Štev. 88
TRST, v sredo 29. marca 1911
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
•ft«.
Ml eb Mdaljab to prtzaklh et 5., eb FiuBlhe ItcT. m pniu^o po 3 nvft.($ Moi) ▼ au< lobaksrnah t Trata in akoSet, GoriaL In^«, M. Bi
Postojni, Sežani, Nabreiiai, 8t. Lm^ Tolmin«, Ajdovščini, Dornberga itd. Zastaralo itor. po 5 ni (10 stol.).
1
otlatl se računajo ma milimetm ▼
kolon«. CENE: Trgovinski In ofcrtai oglati m • osmrtnice, zahvale, poslanic«, oglasi iaaaraiu sa' SO rt. mm. Za oalaee t teksta usta do 5 rrst 3* K, nadaJjna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 efcob. busi is, Mg-nanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratai oddelek npsoT« .Edinosti". — Plačuje so izključna lo opravi „Edinosti". = Plati J Ivo In utoZIJivo o Trstu.
GPINOST
Glasite p«lifci*nag« društva „Edinost" zt Primorsko.
NAROČNINA ZNAŠA
sa oeio leto 34 K, pol leta 13 K, 3 meeese • K; aa na*
voćke bres doposlane naročnine, ae oprava ne ozira. ■»Fatalna mm aaSaljak* USanJe „JKSUOITZ" stane: as
•sto lata Krm I-SO, »m. »si Uto Krti 1-eO. T* dopisi naj a« pošiljajo na nredniitvo lista. Nefranko-
▼ana pisma ee ss sprsfesMjo Is rskspisl se se vraSaJe Ksredniao, oglase In reklamacijo je polivati na opravo lista.
UREDNIŠTVO t etfoa fiiergfe Galatti 18 (Martial tfea) bdajateti in odgovorni nrednik §TEPAN 69PIK1. Lastnik konserog lista .Edinostu. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana aadraga s omejenim poroštvom v Trsta, nlioa ===== Giorgio Galatti štev. 18.	-
Psitao-hranllnKnl rstaa Hi 84t*C52. TELEFON H. 11-57.
BRZOJAVNE UE5TI.
Ogrski državo! zbor.
BUDIMPEŠTA 28. Zbornica je nadaljevala specijalno debato o proračunu pri naslovu „skupni izdatki". Posl. Ludo vik Hollo (justhova stranka) je vprašal ministerskega predsednika, se bo li vlada z ozirom na krizo v Avstriji držala svojega prvotnega načrta, da stavi obrambeno reformo na razpravo neposredno po proračunski debati. Govornik je potem govoril o vojnih dolžnostih, izjavivši, da moramo velika oboroževanje izvršiti na ukaz Nemčije. Za tako ceno ne potrebujemo tudi trozveze.
Nato je povzel besedo ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary. Posl. F 6 t s t e r (Košutovec) je zaklical v nemškem jeziku : Sedaj pride politika Moje hiše 1 (Hrup).
Ministerski predsednik: Debata, ki se je vršila o postavki skupnih izdatkov, mi daja povod, da pojasnim stališče vlade.
Posl. Siim0gy (Justhova stranka): Stališče cesarjevo ! Klici na skrajni levici: Avstrijsko stališče. — Ministerski predsednik: Izdatki za nabavo obrambenih sredstev za gradnjo ladij ne pomenjajo nikake spremembe obrambenega zistema in spadajo torej v delokrog delegacij. Ti stroški so izključno z ozirom na naše lastne interese; kajti floto potrebujemo poglavitno za varstvo našega obrežja. Vlada stoji na stališču, da moramo storiti le toliko, kolikor je potrebno v pogledu naših interesov in ne storimo koraka naprej. Naša oboroževanja so na višku, da zamoremo braniti obrežja. Mi pa nimamo dovolj moči, da bi v službi tujih interesov šli tudi preko morja in mogli iti na pomoč tem interesom. (Hrup na levici). Odpade torej mnenje, kakor da bi nam bila kaka druga velesila (Nemčija! O p. u r.) izrazila željo, kakor da bi ojačenje naših vojnih sredstev koristilo drugi državi.
Novo generalno mesto v Puli.
DUNAJ 28. Naredbeni list javlja: Cesar je odredil, da se ima zapovejiništvu vojne iuke v Puli dodeliti en general. Delokrog dodeljenega generala določi zapovednik vojne luke, ki mu izroči tozadevne posle.
Pozdrav nemškega cesarja po avstr. vojni eskadri.
PULA 28. Danes se je peljal nemški cesar z jahto „Hohenzollern" iz Benetk na Krf. O tej priliki ga je pozdravila cela avstrijska eskadra, sestoječa iz 47 večjih in manjših vojnih ladij, torpedovk, podmorskih čolnov itd. Eskadri je poveljeval prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand sam. Ko se je prikazala cesarska jahta „Hohenzollern" v spremstvu dveh drugih vojnih ladij, so vse avstroogrske vojne ladije izstrelile vsaka po 21 krat.
Nadvojvoda Fran Ferdinand in cesar Viljem sta se pozdravljala potom signalov. Cesar Viljelm je pohvalil eskadro da manevrira jako lepo in zahvalil na pozdravu. Fran Ferdinand je zahvalil na priznanju.
Oproščen morilec.
KRAKOV 28. Po enajstdnevni razpravi je bila izrečena razsodba v procesu proti delavcu Trudnovskemu, ki je umoril na javni ulici namišljenega ruskega špijona Rybaka in proti Mihaelu Sadovskemu, radi sokrivde in zapeljevanja h krivemu pričanju. Porotniki so glede Trudnovskega zanikali krivdo s 7 proti 5 glasovom, ter zanikali enoglasno
? O D L i S T E K.
Udovica.
Povest iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs.
vprašanje glede sokrivde Sadovskega. — Na podlagi tega pravoreka je sodni dvor izrekel oprostilno razsodbo.
Državni pravdnik je glede Trudnovskega prijavil ničnostno pritožbo. Zato je ostal Trudnovski v zaporu. Sadovski je bil izpuščen takoj na prosto nogo.
Ministerska kriza v Bolgariji.
SOFIJA 28. Ker je Danev položil mandat za sestavo kabineta, je car naložil Gešovu, naj sestavi koalicijsko ministerstvo.
Stanje črnogorskega kralja.
DUNAJ 28. „ Mittags-Zeitung" poroča iz Cetinja, da se je stanje črnogorskega kralja poslabšalo in zato je moral na novo odložiti svoje potovanje v inozemstvo. V zadnjih dneh je kralju večkrat tekla kri. Zdravniki so mu prepovedali vsako naporno delo. Zato je odložena tudi rešitev minister-ske krize. Stanje kraljevo vzbuja v dvornih krogih bojazen.
Predsednik ruske dume odstopil.
PETROGRAD 28. Predsednik knez Vol-konski je naznanil, da je predsednik dume Gučkov odložil predsedstvo inje poročal o došlih predlogih glede spremembe dnevnega reda. _
Dunaj 28. Podadmiral Julij Ripper, admiral puljskega pristanišča, je povodom svojega petdesetletnega službovanja dobil red železne krone I. razreda.
Budimpešta 28. Uradni list je priobčil sankcijonirani rekrutni zakon.
Zagreb 28. Konflikt med predsedstvom sabora in časnikarskimi poročevalci je popolnoma poravnan.
Benetke 28. Nemška cesarska dvojica s princesinjo Lujizo je danes ob 5.45 zjutraj odpotovala na jahti „Hohenzollern" na Krf.
Meksika 24. Novi kabinet je definitivno sestavljen.
Bresbane 28. — Tukaj so v skrbeh o usodi parnika „Zongala", katerega tovor je bil deloma vržen na obrežje. Na parniku, ki je imel Že pred petimi dnevi dospeti v Mackay, je bilo 70 mož posadke in 68 potnikov.	_
Tržaško Slovenstvo, nJega vodstvo ln n]e$a delo.
XIII.
Gospoda kritiki pač niso bili izbirčni v sredstvih na očitnem svojem prizadevanju, da bi nasproti dosedanjemu zistemu v tržaški slovenski politiki, ki je dozorela lepih in od vseh objektivnih strani pripoznanih vspe-hov za tržaško Slovenstvo, uveljevali svojo tržaško politiko, to je: kopijo kranjskih razmer !
Ko so naši voditelji po starem pravilui veljavnem za vse življenje, skušali kovat, železo, dokler je gorko — najbolj pa, ko je šlo za to, da bi v boju za vseučiliščno vprašanje s primerno odločno taktiko vsaj nekaj izvojevali tudi za tržaško Slovenstvu : v takem kritičnem momentu so se kritiki zaletavali našemu vodstvu v hrbet, označevaje je kakor nekako kliko političnih omejencev in ignorantov.
