Pn*tnin» platem v Maribor, ponedeljek 12. avgusta 193$. St 1S1 teto IX. (XVI.) MHKLLifLll MARIBORSKI Cena 1 Dir Uredništvo In oprava.: Maribor, Gosposka ul. 11, tri. 2440 In 2455 / Ljubljana, Knafljeva ul. 5, tel. S122, 8128, 8124, 8125 bi 8126. / Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan In stane mesečno dostavljen na dom 12 Din, prejeman v upravi ali po poiti 16 Din. I Oglasi po oralkn. / Oglase sprejemata tudi uprava »Jutra« ta »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. / Poštni čekovni račun št. 11.406. I Posamezna štev. 1 Din. „ JUTRA" Deset let dela za narodno prosveto in omiko na severni meji Jubilejni občni zbor Zveze kulturnih društev v Mariboru — V mariborski ZKD je včanjenih 350 društev z okroglo $000 člani — Društveni inventar je vreden nad 2.$ milijona — Klena poročita neutrudno požrtvovalnih narodnih in kulturnih delavcev Kdo je zrasel ta živel na tleh zelenega epcsinjega štajerja v časih, ko si je nemštvo gračalo most do Aidrije preko »lovem-eklh krajev, ko so Be z vsemi mogočimi sredstvi ta na najrazličnejše načine za-etru.pljevale slovenske duše, ko so se tr. gali siinovi ta hčere iz naročij skrbnih ta bogaboječih slovenskih mater, ko se je slovenskim domovom vsiljevala Slovenstvu in Slovanstvu sovražna tiskana beseda, ko se je zatirala slovenska govorica, slovenska peseun ta molitev, ko ee je sistematično krušila narodna samozavest ta ee je dobro preračunano šllbilo narodno gospodarstvo ln socialna moč sipodnje štajerskih mest. trsov in vasi, more prav Predsednik Janko Pirc doumeti, srčnost, žilavost ta odpornost tistih, ki so nam ohranili vee tisto, kar J« narodni nasprotnik ubijal ta ruši) do našega narodnega, kulturnega, gospodarskega in socialnega osvobojeoja. Zaradi dolgotrajnih narodnostnih ta gospodarskih bo" jev so bili izčrpani naši kraji, toda volja našega naroda je bila močna ta trdna je bila njegova vera v popolno zmago nad nasprotnikom. Prav v tem pa so bili uspehi naših starih narodnih ta kulturn/Hh delavcev, ki so takoj po os vabo jen ju zarezali nove braa-le v njivo narodnega, kulturnega življenja, ki je pričelo krpati in se nag-lo razvijati. Preko noči se je delo nagro-madllo osvobojeno ljudstvo se je navdušeno organiziralo v razna društva, ki so vstajala iiz tal. Nastala je nujna potreba po medsebojni društveni povezanosti. In v tej potrebi se je pred desetimi leti porodila mariborska Zveza kulturnih društev, ki si je kot centrala vsega kulturnega dela ta stremljenja nadela tečavno nalogo, združiti vsa društva v mogočno celoto ter Jih podpirata moralno ln gmotno, da hi se člmpreje približala svojemiu namenu, ki da bi čim več koristila posameznikom in skupnosti naše mile domovine. ZAasti pa je bil namen Zveze utrditi severno mejo, kjer so bile narodnostne prilike slino nepovoljne in nekateri kraji narodnostno budo ogražeroi. Obenem je zveza kulturnih društev takoj po ustanovitvi postala srce v društvenem organizmu severne meje ta pognale skozi prvi decenij kri po njegovih žilah z veliko žilavoertjo ta zavidljivimi uspehi. K tem uspehom, ki se živo odražajo med našim narodom, ki se prav po njenih zaslugah naglo povzpenja na vrhunec narodne prosvete ta omike, je danes ob pomembnem jubileju iskreno čestitamo z vročo željo, da bi tudi v bodoče njeno plemenito delo šlo bogato v klasje. Otvoritev jubilejnega občnega zbora. V mali dvorani Narodnega doma so se včeraj dopoldne zbrali ob napovedani uri zastopniki v Zvezi včlanjenih društev v častnem številu. Občnemu zboru, kii se je pretvoril v spontano manifestacijo narodnega udejstvvanja na severni meji sta prisostvovala mestni župan g. dr. Llpotd ta sreski načelnik Senekovič, navzoč pa je bil tudi zastopnik ljubljanske ZKD, njen tajnik g. Boleelav Hiter. Zborovanje je otvortl zvezta agilni ta vsestransko požrtvovalni predsednik, »trakovni učitelj g. Janko Pirc. V izbranih besedah je uvodoma naglasil, da zaključuje letošnji občni abor desetletno delo, ki ga je opravila v tem času peščica kulturnih delavcev brez hrupa ta bučnih prireditev ta domalega brez gmotnih sredstev, toda z velikim lde-allamom im dobro voljo. Ta dva člnltelja sta bila v pretežni večini ves moralni kapital, iz katerega je biila črpana energija del ta ta katerega se je širila narodna prosveta ob naši severni meji, ki jo ima Zveza v slovenskem naprednem tisku, ki kaže veliko skrb za razvoj kulturnega žit-ja na naši meji. Zahvalil se je »Jutru« ln »Večemiiku« ta ju prosil sa nadaljnjo naklonjenost. V ugotovitvi, da še vedno pr e Mtatage imImib flmpgOta tav je bil najlepša priča včerajšnji občni zbor, je nato predsednik posebej pozdravil v prvi vrsti predstavnike oblasti med njimi mestnega žuipana dr. Lipolda, sreskega načelnika dr. Senekoviča, predsednika 1 julijanske poseetrime ZKD, tajnika Bolesla-va Hi terja, nadalje zastopnike vseh prosvetnih, kulturnih, viteških, gospodarskih, socialnih ta političnih organizacije iz mest ta z dežele. Svoj nagovor je predsednik nadaljeval: Nagovor predsednika »V današnji tetžka atmosferi- prepojeni z borbo za obstanek tako poedtaca kot celote, se tudi Zveza ni mogla odločiti za kaiko prireditev v večjem obsegu, čeprav bd imela oh proslavi desetletnice vzrok za to. Predvsem pa je bil merodajen moment, da teži naša srca še vedno marsejska tragedija, ko je prenehalo biti srce apostola mira, našega blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Ujed iml.telja v katerem »mo Izgubili velikega pobomtka ta zaščitnika m/iru, v katerem je edinole mogoč razmah mirnega kulturnega udejstvovanja. Prepričan sem, da govorim Iz sre vseh navzočih, če ee spominjamo v današnjem slavnostnem trenutku tudi njegovega naslednika Petra II. U ver jen eem, da bo duhovno dedščtao svojega velikega očeta vodili po Istih smernicah ta postal v jugoslovanski zgodovini prav tako slaven sta svojih junaških prednikov, (»živio!« — klici). 2KID v Mariboru je za našo severno me. j jo prav tako zgodovinsko važen kulturni čtaitedj kot njena osestrima v Ljubljani za teritorij bivše ljubljanske oblasti. Usta novljena Je bila zgolj ta nujne potrebe po delitvi dela ta ustvarjeno je bita novo žarišče deta, ki polaga danes obračune svojega dela. Kuttaurno dvigniti naše podeželje, dati ljudstvu tečne hrane, zlasti pa mu vliti v dušo močno zavest, da je pripadnik velike nacionalne zajedniice — to je naloga, ki jo moramo Izvršiti na naši meji. In ta meja kliče še vedno na pomoč, saj je ogrožena od severa ln vzhoda, odkoder hodijo neprestano sence ta vabijo z žvenketajočimi mošnjami v svoj tabor mehke, vsemu dovzetne duše naše mladine. Priznati moramo, da imamo močno oporo proti takemu početju v naši najstarejšii organizaciji v Družbi sv Cirila ta Met. ki skrbno pazi na take pojave ta mnogo žrtvuje -sa našo mladino. Naj mi bo dovoljeno, da se ji e tega mesta za vso skrb najprlerčnejše zahvalim! Kdor pozna mejo, ve, da je brez izdatne podpore vsako kulturno delo iitazomo. Tam je treba z vsemi denarnimi sredstvi najprej doseči, da postane vsak poedtai mejaš Živ, kremenit obmejni kamen, ob katerega bodo zaman butale vse pobujčevailne metode, zato, ker bo neod-sen, ta tudi ne bodo vsi napori naših najboljših delavcev na terenu golo Sdeifovo delo. Da ni delo zaman, kair ga je mogoče izvršiti, je treba skrajne koncentraoije sil. Vsako najmanjše cepljenje sil ne škoduje samo adiinicaim, ker ne morejo doseči pri prireditvah z najboljšo voljo upoštevanja vrednega efekta, veliko bolj, so take obžalovanja vredne prilike na k var našemu ugledu na zunaj. Vedno se moramo zavedati, da imamo vse polno odkritih ta še več prikritih nasprotnikov, ki z naslado beležijo vsak razdor med našimi narodnimi organizacijami. Prepričan sem, da rodi medsebojno razumevanje prav povsod dobre sadove, saj imajo vse naše edtoice leti cilj — delovati ja dobrobit naroda in države. To širjenje narodne ta državne misli ter zvestobe do domovine in kralja je bistveni del naloge, ki jo smatra tudi Zveza za svoj življeneki element. Nikjer v našem zaledju ni klic po tem deta vzgoje tako močan, kot prav v našem predeta. Naša najjačja sredstva za Zboljšanje teh razmer so predvsem knjige, že otroku pomenijo zlasti Ilustrirane knjige prvo razodetje sveta, pa tudi odrasel človek išče v njih utehe svoji znatiželjnostl, svojemu hreenenju in tudi svojemu razočaranju. Knjiga je pot, po kateri najde človek človeka, ona zvez, ki druži in veže ljudi v duhovno skupnost po misli ta jeziku. Zato je knjiga tudi velikega narodno-juzi-kovnega pomena ta priznati moramo odlično lastnost našega naroda, da zelo rad 61-ta. To nam pričajo naše številne knjižnice, ki jih imamo že tudi v krajih, kamor do pred kratkim slovenska knjiga še ni imela dostopa. S knjigo se širi pa tudi problem državljanske vzgoje, ki jo moramo povdairitl danes bolj, kot kedaj poprej. Za vse dosedanje delo pa bodi Izrečena zahvala predvsem ustanoviteljem Bravo, ki so postavili z njo temeljni kamen kul-tnmeoMi etatemattlčnemn dedu za širjenje prosvete na našem podeželju. Prisrčno za- na, ki ste se težko odtrgali od svojih poslov, pa »te le prihiteli na to manifestacijo. VI vsi, ki »te orači naše bogate njive, VI, ki ste sejalci zlatega semena ta živa priča njegove rasti ta sodniki uspeha — bodite mi prisrčno pozdravljeni!