Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, pe!ek 4. decembra 1956
štev. 278. loto X. (XVif.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 f Tel. uredn. 2410, uprave 2455 z aja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri • Velja mesečno prejeman v upravi ah po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
t*
JUTRA
Umi svet
V povojni dobi je pronicalo v evropsko javno mišljenje nekaj kakor prepričanje, da Evropa ne vlada več svetu. V tem oziru obstojajo celo razne znanstvene podmene, ki skušajo v tem vprašanju določeno opredeliti posamezna mnenja. Znana je Spenglerjeva knjiga o pro padu in zatonu Evrope. Spenglerju so sledili mnogi drugi znanstveniki in teoretiki. Druga skupina pa se je formirala okoli znanega španskega filozofa Jose Or tega Y Q as se ta, ki je pobijal to pesimistično mišljenje. Oglasil pa se je tudi Amerikanec W a 1 d o Franc, ki je v svoji znani knjigi o ponovnem odkritju Amerike zatrjeval, da je Evropa v zadnjih zdihljajih in da je Amerika ona celina, ki naj sledi Evropi v vodstvu sveta.
Danes doživljamo dogodke, ki kažejo razprto Evropo, ki je ostro opredeljena v dve ideološki fronti. Medtem pa se Azija pod vodstvom Japoncev združuje in zbira, tretja vodilna celina, »novi svet« Amerika pa se, kakor kaže pravkar zbrana vseameriška konferenca v Buenos Airesu, organizira popolnoma za sebe. Tej panameriški konferenci posveča vse svetovno časopisje in vsa svetovna politična' javnost -največjo pozornost. Otvoritvene besede predsednika Roosevelta, ki je po Wilsonu prvi kršil tradicijo ameriških prezidentov ter zapustil USA, da se iz meglenega podnebja severoameriških držav odpelje v pomladansko sončno pokrajino južne Amerike, jasno osvetljujejo politiko, ki jo hočejo voditi ameriške države v smislu miru na ameriškem kontinentu in doslednega izvajanja Monroe ve vseameriške in sa-moameriške politične doktrine.
Sedanja vseameriška konferenca je osma po vrsti. Od leta 1826 sem, ko so se v Panami sestali k prvemu kongresu .zastopniki vseh ameriških držav, pa do današnjega dne so se na teh vseameri-škili konferencah obravnavali vsi oni ameriški problemi, ki spajajo interese vseh ameriških držav v gospodarskem, pravnem, zdravstvenem in političnem Pogledu. Namen sedanjega kongresa pa je v smislu ogromnega materiala, ki ga bo najožji sodelavec prezidenta Roosevelta znani Cordel Hull predložil zastopnikom 21 ameriških držav, da se poglobi Monroevo politično oznanilo ameriškemu narodu iz leta 1823, da pripada Amerika Amerfkancem in da vodi ameriški kontinent svojo, skupno in solidarno politiko. Tako bodo na sedanjem kongresu obravnavali metode za preprečevanje in mirno reševanje konfliktov med ameriškimi državami, nadalje vprašanje zbliževanja in ožjega sodelovanja ameriških držav med seboj in z drugimi mednarodnimi ustanovmi (Društvo, narodov), Potem pravila o pravicah in dolžnostih nevtralcev ter^ vojskujočih se strank, o-mejitev oboroževanja, ki naj služi samo notranji varnosti in obrambi proti napadom od zunaj, izenačenje zakonodaje o državljanstvu, ukrepe za ožjo gospodarsko sodelovanje ameriških držav (carinski dogovori, zdravstvene ureditve, izmenjava blaga, finančno sodelovanje, mednarodni momenti problema naselje-Vanja), izgraditev prometnih sredstev na morju in kopnem ter pospeševanje in poglabljanje umskih in kulturnih odtiošajev med poedinimi ameriškimi državami.
So med ameriškimi državami gotova nesoglasja, med katerimi najmočneje ^vcni očitek manjših ameriških držav Združenim državam ameriškim, češ da s° si prilastile dejanski protektorat nad °stalo Ameriko. Toda osebnost preži-
LONDON, 4. decembra. Časopisje piše zelo obširno o kraljevi ženitvi. »Times« prinašajo: v preteklosti so angleški kralji bili osigurani, ker so uživali veliko spoštovanje. Organ liberalne stranke »Nevvs Chronicle« piše, da je v o-žjo kraljevo okolico spadala tudi turs Simpsonova, dama ameriškega porekla, kf je bila že dvakrat nesrečno poročena. Zdi se, da se je kralj hotel v zadnjem času poročiti. Kralj ima pravico, da odloča o tem, kdo bo njegova žena. Parlamentu pa gre pravica, da odloča o tem, kdo bo britanska kraljica. »Daily Telegraph«, ki ima najožje zveze z zunanjim ministrom, ugotavlja, da more vprašanje kraljeve poroke povzročiti ustavno krizo najresnejšega značaja, če se ne bo rešilo na miren način. Tukaj ne gre samo za Anglijo, ampak za Veliko Britan jo in ves imperij. Dobro informirani krogi smatrajo, da bo to vprašanje rešeno še pred koncem tega tedna. »Daily Maily« piše v uvodniku, da ,ie vlada povsem razumela resnost položaja ter ima v vidu interese imperija. LONDON. 4. decembra. »Times- poročajo v uvodniku pod naslovom »Kralj in monarhija«: Škof brafordski, je izjavil, da ni sicer govora o kakšni resni ustavni krizi, do katere naj bi prišlo radi konflikta med kraljem in ministri, toda vsa angleška javnost je složna z ozirom na pravni pomen škofove izjave. Resnica je, da se je v Angliji ameriška publiciteta doslej ignorirala, vendar je segala sedaj v stadij, ki daleko presega ono stopnjo, v življenju Nj. Vel., kjer se pričenja privatno življenje. Ameriško časopisje je šlo celo tako daleč, daje v zadnjih dneh napovedovalo ženitev kralja Edvarda VIII. ki je nezdružljivo z angleškim prestolom. Zatrjevali so celo, da je kraljica mati s to ženitvijo spo razumna. Vse te okoliščine so v Angliji povzročile veliko začudenje. Reakcija javnosti ni glede tega indiferentna, Ravno nasprotno: nastalo je obče zapre-paščenje, ki gre dnieko preko individualnega slučaja sedanjega vladarja in ki sega v osnove britanske monarhije. Kralj ima pravico na počitek in prijateljsko družbo, ki si jo sam izbira. Toda radi interesov naroda in države ne more biti oproščen tega, kar mu nalaga njegovo visoko zvanje. Ce je angleško časopisje doslej molčalo, potem niso bile	pri tem odločilni vplivi ali	predpisi	od
zgoraj, utarvec disciplina, ki jo je samo vzelo prostovoljno nase.	Upalo	je,	da
bo neki avtoritativni čin, ali primerna izjava dala časopisju priliko, da zadevo zaključi enkrat za vselej. Prišel je čas za to izjavo, ki je nujno potrebna. Če ta izostane, potem bo ves razvoj te škandalozne kampanje povzročil monarhiji največjo škodo. Prj tem je narod v	prvi vrsti prizadet.«
LONDON, 4. decembra. »Times«	objavljajo podrobnosti o konfliktu,	ki	se
že mesece sem obravnava med cerkvijo in vlado na eni strani ter kraljem na drugi strani. Kralj se brani, da vzame za ženo hčerko in kakšne vladajoče ali plemiške rodbine in je izrazil željo, da se poroči z mrs. Ernest Simpsonovo, soprogo nekega kanadskega častnika, ki je že delj časa spadal v najbU-žjo kraljevo okolico. Začetkom meseca oktobra je bila izvršena ločitev zakona po krivdi moža Simpsonove. Po angleškem zakonu mora po ločitvi poteči rok 6 mesecev in se v tem času ne more nobeden zakonski ločenec drugič poročiti. Državna anglikanska cerkev je sporočila, da bo ob priliki cerkvene ceremonije kronanja odrekla obhajilo, če ne bo zajamčena duševna čistost ob-hajanca. Iz tega vzroka je birminghansmski škoi predlagal, da se loči sakra-mentalni akt kronanjske ceremonije od državnega akta, in da se sakramen-talnf del akta izvrši popolnoma zasebno v dvorski kapeli in da mu prisostvujejo samo kralj in duhovniki. Kralj pa je vztrajal na stališču, da je njegovo privatno življenje njegova lastna zadeva in da po angleškem zakonu postane kraljica vsaka žena, ki je po zakonu poročena z monarhom. Po angleški ustavi ne obstoja po tem tolmačenju ustanova morganatičnega zakona in tudi parlament nima pravice, da odreče krono ženi legitimnega kralja. Vlada se ie s tem vprašanjem pečala na več sejah in je verjetno, da se bo našel kakšen kompro-
IMS.