Ker je naše vodstvo po tisočih izkustev iz vsakdanje prakse — prišlo do grenkega uverjenja, da se z lepo besedo, z argumentom, pri naših Italijanih nič ne doseza, in ker je tudi — naravno — temu primerno urejevalo in ureja vso svojo politično prakso, so naši slovenski kritiki že bili glasno po
konci, označevaje nas za politične zbesneleže, s katerimi da Italijanom tudi ob najbolji volji ni možno v miru živeti. In kričali so nas trditev, ki je v kričečem nasprotstvu z nauki vsakdanjega življenskega izkustva, češ: da bi se z blagohotnostjo in blagim načinom dalo pri Italijanih mnogo doseči! In ker vidimo mi — po železni logiki dejstev in prisiljeni po zahtevah našega geografičnega položenja — v ciljih italijanskega iredentizma grozečo nevarnost za našo nacijonalno ekzi-stenco in ker se dosledno temu tudi borimo proti temu iredentizmu, opozarjajoč na njegove pojave: traktirajo nas znani slovenski kritiki z vohuni, špijoni, policijskimi dušami itd. kar vse ne pomenja nič druzega, nego dejansko pomoč sovražniku notri sredi boja /
Celo radi tega, ker smo s primerno energijo nastopali proti zahtevi, da bi moralo tudi naše ljudstvo plačevati troške za tisto iredentovsko demonstracijo in italijanski humbug, ki so ga Italijani priredili pod imenom koperske „deželne" razstave —, da celo radi tega, da smo vršili to najprimitiv-nejo dolžnost do narodne časti in gospodarske koristi siromašnega naroda, so se spustili kritiki na nas in naše vodstvo v Trstu in Istri z golidami luga razjedajoče svoje „kritike".
Niti dejstvo, da so naši voditelji ob činu tolike važnosti, kakor je ljudsko štetje, ko gre za dokumentiranje naše narodne ek-zistence in s tem za fundiranje vsacega našega prava, izvršili s^ojo dolžnost z vso vnemo in največo trudoljubivostjo — niti to dejstvo ni moglo izvabiti iz njih niti besedice priznanja ...!
Sploh: niti jednega dobrega lasu ne priznavajo na naših voditeljih. Če bi tudi naše politično vodstvo metalo milijone zlatov med narod — slavni kritiki bi tudi v tem našli vzrokov za — napade. Pa naj je človek tudi železne potrpežljivosti in ledene hladnokrvnosti, mora ga vspričo tolike krivice minevati potrpežljivost. A če mi včasih reagiramo proti toliki krivici, se kritiki rogajo naši občutljivosti in nas zasmehujejo,
biti niti besedice v nje zavrnitev, marveč konstatujemo le dejstvo, ki dokazuje — vse!! Ko se je vršil na Kozini shod zaupnikov — došlo je duhovnikov, učiteljev in druzih najboljših mož iz naroda — je pohi-tet tja tudi tedanji predsednik političnega društva „Edinost", g. dr. Rybaf, da z vso vnemo in avtoritelo političnega društva priporoči kandidaturo gospoda profesorja Mandiča.	_
Pred razpustom drž. zbora.
Dr. Ploj, dr. Korošec in dr. Šusteršič o položaju.
Listi priobčujejo izjave raznih uglednih poslancev o položaju, ki je nastal zbog od-goditve državnega zbora, kateremu mora slediti vsak čas razpust. Nas zanima pred vsem, kako sodijo o nastalem položaju dr. Ploj, dr. Korošec in dr. Šusteršič.
Dr. Ploj je rekel: „S stališča parlamentarizma treba vsekako obžalovati, da se prva zbornica občne volilne pravice približuje takemu koncu. Bilo bi brezplodno, ko bi hoteli razmotrivati, koga zadevlje v prvi krivda. Meni se zdi, da so vlada, stranke večine in opozicija v enaki meri krive. Vlada, ker je nadaljevala z zdravilno metodo, od katere je morala vedeti, da v tej zbornici ne dovede do utrjenja parlamentarizma; stranke večine, ker iz strahu pred radikalnimi elementi niso imele poguma, da bi bile ustregle opravičenim zahtevam opozicije, in konečno opozicija, ki ni imela vedno dovoljne moči, da bi bila s primerno doslednostjo nastopila proti radikalnim tokom v lastnem taboru. Tako je vse to provzročalo, da je stalo navadno vprašanje vedno v ospredju in da so bile druge, bodi državne, bodi ljudske potrebe, vedno predmetom mešetarenja in kramarenja. Upajmo, da bo ljudstvo svoje prave prijatelje in svetovalce znalo razločati od onih, ki jim je narodno vprašanje le sredstvo za gotovo politiko in ne sredstvo za pravi in vspešni kulturni razvoj".
Posl. Korošec je rekel: „Ker je bilo
da smo jokavi in solzavi, ali pa nas dolže,! zamujeno, da bi se po vsprejemu reforme da hočemo mi njih napadati I	j p0Si0Vnika bilo osnovalo močno delavno
Toda, najodijozneji med vsemi sovraž-! večino, je bila prva usoda prve ljudske nimi pojavi, je bil vsakako poskus izrab- j zbornice tudi že odločena. Zdaj je postala ljanje gospoda profesorja Mandiča za napade kriza akutna in mislim, da mora v kratkem
______l~i___ J_Cl------T« in kiln 1 JT it ________X IT Ol________1-1..1___«
na vodstvo tržaških Slovencev. Tu je bila zloba najočividneja, ker računali so, da je
slediti razpust. V „Slovenskem klubu" prevladuje mnenje, da tudi prememba vlade
stvar za nas tako kočljiva, da si ne bomo1 ne more več donesti zaželjenega ozdravlje-upali govoriti besedice v zavrnitev grdih j nja, ker je že prepozno; bila bi to le injek-insinuvacij.	cija, s kafro. S to zbornico nikakor ni
No motili so se. Kjer so zbrani ljudje,! možno rešiti finančne reforme, brambene ki imajo svoje glave, da mislijo žnjimi, kjer! reforme, upravne reforme, agrarne reforme, ni duševnih sužnjev, ni prav nič čudnega,; socijalnega zavarovanja, ali še celo narod-če se kedaj pojavljajo navskrižja v menenjih; nega sporazuma. Ob velikem boju idej, ki v kakem pogledu. Vsak hip se pojavljajo tudi i jih je splošna volilna pravica zanesla v ši-pri nas - čemu bi prikrivali to ? - ob konkretnih! roke ljudske sloje, se večina poslancev ne vprašanjih razlike v menenjih; ali vse to ne | čutijo več varno. Le referendum, nove vo-more pri nas omajati v nikomur uverjenja, j litve prinesejo zopet gotovost v ljudsko da je smer sedanje tržaške in istrske na- j zbornico. Sicer bi trebalo sploh razmišljati, rodne politike edino prava v tem težkem J da-li pri okolnosti, da se sedaj, pri splošni boju za veljavo slovanskega elementa v teh j volilni pravici, politično zelo hitro živi, ne pokrajinah ! Izlasti smo vsi — a g. profe- j bi bila primerneja štiriletna zakonodajna sor MandiČ gotovo vsem na čelu — zdru-j perijoda".
ženi v želji, naj nas Bog obvaruje tistih V nedeljo je imel poslanec Šusteršič v
Baronica ni veqela, da bi se protonotar mogel zagledati v Gito. Imela je premalo izobrazbe, da bi ga mogla dovesti do tega, da jo poprosi za roko. A na drugi strani je bila lepa, in kar je največ koristilo j protonotaiju, — zelo bogata. Znalo se je, da je bila njegova največja želja, da bi bil; povzdignjen v plemiški stan, in to bi naj- j ložje dosegel, če se bogato oženi in pride} 4o velikega premoženja, brez katerega se v j tisti dobi ni moglo doseči baronske ali gro-' fovske krone.	j
Brez dvoma, če se vse to razodene protonotarju, da ga prime strast in poseže po Giti — po lepem, zlatem jabolku. Pred-! ▼sem je morala baronica skrbeti, da je šel protonotar za njeno vabo; brez zanimanja z njegove strani bi se mogel njen načrt\ zavleči in še celo zaspati. Morala je torej!
tega kavalirja potiskati, da čim preje pride do cilja. Do ta načrt ni bil lahek, je baronica dobro vedela.
Tudi Gitini hčeri nista takoj odšli spat, temveč sta se napol oblečeni razgovarjali* sedeči na svoji postelji. Magdalena je bila navdušena po današnji veselici, posebno po plesu. Takega užitka še ni okusila vse svoje življenje.
„Ah, če bi bilo po mojem, jaz bi plesala še do druge noči," je spregovorila z otroško zaupnostjo proti sestri.
„Meni je dovolj. Ti možki so mi zelo zoprni," je menila Jelena.
„Ali ti Petkovič ne ugaja ?... Julija je rekla, da je zaljubljen va-te!" je rekla Magdalena.
„Pa jaz nisem vanj I"
„Temveč — v koga?"
„Saj sem ti že povedala!"
„V Domjaniča ?... No, potem bi jaz vendar rajši Jankoviča. Ah, kako ti izborno pleše!" je rekla Magdalena ponovno ter je pričela žvižgati melodijo iz menueta.
„Spat!" se je oglasil zapovedujoči materini glas iz sosedne sobe! Deklici sta takoj ugasnili sveče ter legli k počitku.
XI.
O sijajni gostiji pri Magdičevi vdovi se
načinov medsebojnih borb, ki bi jih kritiki tako radi zanesli tudi na tržaška tla !