« čestitke Predsednikovo poročilo je bilo navdušeno »prejeto. Nato se je oglasil k besedi mestni župan g. dr. Lipid, ki je v krepkih besedah čestital k Jubileju, podčrtal velik pomen kulturnega delovanja za narod ln domovino še prav posebej na severu naše države, omenjal veliko voljo in idealizem narodnih delavcev ter želel Zvezi v drugem deceniju delovanja novega napredka, novih uspehov. županove ognjevite besede »o navdušile navzoče, nakar je pozdravili Zbor v imenu ljubljanske ZKD ta v imenu njenega predsednika ministra g. dr. Alberta Kramerja, zvezta tajnik g. Bole-slav Hiter. Pismeno pa je pozdravil zbor ta mu frlel najlepšlh uspehov, predsednik oblastnega odbora NO prof. dr. Dolar. Tajniško poročil Sledilo je nato tajniško poročilo, ki ga je podal agilni tajnik, učitelj g. Fran Golež. Njegovo kleno in skrbno sestaljeno poročilo je bosegalo tri dele, in sicer poročilo o upravi in odsekih zveze, poročilo o društveni organizaciji in poročilo, o zvezinem delovanju. Iz tajnikovih poročil posnemamo, da je bilo vodstvo v rokah izkušenih narodnih delavcev in da je imel upravni odbor polne roke dela, ki ga je izvršil z veliko požrtvovalnostjo. V smislu novih pravil je odbor že na svoji prvi seji po lanskem občnem zboru organiziral osem odsekov. Zal pa nekateri odseki niso izpolnili nad, ki jih je v nje stavil upravni odbor. Knjižnični odsek je ustanovil na novo 22 knjižnic, 13 jih je izmenjal, 10 pa ukinil, tako da ima danes mariborska ZKD skupne 97 potovalnih knjižnic. Odsek za kino in radio je organiziral skozi pet mesecev redne kino-predsta ve v novem Grajskem kinu, katerih uspeh pa je bil za zvezo v gmotnem oziru popolnoma negativen. Delo dramskega odseka je bilo omejeno na uerejevanje dramske knjižnice ter iz-poeojevanje gledaliških iger. Odsek je izdeloval pod vodstvom znanega strokovnjaka učitelja g.Robnika skice in modele za odre in kulise ter pomagal društvom z nasveti in tudi dejansko. Dramska knjižnica šteje 460 gledaliških iger in 700 raznih knjig. V preteklem poslovnem letu si je izposodilo pri odsku 80 društev nad 100 gledaliških iger. Iz tajniškega poročila n društveni organizaciji posnemamo, da je v mariborski ZKD včlanjenih 350 rednih društev. Od teh je 111 sokolskih edinic, 47 čitalnic, izobraževalnih in prosvetnih društev, 44 knjižnic, 18 pevskih društev, 11 dramatskih in šolskih odmv 22 gasilskih čet, 7 godbenih društev 22 nacionalnih in narodno - ob r ambn i h, 14 dobrodelnih, 4 športna, 47 stanovskih in strokovnih ter Sdruga društva. Na novo je k zvezi pristopilo 25 društev, 17 pa je bilo črtanih. Delovanje večine društev je bilo intenzivno, in uspešno. V svojem nadaljnem poročilu je tajnik omenil nekaj kritičnih pripomb k poslovanju včlanjenih društev, ki niso nekatera, upoštevala Zvezinih okrožnic in je bilo njih poslovanje tudi skrajno pomanjkljivo. Plačevala niso izposojnin in tudi niso odgovarjala na Zvezane dopise. Prav tako niso poslala vsa društva statističnega poročila o svojem delovanju. Odzvalo se je le 129 društev in je zato slika o celotnem delovanju nepopolna. Točen pregled vsega kulturnega dela vseh društev bi bil vsekakor silno koristen in zanimiv. V 129 društvih, ki so poslala podatke, je včlanjenih skupno 9993 članov. Skupno imajo društva 24.477 kniig in je tekom enega leta prečitalo 3387 čitateljev 29,825 knjig. Društva so priredila skupno 272 gledaliških predstav. 196 glasbenih prireditev. 14 lutkovnih predstav. 405 predavani in 152 drugih prireditev. Lastni gledališki oder ima 55 društev. 5 lutkovni oder, 3 društva imajo skioptične aparate, eno društvo na ima celo lasten kiuo-apara.t. Njih inventar je vreden 2,700)000 Din, gotovine kasjo skupno 385.316 Din, njihovi skupni dolgovi pa znašajo nad 600.000 Din. Iz navedenih delnih podatkov je razvidno, koliko žrtvuje privatna iniciativa za narodno prosveto. Tajnik je apeliral na vse zastopnike društev, naj v bodoče točno in hitro odgovarjajo na Zvezine dopise in okrožnice, zlasti pa, naj pravočasno pošljejo izčrpnn ^iročila o svojem delovanju. Vse ogromno delo, ki ga je opravila mariborska ZKD za časa svojega obstoja, zlasti pa delo v preteklem poslv-nem letu, je jasno orisano v tajnikovem poročilu o delovanju ZKD. Naj navedemo iz njegovega poročila le najbistvenejše. Da je bila zveza kos svojim te-žaivnim nalogam, je reorganizirala svojo pisarno v Cankarjevi ulici št. 1 ln namestila pisarniško uradnico, ki je uradovala dopoldne in popoldne, iz-vzemši nedelje in praznike. Včlanjenim društvom je pomagala pri dosegi njihovega smotra z ustanavljanjem knjižnic, z izposojevanjem gledaliških iger, pamagala jim je pri gradnji odrov in izdelavi kulis z modeli, skicami in nasveti ter jim preskrbela za željne predavatelje. Po svojih odposlancih se je udeleževala prireditev in in občnih zborov včlanjenih društev in dobila tako najlepši upogled vnjihovo delovanje in uspehe. Priredila je lani v avgustu tridnevni splošni kulturni tečaj, katerega namen je bil, nuditi podeželskim prosvetnim delavcem praktična navodila za njihovo prosvetno delo med narodom. Tečaj je «■ vsakem oziru dobro uspel in dosegel svoj namen. Nameravala pa je podoben tečaj tudi letos prirediti. Ker društva niso pokazala dovolj zanimanja, je to svojo namero Zveza opustila. Organizirala je nadalje velik obmejni tabor pri Sv. Križu nad Mariborom. Sklicala je manifestacijako zborovanje za radijsko relejno postajo v Mariboru in imela več konferenc z merodajnimi či-nitelji, ki pa nimajo pravilnega razumevanja in je prav tam krivda, da še Maribor nima relais poetaje. Veliko skrb je posvečala koncentraciji prosvetnega dela. Organizirala je anketo, na kateri se je izvolil petčlanski meddruštveni odbor, ki bo vprašanje kon-oen trači je proučil in jo dokončno izvedel. V svojem poročilu se je tajnik topol zahvalil banski upravi, mestni ob- čini mariborski in vsem, ki so gmotno podpirali njena stremljenja za povzdi-go prosvete in omike na severu naše države. Blagajniško poročilo Blagajniško poročilo je podal blagajnik upokojeni podpolkovnik g. Herman Vidmar. Skupen promet mariborsko ZKD je znašal v preteklem poslovnem letu nad 170.000 Din. Iz posameznih njegovih postavk je bilo razvidno, da so zvezi usahnili mnogi viri in da se je morala hudo boriti za gmotna sredstva. Z izdatnejšimi zneski sta jo podprli le banska uprava in mestna občina mariborska. Sledila so poročila posameznih odsekov. Za knjižnični odsek je poročal zvezin knjižničar učitelj g. škilan, za dramski in vse ostale pa tajnik g. Golež. Najbistvenejše iz delovanja odsekov smo navedli že v predsednikovem in tajnivem poročilu. Poročilo nadzornega odbora je podal ukokojeni viš. davčni kontrolor g Otmar Meglič. Volitve Pri volitvah je bil soglasno m z velikim odobravnjem ponovno izvoljen za predsednika strokovni meščansko-šol-ski učitelj g. Janko Pirc.Za odbornike pa so bili izvoljeni: upokojeni sreski šolski nadzornik Ivan Tomažič, bivši narodni poslanec Vekoslav Špindler, prof. Lojze Struna, učitelji; Fran Golež, Joško Škilan, in Ivan Cvetko, strokovni učitelj Ivam Robnik, dr. Juhart, dr. Koderman, upokojeni polkovnik Herman Vidmar, upokojeni žel. inšpektor Ivam Kejžar in dr. Fram Krulc; v nadzorni odbor; ravnatelj Humek in šolski upravitelj Fran Cvetko,v razsodišče pa mestni župen dir. Lipold in odvetnik dr. Rosina. Pri raznoterostih ee je razvila živahna debata, v katero eta temperamentno posegla šolska upravitelja gg. Cvetko in Vauda. Sprejetih je bilo več predlogov, ki bodo koristili delu za narodno stvar. S programatičnim nagovorom je ponovno izvoljeni predsednik ob pol 13. uri zakjlučil sijajno uspeli jubilejni občni zbor, ki je dal veem navzočim novih pobud za na-daljevamje kulturnega in prosvetnega dela na severu naše lepe domovine. Vrtnarska razstava na Mariborskem tednu Sredi bujnih sadovnjakov, zelenih travnikov in žitnih polj ob vznožju zelenega Pohorja in vinorodnih Slovenskih goric se zunanja podoba našega obmejnega Maribora na obeh straneh deroče Drave naglo spreminja. Ob pravilnem razumevanju velikega pomena mestnega razvoja in napredka, v podkrepitvi , potrebnega lokalnega patriotizma in v ljubezni do slovenske štajerske grude, pa ne bo naš Maribor postal v pravem pomenu besede mesto zelenja in vrtov. 2e od nekdaj je bilo vrtnarstvo v Mariboru na višku in so si mariborski vrtnarji osvojili mnoge trge. Zalagali so s svojimi pridelki cesarski Dunaj in zagrizeni Gradec. Po vojni pa se je vrtnarstvo v Mariboru in okolici zaradi naglega porasta močno razvilo. Njegov umen razvoj in napredek so nam pokazale mnoge dosedanje razstave, H so jih organizirali mariborski vrtnarji s pravo ljubeznijo. Tudi letošnja vrtnarska razstava je dosegla svoj namen. Postavil pa se je zlasti znana mariborski vrtnar g. Ivan Jemec, ki se ga je prijelo ime: cvetlični veleposestnik. Kakor ob vseh prilikih tedna, nam je tudi letos pokazal svoj napredek v vrtnarsvu. Njegov vrt, Mk ob zabavnem parku MT, se je čez noč spremenil v pravo vrtnarsko razstavo,ki vzbuja veliko pozornost vseh obiskovalcev. Premnogi občudujejo spretno Jem-čevo roko, ki usvarja iz božjih rastlinic mogočne stvore v obliki pisanih in porisanih gred in gredic. Skupine nasadov raznovrstnih palm, dišečih vrtnic in bahatih dalij pa morajo oživeti še takozagrenek) srce. Pred napisom vJemčev vrt« iz somih rofic, se ustavi prav vskdo. Iz poslovnega napisa pa povzamemo, da je bil g. Jemec že večkrat odlikovan; krase pa njegovo vrtnarijo mnoge diplome. Tudi je g. Jemec strokovnjak v izpeljavi načrtov vrtov in parkov ter v vezenju vencev in šopkov. Da je letoe spremenil sod vrt v razstavo, je naravnost posrečena zamisel ta je dobila okolica zabavnega parka privlačno in lepo podobo. Dvoriščni prostor Razlagove Me pa te spremenila v dimi parit s UtallrM namdt vrtnarija Mestnega olepševalnega društva. Parka z nizkimi nasadi še naše mesto nima in vendar so silno privlačni ter priporočljivi. Kakor je bilo nekaterim po nepotrebnem žal starih kostanjev ob promenadi na Aleksandrovi, tako naj ne bo nikomur žal, če m bo danes ali jutri posekal visok nasad katerega prka v mestu in se nadomeefl in okrasil * nizkimi nasadi, ki dajo okolju pravi mestni izraz. Koroški narodni tabor v Mežiiki dolini Obmejni Korošci priredijo dne 1. septembra velik narodni tabor na Poljani pri Prevaljah, na katerega vabijo vse zavedne rojake in prijatelje koroških Slovencev. Spored slavnosti bo naslednji: ob 0.90 prihod povork na