LONDON, 4. decembra. »Eweningperija. (o mrs. Simpsonovi smo obširno Baldw<na pri kralju in navaja zatem izjavo Baldvrinovo, ki jo je dal po avdienci, povdarjajoč, da je socialistična opozicijg Istega mišljenja z vlado in da bi delavska stranka gladko odbila sestavo nove vlade, če bi jo kralj k temu pozval. V slučaju vladne krize ima angleški parlament v svojih rokah dve sredstvi, in sicer najpreje to, da odreče kralju civilno listo in mu v tem slučaju pripadejo samo dohodki vojvodstva Lancastra. Drugo sredstvo pa je v tem, da lahko parlament izreče takozvani »mutiny act«. v smislu tega zakona lahko parlament popolnoma razpusti voisko. »Dai!y Maily« piše, da bo kralj apeliral na narod, ki naj bo v tej zadevi dokončni sodnik. V tem slučaju bi zadel na odpor puritancev, konservativcev in socialistov
denta Roosevelta jamči, da se bodo vsa ta nesoglasja rešila v duhu ameriške skupnosti in soglasnosti. Ni po doslej še jasno, kakšno stališče bi zavzela Amerika v slučaju svetovne vojne nevarnosti, ki bi utegnila ogrožati tudi ameriške 'postojanke ob Pacifiku. Pariški »Populaire« objavlja n>a pr. uvodnik pod naslovom »Luč prihaja iz Amerike«, v katerem se zatrjuje, da nikdo ne ve, kakšno stališče bi zavzela Amerika v slučaju svetovnega konflikta, da pa more svet že danes
računati na Ameriko kot braniteljico svetovnega miru.
Ob sedanji situaciji, ko je Evropa o-samljena, ko se Azija vsebolj izmika evropskim vplivom, pa se človek nehote spomni navedene knjige Walda Franca. Mar je res Amerika, tista celina, ki naj bi prevzela vlogo Evrope v vodstvu sveta? So pa nekateri, ki pravijo, da je zmotna domneva, 6e bi se Ameriki pripisovala velika sposobnost odiranja v svetovnih konfliktih.
Poslovilni večer Pavle Udovičev«, V
nabito polnem gledališču je bila včeraj poslovilna predstava bivše mariborske operetne dive gospodične Pavle Udovi-čeve, ki se je poslovila od mariborskega gledališkega občinstva kot Madeleine v opereti »Ples v Savoyu«. Gčna Udo-vičeva je s svojim živahnim temperamentom navdušila številno občinstvo, ki ji je priredilo prisrčen, topel aplavz. — Predstava je krasno uspela. Njeno slovo je bilo zares prisrčno. O predstavi še poročamo podrobneje v jutrišnji številki. Gospodična Udovičeva je prejela obffo vencev i*n cvetlic.
Dr. Klasincev koncert je včeraj prav lepo uspel. Dr. Roman Klasinc, ki je vse skladbe podal na pamet, je briljantno u-trdil svoj sloves virtuoznega pianista in klavirista ter je bil od strani precej številnega glasbenega občinstva deležen toplega priznamja. O koncertu poročamo obširneje v eni prihodnjih številk.
Srebrno poroko sta pred kratkim obhajala v najožjem rodbinskem krogu tukajšnji industrijalec in veleposestnik g. Josip P 1 e m e 1 j in njegova zvesta življenjska družica gospa Hermina. — Splošno priljubljenima slavljencema tudi naše najiskrenejše čestitke!
Himen! V zadnjem čdsu so se v Mariboru poročili: Ivan Žnuderl, invalid, in Frančiška Lukman, vdovljena raznašal-ka kruha. Koroška cesta 75. — Rudolf Lang. zidar. Studenci. Aleksa;; ' a c. 45, in Mihaela Papež, kuharica. Dr. Medvedova ulica 18. — Alojz Kokol, mizarski pomočnik, Vrbanova ulica 73, in Jusi ina Solak, prodajalka, Vrbanova ulica 69. — Franc Kincl, trgovec, in Ivana Lesjak, hči posestnika, iz Slivnice pri Celju. — Simon Leučaher, viničar, in Marija Weis, viničarska hči. Krčevina. — Franc Širea, sprevodnik, in Marija Gorup, zasebnica. Meljska cesta 59. — Anton Fuchs, sedlarski pomočnik, Pobrežje, in Terezija Starmc, tkalka, Pobrežje. — Janez Šprah, pekovski pomočnik, Gosposvetska 41, in Jožefa Zavr-šek. trgovska poslovodkinja. Zgornje Radvanje. — Anton Vrbnjak, zidarski po močnik, Studenci, in Justina Kovačič, tkalka, Studenci. — Anton Podobnik, žel. ključavničar, Bistrica pri Limbušu, in Justina Polič, kuharica, Magdalenska ulica 3. — Alojz Radšel, učitelj, Velenje, in Zora Hlad, učiteljica. Magdalenska ul. 35. — Ivan Ceh, mehanik, Pobrežje, in Marija Leskovšek, šivilja, Pobrežje. — Peter Berdnik, krojaški pomočnik, Studenci, in Jožefa Radolič. Studenci. Bilo srečno!
Po študijih v življenje. Na kemičnem oddelku ljubljanske tehnične fakultete je diplomirala za inž. kemije gdč Marija Zakrajškov a, hčerka tukajšnjega zdravnika dr. Zakrajška. Na zagrebški univerzi pa je promoviral za doktorja medicine gosp. Stane Grapar. — Čestitamo!
Konferenca o zboljšanju obmejnega prometa na mariborskem glavnem kolodvoru, ki se je pred dnevi, prekinila, se danes zopet nadaljuje. V Maribor so prispeli delegati železniških uprav generalne direkcije v Beogradu pod vodstvom ravnatelja g. dr. Cugmusa ter delegati avstrijske zvezne železnice. Pogajanja bodo trajala najbrže nekoliko dni.
Delavci snujejo svojo tekstilno tvorni-eo. Kakor poroča torkovo »Jutro« snujejo nekateri mariborski tekstilni delavci svojo lastno tekstilno tvornico. Ta zamisel delavske tekstilne tvornice v Mariboru odnosno v njega okolici naj bi se izvedla na zadružni podlagi.