Brezprimerno drzna je izlasti insinuva-cija kritikov, kakor da vodstvo tržaških Slovencev zavida g. profesorju Mandiću delo za koristi svojih volilcev, — da mu sploh ne privošča državnozborskega mandata. Tr-djtev je tako monstruozna, da nočemo izgu-
je govorilo v vseh boljših krogih. Vsi, ki so bili prisotni, so kovali med zvezde izborno, krasno zabavo. Boljši zagrebški svet, med katerimi so bili predvsem zastopani plemiči, je bil zelo radoveden, ko se je razvidelo, da namerava Gita prirediti še več takšnih veselic. Na vsakega pride vrsta, tako so mislili oni, ki niso bili prvič povabljeni.
Gita je res še isto zimo priredila tri velike zabave in povabila vse odličneže. Med povabljenci so bili tudi taki, ki so bili vsakokrat vabljeni. Taka dva odlikovana gosta, ki nista smela manjkati pri nobeni veselici, sta bila protonotar Skrlec in mladi Petkovič.
Baronica Je skrbno navela vodo na svoj mlin. Radi Gite je vabila protonotarja, a Petkoviča radi Jelene; kovala je železo, dokler je vroče. S protonotarjem je bilo težavno. Prihajal ie — vsaj kakor se je zdelo — zelo rad v Gitino hišo, bil zelo ljubez-njiv z Gito, navadno zabaval le njo, obi-skaval jo je tudi večkrat med tednom, razgovarjal se Ž njo na samem, kakor tudi vpričo baronice, ali tega ni izdal ni z eno besedo, da misli na ženite v z Gito. Vkljub temu se je govorilo po Zagrebu, da je protonotaijeva ženitev z Gito gotova reč.
S Petkovičem je bilo drugače. Vsako-
Ljubljani shod, na katerem je označil sedanjo parlamentarno situacijo kot zelo kritično. Vendar se Slovenci v vsakem slučaju podvržejo sklepu „Slovanske Enote". Omenil je, da so vsi glasovi o kakem kompromisu v proračunskem odseku neosnovani. Razen parlamentarne komisije „Slovanske Enote", ni nihče avtorizovan, da sklepa kompromise.
mur je rad priznal, da mu Jelena izredno ugaja in da bi bil presrečen, če bi jo mogel dobiti za ženo. Ko se je tudi tako izrazil pred baronico, mu je rekla: „Kaj se pa še obotavljate, poskusite svojo srečo !" Petkovič si je dobro zapomnil te besede in sklenil je, čim preje zaprositi Jeleno. Tudi brez baroničinih besedi bi bil že to storil, a ni bil še z Jeleno na čistem. Zdelo se mu je, da ga Jelena odbija. Kadar jej je govoril o svoji ljubezni, se je naredila, kakor da ne čuje njegovih besedi, ali se pa je smejala na ves glas ravno tako, kakor da bi ga zasmehovala. To je potrlo Petkoviča, a se je še tolažil, da je Jelena dete, ki ne ve, kaj dela."
Videč, da se protonotar vedno rezervirano vede, se je baronica odločila, da ga dovede do tega, kar misli ona o ženitvi z Gito. Ko je nekega dne obiskal vdovo, je ni našel doma, temveč samo Pudencijano, ki je proti svoji volji ostala doma radi prehla-jenja. Baronici je ta prilika dobrodošla. Po dovršenem uvodu v razgovor, čegar predmet je tvorilo baroničino prehlajenje, je Pudencijana prešla takoj na glavno stvar.
(Pride še.)
Stran II	"	„EDINOST" Mer. 88
Nikomur se ne posreči, da bi razbil „Slovansko Enoto", ki je sedaj bolj trdna, nego kedaj prej. Slovenci so se brezpogojno podvrgli večini „Slovanske Enote-. Slednjič je dr. Šusteršič izjavil, da je parlament na smrt bolan. Niti sprememba ministerstva ga ne more več rešiti. Zato je verjetno, da bodo volilci že v kratkem poklicani k novim volitvam.
Dogodki potrjafo to enucijadje dra. Šusteršiča. _
Razstava slovanskih časopisov.
Kako se je pojavil predlog. — Navodila razstave.
Beligrad 16. 3.
Istodobno s zasedanjem vseslovanskega časnikarskega zasedanja v Belemgradu od 27. jun. do incl. 2. julija se priredi prva in do sedaj edina razstava slovanskih no vin in časopisov.
Včeraj je pričela svoje delovanje posebna sekcija „Srpskega novinarskega udruženja", ki se bavi samo s pripravljanjem za to na Balkanu in v Slovanstvu v obče edino prvo razstavo, da pokaže razvitek slovanskega časnikarstva. Obenem se proslavi s to razstavo tudi desetletni jubilej postanka in delovanja „Slovanske časnikarske zveze", ki bo iinela v Belemgradu tudi svoj X. jubilarni kongres.
Predlog za to razstavo je prišel od srbske strani. Za časa trajanja seje glavnega odbora „Slov. časnikarske zveze" v Pragi (v začetku prošlega leta), je izneselin obrazložil njen prisotni člen, Ivan Ivanič, obširno svoj predlog, da se priredi v Belemgradu tega leta prva razstava slovanskih no vin. Njegov predlog sta podpirala na isti seji Srb g. Peter Despotovič, direktor »Srb. Zastave* in Čeh I. Miškovski, direktor „Naše Hlasi". Predlog so odobravili in mu obljubili vsestransko pomoč: V. Klofać, I. Hole-ček, L Hejret, Nikolov, A. Kunta, V. Čer-vinka, Šmid-Boše itd. Nesoglasja je bilo samo v tem, da-li se naj ta razstava priredi v večjem ali manjšem štllu. Bolgar g. Nikolov je bil za to, da naj bo razstava novin v Belemgradu samo srbska ali jugoslovanska in tega mišljenja so bili še nekateri Členi odbora, ali g. Ivanić je s pomočjo g. Klofača in Holečka vspel, da je s pomočjo tehtnih razlogov pridobil za svoje stališče „Glavni odbor slov. čas. zveze" in zaključeno je bilo, da se priredi v Belemgradu razstava novin in časopisov v velikem stilu — vseslovanska. Zveza je naprosila „Srpsko novinarsko udruženje", da prevzame poleg kongresa tudi prireditev te razstave, kar je udruženje vsprejelo in tudi začelo svoje delovanje.
Poleg členov „Udruženja" nahaja se v tej sekciji še okolo deset njegovih prijateljev, književnikov in veščakov v slovanskih jezikih. Preko zvez slovanskih časnikarjev bodo pozvane redakcije vseh slovanskih listov, da pošljejo svoje eksemplarje na razstavo; tam, kjer ni časnikarskih društev, kakor v Rusiji, na Slovaškem, Črni Gori, Istri in v Lužiški Srbiji, pisali bomo vsakemu listu posebej in ga pozovemo k udeležbi na razstavo. Izgleda, da je izložba čeških listov že gotova po prizadevanju g. Fr. Howorke v Pragi in v kratkem se jo odpošlje v Beligrad.
Srbski sekciji razstave se poklanja posebna skrb, ker tu se izlože vsi srbski listi Še iz XVIII. veka in pokaže se razvoj srbskega novinstva. Izdela se tudi prvi katalog (bibliografija) vsega slovanskega časopisja in se razdeli na razstavi.
Adresa za pošiljanje dveh primerov časopisov : „Srpsko Novinarsko Udruženje" (Za izložbu) — Beligrad-Srbija.
Energičen udarec Stolipina.
Pred par dnevi smo poročali, da je ruski ministerski predsednik Stolipin podal demisijo. To je storil zato, ker je državni svet, ki odgovarja naši gospodski zbornici, odklonil njegovo, po dumi že sprejeto predlogo glede avtonomije za poljske gubernije. Car pa demisije ni vsprejel. In ne le to. On je na Stolipinov predlog celo odslovil reakcijonarna člena državnega sveta Trepova in bivšega ministra Durnovo. In ne le to. Na podlagi ruske ustave ima car v slučaju, ko duma ne zboruje, pravico, da izda sam, brez da bi vprašal dumo, zakone, katere treba tekom dveh mesecev predložiti v naknadno ustavno odobrenje. To bi bil torej nekak ruski § 14.
In te določbe se hoče Stolipin sedaj poslužiti. On namerava dumo odgoditi za tri dni in tekom tega časa na podlagi carskega ukaza uveljaviti avtonomijo za Poljsko.
A Stolipin je pri tem zelo zloben. V ruski dumi je namreč stranka (skrajna desnica), ki je proti ustavi in ki zahteva, da se ima stekati vsa oblast le v rokah cara, ki torej zahteva absolutizem. Ta stranka je fanatično rusko-šovenistična in je zato seveda odločna nasprotnica poljske avtonomije. A Stolipin meni: „S tem bodo gotovo zadovoljni konservativci, ki zahtevajo, da se ima vladati brez dume, a tudi svobodmi-selne stranke bodo zadovoljne, ker se bo to zgodilo zato, da se čuva pravice dume".
Ali zadovoljni niso ne eni ne drugi. Reakcijonarci kriče, to se umeje, ker so proti avtonomiji sploh, ustavne stranke ker vidijo v tem kršenje ustave, češ, da bi se dalo predlogo rešiti tudi; rednim ustavnim potom.
Stolipinov korak morda ni ravno posebno ustaven, vendar pa znači isti zmago liberalizma nad reakcijo in zato ga treba vsekako pozdraviti. Tudi za Rusijo se približujejo boljši časi, doba prenovljenja in prerojenja.
Ljudsko štetje.