Poljano; ob 9.45 posvetitev spominskega knežjega kamna in slavnostni govori; ob 10.J5 sv. maša ob spominskem kamnu; ob 13.30 vprizoritev slavnostne igre Fr. Brenka »Poslednje ustoličenje«, pri kateri bo sodelovalo okrog 200 igralcev, domačinov ta vse Mežiške doMne. Sodelovali bodo tudi pevski zbori m mežiška rudniška godba. Podrobnejše informacije glede programa, železniških zvez ta. vondh ugodnstt sle do po časopisjn ta ridiu. V primeru slabega vremena bo tabor teden dni pozneje. Slavnostni prizori bodo RhnenL Vabljena m vaa narodna društva, ztasti obrambna, da organizirajo skupen obisk koroškega tabora. Informacije daje »Akcijski odbor«, Žerjav, p. Črna pri Prevaljah. —o Sokolsko društvo Martbor-mttea poriva člane, članice, naraščajnik« ta na-raščajnice, da se rodno v deležu Jejo vežb ta predpriprav m okrožni zlet k Sv. Marjeta ta meddruštveni nastop na Tmdu. Uirnffk: visald paneidetjefc ta četrtek: na- rateajned ta naraMSagotoe od 26 do 19 ure, čtoni ta Samice od 19 do 30 uro na letnem btavndtafia. Obvezno m vm ene, M k nahajajo v Maritaoau. Stran 2 Pggpckffik, 32. wpiBt>»35 St*?, 181 Po Mariboru sem in tja Zgraditev šolskega poslopja v magdalen-skem predmestju uasigurana SetUnanifijoiusko posojilo prt ?okqjpio»kw« zavod« odobreno, Te dni a« je mudil v »OPRrudu mariborski župan dr, Franjo bipoW, da intervenira v zadevi odobritve aede««ul-lijonskega JKrtoJda, najetega po občini mariborski pri Pokojninskem zavoda v Ljubljani. Intervencija je imela uspeh in sta minister notranjih del ter finančni minister zadevni sklep mariborskega abfihtskejpi odbora «d«' brila. Si tem je dokončno »asigoraua gradnja druge deško meščanske in drugo dokUške os^vw šole v magda-|en»kom predmestju. Velikemu, novemu šolskemu kompleksu, ki bo Maribora v čast in pop os in ki ga postavlja pa* Maribor v počastitev spomina velikega kralja Uedinitelja, bo priključen tudi moderno urejeni Mladinski dom, kjer bo nastanjeno dečje gavftii&i Razjasnitev vloma v Poševo In Knezerjevo trgovino Na delu aa hiti trije »strokovnjaki«, ki pa SO jih hitro izspdilj okradeno blago jn vlomilkko orodje najdeno. Pred včerajšnjim je v Koprivnici etraanrk ustevil & s.unuJijivo moške. K« ee jih na sttr-^žniei preiskali, eo pri njih našli (mnogo alaitniiue ta oblek. Po, dalj&ajn ^aeUjžavanuu oo priznali, da so izvršili v času od 5. na 7. fim. dvojni vlom v Poševo in Knezerjevo trgovino v Mariboru. V soboto ob 11. ponoči so preplezali v Cafovi ulici zid in z ve tri,bi od/pr,U 'k/letpa vrata ter so siplazili v klet. Tonu eo z, vlomilskim, orodjem izdplbli v alufapu ta skozi njo prišli y prvo tr- govino. Na vlomilskem delu so bili aretiranci v soboto celo noč im v nedeljo ves dan do 11. pvečftr, ko po zopet neopažene, pdSli. Plen so odnesli s seboj, orodje pa so blizu, Ptuija zakopali v nekem gozdu. Včeraj okoli 11. dopoldne sta pripeljala dva policijska agenta iz Koprivnice enega Izmet} treh apetinaipih vlomilcev v Maribor. Je ijo na Dunaju •rejen Ferdinand Rudolf P(rkuipac, ki je pristojen v Roslljevo, srez vrlbaski bivši trgovsjd potnik brez stalnega bivališč^. Njegova komprtica pa sta brata Filip in Rihard I^iropej. Nato sta se pel Jalte v »ji nadzornik Cajmko in nadzornik Ojorftič z Biikuipoem z »vtomobSlopi proti Ptnjju in ppl km od St. Janža pri Ptu ju je vlomilec dal ustaviti avtomobil k res so tgTn pa šli vtomiteko, orodje: 2 svinjski nogi, svederr, žago, dleto in parr vijakov tor cev, ki je sjhižila za podaljšamj-e svinjske nog«. Hpjies so še pstala drva vlomilca pripeljniti iz Koprivnice V 'Maribor. Včeraj dopoldne so na tukajšnji policiji zasliševali vlomilca Brlkupca. ki je izpovedal naslednje podrobnosti: Pred tremi ledni se je Brkuipac seznanil v Rogaški Slatini b bratom Filipom in Rihardom Knope j, ki sta se prav tako pphkoki brez posla in se preživljala i beračem jeni in tatvinami. Takoj so se dogovorili, da bodo krenili proti Zagrebu, IkaBp go tudi res ptorflti. Tam pa «o namraviil načrt, da jim bo Rrikuipac preskr- bel vlomilsko orodje, nato pa se bodo podaji v Maribor. Potovali a« pretkg breiic 2,\z dgnega mosta, Celja in čez hribe proti Pazaiaffi smo, da je tflcataica pmeprog Maktoa vse razisjavljehe preproge na letaSnjem Ma- rabapskom bedrcu razjirodala. M±m^> tega si je pridobite, še rekordno število novih naročil. Od vspga početira pazstave se o preprogah omenjene tkainice njpogo govori po vsem mesta, jtaratavljene pme-, proge aq vzbpd41e izcedno pozornost zaradi lepih te ofcusnih vzorcev Jer zaradi svoje tehnične izvedbe, ki je (»e obiskovalce iuv-ravnost —gl »Poliorska vzpepj^ča< na Marib. tedng je bila nredmet velikpga zanimanja. Kal, da je m^gla radi tehničnih ovir steči šelp v petek zvečer. Okoli startne točke v Prešern««! ulici in ciljne točke na zabavišču se jp kftf trio ljudi. —m Cehi v Maribora Pretekli mesec dpp 25., 2fi. in 27. so pa# poselili moravskošla-ski učitelji, agrarni ak»tlennki in češkoslovaški konzul iz Ljubljane. Ta teden pa bo pri nas odsek brnske lige, ki napravi v torek dne 18. t. m. izlet na Pohorje. Zvečer tega dne bp pri >Qrlu$ ^rijatp|j8|šj sestapek z našimi gosti, pri katerem sodeluje odsek Glaabenp matice. — Veite pmriboira in Pobrežja in ofcrog 3. zjutraj se jim je posrečilo ogenj MaMPft Hlapec Martin Jamižek, ki te spal m iteadnju, je i*ofta g skpdnj« m dob* pevwn enobranjp poškodbe, teteve« štafan Fwte|žer je p% (|pWi pri gašenj« hu^a opekitne. Oba ponesreftafpca gg ma-ribrartd radgvaici prapeijgM v spiošpo botodandeo. —ffi Vlrfftp svošinslm graščino, ki jo bila last admesitekega aamralana, je sedaj kupila banovina, da se v graščini uredi zavod, ki bo namenjen pospeševanju obmejnega kmetijstva in vinogradništva. —m Neznanega utopljenca je najdavijn Drava pri Dupleku. Na srajci je bil v*t mo-nogram: E. L., X, 97. Reparji na Mariborskem tednu. je ukradel spreten žepar PrancU Udoviču te Nešcretfaov« uhoe, prav talko pa je bU& uScradema tudi Ivanu Gobcu, strojnik« iz Ce^ja. — Ani Stupčevi oo odnesK z raas-stavntete ▼ ^ragete nadstropji! dve ppj-f5nejfii pgevlegd odeja. Tovarnarju Mapt-nprju pa Je v nedeljo nakdp na Manbor-skem oboku iz kabdne ukradel 2300 Din. —m Deček Y yre|pip apnu. v jamo, v kateri je bilo apno, je padel 10 letni delavčev sin Čtefan MudJ^r, z nevgmitni opekljngnp po vsem jplesu so ga prepeljaM v splošno hplnjšnico.. _____________ —m Velik srečelov (tombola) gafrileke Če-te na Pobrežju bo v nedeljo, 18. t. m. na vrtu gostilne Reibenschuh. Segajte pridno po tablicah, dobitki so krasni! —m. Mizarski tečaji. Včeraj v nedeljo 11. t. m. se je okvaril za mizarje ta njihove pomočnike v Mariboru enotedenski UM točaj za spoznavanje lasa ta mteav-f^St stirajev, v tečaju bo p?oyiedaJ stro-ItaVipi u&teaj srednje tehnišlce šale g, A4ošf notes, Predfliruajia m v ara- atririh deške tete V Krekovi Hitei. Na ta tetej sg fee 11,„ i«. ta jfl, t. m. priključi mizarski lužesnjski tečaj. Piratevaiiga v pbgft te&Uth so arganizira-na tako, da so zelo lahko dostopna ta PSWijiiva za vgftkOfU tater.eaen.ta. Kdor aa te ni Prijav#, se tahko vpiše pred za-tetaom predavanj pl predavatelju, za dnigi tečaj tudi med tednom pri zadruž-pem inspektopju g, 25aložniku, kjer se nrajo tudi podrobnejša pojasnila. —m Krojaški krajni tečaj. V petek 9. t. m. se je vršilo vpisovanje v krojaški krojni tečaj v Mariboru, za katerega so se potegovaM interesentje iz mesta ta maata ta okodaoe. Basi je za ta tečaj znalo la omejeno število oseb, se je vendar že pri tem vpisovanju prigi tstlo 25 udeležencev za moški tečaj. To število so bo nedvomno do ponedeljka 12. avgusta, ko as predavanja začnelo, še znatno povišata. Prijavilo se je tudi že okrog 15 udeleženk za damski krojni tečaj. Vendar se ta te-paj domnevno ne bo mogel lejos vršiti rudi preobloženo »ti krojnega učitelja, jnarv-gč Ji8]e prihodnje lote Ako bp pa na kak r.ačta mogoča, se bo tudi ta tečaj terstil te te> loto. Tote« priroitt bangyta- skl obrtnopo-s-poševal ni uisad. —m Ppl zaprtju |p motnjah v prebavi vaeiti zjutraj na prašen želodec čašo pri-Pptdpe Prane-Jožefove grenčice. Registrirano old m imistnsrtva za soc. politiko ta nar. zdravje S. lxr. 16.4S5 od 2S. V. 1935. —m »Hermes«. Enoletni trgovski tečaj iStavemskega trgovskega društva v Mariboru vpisuje vsak dom od 19_______________11. ure. Zrinjskega trg 1. Zahtetvajte rospekte! Sprejemajo se tudi pismene prijave. ra Mariborski spori Krasen uspeh SK železničarja V tekmovanju za pokal prometnega ministra in za državno prvenstvo ju-;o»|ovenskih železipčarsjiih klnbov s| je priboril prvo mesto mariborski SK Ar r—: Pokaj prometnega ministra že drugič v Mariboru. Brebakta uptiat« «3 ae pričele v Mart-baru, »ta igfišftu SJC železničarja op Tržgški cesti finalne tekme za prvanstvp žriezničarakta ktataff države, Pojeg doma. čega moštva 90 še sodelovali železničarski kluhi ta Sarajeva, Zagreba ta Ljubljane, žal ni mogel sodelovati subotlšM ŽAK, ki bd bil najbrž« edtad resni konkurent domačemu moštvu. Najalabše moštvo turnirja so bpli Sarajevčani, ki so sicer v svojem podsavezu v L razredu, toda po predvcden.i igri. niso predstavljali pravo-rgzrcdnega nasprotnika. Zagrebčani so bdii aicer tehnično precej dobri, toda njihovo moštno ni vzdržalo do kanca, pogrešali pa smo pri nji# tudi v veliki meri dostojnega športnega obnašanja ta discipline. Ljubljančani, ki so nam znani že ta prvenstvenih tekem L*NF, so ofli razmeroma dober nasprotnik. Nimajo pa zasedenih vseh megt v moštvu 5 cnakavredni-md močni ter sp posebno drugi dan prišle slabe točke precej do veljave. Domače moštvo je bilo oba dni boljše ta odločnejše moštvo ter tudi glede tehmdčn.ega znanja prednjačilo. RaJRzem tega tam moštvo še to dobro lastnost, da vzdrži do konca . Rezultati posameznih tekom so MU naslednji: Hen-meš (Ljubljana) i SK železničar (Sarajevo 5:1 (3:1) Hermežani so hfli boljše moštvo z večjim tehničnim znanjem tar so bffi. tudi ves čas tekme v premoči. Zmagah ao zasluženo. Sara jev ačmi ao na trenutke lepo zaigrah, imeli so zlasti v prvi polovici dovolj zrelih prihk, toda ne ra^potegajo g strelcem; ¥ drugi polovici pa sq povsem klanih. Rtafultat je raeten. Soda je zadovoljivo g. Besjsk. SK Železničar (Maribor) : SK žehvoičar Zagreto 5:1 (2:1) y pcrviena polčasu so od j^teJka predv*g-dovah .domači, ko pa so radi# z 2:0, 90 precej popustili, tako da so Zagrebčani izvedli nekaj kriptah napadov, ta katerih se ja reztatirnJ tudi častni gol. Drugi pot-čas pa je prinesel veliko prapiflč dama-čeiga moštva, ki je stalno ogražalo vrat« nasprotnika. Ob nekoliko večji odločnosti napada bi bil rezultat lahko še večji. Sodil je dobro g. Vesnaiver. Gole so dali Pavlin 2, Bačnik 2 ta Luc 1, za goste pa leva zveza. Zagrebčani so se pri tej tekmi pokazali precej nedisciplinirane tar je njih obšavanje pri otočtastrfu zapustilo zeflo sliaib vtis. Včeraj sta kot prvi par nastopila premaganca prvega dpe, ta sippr StK žejeznlčar (Zagreto) : SK ž«te*ni*ar (Sarajevo) JR) (P?0) kgra jb bite prepoj tapnN!