V Mariboru, dne j. XII. 1936.
■■■■■■■■■■■■KOSSESESBH&S2 2'
Ikmm <ms£$kii
Naša pesem v Studencih
Med prireditvami v proslavo zedinjenja zavzema častno mesto večer Narodne Odbrane na ■ Studencih. V dvorani pri Grmeku se je zvrstil bogat spored, ki ga je uvedel predsednik studenške Na-iodne Odbrane Ivan Golce r z iskreno dobrodošlico, dr. Miloš Vauhnik iz Maiibora pa z globokim navdušujočim govorom, — Pevsko društvo »Drava« je nato v pozdrav navzočim obmejnim pevcem iz Gradišča zapela slovesno Adamičevo »Zdravico«. Mala Elica Ba-grenovska je nato deklamirala pomembno pesem »Novo pokolenje«, Kočevarjeva Sonja pa občuteno obljubo »Prvi december brez Njega«. Obe sta napravili prisrčen vtis. Središče zanimanja je bil ta večer fantovski zbor iz Gradišča, ki ga je navzoče občinstvo burno pozdravilo. Dvanajst jih je nastopilo, peli so pa razen Vilharjeve »Slovenec, Srb, Hrvat« same narodne: Gradiško »himno«, Marička je štimana, Pa tam dol za Dravo, Vasovalko (Je komaj noč storila so), Po planincah sem hodiu in Pomlad vesela mi oživi. Naši fantje pojejo tako prijetno, naravno, iz srca v srce, da mora njihova lepa zdaj mehka, zdaj spet elementarno šaljiva pesem, ki je tako pristno naša, doseči popoln uspeh. Zanimiva je bila posebno pesem »Pomlad vesela mi oživi«, ki so jo dali kar brez dirigenta, kakor v neprisiljenem tovariškem krogu na vasi. Ni čuda, če je bilo toliko navdušenega odobravanja. Zborovodja, mladi gradiški šolski upravitelj •lože Turk je na kratko povedal o življenju na Kozjaku in o požrtvovalnosti mladih pevcev ter je povabil naše ljudi, naj pogosteje obiskujejo obmejno kozja-ško stran. — Baritonist Jože Žnidarčič je nato ob pianinski spremljavi P. Hvale zapel Volaričevi »Dekliško tožbo« in »Oj rožmarin«. Žnidarčič si bo moral svoj po naravi prijetni glas s pridno vajo še izpopolniti, s čimer bo postal jako uporaben pevec. — Pevsko društvo
»Nanos« je pod svojim novim vodjo Petrom Hvalo podalo v mešanem zboru Prelovčev »Pozdrav«, hudomušno Vodopivčevo »Boter polž« ter narodni »Slovo« in »Temna noč se je storila« v V en tu r i n i je vi priredbi. Zbor je v ženskih glasovih nekoliko šibek, v splošnem pa je celota simpatična. V komediji »Samomorilka« je igralska dvojica Milena Žerjavova in avtor Jože Mlakar svojo vlogo rešila s primernim vživetjem. Senjor naših pevovodij Jože Lah je nastopil s krčevinskimi »Lunaši«. Zapeli so Adamičeve poredne »Završke fante« iii Juvančev »Šopek«, v katerem pa so nagajale delne intonančne motnje. Mali harmonikar Jerebov Erih je svojo nalogo dobro opravil. Ugajal je tudi duet. Župančičeve »Kvartopirce« je J. Mlakar glasovno in mimično izborno podal. — Da spada »Drava« med najboljše slovenske zbore, je splošno znano. Ta večer je pod vodstvom svojega priznanega dirigenta Albina Horvata neoporečno zapela Hajdrihovo me hko podoknico »V sladkih sanjhh«, Dru-zovičevo priredbo narodne »Škrjanček poje« in Adamičevo »Fantje že vriskajo«. — Predsednik NO je izročil fantu iz Gradišča knjige za kaplske rojake, nato pa je spodbudno spregovoril še dr. Lašič kot predsednik Ciril-Meto-dove družbe.
Studenška Narodna Odbrana je ponovno dokazala, da se svojega cilja res zaveda. Povabila je obmejne Gradišča-ne, da smo se z njimi spoznali, poklonila jim je bratsko, prisrčno darilo. Želimo, da pridejo naši rojaki od meje pogosto k nam, še bolj potrebno pa je, da slovenski Mariborčani vzljubijo Kozjak in ga v bodoče bolj pridno obiskujejo, kar bo narodnovzgojno na obmejne Slovence silno dobro vplivalo. Organizacijo takih izletov naj prevzamejo naše narodnoobrambne organizacije.	-n-s-
če se trdi, da je kdo pri pobiranju podpisov izrazil, da je želja po samostojnosti trga želja sedanjega predsednika občine. Tega mu nikdo ne bi verjel. Vsi, ki smo nabirali podpise, smo navajali kot razlog le željo po samostojnosti naše občinske uprave in smo dobili na tej podlagi od 187 živečih volilcev že 121 podpisov. Stališče sedanjega predsednika je tedaj v občini precej osamljeno. Iz njegovega dopisa izhaja, da si hoče svoje mesto, ki si ga je priboril sedaj z glasovi Sv. Trojice, ohraniti z glasovi okoliške-
ga kmečkega prebivalstva. Pri tem računu pa se lahko tudi moti. Če imajo kmetje večino, bodo polagoma pri zavesti svoje moči tudi zahtevali svojega župana, kakor ga imajo sedaj. Edino pravilno je zato, da pustimo okolici njene pravice, da si izbirajo svoje može, po svojem okusu, isto pravico pa zahtevamo tudi za sebe, ker mislimo, da so tr-žani dovolj politično zreli za svojo samoupravo kakor so jo izvrševali dosedaj.
Dr. M. G.
Par utrinkov o hrani in značafu
VcdeSetstu kcMkiatji K prekomasaciji občine Sv. Lenart
»Slovenski gospodar« od 25. novembra t. I. je objavil svečano izjavo s trojiški-mi glasovi izvoljenega predsednika občine Št. Lenart, da je on proti uposta-vitvi samostojne trške občine Sv. Lenart. Izjavi verjamemo, samo razlogi so šepavi. Če se v javni razpravi rabi beseda »protizakonitost«, je predpogoj, da pozna dotičnik tudi zakon. Trditi, da je protizakonita ustanovitev občine, če ona nima 5000 prebivalcev, kaže samo na popolno nepoznavanje obstoječih predpisov. Niti ena občina vsega našega okraja nima 5000 prebivalcev, kaj šele fara Sv. Lenart, ki ima komaj nekaj okoli 2000. Kljub temu si želi ta gospod »protizakonito« občino fara Sv. Lenart. J Vodilno načelo zakona o občinah je na-1
čelo samouprave. Trg Sv. Lenart si je priboril to pravico že pred več kot 300 leti. Z ozirom na delokrog občine, ki je določen v § 77. z. o. o., se lahko govori o samoupravi le tedaj, če lahko izvršujejo te pravice kakor dolžnosti osebe, ki žive v sličnih socialnih in pridobitnih razmerah. Karakter prebivalstva trga, ki tvori sklenjeno celoto, je po svoji ogromni večini meščanski in se bistveno loči od okoliških naselij, ki so izključno kmetskega značaja. Kakor si gotovo kmetsko prebivalstvo me želi, da bi se vmešaval v njegovo gospodarstvo advokat, cerav-1 no bi mu mogoče kupil njegov oče kako kmetijo tako imajo tržani gotovo pravico, da odločajo sami o tem, kdo bo njim gospodaril v občini. Izmišljeno je,1
Sesalce delimo v mesojedce in rastlinojedce. Pri tem opažamo, da žive rastlinojedci v splošnem dlje od mesojedcev, da so večji, okornejši in duševno mani razviti. Način dobivanja hrane zahteva pri mesojedcu telesno in duševno gibljivost. Kar se tiče mišične moči, se sprožijo sile pri mesojedcu navadno mo-mentano z razmeroma veliko jakostjo, niso pa primerne za vztrajno težko delo, kakor pri rastlinojedcu.
