* , jL' |9w l.
MŠ7 8. Uwndals Am
Offk» «I Publiestiotii tSI7 8o«Ul Uwnd*W Av«.
Hf UB»AHY OFIHL	^^^	- J
CLAiilo SLOVENSKE NAKODNE PODPORNE JEDNOTE
9TKV.—NUMBKB 21«
UL, petek» 7. oktobra (Oetober 7), 1927.
Po uradnih vesteh Calleoove vla-to Gomesu ar» k štete. 1'etindvajeet poslancev, ki nim-patisirajo a vetajo, Isključenih
Stavkom tgitati)*
Kompanlja J« povišala rudarjem mestfa s #ooai prvega
oktobra. ■ , - * —
Denver, Colo. — Stavkovna agitacija organizacije I. W. W. v južnem dolu države Colorado, kjer «e nahajajo premogovniki Colorado Fuel k Iron kom ponije, to je RockefeUerjevih interesov, je imela uspeh. Kompanija jo povi&aia mosdo za 12 odstotkov. Povišanje mezdo jo «topilo v veljavo dne 1. oktobra t. L To jo «edem naj it dni pred datumom, ki *a je organizacija določila za «tavko. Dnevni zaslužek bo odslej naprej $620. Prod povila njem mezde ji bil .«2. Valed povišanj^ mosdo je prizadetih 4,500 v RockefeUerjevih premo-Kovnikih. Organizacija jo zahtevala $7.76 dnevne mesde.
»asi je fcompanij» povišala mezde, ker ao jo ustrašila stavkovne agitacije, so rssume, da ho organizacija I. W. W. skušala uresničiti svojo aUvkovne aa-Me do dne II. oktobra.
Zdaj rudarji glasujejo o stavki. kot določa driavni zakon. Voditelji organizacije L W. W. ^javljajo, do jo v dveh mesecih. V katerih so vrši kampanja, pri-MtopHo na premogovnem polja ko 1.500 delavcev v orgaai-^'Jl. To dojotvo dajo pogum voditeljem organizacije in prikujejo velikih uspehov,'
Londoa, 6. okt. — Delavska strsnka v Angliji jo včeraj na •voji letal konferenci v Blaok-poolu sprejela reeolucijo, v kateri izjavlja, da njeno prvo delo, ki ga izvrši, ko prevzame vlado, bo nacionalizlranje premogovnikov.
Ramaar MacDoaald jo utomo-ljil resolucijo s sledečimi booo-damli
"Obrat premogovno Industrijo
v	Angliji v zadnjih par lotih jo jasno pokaoal da jo Industrija pod privatno opravo fn v privatnih rokah dosogfa absoluten In največji flaško. Privatna upm-
vi	je premogovno Industrijo tako desorgaalstrala ia ttpropeeti-Ia, de je postala ao le nevarna za rudarja, temveč mora bankrotirati vslod absolutno zavo-
Rim. 1 okt. — Muoeollnl jo včeraj sprajol delegacijo Italijanov Iz Chioogs. katero je vo<Ul konzul L. Znnini, Delegacije jo izročila Mussollniju simbolično zlato krono z izjsvo. do mu U <Ur pošiljaj* Italijani s arednje-
porahijatl promog. O postranskih prodoktiv nimajo r pojma. Drugega ao znajo bot nmo to, da premog se zato spravlja aa daa, da imajo oni dohodke ia do-
Chicage. — George McPhtt-ljP« j« bil pridrtan sa veliko po-roto pod obteAbo, da jo umoril Vineent Meeeee. Mc Phillips je ** $10.000 bondom.
*
PROSVE
0LO?JDtSKB WAloDlfl
A «LÖVCN0KB NABODNB
Nattrfnlna: Z^.nj.n« držsv« (Uyw M Chkaffo i« O^ro S7JS m lete,
ro 19.00.	i.
JS.00 M 1*©, ft* 76 m p* ktm* i» m
-PE ET •J*
•THE ENLIGH [V tj» BWt—
o—dfcy
âiwggjl rotai —

Subscription: Uni Ud BUUí («u«jrt CWeMT«) «i Owi»
ro 17JO, and toraign eoontei-	'
—
1

IM
Datum v oklepaju a. pr. (Sapt. M-IH7) p*Uf ia tam i» § Um am m Mtaft
»If*
i uvoiim !
— Na dl k je razpwtfi urdu i čez lastno doni narod«, ki
KRATKO ŽIVLJENJE NOVE MEHIŠKE REVOLTE.
Zaključila je tragičrw m klerikalce in prijat*V# velike denarne mošnje.
Zelo kratko je bilo življenje zadnje révolté v Mehiki, ki jo je vprizorila trojica—klerikalizem, militarizem in kapitalizem. V ameriških dnevnikih je trajala tri dni. V Mehiki pa le toliko čaaa ne. Glavni vodja je Ml general ierrano, ki je mislil, da bodo vojaki ubogali kot, navadni avtdfaati, ko jim general ukaže, da se morajo kpremeniti v puntarje. Že začetek njegovega puča je bil obenem tudi konec njegovega puča. Opazil bi bil lahjfo, da bo mu sledili le generali, nekaj drugih častnikov, advokatov, tajno tudi klerikalci, moštvo je pa odkimalo, da je začetek révolté tudi njen konec. Kaj hočejo generàii in nekaj civilnih inteligentov, ake proetaki nočejo prijeti za puške? Usoda take révolte je 2e vnaprej zapečatena.
Klerikalci se hočejo oprati vsakega suma, da so imeli kakšne stike s temi "pučarji." To je že v krvi klerikal-cem. Svojega zaveznika sataje v trenotku, ko spoznajo, da je načrt ponesrečil, kakor je Peter zatajil Krista, ko ga je videl v rokah oboroženih beričev in se je bal za svojo kožo. Ako načrt uspne, tedaj pa klerikalci pokažejo drugo lice. Prav glasno zahtevajo svoj delež in pri fem naglašajo, da so bili vprav oni glavni činitelj, da se je načrt obneael.
v'""" "Pučarji," ki bodo preživeli to revolto, bodo zdaj za eno skušnjo bogatejši, ako niso klerikalni fanatiki. Ta akušnja jih bo učila, da obljube, ki jih store voditelji klerikalcev, pomenijo nekaj drugega, kakor če jih stori človek, ki ni klerikalni vodja.
Misel zarotnikov je bila, če priredi revolucijo general, ki je predsedniški kandidat, tedaj se bodo dvignili vsi, ki bodo zanj "glasovali," prav zanesljivo se pa dvig*-nejo fanatiki, ki so jih podkurili klerikalni voditelji. Plamen revolucije bo švignil'od severja proti jugu in od . vzhoda do zahoda Mehike, sedanji predsednik Galles bo pa moral naglo zapustiti Mehiko kot ubežnik pred mehiškim ljudstvom.
Nič od tega se ni zgodilo. Zarotniki so bili po kratkem boju prijeti in kot vojaki in zarotniki poatavljeni pred vojni sod, obsojeni na smrt in ustreljeni. Poleg generala Seranna so bili ustreljeni še štirie aktivni général! in en bivši general, en .advokat in nekaj drugih "pu-čarjev," o katerih ne navajajo liBti, kdo in kaj so bili. Révolu ni trajala še 24 ur od prvo oddanega Itrela do ekaekucije "pučarjev."
Zarota je bila seveda obsežna. Serann* je imel somišljenike tudi v drugih mestih.. Danes je v Mehiki mir, kakor da se v nedeljo in pondeljek ni ničesar zgodilo.
Kaj je bil vzrok pučuT General Seranno je bil predsedniški kandidat. Vedel je, da na volišču ne bo zmagal. Bil je nasprotnik nove ustave in ljubkoval je s klerikalci. Mehiško ljudstvo se zaveda, k*j zanj stara ustava pomeni. Starejši Mehikanci se dobro spominjajo diktatorja Diaza in trpljcm ja pod njegovo diktaturo. Na 4fcitv», Id so jih doprinesli v večletni revoluciji za novo ustavo, it tudi niso pozabili. In tako ni imel Serrano najmanjšega izgleda, da bo izvoljen. Obljube sozarotnikov so ga pripravile do tega, da je stavil vas na eno karto |n izgubil
Serannov program je bil jasen in določen. Vire narav nega bogastva je hotel izročiti zopet tujeaemskim špekulantom, ki bi mu bodo dobro plačevali koncesije Klerikalci hi se zopet povspeli do nekdanje slave in moči, ako M "puč" posrečil. Klerikalci bi pridigali ljudstvu, da je to božja volja, brez kater»* ne pade še las a človeške glave, in tako še bolj utrdili vero v vraže v ljudstvu
mo
bi
kot «9K> mi. Sramotno za nas Je, če zabavljamo čez domovino, kjer nam je tekla zibelka, in če nam ja domovina deveta briga. V nas pi toliko domovinskega čuta, da "bi se zavzeli zanjo, kadar kfaamo priliko, temveč še mirno poslušamo, ako kdo zabavlja čez ubogo Jugoslavijo. So ljudje, ki se širokoustijo kot bi znali vse, v resnici pa samo ponašajo besede kot papige, ki so Jih slišati govoriti od roje morda pred kratkim >*etil domače preko luže, vrni všl se v "obljubljeno deželo", pa zabavlja da je Veselje in hpče
i ogledamo takega roja-od bilk, pa kmalu spo-trezno misliti J da je vae, kar je njegovo zpanje, ki se v krogu sebi ena-•vlnca rujnega. Take ne bodo rešili domo-pa delavsko vpra-so le Cbklja vsa-Naj večjo ško-o delavskemu razredu, ki se v silnih težkočah bojuje za ptitostor rta sobicu. v Gotovo je marsikaj gnilega tudi > Jugoslaviji. Sledovi preobrata ne izginejo čez noč. Ali ae morda vlada v korist ljudstva? Masa sama pomaga raznim klatežem, da je po njih izkoriščana sebi v škodo. Vsaka vlada je odsev zmoftnosti ljudstva dotične vlade. Jugoslavija sicer le ni napredna država, toda pod spretnim vodstvom bi se dsla preurediti naravnost ids-alno, ker ima pogoje za to. Le pravega duha ji manjka, ki bi iraktično uporabil naravne za-ilade ter predramil speče moči, da bi pokazale svetu koliko vejejo. 1	^ -
Korošci, Radiči, Uzunoviči, itd. ne bodo pridobili slovesa Jugoslaviji. Ljudje, ki stremijo v prvi vrsti za lastne koristi in za koristi njih struje in katerim je ljudstvo le lestvs, da po nji čimpreje pridejo do «vojega cilja, taki ljudje ne bodo dali Jugoslaviji boljše bodočnosti.