«?!«. te*«. tudi zmaga Sairajevčanor ra bi presema-tffla. V moštvu Sarajeva je predvsem qdr povedala napadalna vrata. Sodil Je g. Kopač dobro. Sledite je nate finalna tekma znamoval, cev prejšnjega dne, ki se je končala SK želeiznlčar (Maribor) : Hermes (l.Jnb-ljana) 7:* (*:1) Mariborčani so nastoiDdl brez Pezdlčka ta Bačnilca, tak°1 v začetku pa je bil ra-njpp Sa I^an^jt, tako da so donuačtaii zjp igrici preggj pa^rš®11®- je W 7 začetku praiv dober ta je dosegej tudi vodilni gol- Ppzneje po sp hijuhijančani ven-dag mpcgll kloniti ter 90 bta dqmači rta-srta ¥ dragi ppflpvlai v očtta# premoči. Sla domače moštvu ra h®t napeč1# M je zabil tri gole, Davita dva, po enega pa Btoangoš ta Luc, dočim je b» za Herme« obakrat uspešen Brodnik. Omeniti še mo-d« j« drugi gol za jlermes padci iz U m. piodd je g. fetehucller objektivno ta dpbro. Ema^a .paribor«lcih žetazničar-jev pa tem zapj^mivem turpdju je bi;a povsem aaslušena. 8 to zmago so si domačim prilbiriii že drugič zaporedoma prehodni pokal prometnega ministra, ki ga je izročil po končanem tekmovanju mariborskemu SK železničarju v imenu spartske zajedmice železničarskih klubov naš rojak višji svetnik gen. tar. drž. železnic g. Gregorič, ki je tudi v imenu ministra ta sportske zajednice izrekel zmagovalnemu moštvu prisrčne čestitke ter jih bodril k vztrajnemu delu sa povzdig športa med našimi vrlimi železničarji. ŽSK Hermesu, kot drugoplasiranemu moštvu je izročil g. Mozetič lep pokal, ki ga je darovalo UJNŽB, pododbor Ljubljana. Ob zaključku našega poročila se pridružujemo tudi mi številnim čestitkam ta želimo, da bi naši vrli železničarji tudi v nadalje z vztrajnim in smotrenim delom dosegali uspeh za uspehom, kot doslej. Lahkoatletski dvoboj Maribor 1 Celje 69.5 : 53.5 N<1 igfišeu QI£ Žalezuiičtaih se je včeraj dopoldne vršil lahkoatletski dvo-mq,t;c}i Maribor ; Celje, ki se je končal e sigurno zmago Maribora v razmerju §9% : 53K, Prirpclitey, ki je bila do-bor organizirana, je poselil župan g. dr. Iipold.V posameznih disciplinah so bili doseženi naslednji najboljši re-časi: Tek 100 m: 1. Stropnik (M) 11.3!!; met krogle: Marek (C) 12.23 m; tek 1500 m: Goršek (c) 4:26.4; skok v višino: Marec (C) 1.7() m; tek 200 m: Milhlaisen(M) 23.7; met kopja: Rudi (M) 47.45; tek 5000 m: Kangler (M) 16:44.3; skok v daljavo: Kleut 6.01: met diska: Urbančič(C) 33.28; tek 400 m: M«hleisen(M) 53.1; troskok: Stropnik (M) 12.27; štafeta 4 x 100: Maribor (Stropnik, Venuti, Miihleisn, Starešina) 46 »kund. Mariborska reprezentanca je prejela v prehodno posest pokal, darilo celjskega župana ip pokal JTiAS-a, v trajno posest pa darilo mariborSkga poverjeništva JLAS, ki jih j izročil s primernim nagovorom poverjenik g. Bergant. ŠE NIKOLI KI podedoval — Ali irnisl®, d|B ra tudi iutbligenca podeduje? — Tag« ti ra mran povedati, ker nisem še po nikumpr podedoval. II. dan taebauia, dne 9. avgueta so bili izžrebani btedeči dobiltk i- Din mm 4738 43809 74625 Din 10.000 9413 !|48i4 141779 20756 31338 36017 37660 41568 4S433 49735 51022 62233 69256 78372 85829 03591 98121. Din 8.000 1761 2755 11493 12036 301® 37759 30556 »586 41428 42352 67008 68331 69047 73082 79577 81158 83048 90301. Din 6.000 8405 116164 26942 ‘30774 38964 46006 46768 48257 56980 64781 68236 70404 75176 79982 86600 87039 93490 99596. Din 5j000 10025 10818 10930 11846 19051 19982 ?1765 23666 26122 26315 26839 36971 46799 49778 53420 54231 60356 63917 68761 68946 71328 75854 76115 20883 96364. Ota 3.000 4IS1 *P6 mita ItBir, 13873 lrtCTTi lBfflg 1S918 16432 188716 21109 22653 27741 35703 39798 46548 48019 50740 53109 57758 60309 64004 643134 68775 69811 70889 73125 75392 81125 83724 83801 89755 91110 94500 97374 99909. Din 2.000 3404 6836 12322 16538 17220 I7275 17956 18514 19280 20512 23435 24448 27249 34643 34909 43304 52540 55732 56186 57706 58642 61679 67712 67414 69172 71490 72658 79306 81125 82947 87714 95978 99793. Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka tri. 26. HRANILNIH KNJIŽICE kupite pij prodate najugodneje potom Bančno - kom. zavoda, Maribor, Aleksandrova c. 40. 8404 VINO OD 5 LITROV naprej po Din 6.— ta 8.— liter dftbiap pri Bembardu, Počgho-va pri Mariboru 85. 3449 Zgubila sem pa Mariborskem tednu, dne 9. avtalria zvečer alta prsta« s temtoOtelbbtF1 kamnom, na ktaereap je vt.jp-nden gwb. |5a lastelipd j« 7™^ nota k«t rodlbtaaki sparpta-Poštenemu naidttella paPte-d« odd« pmstain pri Katarini AJkoto, Maistrova «1.17-Najdiitelj bo paigrajem. 8485 Lira »okat oddam v najem. (Studenci pri MarKborn, Sflioim-8ko|va utica 16. 8484 Sobo In kuhinjo oddam mirni taramikl BtajspRerjeva 1,1 • 36 Maribor. 84(88 Soho ta kuhinjo oddam. Pobrežje pri Maribora, Zrkovska cesta H. 8482 Preprosto brapo in stanovanj« s tanoetan nadizaretvoi« iščom v Mtaitooru tal bližnji ojfcoliipi ra dv« famta nižje ereKlnjetailc«- Dden bi WJ eyen.tutan» N pomoč pri učenju. pontallbe s akrajnio ce«fl poslati na Tomo Kosi, Podčetrtek- 3480 l|im iu,i,.'rir ~ V*B» lAon Feachtwai)rt«r: z;d Sus 'M frm 1puHgh Kakcu? mreste cevi mo hOe prejpsrežene raeto po naspr edemih m križajočih točkah. B#e ao zamemnaigane, poftne Ika.-ip kotamj, rtg^vana, earaSSeme, podpise ^jrasadenrieiijiu rjiočrirju, kadar ^ tegu P31 m PPiy8od SMffte % verigami}. Na. ju«b ■o ra V Stmah oaflfi kguibl,t«ne v St«ze, Vsa ikri (fcžplle se je preftaikalu teto Psto. Kotamjaste, v sola«« riDTf*-kame, ¥ dežju htohra eeate se We sok dežela, ujemo žčvUjemje, ujem dih ih te nph so vozli navadni poštni vozovi, kočije brez tarehe, b Mopteami brez blazinic in naslanjal, škripajoči, 6e-tao zakrpani, pa tudi hitrejši vozovi posebne pošte, štirieedefeH 8 petimi kanji, M bo zmagali na dan do 20 milj dolgo pot. Po njih »o jahali umi sli dvorov ta poslanikov a zapečatenim torbami na Iskrih konjih, M bo jih često menjavali, ta počasnejši 8« th«m-texiske pošte. Potovali so obrtniški pomočnika z nahrbtniki, pošteni ta nevarni, študentje, eni pneraražemi ta mirni, ta Doemad tar fcqpod čefta pogtedujo- & meniM, prepoti# N svpj}to Y0- zffli so traki vozovi bogatita kwčpy lahke kočjje žadovskih tugorteev. se je v šeetmh tteakih, nekoliko pigteder. nfli 'kočijah knalij pruski b svojim opneon ativoan z obiska, južnonemškilh dvorov. Pp teih cestah so romgM laki neskončni 6py ijludlje, žiivtaa ta vozovi proteetain-ifcov, >kt ^h Je tal salzburški knezočkof fcagmj te SNCŠjp dežeie. Pfltovali «0 pestri kpmedijainti ta pjetisti, stopmajo pbjlečand ta zatpfplje«i v^se, v ikrasni kočo* s jegrispepi spradaj ta bogatim spremstvom se je peljal pp t«b cestah }po$Čen, pooioBh0 bdnoš}ri po- slanik pa saskepi dvonR- Peljal sp sg v Eiramkfuint pa vse vprek n g! oranem vozu iz nekega erednjenomškoga dižavr nega mesta iagmam Židje. Potoval pp magistri ta pSemiči, v »vilo oblečemo vlačuge ta eukmjemi referenti komorne-, ga sodišča. Potoval je udobno v mnogih kočijah dcbftah^ti, lokavi ta veseli knrafišk°f ^Ita^bprSki ta peš jo j? mahal’ prflehpi bita- verze v L)«pdshutR, odpuščen zaradi ne-dofstofjmega ta bret?verskegs Rte t ovali so z agenti anglež^e parobrodpe družbe tar z ženami, psi ta btritai Svsajb-ski iiraeljenci, namenjeni ¥ Pensilvanijo, potoval sp pobožni, nasilni ta ta* čavi juamobavameki romanji na poti ¥ Rim, hodffli bo prežeče, bistra ta previdno zroč na vse shrani na kupovaloe srebra ter na kupovalce živine ta žita 2$, dunajsl}c0g[a vojaškega faktorja, potovali sp ottata^ejp Pfšftrski vojaki te VOljR, Č4 ta mladi plemiči s svojimi dvorjani na poti te Flandrije v Benetke. Voe to je vaiovilo naprej ta naaaj, llnrišak) se je, ustavljalo, prepiralo, spod tikalo, se vleklo počasi, preklinjalo slabe ceste, «e smejalo ogorčeno alfi dobrodušno škripajo® pošti, zabavljalo na mršave, upehane konje, na stare slabe vozove. Vse to je vaiovilo v obeh smereh, klepetalo, molilo, preklin jalo, zabavljalo, zmerjalo, JadUcml?.. nekako-vašo od veselja S- Vojvoda je velel ustaviti razkošno kočijo, isstopii je ter poklal komorniku, taiiptaa ta s|iužtača4 haprej. začiude-ne poglede w«eKa sprepaptva je taa«l sapto nestrpno kretnjo. T*pi, kjer sp je pesta dvigala v mehko zeleni hijih, ao ra vozovi usjavP ta (taSteW; pomoiP-nik ta tajnik »ta pe pmaknila pped drob mm pršočim deštjem v kočijo, lovpi, sliu- S ta tplrata butar so pe pa pogovurje)!,' P9 ta gfltatap 5^ ajNtaptam IP®. Vojvoda E[herhart Ludvik, moč petinpetdesetih let, dohchihast, visoke postave, polnega obraza ta debelih ustnic, ta pta# zudaj. sibopffil je trafco, žametast klobuk v rpld tako, da so miu kapale dTobne deževne kapljice na la-ljo, ta pj ra zmenil za, l«že, iki mu je te njih brizgala htaazftaa Y<>da 1» taMta® Škorpje ta mehgjk, s sfebrnimi pitkami preste dragocen plašč. Stopal je počasi, zurnišlj«i\p, šesto se je ustavil ta nevoljno sopel' ftkota mtaoaf BH