Dejstvo, da so stroji odvzeli mišicam najtežje delo, je sokrivo težki krizi poljedelcev, ker pada konzum mlevskih izdelkov (kruh, polenta, riž) na račun cenejših mesnih izdelkov (n. pr. konjska salama), ki bolj ustrezajo prehrani telesa pri današnjih zahtevah delodajalcev. Ni pa ta prehrana zdravejša. Da je kljub temu povprečna človeška starost podaljšana, je v glavnem kriv šport, ki je spodrinil prejšnje pijančevanje. (Če se je življenje zdravih ljudi podaljšalo!)
Zanimivo je opazovati v lokalih, kjer se hrani mnogo ljudi, zunanjost posameznih oseb z njihovim Jedilnim listom. Človek, ki je kolikor toliko poznavalec ljudi, bo kaj kmalu iz zunanjosti gosta sklepal, ali si bo naročil dva kosa torte ali krvav beefsteak. In ker je zunanjost skoraj brezizjemno verna slika notranjosti, bi skoraj rekli, da izvira srbijan-ska lisičja udarna sila iz čevapčičev in naša bo.guvdanost iz žgancev.
Kakor se zdi ta trditev smešna, ima vendar svojo realno podlago. Ob pretežno mesni hrani vrše namreč mesni razkrojni produkti v organizmu nekako samozastrupljenje, ki nanj najprej reagirajo živci. Hitrost in kakovost reagiranja našega živčnega sistema na zunanje vtise, ki je v zvezi z analognim duševnim življenjem, pa imenujemo značaj. Mesojedci so v pretežni večini sangvi-niki in koleriki.
Mala razlika v prehrani in v značaju se vidi že med Kranjci in med Panonci. Panonci jedo neprimerno več mesa, so ambicioznejši in bolje lavirajo v življenju. Gorenjski fant je počasen in vztrajen —, ampak če udar} Panonca, se Pa-nonec ne pobere več.
MAHATMA GANDI
• *1 -
vodja Indijcev, ki se bo po informacijah umaknil iz politike ter se bo pričel ba-viti s prirodnim zdravljenjem
Tlranastlc ? in Pirastro Strane
za violine ter Hohner dlasb lB ima na zalog1
V. WFjBXL, MARflBOR
Zračna blokada — najnovejši način vojskovanja.
Angleške čete uvajajo v zadnjem času prav poseben način vojskovanja, ta-takozvauo zračno blokado. Na tak način so oddelili odnosno blokirali neko arabsko pleme v bližini luke Aden tako, da ni mogel nikdo iz naselja in ne v naselje. — Zrakoplovi so leteli tako nizko, da ni bilo potrebno metati bomb, ker se je vsakdo izmed prebivalcev bal, da ga zrakoplovi ne poderejo na tla ali pa da ga ne zadenejo številki izstrelki iz strojnic. Arabska naselbina je bifa na ta način celih 7 dni popolnoma odrezana od sveta.
Mož s 14 križi — še zdrav in krepak.
■ Pred 145 leti se je rodil v Georgiji v naselbini Salajbanija naš današnji starostni rekorder Andrija Gvinigli, ki je prebil malodane vse življenje na polju in ki izgleda danes po 145 letih tako krepak in svež, da bi mu prisodili kvečjemu 70 let. Še danes se živo spominja na vse iz svojega življenja in se počuti kakor mladenič. Kljub 145 »pomladim«, hodi še danes večkrat na polja, dasiravno za delo ne more več prijeti, tako kakor v svojih mladeniških letih. Zanima se pa živahno za politiko in za Stalina, Čigar rojak je, in se ne more načuditi kaj pravzaprav zasleduje današnja politika Sovjetske Ru sije. še vedno misli namreč ruskega carja.
Ptujsko pismo
Življenje v Ptuju teče mirno in topo. Razen kina in kavarne ni nobenih atrakcij. V njej in na ulicah, po trgovinah in krčmah se prekvasi vsa politika, poklepeta o ženskah in tupatam ob Dravi malo zasanjati...
Tej slabokrvnosti je pred nedavnim prilila moči mariborska gledališka družina s tem, da je gostovala v mestnem gledališču z znano Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Z njo je zopet enkrat razgibala ves Ptuj in še Okolico 12 km naokrog. — Ni pa tega motilo, da so si nekateri raje ogledovali krasen avtokar, v katerem so se pripeljali igralci, in ni motilo, da so bili drugi zadržani, tretji ne vem že kaj, ker — vsak ima pač svojo pravico!
Režija je bila tokrat tesno v miljeju grotesknosti in so se ravno zato izluščile v nas samih tiste psihološke cankarjevske finese, ki jih ob Čitanju ali pa v kakršnikoli drugačni režiji sploh ali pa vsaj tako ne bi začutili in ne doživeli. Tega se je zavedal režiser Kovič, ki je zato stilu te režije bil dosleden ter sp ravno s t&ko najbolj približal Cankarjevemu ho-
jtenju: izoblikovanju ideje in aktuelne problematike. Če je v dosego tega mnogo-kje podčrtal in povdaril, je to bilo popolnoma nujno in celo potrebno, da se je mogel Cankarjev moško borbeni psiho-analizent tako razkriti in postaviti ter si
Burianovem aventgardnem gledališču 36 v Pragi, je res povzdignila v zunanjih znamenjih notranje življenje vseh nastopajočih likov in če je bilo kje karikiranje, je bilo le zato, da je to in ono naznačiio, seveda v soglasju s Cankarjevim subjek-
«- "f!
f*
v drugačni režiji »Pohujšanja v dolini šentflorjanski« ne moremo misliti. Ta režija in igra, ki pomeni za mariborsko gledališko družino majhno revobKiftc njej sem imel nojsj* Mtfft vti« kit f
tivnim simbolizmom. S tem pa seveda karikimnjeniM^(j(fcil() karikiranje! To je S* ■	1 «4er #1 publiko, ki se
H J« taka MKfe postoril# teladnlo naših tort«*	kg it NMfffcfcp kakor
takrat, tudi danes ne segajo preko vaškega plotu..., da bi najbrž rajni Ivan, če bi še danes živel, hodil kakor Peter z bičem po prelepi dolini šentflorjanski, v kateri se je tako ukoreninil v njeno domačo zemljo, da je moral postati s kul-turnim prerokom slovenstva še borec in s tem prvi naš umetnik, ki je samo umetnik.
Vse dogajanje na odru je bilo skrbno ter z ljubeznijo izvajano. Saj so najmanjše vloge bile izdelane do takih potankosti in tako skrbno, da smo se prepričali, kako je važna vsaka vloga in da pravzaprav ni glavnih in ne vem še kakra vlog. Značilen primer je lik cerkovnik* v maski in igri ali katerikoli drugi. Močno so tudi podčrtali ritmično in muzikalno kulturo, ki jo ravno Cankar zahteva, ako hočemo, da njegov jezik sam zapoje.