Posredovanje drž. posl. dr.a Ryb4fa pri namestniku.
V	ponedeljek je drž. posl. dr. Rybar interveniral pri g. namestniku radi preganjanj, katerim so izpostavljeni naši ljudje vsled ovadeb mestnega magistrata tržaškega. Opozarjal je, da je zelo čudno, ako se državna oblast postavlja tak6 nepogojno v službo mestnega magistrata, kakor to dela urad* namestništvenega svetovalca, ki brez vsake preiskave, kar na podlagi magistrat-nih ovadeb, obsoja Slovence na občutne globe. Omenil je še, da je pol. društvo „Edinost" v tej stvari vložilo pritožbo, ter je urgiral rešitev iste. G. namestnik je obljubil, de se da takoj informirati o stvari in da hoče poskrbeti za povsem pravično in nepristransko postopanje.
Jabolko, ki je padlo daleč od drevesa!i
V	neki družini, ulica Giulia št. 29, stanuje gospica Emilija Čokelj. Ker je Cokelj-nova družina, notorično slovenska in tudi narodno misleča družina, znana po vsem mestu in po okolici, je naravno, da je lastnik stanovanja zapisal za rečeno gospico slovenski občevalni jezik. In pripominjamo, da je dotičnik v takem službenem položaju, da se mora stokrat bati vsacega očitanja kake nekorektnosti. Kar je dobil sedaj od namestništvenega svetnika dekret, s katerim se mu nalaga denarna globa. Mož se je čudom začudil, v svesti si, da je storil le svojo dolžnost, zabeleživši notorično resnico. Saj dotična gospica tudi žnjim ne občuje drugače, nego v slovenskem jeziku.
Nastaja sedaj vprašanje: na kaki podlagi je mogel magistrat vložiti ovadbo proti rečenemu lastniku stanovanja ? V svoje britko presenečenje se je mož moral u veri ti, da je tako "izjavo podala — dotična gospica!! Nje blagopokojni, dobri, značajni oče bi se v grobu obrnil, ko bi doznat, da je njegova hčerka jabolko, ki je padlo daleč od drevesa ...!	_
Dnevne novice.
Belokranjska železnica. Komisijonelni obhod belokranjske proge je končan. Trajal je tri tedne. Kdiaj in če bodo gradili progo, ni še določeno.
Turško poslaništvo v Rimu. Iz Carigrada poročajo, da pride v Rim katoliški patrijarh Armencev in da predloži Vatikanu želje Mladoturkov. Isti so bili pod nekimi pogoji pripravljeni osnovati otomansko poslaništvo pri Vatikanu in dovoliti, da sv. Stolica ustanovi svojo nuncijaturo v Carigradu. Ta akcija gre očevidno za tem, da se odpravi protektorat Francije nad katoliki na Jutrovem, a Vatikan bržkone ne dovoli v to.
Domače vesti.
Politično društvo „Edinost" ima danes ob 3. uri popoludne odborovo sejo v „Slovanski čitalnici".
Poziv „Slovencu" !! Na našo kratko konstatacijo, da „Slovenec" v svojem brzojavnem poročilu o slavnosti posvečenja in vstoličenja novega škofa tržaško-koperskega mons. dr. Andreja Karlina ni omenjal med drugimi osebami udeležbe naših dež. poslancev in mestnih svet., odgovarja „Slov." s temnimi namigavanji, češ, da bi on mogel govoriti ne vemo kake stvari o vedenju krogov „Edinosti", ali da noče tega iz — usmiljenja!
Najprej naj konstatiramo zopetno tendenci joznost „Slovenčevo" v njegovi navedbi, da so se rečene slavnosti udeležili tudi „nekateri slovenski mestni očetje". Zopet je „Slovenec" zatemnil resnico potajivši pravi pomen udeležbe slovenskih svetovalcev. To niso bili „nekateri", ampak je bilo to oficijelno zastopstvo kluba slovenskih poslancev.
Gospoda pri „Slovencu" ! Prosimo Vas, le nikakega usmiljenja! Le na dan z vsem, kar veste!
Nehajte že enkrat s tistimi temnimi na-migavanji! Na dan z vsem, kar veste o nas in našem vedenju glede imenovanja novega tržaškega škofa! Če ne boste govorili vi, pa — bomo govorili mi !
Na sobotnem pevskem večeru Glasbene Matice v Trstu izvajal bo moški zbor poleg „Naprej"-a še Jenkovo „Molitev", katera je dosegla na slavnostni akademiji „Slovanske čitalnice" velik uspeh.
Mešani zbor bo pa pel že skoro po-narodeli Jenkovi skladbi: „Tiha luna" in „Lipa", zloženi leta 1860 na Dunaju. Prvikrat ju je pelo „Slovensko visokošolsko pevsko društvo". Pojeta se v prvotni obliki za mešan zbor. Oba zbora sta jako ljubka in prikupljiva.
Slavnostno uverturo in uverturo „Kosovo", ki nas spominja na žalostni boj, ki je bilo v njem po Turkih uničeno srbsko carstvo na Kosovem polju leta 1389, izvaja vojaški orkester pod vodstvom kapelnika g. P. Teplega. Po izvršenem vsporedu bo ples v veliki dvorani.
Srpsko akadetnično pev. društvo „Balkan" iz Zagreba v Trstu. V nedeljo dne 2. aprila pride v Trst srbsko akade-
mično društvo „Balkan" in priredi istega večera koncert v Dreherjevi dvorani. Zal, da ni moglo društvo za ta večer dobiti dvorane „Nar. doma" in sicer radi premiere „Korneviljskih zvonov". To vrlo društvo je na svojih tournejih po Hrvatski in Slavoniji, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini prirejalo svoje koncerte z velikim umetniškim vspe-hom, ter je povsod, kjerkoli je nastopilo, želo splošno priznanje in odlikovanje. — Tudi izven meje svoje domovine je proslavilo to vrlo društvo slovansko ime. Davna želja akademičnega društva je bila, da bi spoznalo tudi svoje najbliže brate, ki stoje na straži slovanskega juga. Tudi k nam pridejo ti naši bratje in naša dolžnost je, da tega zečera dokažemo, da slovanska vzajemnost ni le prazna fraza ter da bodo ta večer zbrani v Dreherjevi dvorani vsi, ki jim bije gorko srce za svoje srbske brate.
V programu, ki ga priobčimo v prihodnji številki, so zastopani vsi slovanski komponisti. Vsi oni, ki nameravajo obiskati ta koncert, so naprošeni, da javijo svoj obisk v „Slovanski knjigarni" g. Josipa Gorenjca.
Odmevi pasivne rezistence tržaških uradnikov. — Kakor je tržaško uradništvo pasivno rezistenco dobrovoljno brez vsake represalije, vstavilo, tako se je v Trstu splošno pričakovalo, da rezistenca ne bo imela nikakih slabih posledic za vdeležence. V resnici se tudi ni slišalo o nikakem preganjanju. Le na državni železnici delajo izjemo. Izvedeli smo, da so tam uvedli disciplinarno preiskavo proti petim uradnikom, oz. vslužbencem.
Iz početka nismo hoteli verjeti dotičnim vestem ; vendar so se iste izkazale kakor resnične.
Naš poslanec, dr. Ryb£r, izvedevŠi o tem, je interveniral prošli teden pri železniškem ministru in izrazil svoje začudenje, da se hoče sedaj po dobrovoljno vstavljenem gibanju, postopati disciplinarnim potom proti nekaterim, ki gotovo nimajo niti več niti manje krivde, nego ostali uradniki. Povdarjal je posebno, da so vsi tržaški poslanci vplivali pomirjevalno na uradnike in da imajo sedaj pravico zahtevati, da se z neumestnimi kaznimi ne razburja vnovič tržaškega uradništva. Minister, ki se je iz početka kazal zelo nejevoljnega radi pasivne rezistence, je naposled obljubil, da hoče zahtevati poročila od namestništva.
Vsled tega se je posl. dr. Rybar podal v ponedeljek k namestniku in tudi je pri njem interveniral v prid omenjenim uradnikom.
Mi pričakujemo za trdno, da centralna oblast ne bode hotela vzbujati nove nezadovoljnosti in razburjenja, ko je menda v interesu vseh, da se mej uradnike zopet povrne zaupanje do svojih viših.
Pogreb pok. Josipa Pučića. V ponedeljek popoludne se je ob veliki udeležbi izlasti državnih dostojanstvenikov vršil pogreb pok. deželnega gozdarskega nadzornika, dvornega svetnika g. Josipa Pučića. Pogreba so se udeležili namestnik princ Hohenlohe, župan dr. Valerio, predsednik višega sodišča Jakopig in drugi načelniki oblastnij. Na pogreb je^ došlo tudi več sorodnikov pokojnika iz Žminja. Pokojnika so položili k večnemu počitku na pokopališču pri sv. Ani.
Delavci (mlinarji) v čistilnici riža so vabljeni na shod ki se £bo vršil v prostorih NDO v nedeljo dne 2. aprila ob 3.30 popol.
Pridite vsi, ker so na dnevnem redu zelo važne stvari. Čas bi bil, da se tudi mi enkrat vzdramimo iz tega dolgotrajnega spanja.
Slovanska Čitalnica v Trstu je priredila v petek dne 24. t. m. svoj zadnji zabavni večer z jour fixem.