jp v Wi}d!bedi«, da ta ra podtav# od grofice, je bilo to zdaj ppg^viljenoi? Prav za prav ne. Nič ni rekel. Grofica je odgovarjala na njegove neJaen« besede. Kakopak da ta razumeta, saj je bita odprte glave, prav gotovo je razumela, kaj je mfel#. B8I0 je prav za prav dobro, da je Slo tako gladko, bree hrušča ta trušča. Trideset let ta živel z njo. KoMko gorja je prestala vojvodinja v teh letih, koliko šBbrig si je izmislila ta kafeo se je pehala, da bi ga odtrgala od te ženske! Kad vse 90 počeli njeni tajni svetovalci, cesar, prelati, proMeta vprega v parlamenta, poslanci te Braunpchweiga ta Kassefla. Celih trideset )pt je bila grofica zvezana z vsem, kar sta preživete dežela ta on. Ona je bila vojvoda, ona je bffla WUrtemberška. ©e je pomislil kdo na Wurtemberi8ko, je pomislil: »Ta žena ah ta vlačuga ali grofica ali šva liska Maitatenon. Naj bo hladna ah sovražna ah ob spremstvu kakršnegakoli občutka, vsaka misel na Whrtembe«#(ko je bila misel na grofico. Saimo ona, edtao ona! In vojvoda se je najsmehnffl, nuril j® na mta brez razmerju do policije ta do vojvodine. Sa-mo on je znal pomisliti: »Cbripti«, in tet ni bffla misel um vojake, na denar, privilegije, prepire s partemenibom, zastavljene gradove ta veleposestva, temveč samo misel m njo samo, nasmejano ta privijajočo se k njemu. Bdaj torej je bilo vse končano, zopet se pobota z vojvodinjo, dežela bo trium-fiirala, pokloni mu bogato darilo, cesar bo zadovoljno kimal z utrujeno gtaivo, grobi, slabo oblečeni pruslki kralj m« pošlje čestitke, evropski dvori bodo pa pogrešali škandal, ki je o njem šušljata ta klepetata že drugo pokotenje. Potem pa zaplodi on, vojvoda, vojvodinji sina, dežela dobi drugega zakonitega dediča ta vsi bodo zadovoljni. aitao je zasoptaal. Obšla ga je težko zadrževana besnost, ko je pomislil na radost,, s katero bosta vojvodina ta vsa Nemčija slavili grofičin padec. Že je slišal, kako si dežela oddahne, videl je de-beluhaste, puhloglave meščane svojega parlamenta, kako se zmagoslavno Icroho tajo, kako krive usta v štrokoustno režanje ta kako »e udarjajo po stegnih, videl je naškrotoane, uglajene sorodnike svoje žene ta njihovo trezno, kislo porogljivo zmagoslavje. Vsa ta golazen navali na grofico kakor na mrhovino. Vse svoje življenje je imel grofico pri sebi proti volji te sodrge; zdaj, ko jo zapušča, staro nettauetdes^t i«+. «>1 ho to sodrga razlagala kot starčevo slabost. Izdal je nešteto naredb, Ki so težko kaznovale vsako nespodobno besedo proti njegovi sprl se je s cesar- jem, zapodil fe dežele svojega prijatelja te mladih let ta zapodil prvega ministra, ker se je predzno izrazil o grofici. Bfl je boj s svojimi svetovalci, s evojim parlamentom, z vso deželo, za davke, za denar denar ta še enkrat denar za njo- Imel jo je pri sebi proti volji dežele, države ta vsega svata celih tifflhfjglt fe*, DNEVNE VESTI — Iz »Službenega ista*, Službeni list kff. bansike uprav§ drevake banovine $t. 64 % dne 10. t m. objavlja ukaze o ustanovitvi poslaništva v Madridu, generalnega konzulata v Ženevi in konzulata v Montrealu, uredbo o znižemju doklade v denarju po pravilnik« o posebnih dokladah na plaSo v dewiv alii v naravi uslužbencev ministrstva za šume in rudnike-oddieLka za rudarstvo, pooblaetjtev pomočnika pirometne ga ministra, i»premembe in dopolnitve pravil o ar^urejzaoiji držarvne razredne loterije kiraljeviw Jugoslavije, pojasnilo glede potrdil o plačanem davku, pcfdaljšavio veljavnosti začasnega trgovinskega sporazuma z Rtemunijo, razpis glede ocarinjanja plošč w kenun-j&ie tvarine, maglas o uvedbi takse za piisma nad 1 do 2 kg teže, od? ločbo o imenovanju hmeljakega tržnega nadzornica in razne objave iz »Službenih Novin«. — Imenovanfe hmeifakoga tržnega nadzornika. Na predlog Hmeljarskega društva v Žalcu je banska uprava imenovala sreskega krpefcijsfcpga referenta pri sreskem načelniku v Celju g. Fnamoa \V«miga za hmeljskega tržnega nadzornika v yseh hmeljakih pkoliSh in sicer za dobo glavne sezone h prerijske trgovine v mesecih avgust—oktober ter mu določila delokrog. MODNI ATELJE BitZAN RLLA Gajeva u'iea ?/J ■e dela od 12. avgusta dp 1. gefHgipbr«»- — Kaj vse opazi* <* rtašjh ciiftaji, Včasih ao bili potniki y avtopiofrlWi vzygšeni nad vsak dvom, da tnorda ne bi ppeecjCfc vali rejenih lisfenifi, daP<¥l Pft se vopijp po naših cestah tudi tafci a-ytP!W»b'4gld Izletniki, ki niti kaj prida t}e gkrivajo, da morajo varčevati z v»akq pp,rp. Zato neredko naletiš n* avto, opremUm tudi z skiimii znaki, ko stoji miren kraj (*flt« pod dreveni, ob njeim pa potoniki, ki ai kuhajo kosilo večerjo ali pa čaj. Kriza Je menda, reg zajela yae, tudi lastnike avtomobilov. ki ne morajo več zapravljati po gostilnah, radi pa zekrče a arvojtmi vc*owi razgledat se po širokem svetu. — Legija dela v Zagrebu. V Zaigrebu J* bila ustanovljena te dni Liga dela pp w»-cu delovnih čet StaimboKujskega in Hau(»vinskih te< star jev. Kr. banska ipraoa raapisuje na osnovni § 81 zakona o banski upravi V območju sreskega itastaie*a odbora v Krškem tri slpSban* ^novioskih cestar jev >to Si®6?! 1:) cesti I. reda S*- 17 grod-^KršHS-^^fr—Ra-de<4e od 6-00 9 Q0 & Bft banpvtasJd cesti H. redp. St. ^npplcft—Ral?a— Drpovo_.J£rška vas od kip 8t»Q0 do km 13.^00. ?.) baflflpvtijrislfl cesti I, **• 18 ^j^^Oonitla^-Makro- nog Boštanj o<4 km '1° J0*1 83.08, 8.) ])Rnqv4nsld ceptl g. reda *t. 294 Radeje—Tržišče od km 0.00 do km 7.00, Prosilci za ta mesta morajo iapofaijavafci po poje iz «1. 9 uredbe o M^žbeaiih r*zmw-nih drž. cestarjev in njih pr**emkih & smejo bi« mlajši ad 88 in n« i*«*>»i »t 80 let. Lastnoročna pisana ia S kolkom za Din 5.— kq|kWW lepo napredovalo wradi ugodnegu vremena, *dai pa bodo nedvomno nastopile večje težkoče. Letos je še poaehno nevarnost, da jih ho ovirala voda, ker delajo ob n&tjm Qwdaš£ioe, kjer m nateče oh de-ževJu naglo mnog« vode, in ker bodo morali vodo opirati na sPicit kiw pa še niso postavili *apwip^. —1J Olepšavanje -•d&nlh fusad. Letos poloti SO se mnogi ili&nl gospodarji odločila rn dftli mpm m prepleskati ^ne fasade, « čvmar m pwx*e3 pRpo*n«gU K upra^^emoati w«iePih novjh stajvb. V sret^Jem delu ceste so popravili nekdanji Bavarski dvor sedaj Verličev© hišo, te M pft m BrieeW 8 pre= piaskavanjem poslopja Gnsppilii~ske Tiveze. Nvavzhe podjetnosti večine hišnih gospodarjev pa še vedno čaka -epo število ?*ft-neRvajJeinafa hiš v mestu, da dobe ppknp= SWian)e lice. y M« (f\»VW*n Hpl^voru Krafle nwo pobito vete, 5» pw»tow krf giftfvnl tshod: 8fftvw pflsulftVfW Pf^^e, v katerem 4pW nav ishž #efl9dv«rsJw traiftHa, 4aiJa ho natmaSiS1*« v ški wra4, poaebne pp(«tore pft dahe v pe= siopiu Vudi kolodvorski vratarji, že ptot, ki $ m med ffiftvnim Ho-id^vtffskim posiopj&m m m«i poštmm uradom ter postav# zunanjo stew>. Peift gc«4n tefro 9d w bo Ww «fiiodvw-ako pPrtBf^e vsaj male pi44oP(la iva daaiej *m* y raj ?0wtwi je paW«ijski stražnik na Marijinem trgu ustavil 21-letnega vlomilca Gustava Kikleca s Sotli, ki je ne- davno pri prevo*q s policijske uprave nfl sodl^ HŠpI i? pojicij^e^ avtflihusa. Kik-le^ je osumljen roparskega nftpad« na dve rmiad" dan« m Rožnika Dopol4ne »o ga »asiitoH m feonfifotiti«di% napadenima ženskama. Iz Stične — šah ja v pa$i okoli«' in sploh p vb«J Dolenjski v *elp lepem razmahu in se zlasti tudi kmetska mladina »ani navdusnie- V st. vidu ^ je zaključil farni*, ki sp ga le udeleževalo 14 šahtftpv jn je potek pl Y y?pr, nem redu. L in 2, mesto ‘rta dosegla Omahen ter Šefman z 11 Udarni, 3: m 4- 1» 8°spf Bernot-Zorteva in Ferdo Vosel z 10 točkami DobroduSni šahovski nestor g. Vesel je premagal vse prvoplasirane, pa j» le vendar moral deliti z dolenjsko Men^kovo i\. m 1, mesto; sedaj je napovedal vsem trem ma»Ph in nekateri pravijo, da bo radi Vpeelovp ftri-crinalnosti zanimivejši kakor Vidmar-Koalt -Pirc. — Dolenjski SahMi igrajP to nedeljo v Novem mestu ponovni match * ^elejm-čarskim šah. klubom i* Ljubljane. Prvp sre* čande je hilo prejšnjo nedeljo v Višpji gOf' in je končak> neodločene * 8;8. H» l J "l IIN ROMAN T« »ftkliuček i# hfl p- tv#1 te dlVftje TOF3^1«; x , »Pa Pida POSt^tj rj^oja ga Qče \o dwm?« Na prvo viprfšflflje si "4 ve#i q4^o-v«r^ :M1seJ, da bj tw4i ?14ft Odklonila njegovo ljiiil^ezan in V obraz tisto ^ese^o j-osel«, ka- kor mu jo je pred spdemJiaj^jpii }e(ti ona mlada deklica na Dunaju, ga je navdala z nepopisnim obupom. »Potem bi bila mo,|a usoda do smrti z^pačatejna«, si je dejal. Na drugo vprašanje je pa takoj našel pdigovor: »Oče ne bo dovolil- in potem? Se ne vdam.« . Moral jo znova mu&io pr^pj^j^va-tit »Se ne vdam? A japm imel dovolj w?-ifuraa uipreti se mv jn ge bojevati, Nikoli mu še nisem v pičena pgpvaija^-. Vajen je, da iapolnim hrpz besed vsak njegov uka«. Toda Ul g^ ^a yec.l° stvar, ne aa navadni pp^lpvni nalog. Tu sc ne aipero in ne morem vdati. L)jyb£-zem mi b« dala wači---* Pvirnll je glavo, se vzravnal m obstal pogumno »Fpdi sob?’ NilfflH, V Štiri in tridesetih letih svojega slabi- škaga življenja. vadene«a safflfl bati hrbet in odgovarjaiti na vse »da«, ni fetlL v sefa& tafce indehae mod, prigpcMr- Si da Sifaneva — Po Štirih letih dobil ukradeno uro nazaj. Nedavno se je v znani gostilni v Ivančni gorici slučajno oglasil Hočevar Anton, posestnik iz Dohpepolj. Kar pogrelo ga je, ko je zagledal pri gostilničarju Jožefu P. »lato verižico in obeske povsem slične onim, ki so mu bili pred 4 leti ukradeni — z zlato uro vred seveda. Ko mu je gostilničar na željo pokazal še uro, bi gogt skoro ne verjel svojim očem _ bila je res njegova zlata ur«, ki mu je izginila pred leti z doma. P- Jo je namreč tedaj kupil od nekega neznanega gosta in odštel zanjo lepe denarae, Toda nič ni pomagalo; gostilničar je moral izročiti lastniku uro, bil je ob kupnino in moral pla-r povrhu še pravdne strožke, Imel je pač >, 4a Je bil toliko nepreviden in kupil •d tat«. Iz Kamnika _ Prireditev teiknatleUke sekcija, ki je bila v četrtek zvečer na glavnem trgu, le uspela v vsakem pogledu, Atleti so pokazali velik napredek, kar je rezultat s motrenega treninga- Pjr* nastopu sta sodelovala tudi po en atlet ljubljanske “Ilirije« in zagrebške — Ra*s(ava narodnil( nos in zgodovinskih zanimivosti Kamnika vzbuja mnogo zanimanja med letoviščarji in meščani. Aranžiral Jo je spet naš neumorni g. Jožko Stele v dvorani narodne čitalnice. — Egiptovsko nadlogo jmeppjejo potnjk} s kamniške strani mitnico na Tiraevl eeati, Mitničarji sicer vršijo svojo dolžnost, vendar pa je brez dvcuna, da je lažje priti preko državne meje, kakor pa preko te mltnioe. Avtobus mora včasih čakati skoro četrt ure, da mitničarji pretaknejo potnikom vso prt^ ijago, kar v?buja »lasti med potujočimi letoviščarji veliko nevoljo. Trditev, da tudi na abesinski meji ne pregledujejo prtljage s tako natančnost^, se zrjj povsem upravičena. Ii Radeč Preprečen samomor, Te dnj si je hotela končatj jiivUenje ndada dospodična i? bližnje radečke okulipe, Fant jn je NI povabil na sestanek, Ker pa je na določenem mestu našla svojega tjuhpka * drugim dekletom- je obupala nad »ivljenjenv Odšla je domov, poiskala vrv, odhitela ? njo v biižnii gozd in rt hotoJa v*eti življenje. K *reči pa j« po nakljnfku priiel niiino sosedov sin, ki je mladi ohnpanki relii iivlienje, ^udno, da IJeme kljmbov^iti vseirau »Yetu, celo lastnemu očebp, ki miu je bil dotleg več kakor vojaškemu novincu general- Ta moč je bila tako ve^k^r, da jp sklenil tikoj' govoriti celo s Šido- »AJko pristane, potem me ne ?£^drzi nfltjjeaia. sila,« si je dejal in jo ^ei iskat. Našel jp je v piini gp¥t prav tako kaifqif jp je 1$ ppstil oče. Ko g^ je za-gMala, si je naglp P tria sojze z pcL Rfjen pltraz je bij b|}ed, Yupadel, da se je je Ervin skoraj prestrašil; j>Qpra$tite! # jf dejal n^-odpo. Tisti silili pogum, kj ga je pripeljal cjo nje, ifliu jp v Wph ves upad^l jvD*1’ 3€rn pp_ tyebq pojgk^ti vas, ^aj hud' ’ Raid bi govoril i vami-« ssO^apod Pisero ra?5W>- ložena za ra^govpre«, mu je odivmila ip nervpzno fvjjala žpppo nitg. »Tqrej že Vpsjp? Prnr T-r^i j^ga pF^ajftm..,.f »Da mi sporočite, naj povedem owl« in grem, kar Silanovjna pi več Silano-ya, 8WPak Roganpva?« »(Joppodjcna Si^a!^ »Kaj mi morete sporočiti dragega? Ne čutite, kakšno je pflstajo razjnerje med Sjlanj in Rogali?« »Med Pijani in Bggani, a np pied me-: RPi in med vami:* »Nisem ^ t)Wdi sijanava m yi Btogam?« nekateri nad življ_enjem (ako kmalu in hre» pravega vzroka pbupaJo. Iz Metlika izlet in Plitvlčka Jc*erq, Metličani so K tali n«kam podjetni in jih Je zadnji t V Kočevje na nogometno tekmo s lafflOSnJta klubom, kj smo ° njej že po- atftko zelo qppgymil, da bodo na 16 avgusta priredHi j*iet kar do Ih Jezer za cepo P4n 60 PO osebi. 9dhod Po is Metlike op ft, »dutraj t*jpred etilne Jntra*. Prija-ve sprejem« do W-ftv«wta ga Ada Saševa, kjer debile tudi wa pfl^hfla pojasnila, Ra v««k rtu^aj vendar la napovamo »e v naprej ha-ana m vw. udeleion«e i« = BatePtofta, Jtattiot*r nfow*tHa, «-,MI Oddooaikl ia svofeaiih fitanocv na pUAftah. — 14.00: Vreme, borea, sporeni, — 18.00: Kom- portnl plesi, r= 18.40: Zdravniška ura (Sf-Sogomi? Maeatoa). - Cae vreme, poročila, spored, ofbveetiiaa, — 19.30: Nac. Wa, - W.»: PftYfraW koncert attriroč- np; gulčipii. P^ileat ta Hra^vec: Drofak: 10 legan/d op 59, — 2<).46: Paant zlbori pojo na plofc&aih, — 21.16: Za fcrajii čae! i»ra ra-dUefej orkester, — 02.00: Oae, vreane, poro-čHia, — 32.10: VeiSer pesrnt im aritf. Torek, 13. aveusU Ljubljana: 12.00: anwne in P»V- ke na ploščah, — P«ročii|*. vrome, _ 13.00: čas, obvestila. 18461 Ra^iifeki qr-keeter, — 14.00: Vreme, spored, bosRa, — 18.00: Otroška ura Micky mlSka (ge. Gabrijelčlfieiva im Vid* Juvanova!, —18.40: Za demo na _ ringa-r-aia! — WrWl e*s-poročida. «pot^(1, pbveBtila, — 19-?0; ura, — 20.00 Pevski ?h°r carkve Olri- rMa in Metoda, — 21.(>0: Nairodne ? np^esra juga (prepeva im aviira trio BoonfonJa), — — 21.30: Pteaaio peflje tera r«titWI orkc’ ?ter. Pr kmaalv nazaj. Mojo sinitnjp poppftjn v v»i d»v*m ekpeikntortl- PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAV1 vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prtrodne F8*2Š1H2E OW6 grenčice Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje 8. bi. 16.486 od 25. V. 1986. Maistrovi borci so zborovali Na loratko povelje v dnevnem 6a*cpi»> in breg pocobnih priprav so se zbrali v nedeljo, dne 11. t m. v proetorih »Narodnega doma« ilani Zveste Maistrovih borcev, da ČMjejo raftun colo le trn aga dela svojega odbora. 2*Wa gp ge udole^ili raizvop v Mariboru in Okolici bivajočih članov Z MB tudi Častno aaatopani oljoav. Na podlagi svojih bogatih skušenj Je povedal marsikaj novega in vzpodbudnega. Predsednik nadzornega odbora tov. ppolk. Cvirn je podati poročilo nadaorstva ter se je upravnemu izrekla soglasna zaupnica, nakar je bil pri sledečih volitvah s vafaliikom soglasno izvoljen stari odbor s predsednikom dir. Dolarjem na čelu. Požar na Laborah liri Kranju V sredo proti Jutru je vzdignilo tz postelj zvoinenje plait zvona nekatere prebivalce Račkega vrha. »Koga je le zidaj doletela požarna nesreča«? so se spraševali, saij je bdj to v teh dneh že tretji poižar v neposredni bližini. Tofkrait je ogenj izbruhnil v vlniCariji Koohedta Amidreija v RaiCkem vrhiu tKk znane Kapele pri Radencih. Ko se je žena prebudila in poklicala Se moža, je bila že ve a hiša v plamenih, čmdno je, da se zopet ne ve, kako jo nastal ogenj. Ker se je na®roča *gordlla Ob 3 pomoči, se domneva, da je bil podtaknjeni- Vintearlja krHa s slamo, je pogorela do. tal, le nekaj ko&ov pohištva so re&iili is hiiše. Zgorela je tudi nekaj sdaane im sena. Na poimoS so prUhlteli gasilfii ia Kaipele tm Radencev tp (ubranili n«»re6e sslaatl sosednje s slaano krtte hite, kaonor je pihal nevaren vetep, Gospodar yiini*aride, Je ielar Gregor Svodov ta Hrastja Mote, kdor ee je kot ruski ujetnilk po vo)ni stalno na«eiij. VUniča. riijo z malim vlnegrartom, kit mu je zidaj pogoreda je kUPil Sele pml kratkttm. Skoda je krita z zavarovaJcnino. Novo kriminalistično sredstvo v Ameriki so si dag že mnogi toJovsJl nadomestiti ko4o na prstnih btaainicah s kožo z drugih delov telesa, da hd ufiU tatico izdajalskim prstnim odtisom, o tem so zaftali takoj razpravljati zdravniki in po. licijskl uradniki, zdravnidfco društvo je pa seveda poavalo svoje Sane, naj takih operacij ne delajo. Zdravnike so opozorili na njihove doktorske obljube, ki take opera. c.ije naravnost izključujejo. AmeriSM kriminalisti se pa s tem ne morejo zadovoljiti, temveč so aklerdli pamagatl sl sami. Na kongresu policijskih šefov v Atlantic City v državi New Jensey je ameriški kriminalist newyarški komisar dr. C, Simon dokazoval, da se je poUc^jl že posrečita najti drugo zanesljivo hrW-nalistično sredstvo, s katerim se dajo prstmi odtisi prekoratrottraU. To je vmree iz živčnih vlaJkene in žilic na mreni Človeškega očesa. Ti vzorci so tako razMCni pri poedinih ljudeh, kakor so raaMftni prstni odtisi, in vse življenje ostanejo me-lzpremenjeni, kakor tudi prstni Tolovaji si «dcer lahko dajo operirati konce prstov, najbrže pa ne bo imel poguma, da bi žrtvoval svoje o«. Vzorec na očesni mreni se lahko fotografira. ■ posebno fotografsko kamero, kakršno rabijo očesni zdravniki, Ido pratefcutjedo očesne boieem. SREČNEŽ —Nihče nd mogel misliti, da M se veča hforka kdaj poročila, Itajbrž miti ona tega ni mislila im vendar ee je omožite. Kdo Je ta srečnež? _ Srečnež seim je*, — odgovori rtfem oče. VEONA OVIRA — No, rti ste ustaoovai damaks loMb, go- — Ra-j &el Ko Je padel predlog, da bodi predsednica najstarejša mod nami, se je abarav&nje rafBbšio, bre? pradpednice pa »odi ne gre, .. 1 M. M l ^TT'1" »Da in ne, goep^^^a«! ^ Ervin. »To, kar ste saigrofete Joaip gir lan in Adolf Bogan, nisva »»rešila midva. Se vpž, 0 OOta }abkQ P«Prar viva.« . . jg ,#iWia Sida »aA«le- I*Q. »Pft, midvR. A p^sfl^vB«n W gospodična 3ida, io&te mene °d inojega očet^i Od lesfft t?«}«**« ne prevzemu^ za njegQV^ delft nabere odgovornosti vpč in ^ lo bojevati se a Postal je nenadoma ^opet P°®utneW> kakor- v svoji 0flW. Je P*1' žel k njej. »Vii kaj se je agfldi!q? Ta bil dei.< »Da, je tudi čudei, smuo d* ta čude$ ne izvira iz mene, ainipftk i(* »Iz mene?« »Iz vas iahftda ta pogum, Hi prebujft v meni prvič moško silo in odločnost. Zato ne dovolim, da W se Silanovina podrla.« »I?9ko hočete to preprečiti?« »Tako, da ostane poslovno rascmeflfje med nrenoj in vašim očetpm Še. dalje ta-kq, k^kor je bilo doslej-« »To je nemogoče.« »Je.« Ervin Hogan jp či#! udarec, dasi jp hil tako silnq prikrit. Ko je pri&el k Si-di, je bil nje^pv namen ja§an: hotel ji jp povedi, da jo li«W. lo je ?ABrQ§iti 5§ n}en9 T»fa ni9 Rft ni pričsHRV^l. Sed§J guti], da bi poaneniLa veaika beseda o tjuibeeni knupčijako bairanitamije Ir lil je raisoro^ žen. Vendar, nazaj ni toč mogel, to bi pomenilo dokončni polomi. Zato je dejal skoraj brez globljega premisleka: »Sre* vpaflre pene, gospodična Silano-Vft. Nisem prekupčevalec.« To je pa bu tidareo, W je zadol S*do. Bričukavala je, da S bo dejal: »Cena jp V3& Ijnibfflen. V«ža roka-«« Pa ji je pomudil čisto nepričakovano rešitev, pe da bi »ahttfval kaujtnli, vsaj rahlo npa-nje, vsaj prajsep abeit- Sida je oeupnda Vedela je že davno, da je kljub vsemu njegovemu nerodnemu W1 neanoškemu slab»twq v bistvu srčno dober filavek, a tolike plemenitosti «d njega vendarle ni pričakovala. Čustvo tega »poganja jo je prevzelo tako globoko, da je akoraj ginjena planila k njemu: »Gospod Ervin, vi bd to storili brez plačila, brez odškrdtiH«? Je to mogo-8e?- »Zakaj bi ne Mo?« je odvrnil ginjeno, s skoraj jokajoam glasom. »Naj gradim »voje bogastvo na propasti drugih, kakor moj oče? čemu? Zase? Ne potrebujem ga- Samotna jp bila moja dqeedanja pot, ip ako bo samotna tudi poslej, komu naj dam, kar bi nagrabil? Neki smisel W imelo šele tpdaj, ako bi našel dufio, ki hd hotela sama, i? odkritosrčnega nagnjenja do mene gdruiiiti z menocj svojo usodo. A našel je najibrže ne bom...