Splošno razpoloženje v Ptuju je, da se je mariborska gledališka družina s »Pohujšanjem v dolini šentflorjanski« prav posrečeno vpeljala v gostovanja na ptuj* skem gledališkem odru. Za (o si je čim* preje zopet želimo, da bomo zopet lahko široko zadihali.	A.	Debenak.
tiUmfceske in dtcMke muke
Nekatere mariborske ulice nameravajo preimenovati. Pri mestnem gradbenem urada je izdelan osnutek, po katerem uaj bi se nekatero marib. ulice preimenovale. Tako naj bi n. pr. Vrbauova ulica med Vodnikovim trgom in Vrtno ulico obranila svoje ime, podaljšek od Gosposvetske ulice naprej pa naj bi so na-zival :>UIica kralja Petra II.« Volkinar-jeva ulica naj postane Ulica 23. novembra, Valvasorjeva ulica naj bi sc preimenovala v Murščevo ulico, Tattcnbacbova ulica v Kocljevo ulico, Studeniška ulica v Studenško ulico, Ruška cesta v Ruško ulico, dr. Fran Rosinova ulica v Rosi-iiovo idico, Rajčeva ulica v Raičevo ulico, Principova ulica v Primčevo ulico, Poljska ulica v Ulico 30. maja, Pobrež-ka cesta med Kralja Petra trgom in Tržaško cesto v Zolgerjevo nabrežje, ulica Na poljani naj postane Raška ulica, Mar montova ulica se spremeni v Jenkovo ulico, Marksova ulica v Volkmarjevo ulico, Magdalcnska ulica v Jerovškovo ulico, Langusova ulica v Žičko ulico, Komenskega ulica v Prelogovo ulico, Kaci-janerieva ulica v Dominkušcvo ulico in Jenkova ulica pa se spremeni v Ozko ulico. — Iv stvari pa se še povrnemo.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek 4. decembra ob 20. uri predava g. profesor dr. Zalokar iz Ljubljane o Problemu: »Ohranitev materinstva in splav«. Od gospoda predavatelja je prispelo obvestilo, da je predavanje tako sestavljeno, da ni dostopno samo odraslim ženskega spola, temveč tudi odraslim moškim.
Šahovska tekma za klubsko prvenstvo »Slovenske šahovske Zveze« med MŠK in šah. sekcijo ŠK »Železničar« se vrši v ponedeljek dne 7. t. m. ob 20. uri v dvorani restavracije »Novi svet«.
Nočno lekarniško slujbo imata ta teden Minafikova lekarna na Glavnem trgu in Konigova. lekarna na Aleksandrovi cesti.
Za Miklavža in Božič: Ilustrirani otroški pravljici »Sinček Sneguljčice pri palčkih« in »Sovražnik Janka in Metke«.
Zvezek samo Din 6.—. Dobiva se v vseli knjigarnah.
Nalivno pero kupiš najboljše pri knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova c. 13.
IVAN KRAVOS, Aleksandrova c. 13
Glas iz Fochove ulice. Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Te dni ste pisali o tujskem prometu. Res je, da bi naša dr-
uarniska 9, tel. 24—71 iu Prometna pisarna na Glavnem trgu 26, tel. 22—75, kjer dobite tudi vse uadaljue informacije. Zasigurajte si mesto pravočasno, ker je število udeležencev omejeno, zanimanje pa jako veliko.
Proslava 40-Ietnice gledališko - književnega delovanja Milana Begoviea bo v torek, S. t. m. V to svrho sc daje premiera uajučinkovitejšega dela tega daleko izven domačih meja priznanega dramatika »Božji človek«, ki so ga že uprizorili po vseli večjih evropskih odrih, pa tudi v Ameriki, Režijo vodi Peter Malec, večje uloge igrajo Kraljeva, Simčičeva (debitantka), P. Kovič, Nakrst, Grom in Košuta.
Pevski odsek društva »Nanos« priredi v soboto, dne 5. t. m. v gostilni Grmek, Studenci, Miklavžev večer. Na programu bodo pevske točke zbora, solo petje, prihod Miklavža, delitev daril, ribolov in godba. Nudila se bo izredna zabava. Pridite! Darila sprejema društvo »Nanos«. V soboto popoldne pav gostilni Grmek, Studenci.
Borza dela išče za zaposlitev predico in blagajničarko.
ISSK Maribor, priredi tudi letos svoj tradicijonalni Miklavžev" večer v nedeljo, dne 6. decembra v Kino-baru. Spored. Darila se sprejemajo v nedeljo do večera pri blagajni kiuo-bara.
Izvrsten jazz igral bo zares. Vsakdo izmed vas naj pride na ples! Sokolski Miklavž 7. 12. v Narodnem domu ob 20. uri.
Ali ste že čuli radio svetovnega slovesa Hornyphon? Modeli 1937 so pravkar prispeli. Preizkusite jih brezobvez-no. Samozastopstvo Hornyphon radijskih aparatov Meinel & Herold, Maribor, Gosposka 20.
Kolesarsko društvo »Poštela« priredi, dne 5. decembra Miklavžev večer v Mautnerjevi gostilni. Darila sprejema go* stilničar.
Miklavžev večer priredijo trg. in priv. nameščenci v soboto dne 5, 12. ob 20. v Narodnem domu. Darila prejema hišnik. Vsi iskreno vabljeni.
Sokol Maribor III. pripravlja v režiji br. Hvalca igro »Navaden človek«, ki je na sokolskem odru v Studencih in drugod imela kolosalen uspeli. To igro vpri-zori Sokol Maribor 111. 8. dec. ob 16. uri v krčevinski šo‘li.
SK Železničar, lahkoatletski odsek. Jutri, v četrtek se pričnejo redili zimski treningi v dvorani na stadionu. Treningi bodo vsak ponedeljek in četrtek od 19.30 naprej. Pridite vsi in točno. Načelnik.
Pod sumom požiga so orožniki aretirali 281etnega delavca Andreja S. iz Ruš,
iadnie Mefmtuue vesti
Kralj Edvard VIII. vztraja pri svojem sklepu
LONDON, 4. decembra. V teku včerajšnjega dne so bile, kakor poročajo »Times« številne konference, posvetovanja in razjasnjevanja v krogih vlade, parlamenta in dvora. Dvakrat se je sestal takozrvani dvorni svet in se posvetoval o položaju, toda vsa prizadevanja, da bi kralja Edvarda VIII. odvrnili od njegovega sklepa glede poroke z gospo Simpsonovo, so bila brezuspešna. Kralj vztraja pri svoji odločitvi. S tem je prešla v akutno fazo ustavna kriza, glede katere še ni mogoče predvideti točno rešitev. Baldvvinova viada stoji odločno na stališču, da onora vladar urediti vprašanje svoje ženitve v sporazumu z vlado, parlamentom in tradicijami angleškega kraljevega dvora. Če poroči kralj Edvard VIII. gospo Simpsonovo, tako pišejo vsi angleški Usti. potem bo Ba!d\vinova vlada odstopila in nastane vprašanje, kdo bi hotel v tem slučaju prevzeti vodstvo vladnih poslov. V tem slučaju so nove volitve neizbežne in bi se položaj kompliciral še posebno radi tega, ker so se dominioni odločno izrekli proti nameram kralja Edvarda VIII., tako d^ ni nikakšnih izgledov za eventualno kompromisno rešitev. V parlamentu se je sestavila posebna komisija ustanovnih ekspertov, da izdela o tem podrobno poročilo. V merodajnih krogih upajo, da bo do prihodnjega tedna zadeva razčiščena, ko bo predsednik vlade Baldwiu pred parlamentom v ponedeljek pojasnil stališče vlade. Zatem bo parlament h kraljevi odločitvi In mnenju vlade zavzel svoje dokončno stališče.
katotimske neje
j BERLIN, 4. decembra. Iz Moskve po-i ročajo, da je na Ukrajini formirana div;-! zija 20.000 prostovoljcev, ki bodo poslani v Španijo. Prvi transport te divizije od-j liaja iz Odese danes v petek. Divizija je opremljena s protiletalskimi topovi, tanki i ter velikim številom strojnic.
