Ljuu.janski škof dr. Jeglič obhaja letos zlatomaš- niški jubilej in sicer dne 27. majnika. V spomin na ta jubilej je Slov. Slraža v Ljubljani založila njegovo sli- ko v obliki razglednic. S tem se bo mnogobrojnim ča- stilcem in prijateljem ter občudovalcem navdušenega apostolskega slovenskega škofa gotovo zelo prikupila. ; Vsak si bo rad nabavil razglednico ter hranil to sličico v spomin na vnetega zagovornika katoliške misli. Či- ; sti dobiček leh razglednfc jc namer.jen našim Koroš- : cem in Primorcem. Cona razglcJniri je 1 dinar ter se bo : dobila v nekaj dueh v Cirilovi tiskami v Mariboru. ; Fantje, nc pozabiie: Binkoštni ponedeljck je Vaš shod pri Sv. Jožefu nad Celjem! — Cel hrib Vas mora biti poln! — Mladcniči, na plan! — Cc!a arniada Vas mora bitil Misijonarji pri Sv. Jožefu, Celje, prosijo vse one gg. duhovnike, ki želijo imeti ob priliki mladeniškega ; shoda na binkoštni pondeljek obed opoldne v misijon- ; ski hiši, da se priglase za to po dopisnici ali vsaj takoj pri prihodu k Sv. Jožefu. Radikalne krave za viničarje. Pred volitvami so obljubljali radikali slovenskim viničarjem breje krave in sicer bi imole te srbske krave priromati v Slovenijo dne 1. junija. Prvi junij bo kmalu tu, a radikalnib krav še nič ne slišimo, da bi mukale proti Slovcnskim goricam. Lelos je dovolj paše, bi bile Vrličcve radikalne kra ve dobrodošle našim viničarjem, a so menda zbezgale bogzna kam in Slovcnije nikdar videle ne bodo. Prav po balkansko grdo je, cbljubiti brejo kravo, potem pa še kozjega repa ne dati. Prazna obljuba srbijanskih radikalno-brejih krav je zopet nov dokaz, na kako ogaben načiu so holeli zvabiti na radikalni led naše slovenske viničarje razni Verliči in Nachtigalli, a se jim ni posrečiio, ker so naši viniearji že dobro vedeli vnaprej, da so radikalne krave prazna predvolitvena — farbarija. Kako je bilo zadnji teden v Mariboru? Ledene mo¦/.< smo dokaj čulili v Mariboru, kjer je celo po Pohorju zapadel sncg in snežno bližino smo neprijetno čutiii tudi v mesiu. Sedaj je zopet solnčno in toplejše vreme. Mariborski orjunci razgrajajo vsak večer okrog po gostilnah iu pretepajo vse, kar jim pride kot mirna žrter v roke. Divjanje Orjune po Mariboru postaja že skrajno neznosno. Policijski komisarijat je sedaj razglasil, da morajo do 24. t. m. oddali na policiji orožje vsi, ki imajo orožuc liste in so stari pod 30 let. Nadalje objaTlja polieija, da bo vsekega no'čnega razgrajača vtaknila pod ključ, a bo menda ostalo samo pri praznih grožnjah, ker veliko mariborskih policajev je zelo naklonjeno Orjuni. Ako bi javno varnost po Mariboru varovali in stražili naši šlajerski orožniki, bi izgledalo čisto drugače s pretepi in napadi orjuncev. Maribor je obiskalo 15. t. m. okrog 70 srbijanskih pevcev, ki so priredili tudi koncert. Shod SLS v ŠL Ilju v Slov. gor. se je v nedeljo, dne 13. t. m. vršil nad pričakovanje lepo. Dvorana Slovenskcga doma in veža sta bili nabito polni domačinov in soscdov. Sbod je vodil domači župnik č. g. Vračko. — Politično poročilo je podal naš nar. posbanec Žebot, katerega smo naprosili, da nam pride