Mnogo je danes še slabega, a polagoma se obrača na boljše. Pričetak je tu. V sredini Slovenije, v Ljubljani, je živahno zadružno gibanje, kateremu na-čeljuje mož, ki si je s svojim požrtvovalnih delom za ljudski blagor stekel neprecenljivih zaslug. Zveza konsumnih zadrug ja postala aktor, ki se ga povsod vpošteva. Zadruga lastuje moderne pekarne, gradi udobne delavske hiše na lahka odplačevanja. in tako delavcem pomaga do zdravih, solnčnlh stanovanj. Zadružna založba pa oskrbuje delavstvo a koristnim čtivom, vagaja ga v treznem življenju ter ga iaobraauje za» praktično gospodarsko in politično iivlje-
Zadružna banka as je polago-ma is malega denarnega zavoda
laavtla v obče priznan, po*ten in koristen delavski savod, ki ima sloves popolne solidnoati ia si| Burnosti. Letni prebitek ne gre v šape posameznih bankirjev porabi «a v koriat delavskega ljudstva. Tadružrta banka je fla svoji seji dne II. «apUmbra, IBB7 sklenila povečati svoj delavni kapital od štirih milijonov t milijonov dinarjev. Za-■ banke ne podpirajo ka-U, ker jim je v škodo. Na delavstvu je tadaj ležeče, da podpre kolikor pač mora svo, ¿•nami zavod in aežfc po novih ¿rieieah. Dalnlee aa prodajajo po 112 dinarjev, aa Ameriko pa po fg, ia noeijo polcpBHHM večje vrednosti dbresti. Kdor Ima «misel aa delavsko ekonomijo. naj ai jih nabavi, koriat
bi njenih agentov zadružne organiza-spretnim vod-mož nepremag-Kje« podal--ki 1024-as so zašle. Zadruga ani je v stag-polju, so-anj in s tem vanj ako bedo v TŠtega l»*ta e bila tudi Zgrajena moderna ki je delo sadrugarja Antona* Kristana in Zadružne
n
\! bo aabi in drugim. Zadružna
Zdaj is vsega tega ne bo ui6, razen da je bilo nekaj tenka je zavod bodočnosti. Dva človeških življenj popolnoma po nepotrebnem lajublle- ^^ —»JT nlh, ker so bogiatva lakomnl in častihkinl ljudje hoteli ¡^ Z Si ~ u «r^o^i priti s silo do bogastva In "taetl?	I mi lahko dosegli len usoeh ia ta
prišel do zaključka, da je vse ^„¡kov, ki je zboroval* t«
, ' Jdir ^
Jugoslavija nima modernega kapitalizma. Kdor res kaj ima, ne vlaga svojega denarja v in-tujega kapitala se pa Ijn boji. Razmere silijo državo k modernim industrijam zato, ker laaNfc anje je otežkoče-no in kepilalinične dnžave imajo, same avoje probleme» Modema tehnika ogroža delavčevo eksistenco, bmaposelnost posteja vedno večja.
Zadružništvo v «Jugoslaviji «Jedi pravi smernici, ker računa bodočnostjo. Pričelo se je z malimi konztnnnnnl ^odajalna-mi, na to je »ledila konzumna centrala. Zadružna banka in kreditno društvo ter pekarne, tiskarne in zavarovalnice. Zraatli tudi delavski domovi, radio kini, delavska stanovanja, žgalnice kave, pralnice, lesne zadruge, kovinske zadruge, itd. In vse dobro uspeva. Doseči bi se dalo še mnogo, posebno še, če bi mi, kar naa je tukaj, pomagali po svojih «Meh. '
Čas namreč zahteva avtomobilske tovarne, rudotopilnice, či
stibilce fbd:.........Sirovin je
mnogo, ki so povečini še nedotaknjene, manjka le potrebnega kapitaiaf Zadrugarji so storili mnogo, a dosegli bi še več, ako bi jih mi podpirali moralno in materijalno. .Mesto tega pa zabavljamo hi razdiramo, kar so o-ni zgradili z veliki» trudom, ker žele ustvari take'gospodarske razmere, da nišetmr ljudstvu ne bo treba v tujino, ke^ mu je doma voCkrat zelo pičW odmerjen kruh.	■
Uverjen sem, da bo sistematično delovanje nesebičnih "Slo-
skupaj samo . . ^ točka nanažajoča se na gornje
izvajanje samo služi ciji, kakor sim bil portjeje prepričan.
Naj navedem slučaj, ki se je prigodil v naši naselbini pred nekaj časom. Ugleden mož, član Slovenske delavske podporne zveze, je vprašal gl. odbor za posojilo. Takrat je imel dve hiži, ker prejšnji lastnik ni hotel samo ene prodati. Hiši pa mu nista ugajali, nakar se je odločil, da ju proda. Toda nihče ni hotel kupiti obeh, »ojak pa ni mogel več ostati v stanovanju. Vseeno jeC rojaku posrečilo kupiti drugje hišo in je obenem vprašal pri podporni organizaciji za posojilo. Mislite li, da ga je dobil? kaj še. Odgovor se je glssil, da ne morejo, ker to bi bila špekulacija, da on špekulira in mogoče hoče na ta način obogateti. Resnica pa je, da se je,rojak le zato preselil v drugo stanovanje, ker mu prvo # ug%Wk>, niti ga ni mogel prodati. Pisali so mu da bi mu posodili, ako/ne bi imel nobene hite.
■torej, kakor vidimo, je tista točka v pravilih omenjene organizacije res brez pomena in samo za agitacijo. Agitacija je služila dobro. V naši naselbini se je organkiralo krajevno društvo. Rojaki so pač mislili, da se bodo v slučaju potrebe lahko zatekli organizaciji in dobili posojilo kot Člani organizacije, kakor jim je bilo obljubljeno ob ustanovitvi njih društva^Ftank Medte.
venskih zadrugarjev" v dogled nem času prekrojilo Jugoslavi-o v moderridj,' 'napredno državo.
ko bomo fcieo daleč, ae be mars&do izmed nas ttd vrnil > svojo svobodno domovino. Ku pujmo delnice, pomagajmo svo-itn, olajšajmo jim tnlo delo, da bo uspeh čim večji.
Kdor želi natančnih inorma-cij, mu jih drage volj* dam, ker sem kot delnijgar Zadružne banke dobro poučen o zadružnem gibanju v Sloveniji. Domovina vas klfóe, kličejo vas vsši tovari&i delavci, 4a storite svojo dolžnost in ne bo vam žal. — Joe Men tony.
Kako so usUpavljalt društva?
Warren. Oh|o.—V petkovi izdaji Prosvete^št. 280 sem čita odgovor Pircu in drugim, ki napadajo gl. odbor Slovenske narodne podporno jednote. Pri tem mi je prišel na misel dogodek, ki se je zavrel v naši naselbin pred dvemi loti, ko so sem prišli is Clevelanda nekateri gl. odborniki Slovenske delavske podporne zveze z namenom, da usta nove krajevno drrštvo te organises! je. Prišli so: gl predasd-nik, tajnik in advokat, ki je sedaj, mislim, mastni odbornik Ctevaiamlu. Bled njim je bil tud slovenski i>ogrebnifc'iZakraj*ak is Clevelanda. Posrečilo se jfen jo ustanoviti društvo
Predsednik je svojem govoru dejal priblllao taktne: Ker je slovenska naselbina v develan-du hitro raatle, smo Os odločili, da ustanovimo tam organizacijo, da nam oe bo treba pošiljati denarja v Mano-soto ali pa kam drugam. Dalje js omenil. «Ia njihova organizacija po»o)uje svojim članom denar po €%. Ko je končal svoj «over, sem mu stavil vprašanje, da kdo M trpel sta*», ako bi tfatajao kakšen flan iz naš* eriblne vpraAel sa pstajtto. aaj M ena» r>u
ia naaaj v Warren?
na-Ali
dni v Chicagu, je zaključil*, da Odslej morajo biti nejáí in veselejši. 4 ra fcginiti pusta mrliča. Kr*t*. ki črne in sive, botfo v
siAVffA kafios PP™ žsjlji
Proč a^črno smrtjo.! Organizacija ameriškik po-
morala izginiti tudi pokoj.ali-šča. Naravnost zločinsko koliko zemlje se porabi na tu za pokopavanje mrliee\ ki gnijejo drug na drugem in ,> kužujejo zrak in vodo. Bodoia okrog Civilizacija nam ne bo tega ni-

lej bile kdar odpustiU. Pokopališča niso| W>m<lnwnska potrata, temveč tudi nevarna za zdravje. Zločinska potrata so tudi drage krst, in nagrobni kamni.
Razumljivo je, da vso to potrato ščitijyo prvič verski pred-sodkf in drugič je to dober bus-iness. Danes, v dobi krščanske civilizacije je tako, da mora č lovek drago plačati, kadar pride na svet in še dražje, kadar odi-4e s sveta.
vele je že samnasebi^ovotj Čme-ren, kadar ima smrt v hiši, zato ni treba^ da bi biU tudi krsta ¿mer na., Črna barva; a katero Odevajo «nrt, je starega, bar barskega izvora, iz onih črnih časov, ko so ljudje trepetali pred vsakim naravnim pojavom, najbolj pa pred smrtjo.