PARIZ, 4. decembra. Havas poroča: Gospa Tabouis piše v »Oeuvru«, da je nastalo gotovo popuščanje napetosti, kar ! gre predvsem na rovaš zadnje ministr-I ske seje v Berlinu, na kateri so razprav-j Ijali o zahtevi generala Franca, da bi se takoj napotile v Španijo nemške divizije. Nemška vlada še ni napravila v tem
vprašanju dokončnega sklepa. Gospa Tabouis pravi, da sta vojni minister mar Šal Blomberg in zunanji minister von Neurath na tej seji prepričevala Hitlerja, da bi politika intervencije v Španiji mogla povzročiti največjo nevarnost.
PARIZ, 4. decembra. »Action Francar-se« poroča, da so te dni bili v Parizu trije sovjetski polkovniki, ki so odpotovali v Španijo. Ti generalštabni polkovniki in posebni specialisti bodo imeli nalogo, da utrjujejo katalonsko mejo, da bi se na ta način onemogočila ofenziva nacionalistov, če bi se posrečilo, da se polastijo ostal Si krajev Španije.
Kino Union. Premiera izredno lepega filma »Slavček Petrograda«, Marija Ce-botari, Svetislav Petrovič, Hilde v. Stolz
rumene železniške legitimacije v mesecu decembru na postaji Maribor, koroški kolodvor. S seboj naj prinesejo potrebna potrdila in Din 4— za vsako oddano legitimacijo.
žava lahko imela mnogo koristi od ino-Zemcev. Toda pomislite, kako izgleda katerega so izročili v zapore maribor-vsa stvar, če si ogledamo n. pr. nekate- skega okrožnega sodišča. S. je osumljen, rc naše ceste in ulice, ki so v takšnem, da je dne 1. decembra zanetil požar v stanju, da ležijo n. pr. v imenovani ulici j tvoruici za dušik v Rušah ter radi poža-Prcd občinskimi hišami celi kupi smeti iz' ra povzročil 172.000 dinarjev škode. Pri
Vrlmr r.-i li!X	nln/Vt/ltlO	iti	rta	r»r,nl;x. * _	•	_	O	•	I	1	1	T	1
katodna gtedot&e
REPERTOAR:
Petek, 4. decembra: Zaprto.
Sobota, 5. decembra ob 20. uri: Baron Trenk«. Red B.
Nedelja, 6. decembra ob 15. uri: »Ciganski primaš«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski" Globoko znižane cene. Zadnjič.
Ponedeljek, 7. decembra: Zaprto.
Torek, 8. decembra ob 15. uri:	»Baron
Trenk«. Ob 20. uri: »Božji človek«. Premiera. Proslava 40. letnice gledali-ško-književnega delovanja Milana Be-goviča.
Razno
vrtov in hiš, stari lonci, pločevina in pe Pel. Za tujce menda nič kaj prijeten pogled Morda bo ta nesnaga še preko zime Ježala pod snegom. Šolska mladež hodi in skače po teh kupih, kar menda ni higienično. Če se ne motim, imajo pri občini nekega uradnika, ki ima nadzorstvo nad občinskimi stavbami in menda tudi "ad občinskimi hišami v Fochovi ulici, ^rav bi bilo. ko bi se ta gospod tudi za te kupe smeti nekoliko zanimal.« — Dav-konla&valec in mariborski občan.
Za bedno deco. Mariborski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda sta pred nekaj tedni poslali na različne zavode jn °sebe prošnje za prispevke v denarju ali blagu v svrho obdaritve revnih otrok. Ker se darila prve dni prihodnjega ted-ua odpošljeio na posamezne šole, se naprošajo podporniki, ki še tega niso stori-J*. da pošljejo prispevke do ponedeljka l' tega meseca upraviteljstvu pomožne s°le v Razlagovi ulici. Vsak dar pride ^vni deci prav!
Smučarji pozor! Tridnevne smuške iz-'®tc v Kranjsko goro, na Smrekovec, Mali ,lltz in Kmv/pllinhe, sama znana zimskošportna zbirališča, priredi za Božič in leto Mestni avtobusni promet. Ra-' doseženih ugodnih zaključkov s ho-so cene za izlete z vso oskrbo iz-Jcdno nizke tako da jih vsak zmore. — rijave sprejema samo še do 15. decem-
zaslišanju je S. zanikal vsako krivdo.
Obtožnica je že sestavljena proti morilcu Brunu Govediču in bo razprava v najkrajšem času.
Smrtna kosa. V 50. letu starosti je u-mrla v splošni bolnišnici železničarjeva žena Marija Gobec. Žalujočim naše toplo sočutje!
Vsem Sokolom in prijateljem Sokolstva sporoča Sokol Matica, da priredi, dne 6. decembra ob 17. uri v Narodnem domu otroško Miklavževo predstavo. Ker je za prireditev veliko zanimanje, prosimo, da si že v naprej nabavite vstopnice v trgovini Bureš, Vetrinjska ulica.
Pevsko društvo »Jadran« sporoča vsem članom, da priredi skupno s Soko-lom-Matica, dne 6. decembra ob 17. uri v Narodnem domu otroško Miklavževo prireditev.
Lepa knjiga najboljši prijatelj. Svojo ve liko zalogo priporoča Knjigarna Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova cesta 13.
Poceni meso. V soboto dne 5. tm. se bo prodajalo od 8. ure naprej na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 150 kg svinjskega mesa a Din 7.—, za osebo po 2 kg.
Danes petek Miklavžev večer v Veliki kavarni. V nedeljo popoldne Miklavževo za otroke.
Železničarji vpokojenci, ki stanujejo v Mariboru na desnem bregu Drave naj
HALO!	HALO!
požar v,j^anl pa danes';) k J. Kapita-
novlču na prispele sveže vsakovrstne morske ribe. Mslj-ska c. 18.	0080
Ženitve
GOSTILNA MANDL
v soboto in nedeljo pojedina krvavili in jeternih klobas 6077
DRŽAVNI USLUŽBENEC
boljšega položaja, star 32 let, išče v svrho ženitve resno družico. Dopise pod »Pomlad« na upravo »Večerni-ka«.	0082
Službo dobi
SAMOSTOJNO KUHARICO
takoj sprejmem. Vprašati Glavni trg 18, Zidanšek. .6079
Oglaiuite!
vodstvo avtobusnega podjetja, Pii- oddajo v svrho podaljšanja veljavnosti
BRZOJAVI
Pri kralju morskih rib, gostil na Vicel. Rotovški tr;; S. danes zvečer pojedina slsdečih morskih rib:	sanoiero	in
grongo zrezki, eevJli. brancini in male ribice. Pristno novo in staro dalmatinsko in štajersko vino. Topli lokali.