poročat. Zborovalci, po ogromni večini sami možje iz vseh občin so z zanimanjem sledili poslančevemu poročilu. Izrekla se je zaupnica politiki SLS ter sklenilo po vseh občinah ustanoviti krajevne odbore SLS in agitacijske krožke. — Smejali smo se »Taborovemu« poročilu o ustanovkvi JDS organizacije v Ceršaku. Par krakelerjev prepuščamo Kukovcu, a 99 odstot. prebivalstva naše in sosednih župnij pa je in ostane trdno v taboru SloTenske ljudske stranke. Bivši samostojni poslanec Ivan Mermolja ui njeg»va dva sinova so pri Orjuni. Ravnokar omenjeno si naj dobro zapomnijo naši vrli Šentiljčani, ki so branili mejo proti nemškemu navalu desetletja brez rokovnja^ia Orjune in brez Mermolje ter njegovih sinov. Šentiljčani se bodo že sami ubranili Orjune in Mermolje kot so se Nemcev. Mermolja je gostil mariborske orjunce. Zgoraj smo poročali, da je Mermolja in njegova dva sinova v orjunski organizaciji. Ravnokar pa smo prejeli iz St. Ilja v Slov. gor. poročilo, kako je Mermolja gostil r Št Ilju mariborske orjunske pretepače. Za minulo nedeljc je povabil Mermolja v Št. Ilj mariborske orjunce, ki so proti večeru posetili in osrečili gostilno pri kolodvoru. V gostilni so.začeli izzivati in so pretepli Šentiljčana Šermana. Divja&ki nastop Orjne je tako razljutil gostilničarja Matjašiča, da je pognal preko praga orjunce z Mermoljo vred. Od ljudstva penzijoiurani poslanec je še spremil orjunce na kolodvor in domor grede jc streljal iz samokresa in se po italijanaški navadi drl: «Živijo Orjuna«. Pomilovanja vredni Mermolja, ki sedaj ni več poslanec, se je vrinil tjekaj, kamor je že davno spadal, namreč med razbojniške orjunce. Pa kakor je Ijudstvo obračunalo z Mermoljevo poslansko častjo, tako bo tudi z njegovim orjunaštvom. Šentiljčani bodo Mermolji že posvetili, da se ne bo nikdar več upal streljati in s svojim podivjanim glasom nazdravljati Orjuni. Mermolja, Mermolja, kako se boš bridko kesal, da si gostil orjunce! Požar pri Sv. Lenartu. Dne 10. t. m. je nastal v Št. Lenartu v Slov. gor. požar, ki je upepelil tovarno usnja in parno žago, last Josipa Piriha. Požar je izbruhnil v hiši, ki stoji poleg tovarne, vsled pokvarjenega dimnika. Hiša je namreč bila pokrita s slamo, pa se je vsled isker, ki so prišle skozi aimnik, vnela. Streha je bi!a takoj v plamenu, ki se je vsled vetra razširil hitrc udi na tovarno. Ves napor, da se ogenj zaduši, je bil brezuspešen. Po bliskovo je stala cela tovarna in žaga z veliko zalogo desk v plamenu. Na pomoč sta prihiteli požarni brambi iz Sv. Lenarta in Sv. Trojice. Vsled velikega vctra je bilo nemogoče gasiti in samo to je sreča, da so poslopja stala na samoti ter st ni mogel požar razširiti. Tovarna in poleg stoječa hiša, ki je začela prva goreti, sta pogorcli do tal. V hiši je bila pisarna podjetja in stanovanje dveh družin, ki so sedaj brez strehe. škoda presega 20 milijonov K, zavarovalnir.a pa znaša malenkostno svoto. Posestnik je dal pred kratkera celo tovarno preurediti in je namestil popolnoma nove, moderne stroje. Tudi žaga je bila novopostavljena. Ustanovitev Dekliške zveze v Št. Janžu na Dr. p. Lep in vesel dan