« V njegovih očeh je zablestela solza, ki Sidi ni ostala prikrita. Ta sotoa jo jr zmedla, navdala e hipno silno globokim sočurt^ean. »Gospod Ervin!« je vzkliiknaia, »Zakaj govorite tako pesimistično? Tako plemenit človek zasluži najtopSo usodo. Želim vam iz vsega srca, da najdtete. kar iščete.« »VI mi to želfite?« Je vsmdoSfien vzkliknil Rogan. »Vi mi zares Befite?« »Z«««, gospod Ervin.« »Hvala vam! Potem vem, da je ne-lcje solnce, četudi morda še za gorami.« »Iin jutro pride, morda mnogo preg kakor ga pričakujete.« »Vaše besede so velika oiMjnba.« »Silanovima se je podrla? Kdo pravd to? Udarim ga s silanoivsko roko v obraz. Silanovina se ni podrta in se m-koH ne bo. Prej se bo podrl Maribor, v ravnino bo zdrknilo Pohorje, in Drava bo tekla na Koroško... Siianovina stoji! Kriza? Seveda, maJa gripa, nenevarna influenca, to je vse. Juihri ali pojutrišnjem bo spet vse dobro; vse bo kakor je bfio p«jj. Ne, tako naglo Silani ne padarjo.« »To smo si tud! misHtt«, je dejal nekdo in dvignil čašo: »Na zdravje Josipa Silana, kralja pohorskih gozdov in novega tekstilnega magnata!« »Na zdravje... Na zdravje...« so se pridruži® oefcaU. Man je trčK z veemi po vrsti, izpraznil čašo do dna in dejal: »Propadejo lahko samo bedaki, a Silan ni bedak. Ge me tudi obzidajo s kitajskim zidom, is*od bom vendarle našel. Napravil H d Mo t4*- ha tociL ■ prstom vitott IuSuiito.« krniva, to je luksuz. ostra cesarjeva povelja je poslal Ceste samo za avtomobile Prvi je začel graditi tako cesto italijanski senator dr. Pnrieelli L 1922 LijttMjama, 12. avigueta. Cesta Adolfa Hitlerja je izpeljana po strogih zakonih. V prvi vrsti je upoštevana varnost pri hitri vožnji. Oviimki so izpeljani tako, da se jih avtomobilistu ni treba bati, pa naj vozi Se tako hitro. Zdaj je cesta ravna, zdaj nekoliko zavita, da vožnja na nji ne postane dolgo6a®na. Vx-poni m padci «i alede v «klad>i avtomobil v Nemičiji svojo poSCtono ceeto, kjer se bo mogel avtoimo-biMoetn nemoteno raavija.ti. Poslovni vodja te zva.se, ki je pozneje več let vodil borbo za uresničenje te*.a velikega načrta, je bil WrMly Hof, zKlaj ravnatelj družbe »Reichsautcibahmen« v Berlinu. Uspeh prvih priprav je pokazal, da je agiraditov SKK) kjm dofiige avtomobili sike ceste tehnično mogoča In prometno gospodarsko upravičena. Zveza je &la takoj na »Mo in pripravila podroben načrt. Proga je bila razdeljena v štiri gradbene odseke: prvi Ham3estSdte GHaimlburg, Bremen, Ibedk) . Ham.nover, dru gi Kassell, tretjli Jfaanfefuirt. Dairmetaidlt in vzihodnozapadna proga FVanik4urt-(Mainz-\VePisibaiden in četrti Karlsruhe. &3 debelih zvezkov, vsak obsegajoč 20 km prage, so zavzeli podrobni načrti s pojasnili, profili itd. Tl zvezki so bi Ji opremljeni z velikimi stenskimi zemljevidi, modeli in povečanimi fotografijami gradnje itailijaaisskth cest rap »polnjeni in raa»tawl(jenii v 17 veitikiii mestih. že prve vesti v tisku so izzvale živahno polemiko. Misli so se izmenjavale in izraža le nasprotujoča si mnenfa. Tehniki so bili na strani pristašev tega nažrta, _ v drugem taboru so pa stali zagovorniki starih cest in njihove prilagoditve naraščujočemu avtomobilskemu prometu. Politiki bi bili radi porabili javna sredstva v druge namene, avtomobilisti so bili na eni strani ve seli, da dobe tako krasne ceste, na drugi so se pa bali novih pristojbin, a lajiki so zmajevali z glavami, čeS, iz te moke ne bo kruha, to je luksuz, češ, iz te moke ne 'bo Lkm Feuchtoaoger: S us s Krltik&stri so imaeli dolgo obalo gradiva za svoje nerganje, v velikem načrtu so videli samo smešno utopijo. To pa mož dela mi odvrnilo od načrta, šlu so svojo pot in kmalu se je pokazalo, da imajo prav samo oni, ki so načrt zgraditve avtomobilskih cest z navdušenjem pozdravili. Seveda s tem delo še ni bilo končano, to je bil šele začetek. Treba je bilo izdelati podrobne načrte im »brata denarna sredstva. Družba je stala pred najtežjim vprašanjem, kako dobiti denar. I>va iahoda ste bila, zibrati potrebna denarna sredstva bo. diši z novimi davščinami ali 1 zaeeitman kapi tatom. Družba je zaihteva3a povišanje prispevkov za uporatoo aivtomobitoke ceste, toda tej zahjteivi se je upirala takratna vlada. Sklenjeno je bilo, da se bodo gradile Hafraiba ceste v skladu a mjtiibovo remtaJbiilitato In da bodo aa kritje stroškov porabljeni taudJi tokati dobodfcl, kar je pa zalhtevaAo avtiSamije prispevkom aa uporabo. Dolgo so tekla pogajanja med dtrui-Ibo, ki JI je predsedoval lami umrli tajni evetbnKk CMsen. 1n driavnta prometnim ml-mtiristrstvom. M je imelo gotove pomisleke proti graditvi cest samo za avtomobile. V tehmrtiftneni pogleda so priprave taiko napredovale, da bi WH lahko sačeiLl prvi odsek ceste takoj graditi, toda na krmilu države »o staffi možje, M se niso mogli orMoStti aa talko velike načrte, šele izipre-troemfba režima, zmaga hiitflarjevoev, je prinesla odHOffftov, v kratkih mesecih je biilo storjeno to, kar se ni dalo premaikraitl z mrtve toflke Skozi dolga leta. Prvd odsek drSarone avtomOMlefke oeete te biio 720.000 dekmiih dm, v zažeflni )s Je Ibtfl Bajčet do deoemibra 1909 kot proeto kot prisilno delo. CM 20. deoemfbna 1983 Je bilo 720.000 delovnih dni, v MOčertflcn Je delalo 4.000 delavcev, proti kooon pa nad 9000. Tisoči breziposelnilh so čakali na delo ta vsi so hoteli delati na novi oesti. Naval brezposelnih delavcev je bil ogromen. Vso to množico je bilo treba organi-Ktrati in disoiiplimiiraiti. IoSenjerji so delaM vetč mesecev poeno v noč, da so premagali težke tehnične naloge. Samo 14 dni so ralhili, da go izdelali, načrte za temelje na 23 km dolgi progi Frankfurt-Darmstadt, čeprav ndiso imeli na ragpolaw> dobrih zemljevidov. <3lo>vek'U ee nehote veiijiuje vunraianje, ikolilko mora veljati taika cesta in odkod *>• mame demar. že za to, kar so zgradili doslej, je Slo blizu 500,000-000 marfle, toda ne v gotovini. Denar je delo in delo je denar. Začeli so a delom. Začetek dela je zahteval prvo memioo na bodočnost, čim je pa taiko veliko javno delo začeto, gre naprej sam od sebe. Pomisliti je treba na stotisoče brezoselnlh, ki, dobivajo pri gradnji cest hrano kot plačilo. In za hrano gre V prvi vrsti tam, kjer so ljudje lačmi. V obtok spravljeni denar v tej ali oni obliki se pa pretaka neprestano po žilah gospodarskega organizma, ter prinaiša delo in plačilo v vseh panogah gospodarstva. A državna blagajna dobiva vedno nova denarna sredstva v obliki javnih dajatev. Pivi denar pa, ki je bil potreben za zaičetelk dela, in oni neznatni, ki se v krogotoku ne proizvaja vedno znova 6am, bo nosil bogate sadove v obliiki noviih prometnih možnosti kot. temelj programa motorizacije. Težko je v naših razmerah raraimeti pomen trditve, da je denar delo im delo denar. Pri nas se dela samo proti gotovimi, še nobenega javnega dela nismo napraviTi s prosto voljnim ali prisilnim delom. Zato tudi ne razumemo, kako je mogoče začeti tako veliika javna dola, kakor je gradnja velikih cest samo aa avtomobile, če ni na raizipolago za to potreibnih denarnih sredstev. V Rusiji so storili s prostovoljnim delom toliko, da bi bili za ta dela tudi milijardni krediti premajhni. Za uporalbo avtomobilskih cest bo trefoa seveda plačevati prispevke, ki bodo v skladu s prihranjenimi prometnimi stroSki ter večjo varnostjo in točnostjo avtomobilskega prometa. To vpratšanje 'bo konično veljavno rešeno na potdiagi ilzlkušenj, ki jih dehe na prvih novih avtoimolbilsikih cestah. Nove ceste pa niso samo mejnik v razvoju avtomobilizma, temveč prinašajo Se druge velilke gospodarske koristi. V reldlko naseljenih ali pustih krajih bodo podlaga za naseljevanje, krajem daleč od mest bodo omogočili industrializacijo, tam se bodo ustanavljali maili in srednji Obrati. Izravnali bodo pa tudi velike razlike v gostoti prebivalstva, saj ima Nemčija v vzhodni Prusiji na kvadratni kilometer &8 prebivalcev, v Fosaarju pa do 3®o. Tudi po drugih držaivaih so že zgradili in Se gra-toda Nemičiija bo prva, k>i bo imela zaključeno omrežje najmodernejših cest samo za avtomobile. Gradnja oest je bila vedno javna zadeva in tako je tud.i til. Vlada je pokrenila to veliko delo, 'iinženjerji, stavbeniki im konstruk-terji »o opravili priprave, armada nem- ških delavcev bo pa ceste zgradila. Tudi kmetje morajo doprinesti svoj delež v obliki zemljišč. Ob sodelovanju vsega naroda nastaja tako ogromno delo, ki ne bo sam ponos moderne tehnike, temveč tudi izraz novega svetovnega nazora. — J. Z. Kako je završalo takrat po veej Evropi, ko se je dal takoj v začetku poročiti z grofioo kot s evojo drugo ženo poleg vojvodinje. Kar deževale so • prošnje, rotenje in grožnje od cesarja, s stanovi so lajali kakor stekli psi, voj-'vodinjini sorodniki 90 bili kar zeleni od jeze in prezira, duhovniki so pridigo-vcU proti njemu e prižnic, odrekali so mu Najsvetejše, vsa dežela je bila. v enem samem vrtincu. Pa naj bo, uklonil se je, razveljavil je zakon z grofico, pobotal se je zopet z vojvodinjo. Toda kolikor je šlo za naklonjenost in iz nje izvirajoče zakonske stike — zasmejal se je, ko se je apomnil lepe fra*e, s katero je bil zavrnil cesarja m ki «i jo jo bil zanj izmislil grofiftln brat — * ikionjenost ' torej in n nje izvirajo« Hkonski stiki, to je bilo nekaj, kar je hilo odvisno od boga in njega samega ‘in k čemur ni mogel noben nepoklicani prisiliti državnega kne®a. Na nova Rezultati plavalnih tekem za državno prvenstvo Letošnje tekmovanje za državno prvenstvo juniiorjev v plavanju, vaterpolu m skokih je končano. Na Mariborskem otoku so se po tridnevnem tekmovamjw določili novi prvaki, ki so si ponosni naslov priborili v najthujši konkurenci, kot jo dosilej še na hiio na nobenem