6076
Darujte za Pomožno akcijo!
GOSTILNA »PRI VEČERNEM SOLNCU« vabi na zadnjo letošnja pojedino domačih kolin. Toči dobra štajerska in dalmatinska vina. Sprejema abonente. Se priporoča Marija Drčar.	6075
za zavese
najnev vzorci
Maribor. Gosposka 14
Miklavž prihaja,
zato se je lastnik »BONBONERE ORIENT« nemudoma vrnil iz Orienta, od koder je pripeljal 1.000 vrst orientalskih specialitet po Din 1.—. Razen orientalskih specialitet ima pa še na zalogi bonbone, čokolado, kekse, bonbonere, razne čokoladne figure za Miklavža, vse po reklamnih cenah.
Mamice, ko bodo vaši otroci pisali Sv. Miklavžu in povedali svoje želje, spomnite se »BONBONERE ORIENT« v Gosposki »lici, kajti le tam dobite za mal denar lepa darila, ki bodo vaše ljubljence razveselila!
Zato pa le hitro k našemu znanemu JURČEVIČU, ki vas postreže, kakor on to zna. Vsakdo gre rad k njemu, ker ima izbiro res veliko iu zannore postreči še tako razvajenemu odjemalcu. Miklavž je pred vrati, ne odlašajte in nakupite takoj darila! ■■■■■■■■■■■■■»■■■■«
Stran 4.
Pffntr**-jnr *- "HIB
Mariborski »V e č e r n i k« Jutra
Mariboru, dne &. XII. 1936.
smma-sftmžkik pmedttev ffUuMmk$$& b*msZ&-(Uidsama 1936-37
S pričetkom nove zimskošportne sezone, ki obeta postati ena najživahnejših od obstoja Mariborskega zimskošportnega podsaveza, so se vsi klubi in organizacije, ki gojijo zimski šport, živahno razgibali ter sestavili svoj program. Mariborski zimskošportni podsavez sam pa stoji letos pred težko nalogo. Izvedel bo namreč mednarodno državno prvenstvo v klasični kombinaciji, ki bo sploh največja prireditev v letošnji zimskošportni sezoni v našd državi. Tudi je MZSP poskrbel in pripravil smuško pot vrh Pohorja v Maribor, tako da bodo letos zimski športniki imeli smuko prav do Maribora.
V naslednjem prinašamo spored po-edinah klubov in organizacij v sezoni 1986/37;
1.	januarja 1937: Ptuj: Lov na lisico. Prireditelj SK Ptuj. 6. jan. Klubski dan vseh društev podsaveza. 10. jan. Maribor: Smučarska štaleta. Prireditelj ISSK Maribor. Celje: Medklubske skakalne tekme. Otvoritev skakalnice. Prireditelj SK Celje. 17. jan. Ptuj: Mladinska tekma. Prireditelj SK Ptuj. Celje: Mladinski dan (klasična kombinacija). Prireditelj Smučarski klub Celje. 23. in 24. jan. Maribor: Mednarodno državno prvenstvo v klasični kombinaciji v izvedbi Mariborskega zimskošportnega podsaveza. Celje: Banovinski slalom za dame. Prireditelj Smučarski klub Celje. Celje: Podsa-
vezna, obenem banovinska tekma v slalomu pri Celjski koči nad Celjem. Prireditelj SPD Celje. 31. jan. Sv. Lovrenc na Pohorju: Skakalna tekma združena z otvoritvijo povečane skakalnice. Prireditelj Tujskoprometno društvo Sv. Lovrenc na Pohorju. Celje: Skakalne tekme za prvenstvo Celja v Liscah pri Celju. Prireditelj Smučarski klub Celje. Maribor: Klubski slalom in smuk ter mladinsko tekmovanje pod Malo kapo. Prireditelj SK Rapid. Celje: Medmestna smuška tekma Celje—Zagreb. Prireditelj SPD Celje. Maribor: Propagandna slalomska tekma pod Sv. Bol-fenkom. Prireditelj MZSP.
2.	februarja: Ptuj: Prvenstvo Ptuja. Prireditelj SK Ptuj. 7. febr. Maribor: Slalom tekma pri Senjorjevem domu. Prireditelj ISSK Maribor. 14. febr. L a-š k o : Smuk in slalom na Šmohorju. Prireditelj SK Laško. Maribor: Orožnov smuk preko Pohorja. Prireditelj -SPD Maribor. 21. iebr. Sv. Lovrenc na Pohorju:	Sankaška tekma Smučar-
skega odseka Tujsko-prometnega društva Sv. Lovrenc na Pohorju. 28. febr. Laško: Smuški tek na 18 km. Prireditelj SK Laško.
21. marca; Celje: Medklubski slalom na Smrekovcu. Prireditelj SK Celje. 28. in 29. III. Celje: Podsavezno prvenstvo v alpski kombinaciji pri Celjski koči oz. Mozirski koči na Gblteh. Prireditelj SPD Celje.
Kolesarsko društvo »Poštela« priredi, dne 5. decembra Miklavžev večer v Mautnerjevi gostilni. Darila sprejema gostilničar.
Anglija:Madjarska 6:2 (3:1). V Londonu se je vršila včeraj popoldne meddržavna nogometna tekma med Anglijo in Madjarsko, ki se je končala z zmago Anglije v razmerju 6:2.
Muhtik&i/e. MGvitA'
Točenje brezalkoholnih pijač iz sadja in grozdja. Tujskoprometna zveza »Put-nik« za bivšo mariborsko oblast v Mariboru priporoča vsem, posebno letovi-ščarskim krajem, kolodvorskim restavracijam in izletniškim točkam, da upoštevajo želje turistov in tujcev ter točijo brezalkoholne sadne in grozdne sokove.
$k«iske amke
Goljufija s hranilnimi knjižicami. Po
ptujski okolici je hodil že del j časa nek
mlajši človek, ki se je izdajal za uradnika pri sreskem načelstvu, pa tudi za trgovca in gostilničarja. Obiskal je le ene stranke, pri katerih je vedel, da posedujejo hranilne knjižice. Z lastniki hranilnih knjižic je sklepal pogodbe, v katerih je navedel, da bo plačeval kupnino, ki je znašala od 80 do 85%, v obrokih. Ker se pa kupec hranilnih knjižic ni držal pogodbe in sploh ni plačal nobenega obroka, so postale dotične stranke pozorne in prijavile zadevo oblasti. Poslednja je uvedla preiskavo in dognala, da je ku-povalec hranilnih knjižic identičen z 32 letnim Konradom Č. Nadalje je preiskava dognala, da je imenovani na ta način ogoljufal več strank in jih spravi! ob svoje prihranke in znaša celotna škoda nad 100.000 Din. Preiskava je tudi ugotovila, da je Č. kupljene knjižice takoj zopet prodal za 50% in denar pridržal za sebe, strankam pa ki so mu prodale knjižice, ni plačal ničesar. Ko je Č. zvedel, da je prišla njegova goljufija na dan in >e uvedena proti njemu sodna preiskava, je zapustil službo ter izginil iz Ptuja neznano kam.
Kino. V četrtek 3. t. m. ob 20. uri se predvaja film »Miss Barret«. V soboto 5. in nedeljo 6. t. m. pa je na vrsti film »Kleopatra«.