je bil praznik Vnebohoda za nas šentjan§ka deklela. Ustanovile smo si Dekliško zvezo, da se bnmo tudi me mladenke mogle izobraževati in pripravljati za življcnje in pošteno razveseljevali. V cerkvi in na dekliškem shodu je govoril navdušeno č. g. p. Pavei iz Maribora. Krasno sta govorili delegatinja hajdinske Dekliške zveze M. Zelenik in zastopnica Dekl. zveze iz Sv. Lovrenca L. Jurič. Naj se izpolnijo besede duhovnega voditelja, s katerim je sklenil lepi shod: Naj se ta cvetka (Dekliška zveza), vsajena v Marijinem mesecu v dekliški vrtec šentjanški, krepko razvija pod varstvom Srca Jezusovega in Marijinega ter obilo dobrega sadu prinese! Dobro si zapomnite Slovenjebistričani in okoličani. Ob času krvavega napada Orjune na Slov. Bistrico se streljali orjunci v Marijin steber, ki stoji pred Pinterjevo trgovino. Streljali so v soho radi tega, ker je nekje ob vznožju stebra bilo enkrat v nemškem jeziku napisano, kdo je dal to soho popraviti, so pa ta napis leta 1918 prebarvali, a se kljub prebarvanju še Tidijo skozi barvo nemške črke. Več orjunskih strelov je zadelo soho. S streljanjem v Marijin steber so divjaški orjunci dokazali, da jim ni niti Marijina podoba reč sveta. Za onečaščenje Marijine sohe so maščujte Slovenjebistričani in okoličani na ta način, da ne bo nobeden prcstopil praga trgovine demokratskega župana Omerzo, da ne boste nalagali svojega denarja pri Trgorski banki in da boste puslili živinozdravnika Škofiča, naj zdravi samo orjunske živali in ne naših in da se ne boste v pravnih zadevah zatekali k duševnemu voditelju slovenjebistriške Orjune k dr. Pučniku. Naše maščevanje za onečaščenje Marijine sohe bodi gospodarskega značaja, ki pa bo kmalu ukrotilo vse slovenjebistriške orjunce! Novi zvonovi v Slov. Bistrici. Dolgo smo čakali, 8 zdaj so vendar enkrat prišli naši novi zvonovi. Pred 14 mesci smo sklcnili, da si jih naročimo, kcr nam je bii že silno dolg čas, ko smo bili brez zvonenja. Požrtvovalnost žiipljanov za nove zvonove je bila občudovanja vredna. V štirih dneh so darovali in nabrali okroglc 400.000 K za tri, oziroma štiri manjše zvonoye. Ta darežljivost župljanov je dala našemu priljubljenemu g. dekanu pogum, da so naročili takoj še pcti največj: zvon, ki tehta sedaj 2465 kg. Vsi zvonovi skupaj tehtajo 4937 kg. Zvonove je vlila tvrdka Biihl t Mariboru. Zadnjo soboto so bili zvonovi predmet občudovanja v Mariboru. Okinčani vozovi z zvonovi so stali na Grajskem trgu, kjer so se pripravljali na odhod. Neštets množice so jih ogledovale in obŽudovale. Ob 10. uri sc vpregli v vozove sedem parov okrašenih konjev ter popeljali zvonove v Slov. Bistrico. Povsod med potom so pozdravljali iz stolpov slari zvonovi svoje mlade tovariše. Sprejem na meji bistriške župnije in v Slov. Bistrici je bil veličasten. V nedeljo zjutraj je spremljaln •velika innožica vernega ljudstva nove zvonove k župnijski cerkvi. Godba je svirala, pevci so peli zvonovom v pozdrav. Zvonove je blagoslovil ob veliki asistenci dubovnikov vodja škofije premil. g. kapiteljski vikar dr. Martin Matek. Po blagoslovu je irnel navdušeuo pridigo o pomeim zvonov