Saj {d siprt tako črna kOt jo slikajo. Človek kajlfeda mora skrbeti' ** & odrine od sebe kolikor dalj more, al| marsikomu, čigar življenje je e^a sama nepretrgana muka in prevara, je smrt največje zadoščenje. v
Civiliziran .človek bi moral zreti na smrtrkot na spanje, Ift traja večno in^ ki ni za umrlega npbena nesreča, Čeprav ga živ) ■morda težko pogrešajo in pozabijo. Zato if> vsi znski pretiranega žalovanja	'
V bodočnost!, ko bo res civi-lizacija, bo pogreb toplo slovo rte tisoče dolarjev? Ali je lju
slbvo od pokojnika brez vsakih klovničnih ceremonij, kakršne uganjajo danes mentalno perverzni ljudje.
Poleg črne ceremonijade
^ bodočnosti bo v vsakem večjem parku kr^natorij in pepel bo shranjen tamkaj v kovinskih predalčkih s primernim napisom. Izjema bo morda le za osebe velikih zaslug, katerih gepel bo shranjen na pro-mipentnih javnih prostorih ali v spomenikih.
Mrtvim je treba dati mir, ne Pa delstl iz njih malike. Kako pridemo do tega, da ima indivi-mj;' ki ni storil v svojem življenju prav nič za človeštvo, pač pa je skrbel' le za svoj želodec, po srtjrti drag spomenik, ki sta-
dem V korist, če se "na grobu | trota šopiri velik kup mramor-ja T Zakaj se mramor ne porabi rajši za javno bolnišnico in javno knjižnico? /
je peč telesa. Neprestano potrebuje prvovrstnega kuriva,, namreč
more kri uspešno oprdvlja^i svch je delo. Hrana' nas zalaga s
Argentina. Slovenska nalseJ-bina v "Coloriia^a Llave". Bue-nos Aires. SesUvil Rudolf Le-ban. Založila in izdala "Slovenska pisarna".
Knjižica z gornjim naslovom, Ki smo jo prejeli iz Buenoe Aire-aa, je reklamnega značaja, s jo vseeno omenjamo radi tega, ker je to prva slovenska knjiga ti-skina v Južni Ameriki in ker vsebuje zanimive podatke o Argentini z ozirom na geografijo, prebivalstvo, naseljevanje in gospodasrki razvoj. V ostalem opisuje razmere v provinci Men-dozi, kjer se snuje Slovenska farmaraka naselbina. Vsebuje tudi podatke za vse one, ki se hočejo naseliti v Argentini Knjižica ima več slik.
POBOJNIK PREPODIL ORGA-I NIZATORJA S PREMOGOVNEGA POLJA.
Na ta, način je bila preprečena agitacija za shod.
Florence, Coio. — Plačani po-bojnik in rudniški Superintendent sta prijela Felix Pogliana, tajnika 15. ¿istrikta rudarske organizacije, ko je delil letake za ahod pri Chandlerjevem premogovniku v okraju Fremont. Premogovnik je lastnina Victor American Fuel kompanije. Gnala sta organizatorja' do meje kompanijske lastnine in mu u-kazala, da ae naj nikar ne vrne, ako fteli Sebi dobro,
8 takimi sredstvi upajo premogovniški podjetniki in njih verni in pokorni podrepniki preprečiti organiziranje rudarjev PosluŽijo se sile, kjer se je morajo, a sami pa kvjtte o terorizmu strokovno organiziranih delavcev. Ti gospodje Aa vedno mislijo, da je vss svet a pian-kami zabit, zato se psalažnjejo
organizacije, katerih ae dostojai ljudje aramajeja
n.Mâ-i------ ---t j _ a
restai rs par prijel.
( mannst». O. — Joe Is Chleoga. eden izmed roparjev. Id ss napadli ia okradli v Cincinnati poštni avtomobil sa $100.000 v aprfta 1. 1M1 pripeljan pred fedaralao triktiio sodišče v tem meato. O-staUh pet roparjev še néeo našli.
Agitirajte xa MProgtÜ^l
snovmi, ki so potrebne za telesno energijo, Nzk popravljanje telesnih vlaken in za nejlrestano rast in pregradnjo telesnih organov. Snovi, ki preskrbujejo telo, so: protein, toUča in kar-bohidrati. Vse, kar jemo, bi moralo zato vsebovati vsaj eno izmed teh isnovi, ako hočemo ohraniti, življensko silo in zdravje. --
Kaj je ksrboMm*? Sladkor, na primer; je karbohidrat, pridobljen iz pese aU trsa, in se nahaja tudi v šokih mnogih vrst sadja in zelenjavo. Škrob je tudi karbohidrat, ki se nahaja v žitu, krompirju in nekaterih yrstah sadja in zelenjave. Ostrige in školjke tudi vsebujejo zna-* to količino karbohidrat*. Karbohidrat (mara zalagati itelo z zadostno vročino^ da njegova temperatura ostane okoli 9*4 Fahrenheita.
Tollča se v velikih količinah nahaja v olivah in orehih. Mleko ima visok odstotek tolšče. Mimogrede rečemo, mleko je najpopolnejša hrana, to pa za to, ker vsebuje karbohidrate, tolščo in ptoteine, in to v takih količinah, kakor nobena druga jed.	f l
Protein daje telesu energijo, zalaga torej telesni stroj^ potrebno gonilno silo. Protein se v velikih količinah nahaja v grahu, fižolu, leči in v mnogih orehih. Za njimi prihajajo žitne jedi, kot oves, pšenica in koruza. Ta jedila vsebujejo največ ( proteina. ,
Jako suho meso vsebuje hranilno snov v obliki proteina. Od kosti dobivamd geUtin, Id je čiat protein. Mleko, maslo in sir veebuje velik odstotek proteina. Vas telesno kurivo, ki ss nahaja v beljaku jajca, je protein, rumenjak pa je deloma protein in deloma tolšča.
. Naj ideal ne jAa hrana za človeško telo je torej kombinacija raznih jsdi, ki zalagajo telo a trojico imenovanih tvorfn, bistveno potrebnih za telo. V knjigi "Feeding tke Family" Mary Swartz Eoee navaja sledeči seznam jedil, ki so posebno bogata na enem izmed treh bistvenih bqjJkranil:
IL Hranila, bogata na proteinu. so: goveje meso (sabo, najeibo di sveže sli presašens, goveji je» sik, sir. treska (red) in jajca 0* jsk). .
Hranila, bogata na tolšči, .so: slanina, maslo, smetana, maHt, oleomargarin; olivno olje, olje iz bombaževih semen, presolje-na* svinjina in orehi.
Hranila, ki vsebujejo hidro-kerbonate, so: jabolka, banane, korusni škrob, dateljni, med, si-rup, kiompir, riž, sladkor in tap-
joke. .: ,
Hraniia, bogata toliko na proteinu kolikor na tolšči, so: mandeljni, mastno goveje meso, sir, jajca (rumenjak), peanuts in sardine. " _ ■;." ' * '
Hraniia, bogaU na proteinu in karbohidratih, so: fižol (suh), kruh, kislo mleko, leča, makaron}, pinjeno mleko, ovsen močnik, ostrige in grah.
Celuloza in Voda nimata sicer mnogo hranilne vrednosti, ali so jako potrebna za dobro prebavo in zdravo delovanje telesa. Treba le pomisliti, da 90 odstotkov vse telesne teže obstoji iz vode. Sledeča hranila so bogata na vodi in celulozi: zelje, zelena, kumare, solata, špinaČa, paradižniki in dinje.
Ni lahko povedati, koliko izmed vseh hranilnih snovi kdo potrebuje, da goni svoj telesni stroj. Stvar je v glavnem odvisna od količine telesne energije, ki jo posameznik potrebuje za svoje delo. Z drugimi besedami: čim več dela človeški stroj, tem več kuriva potrebuje. Človek, ki sedi pri mizi ves dan, ne potrebuje treh obedov, ali kdor 'težko dela s svojimi mišicami, potrebuje tečnejše jedi.
F. L. I. S.
aakaiki agentje proti prodaji grozdnega soka.
Chicago. — Federalne avtoritete groze s kazniip trgovcem, ki prodajajo grozdni sok, ki pozneje fermentira v vino. J. K. Grab-le, distriktni prodajalni poslovodja od United Vineyards a«w., je bil aretiran v Indianapolisu, Ind., in štirim drugim v Chk^u se grozi z aretacijo.
Vladni uradniki pravijo, da je država Calif orni ja v letu 1926 razposlala dvakrat toliko grozdja v razne drŽave kot so gs vinogradniki pridelali 1. 1918. „
MJaa
Chicago. — William i. Madden je Ml obeojen na 60 dni zs-pors ia $800 kazni, ker je vozil enoj avtomobil, ko je bil pij«" Detektivi so nsili tudi dve strelni puški v njegovem svto-mobilu.
Obsojen, ker m je Majal sa
Chicago. — John W. Moran is M4hrâ*l«eJ» je bil obsojan aa sao leto sapors, ker se je izdajal za federalnega uradnika.
• ^
PoIHUm fRÉkë p« JagosUviji
— 1 1
ITRAHOVITA klerikalna ■SAMOOBSODBA.
Uj *> P1«11 L
radikalih. — «
framazonL" — "Kdor gre s velesrbsko centr^t^io radi-kalno stranko, bo noOH posledice sam'"
\ xolilui broèurl "Sodite po elih!", ki jo je izdalo tajništvi
■Pečati se moramo tudi s srb-ko radikalno stranko. Ta stran-a je v zadnjem Času spreme-ila' svoje ime-ter se odslej na-¡vlje narodna radikalna stran-a. Sedaj posega tudi med lovence in Hrvate. Med Slo-
tam, kjer ima podjetje sedež. Občina Mežiška je a tem hudo udarjena. — Mežiški slučaj j* jasen dokas, da je treba dan-danes znati "ved kot hruške peč" . . .
Volitve v delavsko zbornico v Zagrebu, ki ijna 140.00fr članov, «o se izvršilo tako, da je bila vložena edino ena lista, in to skupno delavaka lista, ki je po zakonu o volitvah, brez volitev izvoljena. Glavni volilni odbor je odločil, da j»bilo v smislu
LS, natisnila pa je Jugoslovan- zakona (d. 44 delavske zborni kH tiskarna, čitaijio o srbski adikalni stranki naslednje od-
MOSTMI
!».<• I •
" T'"
\
ce) vse v redu izvršeno in da so nominirani kandidatje in njih namestniki izvoljenT. — Izvoljeni so socijalisti, ki so zbrali pod svoje vodstvo vse sindikate. Komunisti niso niti kandidata predložili, kajti v delavski zbornici Je treba delati. — Iatotako so izvršene volitve v delavsko zbornico v Novem Sadu. Pods-
enci in Hrvati seveda kot srb-,na je bila ena sama volilna lista ka stranka nikdar ne bo dobila "ujedinjene delavske sindikalne osebne zaslombe. Ker pa je zveze" in to listo je glavni volil-
anes edino vladajoča stranka v
eli državi srbska radikalna tranka, je umevno, da se bodo ri nas slinili okrog «je vsi tisti, (i so na prodaj vsaki stranki, 'o so ljudje brez prepričanja, rav za prav ljudje, katerih edi-
0	prepričanje je lasten profil.
1	teh in takih ljudi bi srbska adikalna stranka tudi na Slo-enskem rtida ustvarila svojo odružnico. Ta podružnica bo z enarjem, listi in obljubami po-em lovila glasove volUcev na eč ali manj srbski in balkanski sčin."
Zato je potrebno pošteno ovensko ljudstvo seznaniti
ni odibor proglasil za izvoljeno.
Kakor je videti, se ha Hrvatskem in V Vojvodini meščanstvo za delavce še ne poteguje. V Sloveniji za volitve v ljubljansko delavstvo zbornico pa je bilo 5 list (združena delavska, klerikalna, demokratska, bernotov-ska in radičevska) in kljub temu so dqbili združeni delavci pod socialističnim vodstvom večino.
Nerešena zagonetka umora Fr. Skufce. ~V tem porotnem zasedanju novomeškega sodišča je razpisanih več zelo zanimivih razprav, a najbolj zagonetni zločin so razpravljali 22. sept., ko
ameni in metodami te srbske je gtopij pred por(>u goietni mm-
adikanle stranke, da bomo vseli, kakšni so ti velesrbski pre-
oki."
"Srbskim radikalom, ki so edno večji velesrbl, gre očivid-o za tem, da razbijejo vrste ovenskega ljudstvi ter tako reprečijo slovensko samostoj-ost ... V ta namen snujejo vojo srbsko radikalno atrankp a Slovenskem, snujejo pa tudi ruge stranke, da bi odcepili čim eč glasov od enottte fronte scenskega ljudstva.
Kaj hočejo srbski radikalci? - Rekli smo že, da so srbski ra-ikalci velesrbi. Kot taki so entralisti. Znajo zelo lepo go-oriti, toda svoje namene skri-ijo kot kača noge." "V Srbiji sploh ni nobene kronske stranke. Kar pa se potisnih strank tiče, so vse pod odstvom in vplivom framazon-va, tudi radikalna. Ko so na-poslanci prišli v Beograd, se zgodilo, da je vodilni radikal-politik prišel k našim možem uih povabil v framazonsko lo-| Ko so mu povedali, da je •amazonstvo za katoličane"pre-ovodano, se je zelo čudil. Toli-» o "krščanstvu" srbske radi-l lnc stranke."
"Ta stranka ie tudi skrajno
fpitalistična. Vse njeno delo

ski delavec Albin Plot, rojen v Solgotarijanu na Madžarskem, pristojen pa v Žužemberk. Obtožen je bil umors svojega go-spodara Franca Škufce, katerega je na veliko soboto 1922 našel nfcki pastir Umorjenega v neki kotlini pod cesto med Strugami in Zverčem. ""r •
Ljudski glas je najprej osumil zločina nekega Jurija Rupar-ja, ki ga je sodišče zaprlo, pozneje pa, ko se je izkazala nje« gova nedolžnost, zopet izpustilo. Medtem *e je ljudsko mnenje zopet spremenilo in pojsvili so se glasovi, da utegne biti dkuf-c^v morilec Albin Plot. Fant se je začel po umoru zelo čudno obnašati in *udi poizvedbe so ugotovile nekatera zanj obremenilna dejstva. Preden pa je orož-ništvo moglo Plota aretirati, je osumljeni mož že neznanokam izginil. Potikat se jt nekaj časa po Julijski Krajini, končno pa največ po Jcočevakem okraju, kjer so ga letos 8. marca izsledili. Osumljeni Plot je bil v vojni ranjen na glavi in je videti, da trpi na duševni omejenosti in na posledicah alkoholizma. Današnja razprava se je pričakovala z napetostjo, vendar pa zagonetka umora ni bila rešena In senzacijo je nastopila se tem, da je bil Albin Plot oproščen sumnje umora irt obsojen na teden dni zapora red! malega prestopka.,
Senatu je predsedoval dr. Kuder, votanta sta bila višja sodna svetnika dr. Foerster in dr. Kozina. Obtožnico je zastopal namestnik državnega pravd nlka Kovač, , zagovarjal pa je obtoženca dr. Zupančič. Kar se je obtoženec zagovarjal da je slaboumen sta bila zaslišana palhijatra dr. GOatl in dr. Robida. Oba sta ga «poznal* za duševno manj vrednega človeka. Porotnikom sta WII stavljeni dve glavni in eno dodatno vprašanje. Prvo vprašanje se je glsailo na roparaki umor. drugo pa na prestopek tatvine. Porotniki so prvo vprašanje soglasno zanikali, dočim so drugo soglasno potrdili. Dodatno vprašanje pa nI prišlo v poštev radi duševna zmedenosti obtnžencs. Obao-jen je bil na teden dni zapora, ki ga mora prestati navsjfc temu. da je sedel v> preiskovalnem zaporu. ker Je bila prsti nJemu ic-
protisocijslno in kapitalisti ■on."	*
"Korupcija, protisocijalnost, ipitiilizom — to so nositelji te le srbske centralistične radije stranke. Kdor od Sloven-(v Me ž njo, naj gre. Posle-k® l)<» nosil sam!" Tako so pisali klerikalni vo-Nji v isto radikalno stranko.
Mežica. Naša oblina je dobili* velike davčne doldade od iksjftnjege svinčenega rudnika, «teij Moedendorfer, sodjallet ^notovske klike, Je pred par i T"*taJ goapodar občine. Kot k je sezidal prekrasno šalo. «to ni daleč na okoli tako le--i«.. RudBlM» vodstvo m kladam za šolo ni veliko upi-1,0 No, Moedendorfer nI Ml •dovoljan t lepjn, uapehom. »pravil j« daljši program: vo-*od. okinako poslopje itd. Mnlk se je uprl. Veliki župsn ■rH" Moedendorfer J a puntll ¡Jrtl No. moša so morsli iz-ker ni nič sakrivil. — I* je rudnik napravil kpn- . »potezo in Je [iriBUil sedež dana tiralica
- Zagreb. ~Jn bogati vir za	m dnev
«no j,, fui, k#r „o jugo^o. AH ft» in*kih /akonih plačujejo pod- TrSSTfU T V* «davne občinske doklade gtff fct!
Stockholm, 20. avg. r- Mednarodna Zadružna Zveza v Ix>n-donu, ki združuje zadruge celega sveta, je imela od 15.—18. avgusta 1927 svoj XII. kongres v Stockholmu na Švedskem.
Pred in med kongresom so se vršila še aledeča zborovanja in razstave:
1.	Mednarodna zadružna letna šola (od 6. do 13. avgusta).
2.	Mednarodna zadružna ti-skovna in čaaopiana razstava (od 11. do 20. avgusta).
S. Konferenca mednarodnih zadružnih ženskih gildov (12. in 18. avgusta, o koji smo Že poročali)/
4. Mednar. trgovska, bančna in zavarovalna konferenca (13. avgusta).
o. Posebna konferenca o propagandnih in izobraževalnih metodah (17. avgusta).
Kongres sam je bil otvorjen 15. avgusta v "KoncerthuBu" v krasni palači, ki je bila agraje-na L 1926, ter stala 6 milijonov švedskih kron, ki so bile nabrane glavno s prostovoljnimi prispevki. Trg pred "Koncertno palačo" je bil krog in krog o-krašen z zastavim! vseh narodnosti, ki 90 združene v Zvezi, palača sama pa je bila okrašena le z mavričnimi barvami, kakor dvorana, v kateri je bil ob 10. uri dop. otvorjen kongres pd podpredsedniku Mednarodne Zadružne Zveze Poissonu.
Razprave so potekale sledeče:
Podpredsednik Poisson otvar-ja kongres in podšja besedo ravnatelju "Kooperativa Foer-bundet" (Švedska zadružna in nakupovalna zveza) in Albinu Johansonu i* Stockfioltna, ki pozdravljajoč zbor v imenu švedskih zadrugarjev poroča:
"Naša osrednja organitici-ja "Kooperativa Foerbundet," je bila ustanovljena 1. Wi\ s svojim delovanjem je pa sačela 1. 1904, Začetkom* je šl* vse počasi, ali koncem svetovne vojne se je začelo vse tako hitro razvijati, da »mt> imeli v l 191$ dvakrat teto velik bi* govni promet kot preje. Lasten kapital znaša danes 78,000,000 Švedskih kron, torej petkrat to-Uko kot v 1, 1918. Danes imamo razen lastne produkcije posameznih zadrug tudi produkcijo centralne, ki znaša 44,000,000 švedskih kron ali 40 odet. celo-kupnega blagovnega prometa Zveze. Opozarjam tudi nato, da je znašala cena blaga po koncu vojne 160 odst. predvojnih cen danes pa znaša le 47 odst. Nepo-riazvija v državi, ki ima 8,000,. 000 prebivalcev.
Ali nam pomaga enotnost našega gibanja, kajti konsum no gibanje f celi državi je združeno v eni organiiaeiji, katera je načelno, politično in versko nevtralna. V "Kooperative Foerbundet" so sadružne organizacije združene le za reševanje zadružnih vprašanj, brci ozira na to, kakšno stališče zavzemajo napram drugim stvarem. Ko je riztomaCIl še nekatera vprašanja, po katerih se ravna organizacija švedskih zadrugarjev, pozdravi najpriarč-neje zbor in mu želi najlepših Uspehov.
V imenu švedske vlade pozdravlja zbor ministerski pred» (tednik G. G. Erkman, ki Izraža, da Je velika čast sa ftvtdsko go-atiti v svojem središču delegate zadružnikov celega eeets.
Podpredsednik Mednarodne Zadružne Zveze Poisson se Ji v daljšem govoru zahvalil pred-govorniku, nakar Je ozirajoč nš statistiko Msdnarodne Za-razlike, Id franju zadružne-v raznih dr-Italiji
veštvo vsi, brez oaira na narodnost, veroizpoved, polt in pleme. Na kratko allka razvoj Ivcee. Omenja $udi dogodke v Italiji in žali, da naj se sbor odlikuje po duhu sadružne enotnosti, ki naj dovede do ustvaritve sadružne dršave.
Podpredsednik Poisson ""naznanja, da ao rasen Švedakega ministerskega predsednika G. G. Erkmana navzoči še: minister dela fi. Brundrett iz Angliji«, minister sa socij*feo skrb A. Juell Iz Norveške, minister dela B. Virgo is Bstonske In sa M<kl-narodm urad dela A. Thomas. —Nati je govortl še G. Paiah za mednarodni odbor sa svobodno trgovino o nevarnosti uničenja trgovine ter nastopil proti carinskim meiam.
Kongres je prešel nato k razpravam. Najprvo se js razpravljalo o poročilu generalnega tajnika Zveze. V imenu ru-ake delegacije proteza proti odstavku o komunistični propagandi preti Zadružni Zvezi. Rusi smatrajo sa dolžnost, da svojim organizacijam poročajo o dogodkih v Sveži. Njemu se pridružffje Kreutz Iz Ce-hoslovaške. Lorenz is Nemčije odbija Kisslnova izvajanji in pmvi, da Rusi stvid, ki so tajne, prinašajo med jaenost. Oni _____— ,----r_ „
naj sprejmejo na snanji«, da bo bati, katera sta ke udeležila Kis-
družne Zvrni vladajo v t m *bsnja od
žsvsh in v U
Mednarodne
A. Whitehead
Zadružne Zv< pozdravlja zbor In v svojem govoru kaže na to, da danea otver-ji U zbor dva podpr«^Midnlka Mednarodne Zadružne Zveze, medtem ko je predsednik Goed-hert raiI -ta ros 11 odložil pred sedniško meato. Pravi, da a» principi U Zvezeî enake p*e-vice za vse, skupna trgovina, odstrsnjenje ' dobička, prostovoljno ¿lenstve, odpirajoč vrela v«em, ds pristopijo k naši m-drugsrski rodbini Te na^à presegajo meje drtav, In omogtfajo, da Uujejo si
plačilna edtniea.—Dovoljeno je bilo v s vrh« kontroliranja delo-lovaaja Zveze od vseh držav, da merejo biti poeatactii člani ne* Čelstva in ekaakuti^e—v slučaju, da so sadršaai—?ri sejah od drugih aastouani.
Tretji dan Je otvoril zborovanje predsednik Mednarodnega urada dela Thomas a nagovorom v kat prem je povdaril, da je treba varovati lntere#e kolektivi-tete. K točki "Odnošajl med
poljedeljskimi in konzumniml zadrugami" je referlral zadr. Joegfl (fiviea). Po referatu se je res vila obaeftna debata, katere eo se udeležili Freundlicho-va, Totomla ns, Haokel, Mciipr«
predložena resolucija je bila sprejeta, pri Čemur so ee Rusi vsdriall glasovanja. X vprašanju "Problemi zadružnega gibanja" govoril Johanson (Švedska) h čigar resoluciji je doHpc-to nekoliko dodatkov. Tudi u resolucija je bila odobrena; Rusi so se zopet vzdržali glasovanje. Odobren je bil na to računski zaključek Zveze, Nadalje ss je gtasovalo o resoluciji proti vojni, ki je bila po dolgi debati s 491 glasovi sprejeta.
Predlog "Centrosojuza" za sodelovanje sadrag • etrokovni- maU mi organlsaoljMftt Je b(l po de-
Kako tolmači "čudežne krm*
•SjimiilliMl*« nevreûki! H (eterične reakcije km »o-
Dlttčaj Tareaij« Neumsnn pred vatikanske komisije. — Tudi Vatiknn trikrlva med etlgma-
mm r Nto*
mannova ee Je preeelUa.
Slučaj Terezije Neumsnnove, Ki krvavi v Konnersreuthu ha Bavarskem, je zbudil takšno pozornost, dk so se ž njim začele bnvltl tudi medicln*c kspad-tete. Problemi orgiklčne ne-vrois so spričo dogodka zainteresirali posebno nemškega psi-tiijatra prof. Schulsa, da je posvetil stvari v strokovnem listu ♦Deutmhe medlzinische Wo-chenschrlft" izčrpno Študijo. V njej prihaja do veleianimivih zaključkov. Profesor Sehulz izvaja: * t , F"
te pšihljater J zal, d* so kmve ki jo je treba dbra HM* psihologije m! so M vedno
Zvesa zabranlla lerakljanje njih članstva v druge svrl|#—polltlč-ne-^mmto v sadružne. Generalni tajnik May isjsvlja, ds preocee Zvesa vsako kritiko, le stvarna in poštena mora biti. Kritika, ki Je pa le radi kritike same tu, pa ni nlkak napredek. Kongres je sprejel ta del po-
Nova debata se Je pričela so-pet ob poročilu o zadružni politiki, pri kateri so ftual zahtevali, de naj se Zadružna Zveni izjavi, da hoče vstopiti v aktiv-no politiko, kajti le na ta način bo zšvarovan življenski obstoj toonzumentov. K # poročilu o Mednarodni gospodnreki konferenci je bila sprejeta proti tfla-sovom Rusov slsdeča resolucija:
Kongres prlncipijelno odobrava reeolucije iteevske svetov-nje gospodarske konference, v kolikor te eefltalaje a še dolgo potrjeno politiko Mednarodne Zadružne Zvcee, posebno one, ki ee nmmšajo na odpravo carinskih maja in eedanJeia sistema varnoetne carine, na odno-šaje med poljedeljskimi in kpn-s umen takimi orgnnisacijami ter na sklepanje trgovinskih pogodb. Kongre» U javlja, da je priM s osirom na že splošno stabilizacija vrednot, čas, ko naj se odpravijo, vse tako številne In tako moteče ovire, ki so bile od carinšksgs režlms po vojni ustvsrjsns in ki nasprotujejo interesom konsumbntov v vseh državah. On svečasno izjavlja, da Je motno doseči plo-donosen In trajen mir le potom spoznanja medsebojne odvisnosti različnih držav in ne potom ozkogrudneg* j*Aeijonalizma načelom "vsakdo salti zase," ter da so sklepi trgovinskih pogodb sa dalji« dobo eden od imjvaž-nejših ukrepov za dosego tegs cilja;—Kongres izjavlja, da namerava te in podobne goapodar-ske dlje s največjo energijo zasledovati, ter zahteva od vseh Mednarodni Zadružni Zvrni pridruženih organizacij posameznih drtav, d* naj vplivajo na lastne vlade, da ee sagomvi njih polno In uepešno i»odplrsnje predlogov Mednarodne gospo-darske konference." Zvečer lo bili delegatja. ki jih Je bilo nad 500 In ki so sestopili 97 narodov, od Konztmmo za-druge v fltoekholmu povabljeni na večerjo v novo mestne hišo. —Ta palača Je bila še!e pred kraUcHn otvorjena In je adk 10 milijonov švedskih kron. Banket se Je vršil v zlati d mani,
me ie alataga nun napravljeni. Banketa se Je ititio de 700 oaeb Mestna hiše Je ena od največjih zanlmfveetl v nordijskih država*.
j«- razpfav-
IJak predvsem o Uprei prevll, o čimer Je poročal _ rslni tajnik Mar Debato so se Udeležili številni dcUge* Rus MefčerJakov ee Ja pečal gUvno ruščine lest šetr jezika na upeljavo rti-
šUne Je edbH s 4C0 gtoeevom^-TM^ene ¡t bilo pri prispevke, ds ae vpe
I Je zopet funt šterttngov kot
sin in Mirus, odklonjen.—Pri vo* lltvl v načelstvo Zadružne Svate Ja prišlo abpet vprašanje o zastopstvu Rusije na dnevni red. Po dolgi debati je bilo sklenjeno» da oetane pri starem.	«
Nato ao sledile volitve članov načelatva, ki Jih Je npd šeetde-i set Za predaedalka Je bil is-voUen finski ministerski predsednik, znani zadrugsr Tanner,
Pola-
son In Anglež Whltehead, v ek sekutivo pa Ksumann (Nemčl M, iervy (Bblgija),. Lustlg (čehoslovaška), Aikn »tew jsrd (Anglija), rrsundHchovs za «ene (Avstrija), LJublmov (Rusija) ter Johanson (ived
Po sprejetju Rennerjevegs
Sloga, da aa vrši prihodnji res Zveae na Dunaju v 1. I Ja bU kongres opoldne 1». avgusta zaključen.
VLADA MILANA OBRKNOVIČA.
Pod tem naslovom Ja BaMradu knjiga, M fr potrebna vsakemu, kdor hode posneti Srbijo in 8rbe. Napisal Jo Ja od* lični politični sgodovinar prof. Slobodan Jovanovlč. — Kralj M Man Je vladal v »rbiji do 1 lKSO. Komaj dvajsetletnemu Ja vslad povečanja Srbije Uposlo-vala njegova vlada povišanji dotedanje knaševine v kraljevin In mladsmu kneeu naslov %alj' Milan Obrenovič Je «NI Malar in pretkan. Moralns lastnosti ao bile preeej majhne. Bil Jo lah» kašivac, de mu ga nI bilo para. Celo njegova odložitev kraljevske časti I. llft» Je Imela pravi izvor v ljubezenskih aferah. — Za 8H>e sft Je brigal le toliko, vMikor Je bil njih "kralj". Po-litično je bil "edini avstrofil" v
rta vi, Bil je komedijant. — Urpi knjigi 8l»»bodana Jovano-viša ao orisani Milanovi ' /oven Rlstič, NikoU Krietid, lan Plročanec, Milutin «In, Peta fodorovld, ter . radikalne stranke v «rt>ijl t tiU kolo Pašičem, Pššlčovl radikali Imajo po mnenju fllobodana Jovanoviča zgodovinsko sadu«», da ao organizirali do tedaj politično apatičnega sitekeg» kmeta Ur v poff<lftnl stranki kmetov poetov«! nepomlrljlvegs nasprotnika lahkoživemu oredMd-njemu Obrenovlču. Kakor zna' BO, ae po naellnt smrti Milanovo, ga sinu AJekaandra prišli na Wm\m** Ksrsdjordjovičl ia sicer JPeter, oče
Hi«M»Tneilk
Matteottljev spomenik v
llrualju. v nedeljo, dne U. aept. m je vrlila v Bruslju velika elavnoet. Kakor smo že poročali,
to odkrili v Beli dvorani bruseljskega I Judskege doma spomenik velikemu socialističnemu bore« Matteottiju, ki so mu končsli življenje plačanci fašl-etičnega režim«. Spomenik Je izklesal kipar War van Asten, še mlad bOgijski umetnik, Kip predstavlja obelisk s dvema fi-gurama. moškim in žensko, ki lalujeu nad izgubo zvestega eodruga. V sredi med moškim in žensko j« steber, nad njim pa plamenica in pod njo napis To srce je utripalo za svobodo! Napis Je * flamščlrti in ItallJaničU ni, poseben relief pa predstavlja MèHeottljèvo glavo v medaljo-nu.
Monument, je podolgovat, vU tek In In eleganten ter naprav-Ija lep vtis. Dvorana, v kateri
y Je doka-»zadeva, ati i sta-ie. Stlg-„.j..- pojavljali, intsta, samo pri Ra»
.......... ....doti' pri žbnimh,
ki ao pfebolete kako teško bolezen in pH katerih so nastopile histerične reakcije. Prt normalnih in sdravih ljudeh sa krvava znamenja ne kaiejo nikoli. m stlgmstliiranih je «Urast
Zgodovinam irMa pravijo, da Je >e krvavela, ko dKretlet. Kr-
na poddbo sv. Frančiška.
_____ vsi atimtfeirani! ttoijo
sa sabo taike orgsnične bolmnl. Stigme nieo vedno enake ; kaiejo
Stažem
loosinja Luiza Uteau je krvavela celo k ramen.)
Cttedi stradanja stigmaUil-ranoev Je tnla pripomniti Je 10 pmm normalen in pojav. O' stlgrnutlairankt IHtaaaarljevl se gorort, da žlvelaodi. 1(MM. do 1.1148. hrane, iivsemšl obhajilo, ki p je praltfmala redno. Ta ženiš Ja torej stradala od svoje H. 4o 88. letal Luias Uteau In Ilirija Lassari pa sta krvaveli kakor TeraaUš Neumann, samo vsak petek, lugestlvnost Je na
pomena. Klinično prelaga «lučajev to vaite Je brat števl
ia vsi pričajo, da Je glavni meat stlfmetfcirancev v glar-nem preboljena, a še vedno red-divna organišUa nevroia.
Cerkev, ndialjuje profesor Achuls. Je v irednJem veku smatrali strmianjs krm omr-šavljenja sa HudlčsvO dslo, Da-nss pa m#i k slučaju Terezija Neumsnnove, ko Je vmdsr jas-no, da frs tu ia ačltno prevaro. Po sodbi Imenovanega palhijatra je sdlnole mogoči, da zavif. vs Terezija Noumammva Hrano naskrivaj in da so njene krvkl vitve celo poslfdlc« ratpraskane ranice, katerfšj je "ivetnlca" odprta mma 4 šlvankaml -1; e
\ Prošll teden Je predaval strokovnjak sa rllikvlje pater Lu
ae Je vrilla Je sporni krita,In s «bršhe
ivetltev in odkritje bila črno preja gledal na XrUtui. Jo
tem se Je glež
spominu I stičnega si
nom, ki J^ angli silu
stranka
ino
Jtv «I nebo
(ftfeego. — Angus Allen, ko-mercijalni artfet,» Ia njegova lena sta Mle obsojena na dve leti tipnr* In odpel JenavfW* raine jetnUnieo v Laavenworth. bar eU Mía epeemna krivim, da ota kršile pmtfüsrlmUdnf Hala Jo je | • , ^ ______ asistenta
UMMiKILIVr
last v tem primeru točno po nš-vodilih pepeža BenedlkU XIV Vstttun Je o stvari obveščen in je Izročil zadevo v preučevsnjs posebni tamUfa, 4a stvori mošnje, na podlar kstersgs bo za-vzel papel evvja sulišše. Cf-kev, je rekel pater Wlgmanl, Je preiskala doslej še kakih M» sllčnih slučajev. V MCth prt-merih se /e «gotoviio, da gre ta mepnralM spekttlaelje. ^^
Medtem, ko m v znanstvenih <<1 vatikanskih krogih z vso 00-Unčnostje In rišnoetjo proučuje shičaj kmmersrreuthske "svetnica". pa prfhsjs Is Monakove-ga poro«k», da ao Neomannovo pi^HJell is Kohnearoiltka. Odpeljale ee Je v VlersmilmOÜBn, kjer es Je ob ajšt ábralo kakih 8000 ljudi. Številna
rs-
s sedeŠa An-Mišja poklonil jene žrtve faši-
^ ^Jfcaenu
belgUlke "dianSi ilajavll Je, ki delavci« Matteottl-v varstvo, dokler ilk pravice v Italiji > bo dnamenik sma-V domovino, kjer
II mimo Mattoottijevata spoms-nik^rdeše straše socljali.tične
Potem je govoril Turati, v JI atelešana uaoda Ita-aMlJaliimli jhoslfr-la ne It kot to-nogo tudi kot J Weje in kot Tlirati Je govo-
w___ ______Ido In . Je šiklJu-
čll fvoj pretresljivi »ovor s be-sodami: "Matteottl še vnašat" .
to tam vzkliku, kateremu so pritrjevali tisoči manlfeeUntov, ao sadonall zvoki intemacijona-, le, dekllae pa so t venčki okra-Hle spomenik nesrečni socijall-stlčni žrtvi.
mk m kile oženiti s praktično dokažejo inovo evolucijsko teorijo, io sklenili sovjetski učenjaki v Suchumu (Turkestan) Izvesti celo vrelo senzacionalnih poskusov, ki bodo kdlmlnirali v koitusu med človekom In opico. Dr. I. A. Tobolkin, rsvnaUlj moskovska Inltit^U M akspe. rlmenmino antropotMlJo, si Je v <a namen fi nabavi) devet od-raatllh šlmpanzovlh samic, ki jih Je dal predati Is Afrike v fluchum. Tam Jih hoče najprej prilagoditi tamošnjim kllmatič. nlm razmeram, ki se bistveno razlikujejo od afriških Uvljcnj-sklh pogojev. Živali bodo .name-šdane v velikanskem vrtu "Bde*", ki Jš vaa na okrdt ob-
^»."a-au
dovik Wegmaim o Teretljl Nau- ruskim podnebnim nt i lika», bo 'mšSmiITfemnersreuths. Iz- iavriil profesor Ivšn Ivanov iz K»toi* cerkvena <jb- J^nlngreda odločilen ekep*
AU flfB KAMČBNI NANJ?
"li-
ment, ki utegne biti, ako m po-sreči, velepomemben ta veo ras-vojno teorije. Prefeeor namerava ntf val In In nié iftanj kakor ti šimpomovo samico s I spermatozol ! taavi-
aovak In nadzirala cela Ikoplna od ravnikov, ki bo probčevnla sleherni stadij raavoja zametka, profesor Iv anov aš nadeja, da bo daNi a ieprhkinj.no serijo kri«
Sv neéiUríi la» dve mM i človeške opice In optšje , Tako to pe mnenju prof e-eorja Ivanove v nekaj letih aa-kJJošen razvojni proces, sa ka-terega Je narave ix>t rjovele več atotieoč let.	-
- Velik ■ il skoal oaračje
____da JI padel na tla okra»
iWltj severno od Oikaga.
^ ^^faÜigO "JiQ^
SloTaka," ulo primerna kil U vwdn» $2.<* all kako Arm r Za dve novi celoletni rur* • knjigo "¿jMiiiki Slov«?
»■	'---■ «r __V
tvega ia tedataega, ne um»( LTal ivdft • raaroja nafcft * iMko-Tainlh degodkih. Vwi
tnjodBo ■• rte IB; novim
KHHHHHM)!
IMMMMNWMMI
NAROČITE SI KNJIGO "AMEB!


Kari Khrhardt:
P08UMNI JAOK
v	^^^
Ce začnemo pričujočo zgodbo 1 ugotovitvijo, da »e je pripetila v Ameriki, nam ni na umu, da bi hoteli cenjenim ¿itateljam o-majati vero v njeno Utinitoet.
Junaku poveati je ime Jack, Jack MorrUon, in je doma • Pete avenije. Mimo tega tudi v razkoftnf vili v FlorkU. Igra golf in rugby ter pije whiaky a «odo. Gentleman je od glave do peta in velja zm izobrno partijo.
Bilo je v pondeljek po veliki tekmi v Albanyju, ko je Jack poeetii avojega zvestega prijatelja Billa Irvinga. V
"Good morning, Bilir
"Good ... grom in peklo! Kale ¿en pa si danes, Jack."
"Nič hudega," je zagodrnjal Jack in malomarno odmahnil z levico. S tisto nepoenemljivo kretnjo, ki se posreči le stoičnemu, nonialantnemu amerilkemu dečaku, ki ne ve, kako bi do poslednjega centa potrosil obresti svojega imetja in ki mu je največja skrb vpraftanje, kako ae kpoaova barva «amovaaatee y. del Mi a t nem soju električnih tar-nic sklada z golfsko obleko.
6 tem pa nikakor močemo trditi, da bi imel Jack amMa zgolj za odtenke barv in da na bi imel ne čuvstva ne duha. O, ne! Jack je saljubUea, zaljub-
ljen daleč čez uieaa. A baft ta
okolnost je povod tragičnih, zanj sila neeretofh zapletljajev,
BU1 je natočil prijatelju čalo whiskyjs.
'"Kdo te je neki talfe hudo zdelal? in kaj te je prignalo k menit" w ^
"BH sem v Albanyju. Tekma, saj ve«. Dobili smo jo. Dobil sem tudi jaz svoje, iz nerodnoeti. A to bo v nekaj dneh dobro. — Kaj me je dovedlo k tebi, vpraša*!"
Jack je napravil krepak pott-rek in je nadaljeval:
"Ali poznat raiaa Ellen 8oout-tovo, hčer veleindustrijca z Red Rivera?"
"Seveda jo poznam in ie prav dobro. Ljubka mlada dama in .. r
"Ne!" je presekal Jack. "Ne! Povem ti, da je simply fine, div-na je!" In pozabljaje na svoje ameriško dostojanstvo, je udaril s peatjo po mizi, da je whisky zaplesal: "Pravim ti, da sem blazno zaljubljen vanjo, in če ne bo v štirih tednih noja lena, skočim v Hudson, kakor gotovo ' Jac^ Moirlaaon."
"Yes" je ¿ri trdil B01 raz vnetemu gentlemaau. "Kaj ti pa brani, da ae ne oienil % njo? Saj al čeden de^ko, mlad Hi bogat, zelo bogat. Ali te ne mara?"
"Narobe 1"
vidiš r
"Nu vidiš! Nu vidiš! gec, ti ne poznaš njenih prokle-tih pogojev! Ce jih j« konec. Da, konec!"
Jaok se je zgrudil na atol
"In kakšni so njeni pogoji T je oprezno vprašal prijatelj.
"Pravi, da njen moi na biti bojaaljfrvec. Dokazati ji moram, da afu pogumen in neustrašen. Tako, zdaj veš!" i Zamolkla tiliha je zavladala v sobi
"V Afbanjrju," je potrto povzel Jack, "v Albanyju sem ai skoro razbil glavo, minuli teden sem v Brlgboifu skočil i
metrov visokega stolpa in prsd-včerajinjem sem ukrotfl splaše konja." "In mJee Scottova to ve?" "Ve, ali ona meni, da ni ni-umetnost ustaviti konja, glave pa da si razbijajo norci. Pravi, da za take stvari ai trsba ne poguma ne junaštva," In zopet je bilo tiho v sobi. Nenadoma je BiH planil pokonci. Potreptjal je preseneče-Jacka po ramenih in se je zasmejal: A V štirih ta-
fm
"fogodii sem! v štirih tednih bo misa Ellen Scottova tvoja VfflfiMffkfi žena, ali pa sem šuš-
"Veš, da mi danea ni <f» šal, je odgovoril Jack in nejeverno skrčil obrvi. "Ali dovoli«, da zaupam stvar
L. Kshar:
BORBA
(Dalja.)
Grof, ki je razumel jsaik in očetovo zadrego» ae je vzpodbudno nasmehnil in rekel prijazno:
"Delo in skii> imamo pa vsi, eni na ta, dru-gi na oni način."
"Da, da! Val, vsi, tudi oni, gospod groi seveda! Toliko stvari imeti v glavi! Kako zmorejo toliko skrbi?" je hitel s sušenjekim glasom pritrjevati oče.
Gospodi je bilo vroče, grof in grofica sta ae oCMa s robci, gospod, ki je spremljal gospodično, jI je neprestano mahal s pahljačo.
"Mogoče bi gospod grof pili nekoliko -mošta?" seje * pomnil oče. "NI slab, prav do-bsr JeT
Grof je {spregovoril proti oetalim, ki so pokazali zanimanje, nato je oskrbnik velel očetu, naj prlneae.
, Oče je prineeel veliko belo majoliko in toliko kozarcev, kolikor Je bilo ust, komaj načet hleb rienega kruha ter postavil na mizo, s katere je še prej aplhal razne smeti.
Grofjs so se posloiili, se smehljali črnemu kruhu ln kimali moštu, oče je stal poleg in te smejal; postal je fte smelejši, govoril je mnogo, ker je mislil, da mora govoriti, izgovarjal se je saradi črnega kruha in hvalil grofu otroke. Po oddihu so ss dvignili in grof je hotel plačati račun, toda, ker je oče odklonil, je stopila grofica k mojemu bratcu, ki je čepel pri plotu in mu stisnila zlat v roko.. Nato sta grof hi grofica podala očetu roki In potem so odšli. Oče je bU silno vesel tako dobrega konca, mel al je roki in pripovedoval materi, kako Je bilo. Hvalil je grofa In pravil, da je višja gospoda vedno boljša, kakor ona nišja, "ovsena", kakor jo jer zval, in kesal ae Je, da ni porabil prilike in pra sil grofa za kake ugodnosti, katerih mu oskrtE nik ni hotel dovoliti.
Mene je ljutilo darilo, ki ga je dobil bra^ a jaz nič, toda kriv sem si bil sam, ker sem ar v zsvesti avoje bede sramoval pred odlično gi-apodo ter iu* skril za skedenj in od tam opazoval dogodek, ki se ml je tako neizbrisno vtisnil v «pomin, ds še danss vidim natančno pred seboj očeta h klobukom v tresočih rokah, sklonjenega v bojazni pred grofom, še bednejšega kot aicer. njegovo bolestno, iapremenjeno lice. a katerega je odaeval ktrah utripajočega srca — prizor, ki me ob spominu pekoče zaduši v grlu.
Zelo zgodaj ms je priče loče uporabljati pri delu. Ni čuda, sam je bil i nJim preobloton in ga je komaj zmagoval. Ne j prej sem moral goniti vole pri setvi, potem »cm pričel s pašo; čiato majhen še aem moral vatajetl a prvo zoro, kar jo bilo zelo bridko In gon^j ti vino v gozd. In <Mm večji sam prihajal, tem tsšjs dela sem opravljal, odgojen v preranem trpljenju aam jtoatajal zakrknjen, mrk. malodušen In boječ, začel nem zgodaj aovratiti dru*bo ljudi In vse "koli sebe; vao mojo nrav pa Je prevejal pohlevni ogenj onemogle smbkijoznoatl, ki j« rastla iz večne tel je obogateti in na ta način jiomagati roditeljem iz bede. Posebno sem feo-vraftil oskrbnika, ki je bil zelo neprijetna prikazen na "našem" domu. Bil je oduren, kratkega debelega šlvota in rjave koše. Oče ga je mrzel is dna svoje proletamke dušs in ga preklinjal v odsotnosti s "psom"; kadar pa ae je pojavil pri naa, pa se n)u Je odkrival spoštljivo in ga imenoval "goapod skrbnik". Bil Je pred njim vedno pasje »oalšen. dočHa je imenoval oskrbnika dosledno "pse", kar še danes ne razumem. Kmalu sem «ačel poJmKi, da je moj
oče pravzaprav sušenj na orofovi zemlji, orodje V rokah brezveatnega grajakega oskrbnika, v pravem pomenu besede brezpravna stvar; zavest, da sem sm auinja, ae me je polaščala vedno bolj In boU in se slednjič kot bridek občutek naselila v srce. Ta zavmt mi je šivo dbu-jala razumevanje pogostih očetovih vzdihov, katerih sem bil tolikokrat priča:
"Ah, ko bi bila zemlja, katero obdelujem, moja, bi delal a čiato drugim veseljem V '
Resnico teh vzdihov Sem občutil posebno «vo od trenotka, ko sem kot delavec prvikrat *>točil znoj lastnega telesa sa njo. In čudno! Kljub neprijetnemu epoznanju se mi je zbudila ljubezen do te zemlje, s toplo ljubeznijo sem vzljubil te njive, te travnike, te črne skrivnostne gozdove, za katere se je oekrbnik tako strašno hal, in zaželel aem hrepeneče, da bi bUo vse to last mojih staršev. 2eljn po laatni grudi ae je razvijala in poetajala vedno bolj hrepeneča in se končno neopaieno spremenila v žejno illavoet za premoienjem, ki ga Imenujejo: kmetaki egoizem.