S tem se je sijajno zaključil venec letošnjih prireditev tega staroslavnega in agilnega društva.
Dasiravno je bilo vreme precej neugodno, dasiravno so se vršila slavja tudi drugih velikih društev v tujih krajih, kamor je poletelo tudi lepo Število članov in prijateljev društva in neglede na okolnost, da se je opustila vsakorŠna reklama, se je zbralo v društvenih prostorih vendar obilo izbranega občinstva; posebno častno je bil zastopan nežni spol.
Zabava je bila neprisiljena in živahna, posebno je mladina prinesla svoj oboi na oltar Terpsihore.
Naše pridne in vselej požrtvovalne dame so tudi ob tej priliki dokazale svojo naklonjenost „Čitalnici" s tem, da so nudile gostom okrepčila z izborno kavo in gorkim čajem.
Pri četvorki je plesalo približno 30 parov. Kar je bilo posebno mikavno za oko so bile okusne, elegantne in fine toalete krasnega spola.
Tako je torej završila Slov. Čitalnica svoje prireditve v svojem jubilejnem letu z večerom vrednim prejšnih jednakih, ki ostane gotovo vsakemu v najlepšem spominu.
Predavanje v N. D. O. Gosp. Slavoj Škrlj je sinoči v prostorih N. D. O. predaval o socialnem in kulturnem razvoju človeka. V začetku se je dotaknil vseh faktorjev, ki so pospeševali ta razvoj. Pričel je s človekom v ledeni, kameniti in bakreni dobi in nato prešel v zgodovinsko dobo. Omenil je socialno sužnost v starem, sred-
V Trstu, dne 25. marca Idil
njem in novem veku in končal je z narodnim socializmom čigar geslo je: „Enakost narodov, enakost v narodu!" Predavatelj je povedal, četudi bolj po domače, marsikaj zanimivega. Le žal da je bila udeležba jako pičla.
Ulice XX. september v Trstu ne bo.
Z Dunaja javljajo 28. t. m.: Upravna sod-nija je danes razpravljala o pritožbi tržaškega mestnega sveta radi prepovedi, da bi se eno ulico imenovalo XX. september. Upravna sodnija je pritožbo odbila, ker je mestni svet s tem prekoračil svoj delokrog.
Bolnišnica in politikoni. Ana Vrh iz Dekani je dne 24. t. m. privela svojo 20-letMO hčer Marijo v tukajšnjo bolnišnico. Imela je seboj vsprejemnico, potrjeno od županstva v Dekani. Zglasila se je seveda v slovea-skem jeziku, saj druzega ne zna. Po dolgotrajnem čakanju je hči Marija vendar prišla na vrsto za vizito. Na dotično vprašanje je odgovorila, da je vse zapisano v pismu, ki je je prinesla seboj. Dotični funkcijonar — jeli bil to zdravnik ali kak upravni orga«, tega Vrh ni umela — je zarohnel nad siroto: „Questo non e per me, questa sciavaria" in jej zalučal slovenski list nazaj s tako jezo, da se je uboga ženska vsa tresla od strahu, misleča, da je zagrešila bogvekaj. Dekle je prosilo mater, naj jo odvede od tu, ker že vidi, da tu ne bo dobro zanjo in da bo tem gospodom vedno trn v očesu.
To je žalostno, da tako ravnajo v zavodu, kjer naj bi bilo vsem funkcionarjem v prvo dolžnost, da humanno postopajo z ljudmi, ki iščejo — zdravja in tolažbe! A najžalostneje je, da je v povod takemu postopanju nesrečna politika!! Ali ni ta nezaslišano, da se v časih, ki se toliko ponašajo z modernizmom in humaniteto, dostavlja bolnike zato, ker ne znajo govoriti drugače, nego slovenski ? i Nezaslišano je to že s stališča človekoljubja ; ali nezaslišano je tudi s stališča pravičnosti. Mari niso tudi Slovenci državljani in deželani, ki morajo plačevati davke, kakor vsakdo drugi in ki imajo neoporečno pravico tu do — življenja in do vseh dobrot, ki jih nudijo javii zavodi ? ! Žalostni so že pojavi narodne nestrpnosti po javnih uradih, a koliko žalost-ne«i so, ako se odigravajo na mestih, kjer bi moralo imeti besedo le človekoljubje I Ali nič ne slutijo, da s takim postopanjem sramote ravno tisto kulturo, s katero se toliko ponašajo?!
Bratskim sokolskim župam ia društvom v vednost! — II. zlet Gorenjske sokolske župe se bo vršil v nedeljo, dne §. julija 1911 v Škofji Loki. Ob tej priliki razvije tudi tamošnje sokolsko društvo svoj prapor. Spričo tega je za stalno pričakovati, da stori vsak gorenjski Sokol svojo dolžnost in pohiti isti dan s svojimi sobrati v naše prijazno gorenjsko mesto — Škofjo Loko. Ravno tako se nadejamo, da se tega redkega slavja udeleže tudi vse ostale nase župe in njih društva ter da pošljejo v čim večjem številu svoje krepke sokolske čete k našim krepkim Gorenjcem! Na našem lepem Gorenjskem najde vsakdo zavedna in gostoljubno slovensko ljudstvo, ki je Še posebno ponosno na svoje krasno razvijajoče se Sokolstvo. Na tem zletu se bodo izvajale proste in orodne tekme in vršile tekme, kakor je o tem poročal zadnji „Vestnik" gorenjske sokolske župe. Za sedaj opozarjamo le na ta zlet in razvitje prapora mladega, a čvrstega škofjeloškega Sokola is prosimo vsa naša narodna društva, da se pri svojih prireditvah ozirajo na dan 9. julija. Vspored tega slavja in druge podrobnosti se bodo še pravočasno objavile. — Na zdar!
Za Ciril-Metodov obrambeni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 892. Podružnica dr. sv. C. in M. Ocizla-Klanec-Materija (plačala 100 K); 893. C. in kr. geometri na Kranjskem; 894. Fran Zupančič c. kr. geometer v Kranju. — Do tisoč treba Še 107 kamenov !!
Komisije za osebno dohodarino. C. kr. finančno ravnateljstvo naznanja, da je na podlagi izida zadnjih dopolnilnih volitev ia imenovanj glede komisij za osebno dohodarino za Trst in okolico sestavljen imenik članov in njih namestnikov ter da se ta imenik javno razobesi od 10. aprila 1911 dalje skozi 14 dnij na tukajšnjih c. kr. davčnih administracijah in na mestnem magistratu.
Ravnateljstvu državnih železnic v Trstu. Prihajajo nam pritožbe, da aspirant Aurorar na postaji v Podbrdu grdo in žaljivo postopa z viakovodji in s prevodniki, kakor da je ta mladič kakor korporal, a oai stari in izskušeni uslužbenci njegovi re-krutje! Rečeni aspirant tudi brezobzirno krši varnostne predpise s tem, da med gibanjem
—	kar je vsakomur strogo prepovedano — skače na vlak. Mog!a bi se dogoditi huda nesreča in osebje vleka — da-si nedolžno
—	bi imelo potem največe sitnosti. Prosimo slavno ravnateljstvo, naj naloži načelniku v Podbrdu, da onega mladiča primerno pouči o njegovih službenih pravicah in dolžnostik, posebno pa o dolžnosti — primernega postopanja z osebjem, ki vrši težko in z veliko odgovornostjo spojeno železniška službo.
Izlet napravi v nedeljo dne 2. aprila „Sokol" iz Opčin (pešizlet) in sicer: Opčiae —Prošek—Komen—Dutovlje. — Iz Dutovelj povratek z vlakom. V slučaju slabega vremena se odgodi na nedoločen dan.
V Tretn, 29. Marca 1911
»EDINOST« št. 81
rSir-jn III
Koledar in vreme. — Danes: Ciril škof. — Jutri: Angela J. vdova.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -h 18* Cels. — Vreme včeraj: lepo.
— Vremenska napoved za Primorsko: Semtertje oblačio. Hladni vetrovi. Temperatura mila. Padavine.
Društvene vesti.
Pevski zbor „Učit. društva". Jutri v četrtek, ob 5 45 je pevska vaja za gospode pevce. V nedeljo, 2. aprila pa ob 10. uri skupna vaja za pevke in pevce. Obakrat v dvorani „Slavjanske Čitalnice. — Prosim točne in polnoŠteviine vdeležbe.
Pevovodja.
Klub slovenskih tehnikov v Pragi
si je izvolil za letni tečaj naslednji odbor: Predsednik: J. Jelenec, podpredsednik: A. Ozvald, tajnik: V. Zorman, blagajnik: G. Zupanič, knjižničar: D. Leskovšek, preglednika: I. Leben in Mačkovšek.
Podružnica sv. C. in M. pri sv. Jakobu bo imela v nedeljo dne 2. aprila ob 10. uri predpol. svoj redni občni zbor v družbini šoli, ul. Giuliani 46.
Nar. del. organizacija.
Predavanja v N. D. O. Danes zvečer se vrši v društv. prostorih N. D. O. v ul. Lavatoio št. 1 I. predavanje: „O ženskem vprašanju s socialnega stališča". Predaval bo g. Slavoj Škrlj iz Ljubljane — Začetek točno ob 8. uri. Vstopnina 10 vin. za osebo.
Naše gledališče.