in nato slovesno škofovsko sv. mašo. — Po sv. opravilu je zbral preč. g. dekan goste, bolre in dobrotnike zvonov okrog svoje gostoljubne miae. Pri tcj priložnosti so se oglasili razni govorniki ter V kratkih napitnicah poveličevali izredno slovesnost bla goslovitve novib zvonov. Med vsemi jo je gotovo najbol) originelno pogodil novoveški g. župan Zafošnilc, ko je rekel: «Dokler se bodo novi zvonovi glasiii iz bislriškega stolpa, bodo glasno peli: Cerjak—Juhart, Cer-jak—Juhart ter s tem razglašali slavo svojima največjima dobrolnLkoma g. dekanu Cerjaku in g. Juhartu, ki se nista ustrašila nobenega truda, nobene žrtve. Sedaj je njih trud obilno poplačan!« G. Pinter se je v napitnici spomnil tudi neznosnih razmer, ki so v zadnjem času zavladale v Slov. Bistrki vsled ziianih divjaštev Orjune. Nastop tega izzivalnega društva v nažem mestu je globoko užalil okoličane in v mestu samem razbil marsikatero prijateljsko vez. Od tistega nesrcčnega dneva v mestu ni več pravega soglasja, prave Iiarmonije. Na te razmere je navezal g. Pinter svojo napitnico ter izvajai: «Zvonovi so lepo ubrani in spretno uglašeni! Dal Bog, da bi ti harmonično uglašeni in ubrani zvonovi zopet prinesli v Slov. Bistrico tisto soglasje, tisto ubranost, tisto harmonijo, kakor je vladala poprej.« Na to napitnico je odgovoril jako primerno g. Grii: «Po- ¦zdravljam željo g. Pinterja po ljubern niiru v našem me stu in se ji pridružujem ter izjavljam, da se to tudi da doscči, ako se obe stranki dogovorite in obojestransko nekaj popustilc. Odpraviti pa se mora iz naše sredine vse, kar je dalo povod nesoglasju in razprtiji.« Tako je! Tudi nii pravimo: Mir in prijateljstvo se naj z no- vimi zvcnovi zopet povrneta v našo sredino, vzrok raz- prtije in razdora pa se naj odpravi za vedno! Siien požar v Spodnjih Račah. Dne 15. t. m. je izbruhnil v Spodnjih Račah silen požar, ki je popolnoma uničil vsa poslopja trem posestnikom, enemu pa je zgorelo samo gospodarsko poslopje. Do tal so pogoreli: Potočnik, Pipenpaher in pri Kmetiču, Marčiču je pa uničil požar gospodarsko poslopje. Požar je izbruhnil —irog pol pete ure popoldne pri Potočniku, kjer so pekli fruh, so se užgale saje v dimniku in naenkrat je bila slamnata streha v plamenib. Veter je razširil požar knialu na sosedna poslopja. Na inesto nesrečo je prihitelo osem požarnih bramb, med temi tudi mariborska s svojo novo brizgalnico, a se je požarnira brambam sauio posrečilo, da so požar omejile, a gasiti se ni dalo, ker so bila poslopja, ki so postala žrtev plamenov, krita s slamo. Kriza v mlinski industriji. V mariborskein in ptujskem političnem okraju je obrtna oblast izdala že več dovoljenj za menjalnice žita, ki sedaj rastejo, kakor gobe po dežju. Oblasti bi se vsekakor morale bolj interesirati za te menjalnice, ker posestniki istih niso v mlinar ski stroki čisto nič izučeni, pač pa delajo realnim mlinarjem neprecenljivo škodo, tako, da jih je muogo od njih popolnoma, nekateri pa delno ustavili svoj obrat. Ako ne bo pristojna oblast pravočasno ukinila tcb menjalnic, potem bo prisiljen marsikateri mlinar opustiti svojo obrt ter se nehote oprijeti kakega drugega posla, da bo zamogel po dolgih izkušenih letih v svoji stroki preživljati sebe in svojo družino. Nenadna smri računskega nadsvetnika. Od Sv. Križa pri Ljutomeru in Lukavc poročajo: Dne 10. t. m., na dan Vnebohoda Gospodovega, smo na našeni pokopališču pokopali telo slavnega rojaka lukavškega, g. Matija Vaupotiča, vpokojenega računskega nadsvetnika pri deželni vladi v Sarajevu. Bil je na potu iz Sarajeva v domovino, da bi preživel svoje zadnje dni v Lukavcih, kjer že več časa biva njegova žena in sin. Ker pa eden sin pvebiva v Ivancu pri Vinici, je šel g. Vaupotič med potom domov tega obiskali. Po končanem obisku se je dne 8. t. m. okoli 1. ure popoldan po-dal peš v Ormož po cesti, ki veže Vinico z Ormožem. A tukaj ga je prehitela nemila smrt. Od srčne kapi zadet se je 68 let stari mož na cesti zgrudil in umrl. Njegovi sorodniki so njegovo truplo dali pripeljati v domačo župnijo, kjer je bil dostojno pokopan cb veliki udeležbi župljanov in njegovih znancev iz Ljutomera. Zivljenjepis pokojnikov je prav zanimiv. Vaupotič M., zakonski sin kmečkih staršev Matjaža in Marije Vau- polič, se je narodil dne 23. januarja 1855 v Lukavcih št. 6. Šludiral je par let v Mariboru, potem pa v Varaž- dinu, kjcr je gimnazijo z dobrim uspehom dovršil. Nato se je podal v Gradec, da bi se učil modroslovja in ob enem služil kot enoletni proslovoljec. Postal je kmalu poročnik v rezervi. Po dosluženem vojaškem letu je še nadaljeval šludije na c. kr. vseučilišču, a januarja 1878 je prosil, da bi ga sprejeli v mariborsko duhovsko se¦jnenišče. To se je tudi zgodilo. Pa komaj je bil prvi letnik s prav dobrim uspehom dovršil, moral je avgusta 1878 z drugimi vojaki kot poročnik v rezervi v Bosno. V bojnem hrupu je pa zgubil veselje do duhovskega stanu, zato se je leta 1879 po končani okupaciji podal na učiteljsko pripravnišče v Zagreb, kjer je postal učitelj meščanskib šol za naravoslovno skupino in nemški jezik. Služboval je polem par let v raznih mestih kot učitelj. V neugodnib narodnih razmerah sc je učiteljske službe kmalu naveličal, zato je prosil za izpraznjeno službo adjunkta v Lepoglavi, katero je tudi dobil. Čez nekaj let je odšel v Sarajevo k dcželni vladi, kjer j« služil dolga leta v računskem oddelku in dosegel čast računskega nadsvetnika. Na potu domov pa je odšel v večnost. Naj počiva v mirul \z občine Perven«i nani poroča naš dopisnik, da lese tamkaj neka biša navzdo) preko občinske c«st« in i* bo kmalu zlezla na sosedovo njivo. Radi tega se je neki posestnik pritožil na občinski odbor, a mu je ta pritožbo kratko malo zavrnil s pripoi^bo, češ, naj le leze hi^a na sosedovo njivo. Sierodajne oblasti tudi pozivamo, da si ogledajo malo natančneje naše obč. ceste, ker sicer bomo v kratkem vozili po njivah in po hišah. Žalostna novica. Iz Podčelrlka nam poročajo: Na Toplici na hrvatski slrani je preminula te dni obče znana iu priljubljena posestnica Terezija Soltar. Daleč na okrog so blago pokojnico poznali ljudje kot skoz in skoz pošteno ženo in mater, h kateri se je zatekel marsikdo v potrebi pametnega Basvela. Vzgojila si je same vrle in vzgledne otroke. Mnogobrojni pogreb, ki se je vršil minulo nedeljo, je bil dokaz, kako čislana je bila rajna v okolici. Blagopokojni svetila večna luč, rod bini Soltarjevi pa naše iskreno sožalje! Roparski napad. Iz Imenega pri Podčetrtku nam poročajo: Dne 6. t. in. se jf zgodil tirkaj roparski napad, kakršnega ue pomnijo pri nas najstarejši ljudje. Iz sejma v Rogatcu sta se vračala dva soseda, oba do- ma iz Jemljanske gorce. Po cesti sta prišla v bližino Podčetrtka in tamkaj tudi skupaj pila v gostilni. Žerjavov Anza je rekel svojemu tovarišu v krčmi: «Jaz ne bom hodil s*eboj, ker ženeš dve kravi, ampak bom sam bitreje hodil, ker se mi mudi domov po opravkih.« Ta- ko sta se ločiia in Žerjavov Anza je odšel naprej in še pustil soseda v gostilni. Konečjo jo je tudi sosed mahnil z živino proti domu in zavil iz ceste pri Podčetrtku navkeber po pešpoti skozi gozd. Ko je bil v gozdiču, pa stopi predenj Zerjavov Anza in ga usireli enkrat v glavo drugič na v prsa. Na tleh ležečemu je tolovaj odvzel 24 tisoč kron in obe kravi. Predno je ostavil svojo žrtev, jo je še ogledal od vseb strani in jo zvalil po bregu s pripombo: «Oh, saj sem te do smrti« in nato je odgnai soseuovo živino na svoj dom. Ubogi obstreljeni sosed se je ponoči prebudii iz omedlevice in klical maiodane celo noč zamanj na pomoč. Drugo jutro so slišale Hrvatice, ki so šle v podčetrteški grad na delo, obupne kiice, a se iz sirahu niso upale odzvati. Kmalu za Hrva • ticami je prišel skozi gozd neki moški, ki je priskočil na pomoč nesrečnežu, a ga sam ni mogel spraviti iz goz da, ampak je stekel po žandarmerijo. Žandarji so prišli z vozom in odpeljali nesrečneža na njegov dom in poklicali zdravnika. Zdraviiik je ranjenca odpremil v celjsko bolnico, kjer se v strašnih mukab bori s smrtjo. Tolovaj Žeijavov Anza pa je tiral drugi dan oropani 1-cravi k Sv. Miklavžu na Polju na sejm in tamkaj eno tudi prodal in nazaj grede iz sejma temeljito popival pri Legvardu v Golobinjeku, kjer so ga orožniki zagrabiii in ga odpeljali v Celje. Prebivalstvo je radi tega nečuvenega zločina silno razburjeno. ;Novicc iz Mozirja. Kovač Ivan Močnik se je dne 7. maja hudo ponesrečil. Padel je v kopo, v kateri je kuhal oglje ter zadobil hude opekline skoro po polovici telesa. Zdaj se obrača vsled izredno spretnega zdravljenja že na bolje. Delavnemu somišljeniku želimo, da skoraj popolnoma okreva! — Dolgotrajni, skoro stoletni boj med tržkimi opravičenci in neopravičenci se je končal letos s tem, da se je razdelila skupna last med opravičence. Le gozd Bela peč ostane še nerazdeljen. — Tržki župan gospod Rudolf Pevec se je odpovedal županstvu. Kakor se govori, dobimo knialu gerenta in nato nove volitve. Čas bi že bil, da prenebajo domače hišne stranke ter razni pšeničniki in koruzniki, opravičenci in neopravičenci. Osebe ginejo, zdrava načela j)a osianejo. Žal, za sedaj še ni pričakovati, da bi krenilo občinsko gospodarstvo od osebnosti na boljšo pot. — Neki gostilničar se poteguje za žganjetoč. Pa saj kaamo že več kot preveč vsega tekočega! V frgu pride na vsakih 40 ljudi