Kasneje sem počel hoditi v šolo, ki je ni-eem vzljubU nikoli. Hitro sem opazil razliko med bogato ln revno deco; učitelj je bil mnogo obcirnejši do prve in bogatejši so naa prezirali očitno in ponavljali besede, ki so jih čuii od roditeljev. Noeili so zs kosilo s seboj rasen kruha še rasne potice, meso ln med, mi revni pa edini črni kruh, zaradi katerega so nas zasmehovali. Običaj je bil, da so deca med sabo menjavali kruh; nekoč v početku, ko sem Šele vatopil ln še nisem tako tivo pojmoval vaega tega, sem hotel tudi jas barantati,- Želel sem al pogače, katero so trosili drugi po klopeh in katero sem okusil doma le ob največjih praznikih in nekoč — o nesrečnež! — sem rekel dečku is sosednje klopi:
"Ti, manjajva kruh!"
•Poka« avojega!" je odvrnil on in položil avoj ogromni kos pogači podobnega kruha predse na klop.
Boječe ln a trepetajočima ročicama aem izvlekel kruh Iz torbe in ga polotil na klop. Kaka razlika! Njegov vieok, bel, mo> nizek, črn tn drobeč, poln oaja ln plev.
"Nočem. Tvoj je pregrd! je rekel moj aošdec prezirljivo in spravil svoj kruh/ Neki drugi raspo^jenec poleg mene pa je udaril s roko po kruhu, da ee je raslptel v drobtinah po tleh, drugi so ae krohotali in skakali po njem. Meni ao takle sobe jeze ln sramu, ko sem pobiral drobtine is prahu. Odslej nisem nikdar več poskušal menjavati svojega kruha in kadar sem ga jedet, sem ee skril, da me ni videl niiodo izmed tovarišev. Po pouku sem-te večkrat sakasnU pri igri in takrat me je oče nabil do omotice, nakar sem plakal jeze In gneva in delal strašne ?lttfcčetalne naklepe, ki so so pa vselej razblinili v nič.
Borba šlvljenjs na našem domu pa je trajala dalje. OČe ln mati ata delala nič in dan. ee krivila, črpala In se starala v večni borbi za kruh. ki Je Mla trudepolna In grenka. Oekrimik je prihajal še vedno ln oče, sovrašeč ga is dna duše, ee ga je bal In ee mu leogfoal; kadar pa ata ae sešla, ja redno snel klobuk prod njim, ogovarjal ga In se mu prilizoval. Oekrbnik je bil različno raapološen; v*eeih sa je prej spri z drutlno in takrat Je bil anlit In je veo jaso lalll na naa. Vse mu je bOo v neredu > drašnik na cesti ni bil očiščen, pianka pri skednju je bil« odtrgana, ali je bila odlomljena veja sad-lD ** ^^roJaaa. Oče Je obtju-bU storiti vee In mu je noell najboljši mošt Is kleti, mati pa mu Je kuhala klobas« ie pakta cvrtje, da bi ga sprsvUa na druge mM!. Nato
* Z",**? * P° porabi Jani stvari in je ebtč-no klel. Včaalh Je zmanjknk» <rv za kijavT ; ^ . -- (Dalis priWaji|>
^OSVETa.
__ pPP
smithare
"Ce meniš, da je potrebno, Stori; toda zanesem ae na vajno najetrošjo dhkretooet"
"Ne skrbi! V nekaj dneh zveš vee.T !"
"Thousand thanks! Good-bye, Bil!" "Good-bye, Jsck!"
'ikil . - '' -M MiniA je teden dni. Misa Ellen Scottova je sedela v svojem elegantnem budoarju in krmila angoroke mačke. Tedajci je zapel zvonec.
"Halo! . . . Proeim? ... Pri telefonu!... Ah, ti ei, pozdravljen, Jaekierf -Hvala, idborno! — Kako? . . . Seveda; zakaj ne! . . . Ko vzide mesec? . . . Dobro, pričakovala te bom . . . Na avidenje, dragecP
Ob sedmih zvečer. Jackov avto je qbstal prod parkom milijonarja Bcotta Na vratih ae je pojavila miss BUen v protestnem športnem koetumu.
"Cuj, Jackie, ali ni nekoliko lahkomiselno? Vtemiva rajši šoferja I" \	ž
"Bojiš ae dete? Poglej, kako mik) aije luna! Vošnja bo pre-kraana. A, če nttma kdo stopi na pot, bo imel4 okusiti pesti Jacka Morriseona. Tako mi vere!"
In oči so mu db teh besedah tako bojevito zatarafet-da je miee BHen vsa vzhičena udarila v roke. Da, takega Jaekieja ai je želela!
Lagotno je avto premer« park. Ceata je vodila mimo zaliva ob Long Islandu v New fto-chetfe. pošastno, nalik okame-nelim atrašam, ao brzela drevesa mimo njiju. Jack je pognal z vsem plinom.
Mfas Ellen se Je nežno naslonila na prijatetfrvo roko. '
TedsjcLse je zgodilo nekaj strašnega. Miss Ellen je z lahnih vzkrikom omahnila nazaj: tik pred vezom ata se v svetlob-stofefu žarometrov pojavili dve zlovešči postavi. Jack je z vso sHo zavrl, n •■
"Stopi Hands up!" Je viknik) v noč. Jaak J« dvignil roke. Misa Ellen je zmedenoin nekam razočarano ešoaila po njegovem zgledu. To naj bo njen neustrašeni Jack}?
Revolver ae je zabliskal v mesečini in noeljajoč gflas je izpre-govoril:
naj iavoll oprostiti Vljudno vaju pozivam, da neutegoma izstopite in peš nadaljujete atojo pot. Denarnici blagovolita ostaviti kar v vozu." ,
Jack, k(, je dofcfe) sedel kakor vkopan, se Je tisti mah pognal s avojega sedeža na cesto, po bliskovo iahil enemu razbojniku orožje, ki aa na čudo ni sfrrofilo, sunil po
boksarsko v njegov pod-bradek in orf^ljal njegovemu pajdašu dobro namer j eno klofuto, ki mu , je odtrgala črno krin ko z obraza. Glaano tuleč ata bandita izginila V temo.
Miaa BUen je zrla na boj bolj z radovednostjo nago z bojaznijo. Ko je nabojniku odletela krinka in je sa trenutek uarla njegov obras, ee je »drznila: kje je neki ie videla to lice? Po bliskovo so ji šls-mfali. In tedajci jo jf Jspreletelo spoznanje ln zaamejala aa je na vee glaa.^ Jack, ki 41 je fell v tem zopeč in krhajoč uredil obleko, ee je nezaupno oarl nanjo. Ellen ga je*pomirila; vaa razigrana ga je objela In notno sašopetala:
"Ljubi, dragi moj Jackie, kako aem ti hvaleftna. kako sem ponosna nate, o junak! Poslej je moje srce tvoje na vseh vekov veker
Blašeno je junak stisnil miss ns svoje neustrašne prs^MHl Ko sta potem ljubezni pijaoa krmarila domov, je lepa EOea hudomušna pogledala avojega dragca od etraal In je rekU
"Veš, Jackie, «e naju Bili Irving še hdad aapkle fe evojhn prijateljem, me preje povej, naj al oakibl boljšo krinko , Za ono, ki jo je Imel nocoj, je bila tvoja ka...w
▼
I»
korespondenca vešča
»ga in angleškega jezika v govoru in pisavi. Delo je pri slovenskem dnevniku. Pismene ponudbe s referencami naj ae pošlje na naelov: "Enakopravnost". 6418 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. (Adv,)
M :
GL
ZDRAVLJENJE BOLANIH NOO
sia-14th atreet
in okoMeo. PišiU ss pogoj^—(Adv.;
Sköro znorel
vtled hrbtobola?
Johnaon's Bad Creas MIhi k oblU^da takojšnjo, 1 .gotovo pomoč.

m
IM
Hltrs pomoč je gotova skoro v trenotka, kg si nsleplte Jo|mson's Bed Ctom ledtfini ObUš ns beleče mesto.
8 tem, ds greje in pomirja, preiene to s^iesljlvo staro sšrsvlle takoj tads boMUe v hrbta ter <k esUMka miškam priVbi, da aadobe aassj ■▼o J o mo«. Vss okorelost kot «odeft-no isgias. Ss kMre pomoCadlvetovo vpraiftjte ta \slik Johnson's Bed Crou ledični oMiš s rdečim flanelastim ozadjem. V»i lekarnarji jih prodajajo. ~ -Advt < i ■. ■ ............
za nove nrnro&Jm^'
Kder ie petfa« vladaj kam-fftf^T^^UMstalk aB štiri celoletae aaročamsss^ev-aik ''Praivete^ ia aeOe cele
**mm4*o muko paro
in
iTt—Mitkai tibimk s lepi® zlatim zaakem S. H. F. J.
......................■ i n ——««—immmmmmmmtmmmm ........ i. i	. i ■ . --
VELIKA RAZPRODAJE ZA VSL |1S.M VREDNOSTI ZA $6.M
zadovoljstvo jamceno ali pa vam
WESTERN MAIL ORDER COH Dept. 215—1148 W. Chicago A*
vtfmm* \
■ HS-/\ ¿Tffr

SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT I SPADAJOČA MILA "
J'f '.'i,-'A
.v«.Sk^iJ	,
Tiska vabila za veselice in shode, vmtnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
VODOTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO & N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
C«M zmerne, unijako delo prve vrete. Vsa pojasnita daje vodstvo tidcame
TAM
S. N. P. J. PRINTERY
M87-80 So. Um4l* Armm tC«mcAioo^ ii-i-
e DOBE NA 2EUO TUDI VSA USTMXHA POJASNILA