Kakor poslednjo senzacijo te sezone vprizori naše gledališča Planquettovo komično opero
„KORNEVILSKI ZVONOVI*.
Ta svoje vrste klasični umotvor spada k onim večno krasnim muzikalnim delom starejše dobe, ki radi prelestnosti in bogatosti arij in svojega velekomičnega značaja ne izginjajo nikoli iz repertoarja gledališč. Mičnost romantične tvarine libreta povišuje lepoto tega umotvora, ki gotovo postane tudi pri nas popularen.
Naše gledališče se je skrbno oprijelo te uprizoritve. Kakor zanimivo posebnost naj navedemo, da ta komična opera že dolga in dolga leta ni bila uprizorjena v Trstu.
Od danes dalje prodaja vstopnice vrata-tarica „Nar. doma".
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
VERDI. — „Salome* — drugič! Mislili smo, da bo čez in čez dosti samo enkratI Včeraj je doživela zopet časten — poraz ! Ljudstvo je deloma odločno protestiralo, deloma bilo docela pasivno. O godbi in petju naj ne govorim.
Slikanje obglavljenja Johanaana itd., meji že na atentat na pamet občinstva.
Bellincioni je dopela in kmalu bo tudi doigrala. „Povera diavola", slišal sem pogostokrat ! Nicoletti nesimpatičen, Grani sicer dober, toda, kdo pač more nadvladati Škandale, kravale in bahantske kozle Strausso-vega orkestra. Petja sploh v tej muzikalni drami ni. Glasba je delo spekulanta, ki hoče biti za vsako ceno nadčlovek, ki dela le za sla\o, le za aplauz, ki pa je le hipen, ker so ljudje konsternirani, frapirani. A streznijo se! In ravno danes se je pokazalo, da so postali naši Tržačani odkritosrčni.
Takoj v začetku in vse dejanje, iz-vzemši Salomin ples, je spremljalo sikanje, žvižganje, smeh. Aplauz „spodnjih" in lož je bil le protest parfumiranih proti neparfu-miranim. Ob koncu je vladala grobna tišina. Končno so se Bellincioni usmilili s ponižnimi rokami trije, štirje, in takoj je prišla in prosila, metala poljubce, a žvižg je bil sil-nejši, kot redki „bravo". Izginila je za zastorom, upamo, da se tretjič ne prikaže.
Seveda obvladuje Strauss orkester in vse kar je krog in krog, igraje, čuditi se mu mora vsakdo, a vendar so motivi proti Wagnerjevim brezpomembeni; zdi se, kakor bi mu manjkalo invencije, ki jo nadomestuje s cirkuško bravuro v nesmiselni kontra-punktiki in naravnost blazni instrumentaciji. „Salome" nima prihodnjosti, je „Eintags-fliege", kakor „Elektra", „Rosenkavalier", kar je bilo pred temi in kar še bo za temi. Priti mora reakcija in hrepenenje po novem Mozartu je vedno večje in silnejše. E. A.
Književnost in umetnost
Kristanova drama „Samosvoj* je
pri premieri v Ljubljani dosegla popolen vspeh. Kritika ljubljanskih listov je zelo ugodna, želeti bi bilo, da uprizori to dramo, ako že ne v letošnji, vsaj v prihodnji sezoni, tudi naše slovensko gledališče v Trstu.
„Veda", dvomesečnik za znanost in kulturo. — Izšla je druga Števika te naše najnovejše znanstvene revije. Prinaša nadaljevanje člankov^ dr. B. Vošnjaka, dr. M. Rostoharja, dr. Žmavca itd. Zlasti zanimivi so referati in pregledi iz vseh polj človeške znanosti. Naroča se v „Goriški tiskarni* A. Gabršček, Gorica. Naročnina znaša 8 K, za dijake 5 K.
Nemško - slovensko poštno izrazoslovje. Sestavil ia založil I. Siebenreich,
poštni uradnik v Brucku ob Muri. Natisnila tiskarna K. Albrechta v Zagrebu 1911. — Tehničnih izrazov Slovencem primanjkuje na vseh poljih, tako, da smo večinoma navezani na nemško terminologijo. „Slovenska Matica" nam že leta obljublja, da izda slovenski tehnični slovar, a kakor se zdi, se to ne zgodi še tako kmalo. G. Sie-benreich se je omejil na svojo stroko in nam na 82 straneh podal zelo skrbno sestavljen slovarček poštnih tehničnih izrazov, ki bo gotovo izborno služil našim poštnim uradnikom. Kakor smo izvedeli, pripravlja se izdaja stičnega slovarja tudi iz železniške stroke. Cena izvodu znaša s poštnino vred 1 K 60 vin. Naroča se na naslov: Ivan Siebenreich, poštni uradnik, Rogaška Slatina.
DAROVI,
Imenovan noče bit,
Neimenovanega pa tudi nočemo pustit;
To je naš stari piper
Kateri ga pije vsak večer en liter.
Dal nam je kronic pet
Da bi se dosegel kmalu drugi kamen spet
Bog te poživi Milče I in Tvoj ribniški Ione
Da ne bode Tebe, in njega konc.
— Dalje so darovali za Ciril-Metodov ples: g. Lot Gregorič Skedenj K 4, g. Vladko Ternovec Trst K 35 80, g. Leopold Visjan Trst K 2, g. Josip Arko Zagreb K 10.	_
Vesti iz Goriške.
x Divizionar Schenk pride prihodnji teden v Gorico ogledat si tukajšnjo posadko. Na Goriškem ostane 8 dni.
x Velodrom prodan. Znani velodrom, kjer so se vršile pred leti tudi slovenske prireditve, in ki je bil last Goriupa, je kupil naš goriški magistrat. Pravijo, da bo služil ta prostor za gradbo nove vojašnice.
x Otrok utonil. V soboto, ko je popravljal v Doberdobu g. Peric neki kanal, se je priplazila k bližnji obzidani jami, polni umazane vode, njegova dvoletna hčerka Lavrica in je na doslej še nepojašnjen način padla v vodo ter utonila.
Kolesarsko društvo „Gorica" vabi gg. člane k XVI. rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil v soboto, dne 8. aprila 1911 ob 8. uri in pol zvečer v društvenih prostorih pri „Zlatem jelenu" z naslednjim dnevnim redom:
1. Pozdrav predsednika. 2. Potrditev zapisnika rednega občnega zbora dne 16. julija 1910. 3. Odborovo poročilo: a) tajni-kovo poročilo, b) rediteljevo poročilo, c) blagajnikovo poročilo. 4. Volitev odbora: a) volitev predsednika, b) sedem odbornikov, c) dveh pregtedovalcev računov. 5. Slučajni predlogi, ki so bili pismeno naznanjeni najmanje tri dni pred občnim zborom, ali taki nujni predlogi, katerih nujnost je vsprejel občni zbor z dvetretjinsko večino. 6. Določitev društvenega shajališča. 7. Raznoterosti.
Gg. člani so naprošeni, da se občnega zbora v polnem številu udeleže. S kolesarskim „Zdravo!"
Razglednice s podobo pok. Rusjana.
Kolesarsko društvo „Gorica" je založilo razglednice pokojnega slovenskega aviatikerja Edvarda Rusjana. Razprodajalcem znaten popust. Naroči se pri društvenem tajniku Joško Kuštrin, Gorica, Gosposka ulica 25, 1. nadstr.	Odbor.
Veeti iz Istre.
Naša „Gospodarska zadruga v Kopru. S Koprščine nam pišejo: Vedno pravimo in jadikujemo, da smo na lastni zemlji in v lastni hiši tlačani. Kaj nam pomaga vse naše zdihovanje in jadikovanje, ko sami tako hočemo. Žalostno, ali resnično.
Govorili smo: ako bi imeli svojo prodajalno in svojo zalogo, bi drugorodci nehali nas odirati. Vsi smo bili vneti, predno se je ustanovila taka zadruga, a sedaj, ko smo z velikim trudom in naporom otvorili svojo prvo zalogo vsakovrstnega blaga, kaj vidimo? Ravno oni, ki so najbolj kričali, se sedaj ogibajo naše zadruge. Neki hudomuš-
ZAHVALA.
Podpisani se najglobokeje zahvaljujejo vsem onim, ki so na katerisibodi način izkazali zadnjo Čast našemu nepozabnemu
Josipu Pučić
Posebno se zahvaljujemo vsem onim, ki so prišli na dom in v sanatorij pokojniku blažiti bolečine, kakor tudi vsem onim, ki so prišli od bliza in daleč spremiti pokojnika k večnemu počitku, vsem državnim uradnikom, uradnikom c. kr. namestništva in v prvi vrsti Njeg. Vis. c. kr. namestniku princu Konradu Bohealohe, ter cenjenim darovalcem vencev in sploh vsem onim, ki so izkazali zadnjo čast svojemu pokojniku ter s tem pripomogli, da se je pogreb izvršil na tako dostojen način.
TRST, dne 28. marca 1911.
Žalujoča rodbina.
Vozno podjetje
Tvrdka A nt. Schepitz
Naročajo se vozovi:
i
Plazza Stazione štev. 5, telefon 1441.
Barkovlje, telefon štev. 1023.