že ena gostilna. Sicer se pa prodaja, kakor pravijo, zganje v nekaterih gostilnah brez koncesije. Tudi na policijsko uro naj bi se strožje pazilo! Novice od Sv. Rupcrta nad Laškcm. Umrl je občespoštovani posestnik in trgovec Blaž Tuhtar. Pokojni je bil dolgoletni naročnik «Straže« in «Slov. Gospodarja«. Lansko leto je obhajal zlato poroko, letos ga pa je ravno pred obletnico i^okosila smrtna kosa. Naj v miru počiva! — Pri nas so fantje zelo vročekrvni ter vedno pride do pretepov. Na nedeljo, dne 24. aprila je prišlo c!o j;rclcpa med fanti Zeličem in Mastnakom in med rudarjem Zapušekom. V prepiru sta prva dva napadla Zapušcka z noži ter ga zaklala. Po zločinu sta pobegnila, pa ju je orožništvo kmalu izsledilo in spravilo pod ključ. Pokvarjenost zagrebške mladine. V gozdu Smroku pri Zagrebu se je dogodil strašen zločin, ki raeče žalostno luč na pokvarjenost zagrebške mladine. 17 letni dijak Paskijevič je z par mladoletniini tovariši zrabil krojača Kanajeta in tihotapca Jeličiča v gozd, kjer so jih ubili in oropali. Za la grozni zločin so delali priprave več tednov tcr so ga izvršili na lako premeten način, da bi ga bila policija težko odkrila, da je niso zlor.inci vsled neprevidnosti speljali na slcd. Zločinci pripadajo skoro vsi brez izjeme takozvani «boljši družbi« ter so sinovi večinoma zelo premožnib roditeljey. Preveliko pohlepnost po denarju in zabavi pa jih je zapcljala k temu dejanju. Zločin so izvršili na ta način, da je Paskijevič ponudil obema žrtvama veliko množino srebrnih kron y nakup. Umorjenca, ki sta se pečala s tihotapstvom srebrnih kron, sta bila takoj pri volji in Kanaje je vzel v ta namen 500.000 K s seboj. Dogovorili so se, da izvrše kupčijo v najbolj skritcm delu gozda na Sniroku, da bi jih policija ne motila. V gozdu pa so zločinci pripj-avili zasedo in ko sta se žrtvi približali, so začeli streljati nanje. Jeličič se je zgrudil takoj smrtno zadet, dočim je skušal Kanaje pobcgniti. Paskijeyič ga je pa dohitel, ter ga ubil z bokserjem. Potem so si roparji denar razdelili in pobegnili. Trupla umorjencey je slučajno drugi dan naš«l neki uradnik, ki jc takoj obvfslil poluijo. Ta jc »ček takoj energično iskati krivce, pa dulgo časa.ni prišla-na pravo sled. Nazadnje pa je vzbndilo. po;rornc^l policije naravnost razsipno življenje par fantalinov. Policija jih je zaprla in pri zaslišanju so končno priznali umor. Glavni krivcc Paskijcvič je šc pravočasno pobegnil iz Zagreba v avtomobiiu iia Rtko, odkoder je rnislil odpotovati v Ameriko. Reška policija ga je na prošnjo zagrebške arelirala ter ga bodo izročili našim oblastem, da ga kaznujejo. Ob priliki proslave zinage SLS je bilo nabrano y Brebrovr.ikii za biralnico pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. 230 K. Bcg plačaj vscm darovakem. Najlepšc darilo za liirmance je lep rožiii vcnec m lep molitvenik. Botre opozarjamo, da ima Tiskarna sv. Cirila v Mariboru veliko izbiro takih molitvenikov in rožnih vencev po prtmeroma zelo nizkib cenab, zatevsein botrom toplo priporočamo, da si v Cbrilovi liskar~ ni nakupijo ta darila. Dobijo jib lahko tudi po pošti.