tekmovanju. V petek in •ofeo*o so se ves dam vršili izločilna tekmovanja in ao se aa finalne tekme, Id so se vr&le včeraj, pfasšraili najboljši med najbotjffimL Analne tekme so Mie vseskozi zelo napete ta zanimive ter so MB v nekaterih dSscrpftneih poatarvleni naravnost od-Kdnti časi., v splošnem pa so se na letošnjem tekmovanju . KkxAnreoca Je Mta Belo msfcra med Mrijanam SchefHom ln Tm-Skainom (KBU). Oba »ta plavala v krasnem attta. Vretai rent: 1. Scheffl Vfortte) 1:*0; Najboljši plavači na mariborskih tekmah potem groJicu 100 vmiTTt, a, ueioie. /jHuj ai je dal od parlaflnenta izplačati mnogo de-narja in vea dežela je triumfirala. Potem pa — zarežal se je, kajti to je bil višek vsega, kar je zagodel svojim nasprotnikom v življenjn — je našel e pomočjo svojih agentov na Dunaju poslušnega grofovskega cepca, oženil je 1 njo Christl, fta imenoval za svojega deželnega dvornega maršala in grofica se je vrnila kot soproga dvornega maršala, dočim je opeharjena Wttrtember-ška besnela, a oesar »i je v obuipu pulil lase. Kdo bi mogel prepovedati državnemu knzu, da bi ne imel na svojem dvoru žene prvega ministra? In kako od srca se je Christl nasmejala, ko ji je za denar, ki mu ga je bil parlament dovolil za izdatke, kupil grofiji Hfip-fingheim in Gomaringen! Zdaj se je vihar že polegel. Tu pa tam se je sicer še pojavil paskvil na grofico, toda njegovo razmerje do nje je bilo že trideset let dano dejstvo nemške in evropske politike. Stanovi so godrnjali, toda soglašali so z gotovimi prepisi veleposestev na grofičino ime. Vojvodinja je živela osamljeno, žalostno in udano v težko usodo v stutt-gartskem gradu, njeni sorodniki, na-škrobani deželni grofje, so se zaprli v ogorčen, samozavesten mnlk V začetku zulitaiti kot Lani v Dubnovnaku, ho sta manj kaili Viktorija s Sušaka im Jadran in SpdSiba. Ostra konkurenca je vpfcrvatk na vse tekmovalke in je vsak dail iz sdbe, kar je mogel. Placememt v nekaterih disciplinah sicer ni vedino v skladni z dosežnimi časi, to pa zaradi tega, ker sodniški zibor ni bil na vtiišini iin je zlasti prikrajšali ljubljansko Ilirijo. V naslednjem končni rezultati v posameznih disciplinah: Finale 50 m jvniorji, pi ost o L Bezjak (Viktorija;) 29.2; 2. Defitliipis (ZPK) 29.4; 3. Oiiganovič (Jug) 29.4; 4. Bllei-weis (ZPK) 29.7; Petirašič (Jadtran) 29.6; 6. Vukadiin (Jadran) 29.6. Finale juniorke 100 m prosto L Beata (Jadran) 1:19.4; 2. Koschir ORSU) 1:20.5; 3. l>agič (JZJPIK.) 1 :21j6; 4. Groschel (Illirija) 1:21.2; 5. Radiča (Jadran) 1:23; 6. Šiška (tlirija) 1:253. Finate juntorke 100 ro prosto. (8 tekmovalk). Tudi v tej d'isoiplim.i je pniSlo do protestov in sicer je Ilirija protestirala proti placemeatM Grošljev«, ki je prieipela na ollg' kot tretja, sodniSkl zlbor i. TnšSoao. voržak (IZPIK) 1:43; 5. Sdhleeimiger (KOT) 1:45.»; G. Bdomdiič (Vlilktoniija) 1:46-2. TOfflte: ZPK 81; nirba 22; Ju« 1«; Jadra* M; Vilktorija *1; KOT M. Finale štafeta juniorjev 4XJ50 m pro6to. (18 Štafet na atairt*). Ta diBoiipliaa je ao-pet dalla povod aa proteste ln t»eer j® Hlirija protestirala proti dOločifbvi pAaoe-menta svoje štaifete, kil je prišla sicer kot diruiga na oiij, sodniflkl id>or pa ji je določili tretje mesto. Pumlkcionarji Hiirlje so celo groziilii, da bo Ittriija aapuistila tekmovanje, ker so sodniki neobjektivni is zapostavljajo Bllriijo. Toda protest je bdi zaman in se je določili naslednja vrstni red: 1. Jadran -I 1:67.1;; 2. Jmg I 2:00; 3. Hdrija II (iScarpa, Mža, Lenart, De-monte) 1:50; 4. ZPK I 1:68; 5. Viktorija ju. Snel je desmo rokavico in se udaril z njo mehanično po stegnu. Kaj pa če ni bilo kar tako brez vsakega povoda? Rohneči pruski kralj mu je dajal nasvete, ko je bfl oni da® v Ludwig9burgu. Pobotal naj bi se z vojvodinjo, deželi m sebi naj bi dal drugega dediča, za svojo dinastijo naj bi se ne zanašal na edinega prestolonaslednika, kajti katoličani baje že preže na trenutek, ko bodo izumrli protestan-tovski, švabeki vojvode, še tega je treba! Ne, to se ne sme zgoditi! Naj se pobere ta pruska mrcina domov k svojemu pesku in borovcem, s svojo dolgočasno treznostjo hi svojim bedastim moralističnim pridiigovanjem, ki je bila v njem vsaka tretja beseda o smrti. On, Eberhart Ludvik, je pri svojih petinpetdesetih letih še dovolj pri močeh. Naj se po njegovi smrti briga za deželo in njegove dolgove kdor hoče. naj se le prepira s to ušivo zalego v parlamentu. Zaradi tega naj M se ločil od Christl? Saj ni tako neumen! Pospešil je korak, žvižgal si je tiho in glasno melodijo iz zadnjega baleta. Kaj je še dejal ta Prus? Da je grofica za vojvodino večja nesreča, kakor vsi francoski vpadi in najbolj krvave državne vojne. Ona da je vzrok in povzročiteljica vseh nadlog, zmed in zla na Wfirtemberš'kem. Tzžema in navija., da kriči njeno početje do neba, in vee pot dežele je samo za njen žep. To je vedel. Ta pesem mu je zvenela na ušesa iz neštetih sramotilnih pisem, k) omako so mu prilagali stanovi vsak teden k pečenki. Potrebovala je denar, se je zdelo to nezaslišano, toda tako je bilo že trideset let, ljudje so se navadili in uklonili- A zdaj, kar na lepem, brez pravega povoda, naj bi se vsi stiki s to žensko zrahljali, prenehali naj bi, izginili? Mar naj se to res zgodi? On ni rekel na to nič. Če pa on ni hotel, se ni nič zgodilo. Vojvoda je stal na blatni cesti sam, odkrite glave na pršečem drobnem dež-da, da in neprestano, toliko denarja ni bilo v vsej rimski državi, kakor ga je potrebovala ona. Zato se mu je prilizovala, ga opletala s svojimi mrežami, mu grozila, se jezila in protivila. Cesto je stal pred njo brez moči in na robu obupa, ko ni vedel od!kod jemati vedno več in več denarja. Toda kaj je bilo boljše? Dolgočasna, pusta vojvodinjina domačnost, kjer se ni potrošil niti belič več, nego je bilo nujno potrebno, ali grofičin burni sijaj, kjer so se razleta-vali gradovi, gozdovi in visi dohodki dvora kakor pestre iskre? Ne, s takimi razlogi ga ne odvrnejo od nje. Če je pa vendarle dal ta neote- I 2:02.4; 6. J«« H 2:04. Druga llirtjanska štafeta v postavi Banko, Tavzes, Watake im Sehell, se ni plasirala. Točke: ZPK 27; Ilirija 32; Jug 36; Jadran 46; Viktorija 86; KSU 18. Finale itafete junlorfc 3X100 m meiano Tekmovalo je 8 Štafet. Konkurenca je bila zelo ostra ter je nudila napet potek. Flacement: 1. Viktorija I 4:49.3; 2. KSU I 4:52; 3. Jadran I 4:53.2; 4. Jug I 4:53.8; 6. Btrija I (Binder, Ravnikar, G.rošei) 4: 56j6; 6. •Ilirija El (Jurjevčič, Lavrenčič, šiška) 5:03.6. 200 m prosto juniorji 1. Sohell (I) 2:32.2, 2. De Filipis (ZPK) 2: 38:4, 3. Bezjak (Vik.) 2:3>4.1, 4. Pemde (Jug) 3:41.8, 5. Stav« (Jtag) 3:41.9, 6. Ferera (Jtag) 2:43j8. 50 m prosto juniorke 1. Dragmč Mara (ZPK) »4.2, 2. šiška (XI.) 34j6, 8. Radtca (Jad.) 34.1, 4. Grošelj (I) 94.2, 5. Beara (Jadran) 34.6, 6. Košir (KSU) 38 j8. 100 m prane Juniorji; 1. MatoAK (Jadran) 1:21 A nov Jugoslovanski rekord, starti rekord Orlič (Jug) 1: 32, 2. Orlič (Jtu*) 1:36, 3. Krstulovič (Jadran) 1=36.4, 4. POLIC (Viktorija.) 1:27-2 5. UaoTbč (Jug) 1:®7.1, 6. Bemasel (Jadran-Rroegnovri) l:S2.2. Odli&ni plavač SK. Jadrana iz Splita je v ' pn odpisani opremi postavil nov dfiavni rekord v tej disciplini, ki ga je dosegel lani Mffljenko OHftč (Jug) v času 1:22. 100 m hrbtno juniorke: 1. Beara (Jadran) 1:S9.8, 2. ViMak (Jug) 1:4aa, ». Ftotar (KSU) 1:45, 4. Pionti« (VSktorltja) 1:46.«, 5. Dvorfak (ZPK) 1:46.2, 6. OAe&vffc* (Jadran) l:6il. Štafeta SX*00 meJano juniorji 1. Jtag 1:66.7, 2. Jadran 3:57.2, 3. Utruja (BMnr. Sobell, Lenart) 4:02.3, 4. Viktorija * 1100.5. ftn—ho r a*atatpol* si je pribod SKL Jog m Dttbnovnfca, ka ji toUoei ▼ tuh anjig« starega rivala iz SpUm SK Jadoana ▼ —amrrju 5ci (l d). OataK rnanltaK so Ml tfta: Jqg ; Vikto-ri»a S«0 434»; Jsdcan : BWja *b (1:0); : Vlrtoeipa 1*1 Viktorija : Gma dSandb ^ariovac^ M . . Bo loooomocn i-a grade; r vtmmmuA dMpb- ah ao pMpefi knta*» na#wdfK jvrior M* ja peejei kinam ki 0» ja dwo- vala mestna občina msniboniaa, HMft, bot mioštmo r akddk je ptaM* pokal JMfeMgt fapana g. dr. SK Jadran pa pota* Moribonkag* tedna hot «a i*v - - J - ng^boipC inicnjicio Tnoino. TodS včemj je hža or»aw»sri»i mio dob ca ter semkui prirndtolj gC Mi—ten vso pobvalb in priznanje. SK Jla*a*o«i je ▼ Bohoto zvečer {HmH pri 3*Oiki« povtavnt večer v Smat sodelifjoifc fcfcAov tar funk-cioniarjev PiiainnUne^a Večer je 0*- vorfl v nmeoM prinedM^"' g- Ranjo Knsm-bemger, ki ja prta*® P«*1***« Jetabov tar jSm iaBefcddohBodoataa, poseb-no pa ja poadr*** meetnega iapana g. dr. Lfipoida s podh^mm g. R- Gc*o- tiha, mestnega svetn*a g. Safeot^nM ter aa-stoipnika JoomandanAa mata. sani skopat potmdo aa Mme* od grofic, se je sgodilo tako s povaom dm-gačno, n«lol*iio beeedo, ki Ji najbrž sam ni pripisoval nefoe®«ga pomena. Odpeljala sta se, 00 ki kralj, na ogled in ko je Brandenboritan aagledal mehko, valovito aemljo, ko je »ugledal mirne, zelene, blagoslovljene gri*e % žitoma, sadjem, vinom in gozdovi, je vsdihnil; >To je lepota! To je lepota! In že pomislim, da leži na v«em tem stara žena, kakor mora... Za >moro< bi Eberharfcu Ludviku še ne šlo. Toda stara žena! To ga je za-delo v živo. On, Eborh&rt L/ndvik, pri-klenjen k stari ženi? Vse kletve, grožnje in psovke so polzele po nji kakor voda po oljnatem telesu Toda >stara žena!< Vojvoda se je spomnil na nekaitere davne dogodke. Navzlic strogim ukrepom so se neprestano oglašale klevete, da ga je grofica očarala s čarovniškimi sredstvi. Posebno en dogodek se mu je bil vtisnil z vsemi podrobnostmi v spo- — tudi njeno ime je še pomnil, imenovala se je Lampe rtova — je hitela k dvornemu pridigarju Urlspergerju in mu pripovedovala dolgo zgodbo o brezbožnih in čarovniških vragolijah, ki Jih baje uganja grofica, da bi priklenila nase vojvodo. Urejuj Josip ZupanCtO. - »Narodne tiskarno« HYar i^erdek. - Za upravo m inseratru dej Usta OtOO ChrUtoC — M * r juMJSK.