Kmetska hranilnica In posojilnica
v Lokvi na Krasu registrov, zadruga z neomejeno zavezo vabi na
1 redni občni zbor
kateri ee vrši
dne 8. aprila 1911 ob 7. uri zvečer ¥ društvenih prostorih.
dnevni red:
1.	Poročilo o dedovanju zadruge.
2.	Odobrenje računov za leto 1910.
3.	Volitev načelstva, namestnikov in nadzorstva.
4.	Kazni predlogi in predlogi.
naCelstvo.
Trst, Corso 2. Telef. I9I>.
Leopold Haas
Pristni linoleum.......K 2 50 mf
Podolgaste preproge 67 cm . „1*90 met. Preproge v vseh velikostih z
varnostnimi ogli Iz kovine 150/200 K 7*50 200/300 K 15 — »«L Gospodarski predpasniki iz voStenega
platna........K 250
liamizal prti 85/115 era	. „ 2 80
€5/130 0

1-80
Površniki iz sumila od R 22 dalje.
Po dr juhe.....po 70 fitot.
Ovratniki iz kavčuka • < fc * fc » 50 „ Manšete Iz kavčuka	„ 60 m
■	Pošilja se tudi na deželo. —ia6
Velika Izbera notnih Mol srak Iti za delavce.«
H' Artisiano
TRST, ul. Arcata št 9 vogal ul. Sapone
Modeme železne ograje m
za vile (dvorce), vrte, tovarne, dvorišča, prostore za temo itd.
nust. katal. št.
10-1 brezplačno
AIpMttle
DratitLnanstrle Ferfl. MtsciTs Sflbie-Klagcnfiiit Stala z&stop. t Trstu. - V Gradcu fil. tor
m-sCU
Kdor hoče elegantno obleko, naj si
ogleda trgovino Bohinec & Comp.f Trst za cerkvijo sv. Antona, pa ne samo izložbe, temveč naj se potrudi v trgovino in prepričal se bode, da ima ta domača tvrdka
res velikansko zalogo najelegantnejih oblek.
■■ - ■-1 - —
Poslano.*)
Častna izjava.
Jaz podpisani Jakob BratuŠ, pekovski mojster v Gorici, Via Scuole, preklicujem s tem vse žaljivke in grožnje, izrečene od mene javno v Fonovi gostilni v Gorici v na pol napitem stanju dne 16. t. m. na naslov gosp. Makso Fritz, inf. kantinerja v Gorici, .kot neosnovane, neresnične oziroma zlobno zavite, se zavezujem pod vložitvijo kazenske ovadbe radi obrekovanja prenehati s temi nečastnimi napadi, ter sprejmem s zahvalo izjavo žaljenega, da mi za sedaj odpusti, na znanje.
V GORICI, dne 22. marca 1911.
Jakob Bratui I. r.
•j Za Članke pod tem naslovom odgoraijm ■radništvo le toliko, kolikor ma sakoa veleva.
Cene nizke	Jk	bre? konkurence
Velika zaloga z manifakturnim blagom
nlioa Imta it 38, vogal uL S. Luiaro, a podrmaolao uL *. Loiitr« S
■i dovaUnja »bi—»ti ilmo ko kakor tnal
ofila »rejo sata,
Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo
tvrdke A. KRIZNIČ :: ob kolodvoru Podmelec
SPREJEMA V IZVRŠITEV: vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. Mcor: OKNA, VRATA. PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd. Proračuni In načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce in cene.
Parketna tvornica SK^pAJSS
ftflffffr fc hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino I
ttiOHfi oiilelet mii ne t stražarsko siroto spaiaječe izdelke. - JAMSTVO!
Via ^ ao solidno in atrokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka -- Interesentom brezplačen.	_ »2»
Stran IV.
„EDINOST" St. 88.
V Trstu, 29. marca 1911.
než je rekel: „Ako bi drugorodci ustanovili kaj takega, bi mi vsi kakor eden drli v tako zalogo.* In resnično je, ker vidimo na lastna očesa.
Ko se steka denar v njih žep, so pravi Slovenci, a ko bi trebalo posegniti v žep za narodni blagor in osamosvojitev, tedaj pozabljajo, da so Slovenci!! Narodu ni nič pomagano s tem, da v koperski okolici plapola ponosna slovenska trobojnica pred hišo tistih, ki ne dajajo niti vinarja iz žepa v svrho osamosvojitve.
V „Gospodarski zadrugi" se je začelo prav dobro prodajati; le žalibog, da ni dovolj denarja na razpolago, da bi zamogli zalagati na debelo. Naš trpin je ubog in nima denarja, da bi se rešil tujih krempljev. Zatorej rodoljubi in Slovenci! Priskočite tej mladi in krepko razvijajoči se zadrugi na pomoč z nakupovanjem deleževl S tem, da bomo eden drugega podpirali, se osamosvojimo in ostane nam ves dobiček, ki se sedaj steka v drugorodne žepe.
Žalostno dejstvo je, da je naše ljudstvo nevoščljivo eden drugemu; raje nič in bolje, da trpimo vsi skupaj, nego da bi sebi pomagali. To ni pravi Pomagajmo si sami in Bog nam pomore 1
K sedanji borbi v Istri. Iz Roča: Ker deželni odbor ni odobril naši občinski upravi ne proračuna ne doklad za leto 1911, ista tudi ne more dati potrebnih denarnih sredstev krajnemu Šolskemu svetu v Roču za vzdrževanje šol. Zato je krajni šolski svet v svoji seji dne 22. t. m. konstatiral, da v blagajni ni denaija, vsled česar je moral skleniti, da naznani učiteljstvu, šolskim slugom itd., da radi pomanjkanja denarja v blagajni mora zaustaviti plače občinskim uslužbencem in izplačevanje odškodnine za stanarino učiteljstvu itd., dokler c. kr. okrajni šolski svet v Kopru sam ne naloži doklade v smislu zakona od 3. dec. 1874, ker občiaska uprava ne more dajati potrebnega denarja, ker — kakor rečeno — ga nima.
Tukajšnjemu italijanskemu učiteljstvu ni bilo treba dvakrat reči tega in je šolo kar zaprlo, dočim se je za hrvatsko Šolo našlo rodoljubov, ki so se obvezali, da bodo dajali na svoje troške netiti peči, čistiti Šolske prostore itd., tako, da hrvatski učitelji niso zaprli šole. Zato se tukajšnji Italijani grozno jeze, češ, zakaj da se je zaprlo samo italijansko šolo, hrvatske pa ne?! Pozabljajo pa, da je na tem kriv edino italijanski deželni odbor, ter da tudi oni morejo odpo-moči temu, ako store tako, kakor so storili Hrvatje — ko že vidijo, da občini ni možno skrbeti, ko nima denarja.
Pred par dnevi smo čitali v „Piccolu", kako Italijani poživljajo italijanske občine, naj tudi one store s hrvatskimi šolami istotako, kakor delajo hrvatske občine z italijanskimi šolami. Ne uvažujejo pa, da so hrvatske občine prisiljene to storiti, ko ni denarja v blagajni, ker jim deželni odbor ni odobril proračunov, oziroma doklad, dočim italijanske občine nimajo opravičenega vzroka za tako postopanje s hrvatskimi šolami! Ako bi se branile vzdrževati hrvatske šole, bi morale oblasti razpustiti krajni šolski svet in bi one skrbele za šolo. Hrvatskih krajnih šolskih svetov pa oblasti v tem slučaju ne morejo razpustiti, ker ti bi radi skrbeli za šolo, ko bi le mogli. A ne morejo, ker jim je deželni odbor odtegnil potrebna sredstva.
Lepim načinom se ne da nič več opraviti z našimi Italijani. Zato treba uporabiti vsa sredstva, kakor jih tudi oni uporabljajo. Pak bomo videli, da-li se gospoda Italijani enkrat ne ukrote ?! Narod ne more več trpeti njihovih nasil-stev I
Žip-kilot v Žminju. Nedavno je javila „Edinost", da je hrvatska učiteljica v Žminju vpisana med Italijane. Doznal sem, da je storil to nje oče g. župniku na kljubaj. To seveda ne opravičuje nikogar. Ali doznal sem tudi to : Gospoda hrvatski ljudski učitelji v Žminju se poslužujejo v rodbini italijanskega jezika. V Žminju so 4 hrvatski učitelji (2 možka in 2 ženski) in 2 italijanska (1 možki in 1 ženska). Italijanski učitelj in učiteljica govorita vedno italijanski, hrvatski pa — preveč italijanski. To je ta — ž i p -kilotvŽminju.
Narod se ravnodušno vede nasproti temu. Moda si je utrla poti Hrvatska občina ni mogla ustanoviti zavetišča za štiri-razredno šolo, Italijani pa imajo svoje deško zavetišče. S časom bo malo več Italijanov ■a — ič. Ali to nič ne de. Samo da je ambiciji zadoščeno. Nesreča je za narod, ako mu inteligencija ne prednjači z dobrim izgledom. Inteligencija v Žminju meče vso krivdo na g. župnika. Mi pa pravimo, da župnik nikakor ne more biti kriv, da oni italijanski govore med seboj 1
Tujci v Opatiji. Od 1. januvarja do 21. marca 1911 je obiskalo Opatijo 8310 oseb; poleg teh 890 pasantov — skupno 9280 oseb. Od 20. do 21. marca 1911 je ■a novo došlo 467 oseb. Dne 19. marca 1911 je bilo navzočih 3597 oseb.