Ne pozabi naročnine!
mm
la tkikkum
najfinejša moinafa jecšiia, kanditi, bonboni, šokolasša, sladkarije
šlašiiiatna EMAN ILIC
Slovenska ulica 6 - Meljska cesia 2
Mali oglasi
Razno
MIKLAVŽEV VEČER v Grajski kleti v soboto 5. decembra, sodeluje prvovrstna ruska balalajka. Dekoracija. Darila se oddajo pri blagajni.	6065
SVARILO!
Svarim vsakogar dajati moji ženi Alojziji Dobmger na moje ime blago ali denar, ker jaz nisem plačnik. Ferdo Do-binger. Boifenkova 18. Nova vas pri Mariboru. 6053
Čedni faneli
In barhenti
po ugodnih cenah
nkiaa WM
Maribor. Gosposka 14
Spomnite se CMD!
Službo dobi
Za takojšen nastop iščem pridno, marljivo in pošteno SLUŽKINJO veščo hišnega dela. Vprašati v upravi lista.	6039
ČEVLJARSKEGA
POMOČNIKA
za novo mešano delo sprejme takoj J- Orosel, Pekre pri Mariboru.	6054
Prodam
KANARČKI
izvrstni pevci, poceni naprodaj. Gregorčičeva 8-1.	6055
Službo išie
Službo
SOBARICE
iščem za čez dan. Naslov v upravi.	6056
Mlada in pridna
POSTREŽNICA
išče delo od 10. ure do 16. ure. Naslov v upravi lista. 6047
Posest
MALA HIŠA
z vrtom naprodaj. Cena Din 7000. Dolinšek, Koroška cesta 56. Maribor.	6045
Stanovanle
STANOVANJE.
visokoipritlično. 3 sobe, kuhinja, kopalnica in soba za služkinjo, popolnoma zaključeno. oddam s 1. decembrom. Vprašati Tattenbachova ulica 15, pri hišnici.	6W2
STANOVANJE
sobo in kuhinjo 350, dve sobi in kuhinja 500, tri sobe in kuhinja s kopalnico in verando v I. nadstropju Din 700, v novi hiši 2 sobi in kuhinja, parketirano 550 in 650 Din. oddam. Maribor. Smetanova ul. 59.	6049
Sobo (Kida
SOBO
s hrano oddam. Vrbanova ul. •28, pritličje, desno. 6064
PODSTREŠNO SOBO
oddam eni ali dvema osebama. Gosposvetska 14. Studenci.	6060
Ceneno prenošišče oddam eni ali dvema
GOSPODIČNAMA, ki sta čez dan zaposleni. — Aleksandrova 44-11, desno. 6069
ODDAM SOBO
s štedilnikom s 1. januarjem.
Ljubljanska ul. 42.	6046
Kupujta svoje potrebščine prt naših inserentih l
Kožuhovino
vsakovrstno po najnižjih cenah v najboljši strokovni izdelavi Vam nudi
P. Semko, ^
krznarski mojster, Gosposka 37 iiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiimin
Poskusite našo novo
kovina Mešanica
SOBO
lepo. opremljeno, etažna kur java, uporaba kopalnice, od-oddam s 15. decembrom. Naslov v upravi.	6051
Z.ANDERLE
fllARIBOR GOSPOSKA UL.20
ZaHVALA.
Vsem, ki ste jj lajšali trpljenje v težki bolezni, vsem, ki ste jo počastili z zadnjim obiskom, vsem, ki ste jo zasuli s cvetjem ter njim, ki so spremili na zadnji poti našo dobro soprogo in mamico, gospo
Nežo Pečečnik
soprogo narednika-vodniks
izrekamo najiskrenejšo zahvalo.
Josip Pečečnik in otroci.
Maribor, dne 3. decembra 1936.	6070
Daruite za Pomožno
Nastavljenci Velike kavarne javljamo žalostno vest, da je bil naš dobri, nepozabni sotrudnik, gospod
Franc Schmidt
natakar
nenadoma in vse prezgodaj odpoklican '■ večno kraljestvo.
Nastavljene! Velike kavarne.
Vaaa se je razbila na tisoč koscev. Kako lepo zveni zvok razbitih Črepinj!
Globoka -noč je legla na Šariotmo pamet.
Redfko, zek> redfeo se vrstijo kratki, >■ votli trcnotki. In tako prehajajo leta.
Napoči tretji marec 1679. Napoleon 1«., ta »Belcebub« v očeh blazne Šarlo-te, je že pokojni. Komaj za dve leti je preživel svoje cesarstvo.
Šarlota pa Še vodno iživi v gradu Ter-vueren. Stanuje v prvem nadstropju, okna pa so opremljena s popolnoma finimi rešetkami. Blazno cesarico so morali spraviti za te rešetke, ker hoče Šarlota stalno »leteti«. Bila je vedno nevarnost,
da pri tem »letenju« ne strmoglavi skozi okno.
Tervueren v plamenih.
V pritličju pod balkonom grada Tervueren se nahaja prostor za pranje in za čiščenje ter za pripravljanje perila.
Vreme je krasno, otožni čuvarji dvorca pa se hočejo nekoliko porazveseliti. Upravitelj dvorca se je podal v sosednjo vas na ples. Vreme je hladno in vlažno. Perilo sc noče sušiti. Služkinje kurijo močneje kakor običajno. Posel je že zdavna končan, peč še vedno gori. Plamen narašča od trenotka do trenotka, ozračje postaja vedno bolj vroče.
Ob pol 6. uri zjutraj vstopi neka služ-
kinja in odpre vrata ter okno. Nastane prepih, veter udari v prostor, v trenotku je vse v plamenu.
Veliko vznemirjenje. Dvorska gospa, Sarlotina kuharica Madam Morcau, steče bosa skozi dim v spalnico blazne cesarice.
Šarlota je že budna. Vsa je prestrašena. Ne morejo je pa spraviti iz sobe.
»Tu je tako lepo, tako toplo, prijetno ta tako svetlo! Kako lepo plamte plameni. Kako prasketa tam okoli. Kaj hočete pravzaprav od mene? Pestite me! Da bi šla iz postelje? Ne, pustite me, poglejte, kako je lepo. Ne, ne, nočem niti čevljev niti nogavic. Kaj? Vi me vlečete? Vi silite cesarsko veličanstvo? Nasilje! Na kolena, na kolena, kakor se spodobi! Na pomoč! Ubiti me hočejo! Na pomoč!« Tako vpije Šarlota in ni je mogoče spraviti iz spalnice. Nevarnost bližajočih se plamenov pa jo vse večja.
Tedaj si služinčad pomaga s prevaro* »Saj je Vaše Veličanstvo samo naročilo, da Vas spravimo na drugo mesto-« »Ah, tako! To je potem nekaj povsem drugega.«
Šarlota dovoli, da jo oblečejo. Nato 3° odpeljejo.
V zadnjem trenotku...
Je že skrajni čas. Plameni in dim so že prodrli preko stopnišča. V zadnj-m trenotku so jo prepeljali na vrt. Ves lev trakt dvora je že v ognju. ^	,
Plameni so uničili vse Šarlotine osebne spomine, razne druge stvari i° slike-Šarlota tega ne ve. Nič se ne briga2 to, kaj ji govori spremstvo. Šarlota vziv v ognju in plamenih.	.	,	•
Tedaj se pa nenadoma spomni Mak milijana, ki da je v dvoru. »Zgorel □ • Tudi to so napravili »oni«, zastrupljevai* d in požigalci.	(Da||e	sW1J
izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d*
prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru