in zabavljanjem na cesti druge fante izživljal. Franc Kuralt in M ha Svetlin sta mu spodbila noge, da je padel, obenem pa je dobil v hrbet sunek z nožem. Kuralt trdi, da ni on storilec, kot priča zaslišani Miha Svetlin je pa obstal, da je on Žerovnik>5 121*96 997 100-100-101 15 99'6ft 99 70 10110 107 80 101 — 101 — 100 If 101 — 100 80 101*45 121 90 9975 12215 -1 102 1U 100 60 100 60 102 — 108 80 102 — 10116 101 15 M M Uradni kursi dunaj. borce 4*2°/t majeva renta . . . 4-8«/# srebrna renta . . . 4% avstr. kronska renta . *•/. „ alata „ 4#/0 ogrska kronska M 4% „ zlata 4% posojilo dežele Kranjske 4*/,% posojilo mesta Spljeta •V«*/« bo8.-herc. žel. pos. 1902 4 češka dež. banka k. o. 4° o M » » 2' J« 41/«0/o zast- Pis g*1« đ- niP- b 41/t°/o pe&t. kom. k. o. z 10°/0 Pr..... 41/,*/e zast. pis. Innerst. hr. VISI.....ogr. centr. deželne hranilnice 4Vi°/o zast. pis. ogr. hip. b. **/»/• obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . * čeSke ind. banke 4°/t prior. Trst-Poreč lok. žei. 4°, ft „ dolenjskih železnic 3°/o „ juž. žel. kup. l/t Vi £*/>*/■ av. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od leta 1854 . . . n „ 1864 . t izske...... zemlj. kred. I. emisijo i« i» H* »» ogrske hip. banke . „ srbske k frs. 100"— „ turške..... Basilika srečke . . Kreditne , ... InomoSke „ ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ . . . Avstr. rud. križa , ... Ogr. „ „ „ Rudoifove B ... Salcburške . ... Dunajske kom. „ ^Delniee. Južne železnice • . . Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Dgrske . Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... I Praške želez. ind. dr. . . Rima-Maranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . i Valute« C. kr. cekin .... 20 franki..... 20 marke..... Sovereigns .... Marke...... Lafiki bankovci. . . Rubpi...... Žitne cene v Budimpešti. dne 15. aprila 1903. Termin. Pšenica za april . . Rž , april . . Koruza „ maj . . ?. „ julij . . Oves t, april . . Er«&L«tvr. Ss vzdržuje. Avstrijska specijaliteta. ;Na želodcu boleha jočim ljudem priporočati je porabojprist-nega .,Moll-ovega Seidlitz-praška'4, ki je pre-skušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospeSilno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom Škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr dvorni zalagatelj, DT7NAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLI^-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 (10—5) 47 75 688 75J 1600 — 676-50 726'— 252 — 704 — 388 50 1637—1 482 50 390-—I 350'— 154 — 11 33 1905 23-40 23 92 116 92 95 25 252 75 48 75 689 75 161U — 677-50 727* — 253'— 7(8 — 389 50 1648 — 483 50 395 — 352 — 158 — za 50 kg K 7 74 ti 50 „ . 6 74 ti 60 n , 6CB ti 60 „ • t 613 n 60 . , 603 Spominjajte se dijaške In ljudske kuhinje pri Igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričako-====== vanih dobitkih.= Jako praktično na potovanju. Nepogrešljivo po kratki vporabi. | Preskušeno po zdravstvenih oblastvih Spričevalo Dunaj, 3. julija 1887 neobhodno potrebna Za ohranjenje čistih zob ne zadošča edino voda za zobe Odstranjenje vsakovrstnih, na dlesnih se neprenehoma tvarjajočih. škodljivih tvarin more se izvršiti le po mehaničnem čiščenju v spojenju z osvežujočo in antiseptično vplivajo^o zobno cremo. Kot tako se je „l4ulo«f oiit* . izkazal v vseh omikanih državah po svoji J (208-2; najvplivnejši uporabi. II Meteorologično poročilo, i Višiua nad morjem 806*2. Srednji srauni tlak 7S60 mm- j April I Čas opazovanja Stanje barometra v mm. IJ Ve tro vi Nebo 13 9. zv. 729 8 4-4 al. jvzhod dež 14. n 7.zj. 2. pop. 7305 733 7 08 38 sl. jjvzh. sl. jvzhod sneg dež - 9. zv. 7358 12 sl. Bvzhod jasno 7. zj. 2 pop. 737 9 7368 — 0 8 91 8l. JUg sl. jjvzh. megla jasno Srednja temperatura pondeljka in torka 67° in 19°, — normale: 9 3" in 95°. — Mokrina v 48 urah: 181 mm in 6 7 mm. ,£e Criffon4 najboljši cigaretni papir. ■»•biva p.t.itil. 706-6 Zahvala. Potrtega srca javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežaloatno vest, da se je moja iskreno ljubljena soproga Marijana Michler roj. Ulčar po dolgo trajajoči bolezni, v*29 letu svoje starosti preaehla v večnost Truplo pokojnice se bode preneslo v četrtek, dne" 16 aprila, ob 5 uri popoladne iz hiše žalosti, Hrenuve ulice St. 7, na pokopališče k av Krištofu. V Ljubljani, 16. aprila 1903. •10401 Žalujoči soprog. t Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo, našo preljubo hčerko, oziroma se strico in vnukinjo l^riclo danes ob 8 48. uro zvečer, po mučni bolezni, v starosti 2( , lst, poklicati na oni boljši svet. Predrago dete bode v četrtek, dne* 16 t. m., ob 3 uri popoludne iz hiso žalosti. Gosposke ulice št. 4, prepeljano na pokopališče k sv. Krištofu in pokopano v rodbinskem grobu. (1041 V Ljubljani, 14. aprila 1903 Amalij*« *lrttzier. mati. — Ectati *l»tn#»r, sestrica. — Ivt&u in Amalija V I« le, stari oče in stara mati. Za vsestranske dokaze prisrčnega aočutja ob časa bolesni, smrti in pogreba nalega Bepozabnega, sedaj v Bogu spavajočega sina, oziroma brata, svaka in strica, gospoda Emila Valentinčiča stud. iuria zlasti za tako Častno, mnogoštevilno m tolačitno spremstvo pri pogrebu premilega nam pokojnika, izrekamo vsem in vsakemu posebej svojo najiskrenejso zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo čč. domači duhovščini, zlasti v. č. gospodu župniku Mart. MalenSeku za njegove tolažilne posete ob času bolezni pokojnika, blagorodnerou gospodu županu Ivanu H ri bar j u, polkovniku domobranskega polka štev 27, vi8okorodnemu gospodu Bruno. pl. Schmidtu, gg. častnikom in njih damam tega polka, ki eo se v tako obilnem številu udeležili pogreba, filasti pa še pevskemu zboru ^Glasbene Mati ceu za ganljive žalostinke, gospodu tovarišu pokojnikovemu za pretresljivi, v srce segajoči govor ob odprtem grobu, ki nam je toli v tolažbo, darovalcem krasnih vencev, sploh vsem in vsakemu posebej, ki so ob tem bridkem času z nami .s čustvovali in od bhzu in daleč (»tiipteli, da izkalejo dragemu rajmko sadnjo ča»t Bog plačaj vsem stotero; predragemu \ »jniku pa bodi zemljica lahka iu trajen spomin. V Ljubljani, 11. aprila 1903. (1037> Žalujoči rodbini Valentinčic-ava in Rus-ova. Proti nedostajanju apetita Zel 4» ti t* 11 ^ Iti II l»0 i« . h! a ti 4*11111 in i»oU \ »ijf uemu zeloiSeu imajo golov %t«peia splošno preizkušene karamele iz poprove mete. V zavojih po in *© vin. Zaloge imajo v Ljubljani: Orlova le-karnapoleg železnega mostu, deželna lekarna pri Mariji Pomagaj Milana Leustek-a in Ubald pl. Trnk6czy. — V Novem irestu: lekarnar S. pl. Sla-dović. b <2560 - 11) Najlepše likano per se zajamči tudi nevajeni roki po jako priprosti vporabi , svetovno Mlavnesra američanskega škroba na lesk Fritz Schulz jun-, Actiengesellschaft i Leipzig. 3(660 - 2) 7iflta Qtfpfiflia ^e Pristen' ^e *ma vsak zavoj poleg stoječi Globus (varstveno LlGld dvcilfijd znamko) V rudečkastih zavojih a 100 gr. vsebine na prodaj ma razstava Pari/1900. » večini špecerijskih in drogerijskih trgovin in prodajalnic mila. Eiektridno-strokovno obvestilo. $ Slav. občinstvu in piečastiti duhovščini vljudno naznanjam, da izvršujem z oblastvenim dovoljenj oni vsa za vpeljavo električne razsvetljave potrebna dela ter opozarjam na svojo izredno veliko in krasno zalogo (1020-2) vsakovrstnih sveti! in za električno razsvetljavo potrebnih predmetov. Prenavljam oziroma prenarejam stare lestence, svetila i. dr. strokovno pravilno za električno luč po zelo nizkih cenah. — Vsaka stvar bode montirana v moji delavnici in preizkušena tako, da mestni monter ne bode imel druzega posla, kakor predmet z vezati z električnim tokom, kar bode lahko izvršil v najkrajšem času /a svetila, katera bodo montirana v moji delavnici, jamčim tekom enega leta, v katerem času tudi event. popravila brezplačno izvršujem. Največja in najlepša zaloga cerkvene posode in orodja. Nadejajoe se zdatnih naročil beležim z velespoštovanjem Leopold Tratnik pasar in založnik predmetov za elekt. razsvetljavo v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27. iškote Ciril-Metod'" (969-2) Gregor Zamejic Poskusite TJl^l^.i JJtoerjev, | llglaV pristni rastlinski liker. ~zgs& 0tT~ Hi*«li tek iu 1 »u v<». BSV~ I>«»|« dobro H|>h ujo. Edino pristen od založnika: Kdrnund Kavčič v Ljubljani. (li—P4) Spretne! solidne potovalne uradnike (akviziter je) za vse zavarovalne stroke vnprejiuo |ii*otl \ Uokl i>nn IkIJI, sčasoma tudi m Hialno plaeo, tukajšnji glavni zaatop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tu-zemske zavarovalnice. LastnoroCno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „akviziter W upravniStvu „Slov. Naroda*. (608—20) Kuhalnik na špiritov plin „0EC0N0M" j<* iiepofiireNljiv za v§ako 2 |(0«l»OClllljNtV09 745 2) popolnoma nenavaren. Brez stenja! Se da regulirati! Štedljiva poraba! Trdno zliti kovinski deli. Izvedba za en plamen in za dva plamena, in sicer bronciran, niklast ali emajliran. Ceniki o kuhalniku in likalniku brezplačno in franko. Jdiannes HHTo-u-er Dunaj, IV., VIuliljpaMHe 3. Sto od 2—2 v, mitra dolgih hrastovih količev (bab) za ograjo kupi takoj L. Sebenikar na Rakeku Gdda se prijazen urac kabinet v Cigaletovih ulicah št. 3. Dobra kuharica |; srednje starosti, želi službo premenitili k samim gospodom za gospodinjo t* i mestu ali na deželi. Ista je že služila j ■ za gospodinjo in ima dobra izpričevala. Ponudbe naj se pošiljajo do 20. apriU pod ^Gospodinja1', poste restante, Ljubljana. (1000-2) Izjava. Podpisana izjavljam s tem, da moj bivši uslužbenec g. Ivan Kernc nima nikaka pravice pri mojih gospodarjih in gospodinjah dimnikarska opravita ne prejemati in ne za to denar po birati. Ako bi kje hotel na moj ra-< čun delo opravljati in denar prevze mati. naj se mi to takoj naznani. V Ljubljani, 11. aprila 1903. Elizabeta Poshvvar, dimnikarica. (1023-2) ] asistent h^r. priv. juync yc/cjr..:: Dragica Wasle 2 a gor j g ob ^avi St. Pavel pri Preboldu zaročena. —(to St. Pavel, dne 12. aprila 19Q2\ Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. želoznice v Beljaku. veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod, iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Au^ Solnograd, Čez Klein-Reiiiing v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Cez Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri BI m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3- uri 56 n popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz Cez Klein-Rćifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove v Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj Cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoCi osobni vlae v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. ^Trst-Monakovo direktni vozovi 1. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri H m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž kol. Proga ii Trbiža. Ob 3 uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Fnmaanafeste, Solno« grad, Line, Steyr, 161, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. .Monak ovo-Trst dirdktni vozovi 1. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m d poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Kari i vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Cunn Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Duaaja, Ljubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, M nakovega. Inomosta, Franzenstesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthai iz Inomosta, Solnograd a. Pioga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob H. uri 44 m zjutraj iz Novega mes:.1 in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ot 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoludne in ob ti uri 50 m nvečer. — Prihod v Ljubljane drž. kol. iz Kamnika. MeSani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri ti m dof dne in ob ti. uri 10 m zvečer. (1 Prostovoljna prodaja zemljišč! V Spodnji Šiški pri Ljubljani, ob drzuvni Celovški cesti in treh občinskih potih do proge državno železnice ležečih 30 arondiranih stavbenih parcel s površjem 4 oralov 300 □ sežnjev. Prodajo se posamezne aii skupno. Te parcele so zelo ugodne za stavbe manjših hiš, posebno za uslužbence državne železnice. Enonadstropna v Vrhpolju pr Kamniku (Cloreiijsko) lež<■«."■ hišašt«27 (7 sob, 2 kuhT-nji) s cfosoodarsknA poslopjem (hlev, pod, kozolec) sf.dn n vrtom in travnikom (l1 -2 oral) lliia je bila pred 2 leti najmoderne;^ prenovljena, sobni tlak parketni. To posestvo ima lepo zdravo lego, s krasnim razgledom na mesto Kamni« in planine ter je jako pripravno i* letovišče. (936-4 Pojasnila d^je lastnik Franc Leskovic posestnik. LJubljana, Sv. Ilorljaini ulice sic v. i« I. iiutl*tro|»jf< Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti I je ugodno zavarovanje na doživetje in Binrt z zmanjsujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. VT ST. £L Tjr T JT JX vzajemna zavarovalna banlsa v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vfiealiozl iloi aiinko - naradno upraia. (26—42) v»» pojasnil« daj«: Generalni zastop V Ljubljani, čegar pisarne so v Ustnej banenej hiši ------- — £tev, 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih conah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje ' Dovoljuje iz čistega dobička izdatne] ; podpore v narodne in občnokonstne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar, Lastnina in tisk .Narodne tiskarne14.