Druge slovenske dežele
Snežni viharji na GoriSkem in Koroškem. V minolem tednu je v Bovcu razsajal silen snežni vihar. Padlo je tudi do pol netra snega. Med Trbižem in Logom ni vo-
zila pošta tri dni. Na Predilu je padlo snega 1-30 m.
V Vipavi je umrl včeraj zjutraj g. Ivan Mesesnel, kotlar in posestnik. Pokojnik je bil večleten načelnik gasilnega društva, ob^ činski odbornik in Član raznih društev. Ž njim izgubi Vipava izvrstnega rokodelca svoje stroke, kremenit naroden značaj. Čislani družini naše iskreno sožalje. Pogreb bo v sredo popoludne ob 5. uri.
Razne vesti.
Demonstracija bančnih uradnikov v Pragi. V nedeljo je v Pragi priredilo 800 bančnih uradnikov protesten shod, ker je osrednja banka nemških hranilnic prepovedala bančnim uradnikom pristopiti državni zvezi bančnih uradnikov.
Morilca pri Karlovcu najdenih in umorjenih izseljencev so prijeli. Te dni smo poročali, da so pri Karlovcu potegnili iz vode Štiri moška trupla, ki so bili umorjeni in potem vrženi v reko. Sedaj so prišli na sled morilcu. Ime mu je Ikan Milkovič iz Kladuše. Isti je vedno preko Topuskega spremljal do Karlovca osebe, ki so odhajale v Ameriko, spotoma jih je umoril, in vrgel v v Kolpo oziroma v Korano.
S HALI OGLflJUH

MALI OGLASI m računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stan« 40 stoti nk. Plača se takoj Ins. oddelku.
Šiva ni stroj pr0<*a zaH.r_°n ^^
Cologna 13, II. nad. 627
No7nonl5im slavnemu občinstvu, da sem IvdfclldMjoIII odprl novo mlekarno, s prodajo domačega kruha, pive, vina in zelenjave v nlici Ponzanino št. 5. Za obilen obisk se priporoča F. Sluga.	548
Dnetnavn&nr] iščem za vec ur na dan. — r USireZllllrU Via Lnigi Galvan 1, pritličje na desno.	700
t/flnr hflPfl kupiti gostilne, kavarne, pro-IVUUl IlUtfC dajalnice likerjev in draga podjetja, najemščine hiš, dvorcev, v mestu in zunaj, naj se obrne s polnim zaupanjem na Hermana Kolaršič, Caffe Corso 9—11, 3—6. Telefon št. 825.	567
Gostilna in hiša S
ena 20 minut od železnice z meblo-vanimi sobami, 1000 sežnjev, 1 vrt in zemljišče, 2 vodnjaka, krasen razgled na moije, se proda radi umaknitve po ugodni ceni kron 22.000, plačilo po pogodbi. Obrniti se nm Kolaršiča, kavarna Corso.	568
Icfnm dva delavca čevljarja za staro in novo 151/UIBI delo. Matija Pahor, ulica Arcata 19.
566
4 ključi
izgubljeni. Kdor jih prinese v naš ineeratni oddelek, dobi 2 kroni. 51«
Rs7nnyrQfno hiSe in Posestva T mestu ncl^liuvra IIIO in okolici so naprodaj pod
ugodnimi pogoji. Zglasiti se je pri g. Grebencu.
hišnem upravitelju v „Narodnem domu". 487
Državni uradnik, i^TS-Eft
starejšo gospico ali vdovo brez otrok, v svrho prirejanja skupnih izletov. V slučaju medsebojnega sporazumljenja zakon ni izključen. Samo resne ponudbe naj se pošljejo pod naslovom „Vzajemnost" na ins. oddelek lista Edinost. 617
ifot url Mllloi Trst< Piazza Ponteroaso IVdU VU. muitjj St 5 Trgovina jestvin in kolonijal. Zaloga sveč, mila in Čistila v prid družbe sv. Ciriia in Metoda. Priporoča se Ivan Bidovec
IIPQn i UrQn I Razpošiljam izvrstno vo-mCOu: lovsko meso, teletino ali svinjsko meso. — Zaboj za 5 kg prosto po poštnem povzetju za Bamo kron 5*— proti jamstvu. — Friedmann M., Hernisce, Ogrsko.	437
M fotograf le Anton Jerklč, Trst,
Via delie Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu.	315
Pozor! Pozor! Pozor!
Slovenci v mestu in na deželi, ki rabite Čevlje, obrnite se na mojo
BES TRGOVINO S B
kjer jih imam dovolj in vsake vrste. Trst, ulica Arcata St. 19. — Cena od 2—20 K.
Za obilen obisk se priporoča
MATIJA PAHOR.
Trst, ulica Istria St 8 opravljena po najmodernejšem sistemu. — Prodajam svež kruh 3 krat na dan, ter razne sladčice, biškote in Iikeije.	■■
Za obilen obisk se priporočam
Josip Fabjan.
Baroflje M OGLASE
treba nastavljati na Inseratm oddelek »Edinosti« postni predal
m posojil, in hranilnico
V i&gtm !?£§!.
:^mejenhn%roitvam :: | Telefon št. 952.
Trst, Plazza Caserma 2.1 n- (ohod po siaunlh stopnicah)
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in	M
jih obrestuje l^^r TE 14 JO Bentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daj& vknjižbo po dogovoru 570—6°/0, na menjice po 67<>» na zastave
po 5V,0/, in na amortizacijo za dalj-io dobo po dogovora - - -
000
Uradre ure: od 9.—12. ure dopolodne in od 3.—5. popoludne. Izpladoje ee vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Poštno - hranilnični račun 816 004.
(■a najmoderneje urejeno varnostno oelloo za shrambe vrednost papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice. s katerimi se najuspešneje navajaštediti svojo deco.
JSngetj JRartelanc
7 rst-Barkovlje tovarnar n izurjen strokovnjak
priporoča
svoje priznano izvrstne sardine v olju.
Sprejema naročila na sklep. =-
GOSHLNA N. D. 0.
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času
se dobijo gorko in mrzla jediia. Gostilna je otvorjena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popclunoči.
Restaurant:: Wiirschinger
— (ex Leon d* oro) —
Trst, ulica Stadion štev. 10.
Najboljše priporočen. — Dunajska kuhinja. — I.a Dreherjevo pivo. — Pristna vina. — Dobra postrežba — Senčnat vrt. - NAVADNE CENE. -
Vsako nedeljo voj. koncert. — Vstop prost.
Začetek ob 7. uri in pol. Abonament na hrano dnevno A V50 in 2.
A
1861 Pol stoletlo ospehoa i9ii
V vseh lekarnah v Trstu in zunaj se dobe j
Pastiglie Frendini
BW proti kašlju
Q bolezni v grlu. hripavoeti, katara Q
Glavna zaloga: LEKARNA PRENDINI.
Preprodajaloem velik popust.	303 _
Poskusite FI- Colniin^ ki Je nai" GOVO KAVO fjOdlilllU finejši in najzdravejši kavni pridatek Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. oo«»o
Prodajaln, ur in dragocenosti
Gt. BUOH11
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trsi gasftEBS Corso Steo.36
Bogati izbor zlatanine, srebraine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.

r
Kron 62©©!
AUTOMOBILI FORD 1911
Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40 000 voz edinega tipa CHASSIS 20 HP šest raznih tlp»v kečij.
Kočija „FOBD" je najpopolnejša, najhitrejša in naiekonouičneiia kar jih obitoji. - GENEBALNI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRST
Piazza Goldo.i 10-11, Tel. 1734
Vallka oantralaa garaga, ulica del Baohl IG, vogal u loa Bosohattc TELEF0H 2247. STOCK PNEUM GOODRICH (amerikanske). Automobili na posodo po zmerni oenl.
Varatvo in vadržeranje avtomobilov.--Solidna postrežba.
Zobotehniški :: ateljč
Josip Konig
koncesionovani zobni tehnik, diplomovan dentist na dentistični akademiji ▼ Parizu.
Trst, ul. Farneto 36, n. n. **
J{ans Schmldt
tehnični zobozdravnik
TELEFON št 1085.
TRST ul. della Zonta št. 7, I.
1995

u;
bivSI urar v Sežani
ima svojo novo prodajalno
R
v TRSTU uJ Tine. -tfeiP.nl .. Stev. 13 ..
nasproti cerk. av. Ant. nov.
VERIŽICE
po tov. cenah
m

Najboljše in najcenej, gorivo
$riquettes
Izključna zaloga SILVI0 MAL0SSI
Trst, nli&a Ctelsi štev. 3
TELEFON 18-89.
6eoa: 4 stot. Hilograrp
atdostavljenjeea franko.
Novo pogrebno podjetje v Trstu
Corso St. 49 (vogal Piazza C. Goldoni) Telefon 1402
Popolnoma preskrbljeno z vso potrebno opravo za izvršitev _ pogrebov vaakterega razreda. Tm«. na izbero monomentalne c" voze s steklom in električno razsvetljavo, črno-zlate črno-srebrne, belo-zUte itd. Prevaža mrliče na vse dele sveta. — Umetna oprava za postavljanje mrtvaških SOB In ODROV. Prodaja razne krste, sveče, vence iz umetni, svežih cvetlic, porcelane, perle, metala
VSE METVAŠ&E PREDMETE. - Cene ugodne.