Leto VIII. štev. 95.
^oitnln« ntaČ«na v gotovini.
V Krškem, v sredo 30.j julija 1924.
Današnja štev. 1— Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško.
Čekovni račun: St. 13.807. [začasno še tudi 13.321
Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din,
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračaj d.
Reklamacije za list sc pdštn. proste.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Doktorsko zedinjevanje.
Končno so se gospodje doktorski strokovni-čarji vendarle zganili in povedali delavstvu, da ga vlada preganja. Morebiti hočejo s tem vplivati na strokovni kongres, da bi se tam delale slamnato goreče resolucije proti vladi, namesto resnega dela za dobre organizacije, ki bi se znale same ubraniti vladnih šikan. Seveda tega gospodje niso in ne bodo povedali, da preganja vlada delavstvo le po nerodnosti in nezmožnosti njih samih, ali pa še celo zato, ker se je doktorjem posrečilo vzeti delavstvu njegove legalne' organizacije.
Bogovi pri kovinarjih so tako nanagloma sklenili zedinjenje kovinarjev, kakor da ne bi bili prej dobro vedeli in tudi govorili in pisali, da je treba najprej izvršiti vse predpriprave. Če bi Osrednjega društva kovinarjev na Slovenskem sploh ne bilo, ati pa če bi bilo mrtvo in življenja nezmožno, bi človek nič ne rekel, če se jim mudi ustanoviti centra-lo in iz nje poskušati, da se postavijo povsod temeljne organizacije. Toda kovinarji so svojo organizacijo imeli in so se zanjo tudi brigali, to vesta zlasti Svetek in Golmajer zelo dobro I Kar smrdelo jima je, da se kovinarji tako brigajo za svojo organizacijo, da ne trpijo, da bi plačani funkcionarji namesto za lastno organizacijo delali za politično zvezo med Kocmurjem, Korunom in Kristanom. Zato ata hotela čim prej priti pod oblast zelene , mize, s katero se da govoriti, in izpod oblasti zavednih kovinarjev in njih organizacij, ki se ne marajo zgo-varjati. ampak bi na kongresu bila sodba in obsodba. Zato se jima je zdaj proti prejšnji počasnosti naenkrat tako mudilo »zediniti- kovinarje v SMRJ.
Takoj, ko je bilo to izvršeno, je pisal Golmajer na vse podružnice Osrednjega društva kovinarjev, da so razpuščene in ne morajo predsedniki takoj uničiti vse štampiije, drugače — ne vemo, kaj bi bilo drugače, ampak pisal je, da so predsedniki osebno odgovorni za to, da se to izvrši. Organizacije so bile navajene na disciplino, pa so izvršile, Fa če tudi ne bi, saj je Jutro' poročalo, da so vse podružnice Osrednjega društva kovinarjev razpuščene, in to je »uradno- poročilo, ne?
SMRJ ima drugačna pravila, namesto o podružnicah, govori le o pododborih, o samoupravi pri centralistih ni govora. Po vrhu pa pravila SMRJ sploh še niso bila potrjena. Tako se je zgodilo, da so kovinarji že pol leta brez organizacije: prejšnja je razpuščena, nova je pa ilegalna, nepriznana. Se-veda, glavarstva niso bila še nikdar delavstvu naklonjena — in dokler bo vladal kapitalizem tudi ne bodo — kdo more pričakovati, da bodo tako zatisnila oči in ušesa, kakor delajo to pri orjunaših, ki streljajo na ljudi kakor na zajce — pa orez o-
rožnega lista in brez lovske karte. Sicer pa socialisti niti zahtevati ne smemo kaj takega: če hočemo pravico,, ne smemo zahtevati, naj se izvaja enostransko,. niti da se krivica tudi nam dovoli kakor Orjuni, ampak pravica vsem, krivica nikomur. To je jasno vsem, samo zeleni mizi ne. Golmajerju je ve-liki župan na njegovo vlogo o ustanovitvi podružnice SRMJ z dne 27. febr. 1924 [kako pozno jo je vložil, ker ni imel časa, ki mu ga je vzel ,Socia-list‘lj izrecno prepovedal podružnice in grozil s kaznijo. In podružnice so mu pisale, da jim delajo glavarstva sitnosti, da niti članskih sestankov ne dovolijo. — on jim je pa svetoval, naj sklicujejo shode na njegovo ime. Morebiti je res mislil, da bo glavarstvo podružnice priznalo, če bi se sklice-vale na ime njegovega veličanstva Golmajerja. Pa če bi glavarstvo tudi res šlo na to. delavstvo ne mara bogov in ne mara, da bi bile njegove organizacije tako odvisne od posameznikov.
Ta ilegalnost (nezakonito stanje) traja zdaj že nad pol leta, pa šele zdaj čitamo v »Delavcu* [24. julija 1924], da sta bila v sredo 23. t. m. Uratnik in Golmajer pri vel. županu protestirat in da zdaj upata, da bo šikaniranja konec. Razen te notice pa piše isti .Delavec' tudi tole:
PODRUŽNICE NAM ZAPIRAJO.
Srezko poglavarstvo v Radovljici sam grozi razpustiti podružnice kovinarjev na Jesenicah, Javorniku in Dobravi.
Podružnico na Lescah pa so nam že zaprli. Pri tem je sodeloval domači župan in občinski tajnik.
Enako so aam že zaprli našo podružnico kovinarjev v Kamniku,
Ne vemo. ali se zapirajo te podružnice na podlagi zakona o zaščiti države, ali vsled kakih drugih muh.
Če je prvo. potem ni mogoče imeti v rokah bolj jasnega dokaza, kako se izrablja zakon o zaščiti države proti delavstvu kot takemu,
Vsi podjetniki zabavljajo črez strokovne organizacije: zanje je najbolj upravičena borba za košček kruha le komunistična prevratna akcija. To čujejo domači gospod žandar, ki jih vsa teža časov še ni izučila, da ni tako in si napravijo svojo sodbo o ljudeh in organizacijah, ki jih je treba vzeti na piko.
Potem pa pride vlada modne roke. koje naj-jačja sposobnost je ta. da vidi povsod strahove in kot don Kišot, vitez žalostne postave, te strahove preganja. In ta vlada ukaže srezkim poglavarjem; polovite strahove! —■ Srezki poglavarji zahtevajo poročil od žandarjev in kmečkih županov, — da so krita in da lahko uradujejo na podlagi aktov. Ti akti so taki, da je treba vporabiti proti delav-
skim organizacijam zakon o zaščiti države, ker pravi to žandar, ki je to od podjetnika slišal.
Mi bomo proti tej praksi z vso odločnostjo nastopili in bomo znali v zakonih zajamčeno pravico našega delavstva do strokovnih organizacij varovati, pa če bo to podjetnikom, žandarjem in srezkim poglavarjem, prav ali ne. —
Druga možnost, da se dela našim organizacijam težave leži morda v tem, da nova pravila Saveza metalcev še niso potrjena.
Savez je moral dobiti nova pravila radi uje-dinjenja.
Njegove podružnice niso nove, ampak že več let obstoječe organizacije. Po zdravi pameti se mora pustiti te podružnice tako. dolgo po starih pravilih poslovati, da se nova odobre. To pa za pravega birokrata morda ni jasno.
A ti pravi birokrati naj vedo. da so njihovi zakoni eno, življenje in njegove potrebe pa drugo. Delavstvo si radi okornosti in nerodnosti političnega upravnega aparata ne; bo dalo razbijati svojih strokovnih organizacij.
*
Tako piše Golmajer. Ali res ne ve, zakaj se zapirajo podružnice? Ne zaščita države, tudi druge muhe ne. ampak samo njegove muhe so krive, kakor smo zgoraj razložili. Zelo nerodno je to, če pravi: .Mi bomo ... znali varovati." Kdaj boste pa znali? Ko ste se „že toliko naučili," kako da tega še ne znate ? Pri tem ima Svetek že prakso iz življenja: ko se je združevala politična stranka (na Trboveljskem kongresu 1921) je izrecno sklenila, da se ne bo razšla, dokler ne bo začela celotna združena stranka poslovati. Svetek je takrat tudi govoril za to. Dve leti pozneje je pa dal razgnati kovinarske podruž-nice prej. predno je bil Savez metalcev potrjen...
.Po zdravi pameti morajo poslovati podružnice tako dolgo po starih pravilih, da se nove odobre*. Tako je! Toda zakaj ste dali itampilije uničiti ? Zakaj ste v Jutru' razglasili, da Osr. dr. kovinarjev ni več? Ali je le .nerodnost in okornost" vašega političnega aparata kriva, ki požre toliko denarja in časa, namenjenega strokovnim organizacijam?
Vse skupaj jč krivo, najbolj pa to, da ste se bali. da bi vam kovinarji vaše papirnato zedinjenje raztrgali, zato ste rajši vi prej raztrgali kovinarje, in tako imate svoja korita s pomočjo belgrajske zelene mize še za nekaj časa zagotovljena. No — kovinarji niso tako nerodni, kakor se njih bogovi nerodne kažejo, da gredo pol leta prepozno k vel. županu intervenirat. Zaradi vaše ^nerodnosti* se ne bodo razšli, ker ne marajo zaradi posameznikov razbijati in zopet limati. Organizacije bodo ostale in
UPTON SINCLAIR.
116. nadalj.
France Kremen.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana Moleka.)
• Nekje v neskončnem prostoru kaosa je bilo smrčanje. Nato, po dolgih dobah večnosti, se je iz nič pojav ii tajinstven, pozabljen napor, odstraniti nekaj iz grla, nekaj, kar grozno tišči in duši. Ko Se je napor večkrat in nepojasnjeno ponovil, je oživel reven plamenček zavesti, ki se je nazivala France Kremen. Spoznai je, da je bil on tisti, ki se je toliko upiral dušenju v grlu; spoznal je tudi da je celo njegovo telo ena sama velika bolečina. Nekdo je pognal žebelj skozi njegovo roko in jo trdo pribil k tlom; napihnili so mu želodec, tako grozno napihnili, da hoče zdaj počiti, in ko je zakašljai, je trpel peklenske muke. Z bolnim glasom je zaklical na pomoč, ali nihče se ni zmenil zanj; sam je bil v ječi bolečine, pokopan in pozabljen.
Polagoma se je Izmotal iz mističnih krajev a-nestezije in videl, da je na nosilnici, katero neseta dva moža. Prosil je vode, pa je ni dobil. Tožil je, da se z njim godi nekaj strašnega, da vsak čas poči njegov drob in se razleti na tisoč kosov. Povedali so mu, . da je to le eteraki plin, ki ga kmalu zapusti in potem bo vse dobro. Zvrnili so ga na posteljo, katerih je bila dolga vrsta, in ga prepustili demonom, da se je sam boril z njimi. Bila je vojna in mož, ki ima roko preluknjano, se lahko čuti srečnega in zaradi njega ni treba izgubljati časa |
France je ležal sam noč in dan in poskušal se je razvedriti kolikor je mogel V šotoru sta bili dve postrežnicl in ker France ni imel drugega dela, je ves čas opazoval deklici in se pošteno jezil. Prva je bila suha, okleščena in osehla; opravljala je svoje delo s čmernim obrazom in brez vsake neumnosti; France ni vedel, da je revica izčrpana do skrajnosti radi čezurneaa dela. Druga je bila lepa, polnega života in valovitih rumenih las. Ta pa je neprestano in nesramno koketirala z mladim zdravnikom. France bi se bil moral zavedati, da moške ubijajo tako rapidno te dni, da se mora nekdo za* nimati za bodočo generacijo; ampak on ni bil v razpoloženju, da bi se pečal s filozofijo ljubimkanja — spomnil se je plemenite Beatrice Clendenningove in zaželel je; da bi bil tisto trenotje v veseli Angliji. Na misel so mu prišli tudi njegovi pacifični principi — in kesal se je. ker ja šel v peklensko vojno I
Bolečina se je zmanjšala in zopet so ga naložili na ambulančni voz in odpeljali v oporiščno bolnišnico, ki je bila daleč proč od fronte. Tu se mu je čudovito hitro celila rana. Posedal je na vrtu in užival dobre jedi in pijače, katerih ni nikoli zmaj-kalo; v senci dreves in med rožami je poslušal petje ptičic in pripovedoval tovarišem ranjencem, kako se je vozil na motociklu in iskal .Botteree Normb Cot“ — kaj vraga pa je to ? — kako je zavozil v hunsko armado in jo tiščal nazaj par ur, in kako je izvojeval veliko zmago pri Chatty Terryju — on sam!
Prvi znanec, ki ga je srečal, je bil Hugon Gra-
nitch. Hugon ga je povedel v kot parka in ga vprašal tiho: »Ti, ali si že povedal komu?"
»Ne, gospod Granitah."
»Moje ime je Peterson."
„ Da, mister Peterson."
Čudna pajdašija sta bila ta dva, ki sta zrastla na dveh nasprotnih tečajih socialnega svets, toda demokracija bolečine ju je prinesla skupaj. Zdaj je bil France gospod ia lahko bi bil stal na obrazu mladega leesvillskega magnata — ampak Kremen se je obnašal napram njemu, kakor da je še vedno njegov sluga. Čutil je. da je njegova krivda, da je mladi Granitch padel tako nizko. On ga je iidal in izročil v roke njegovih krutih maščevalcev; in vkliub njegovi revolucionarni vročici ni mogel France pozabiti, da občuje s človekom, ki spada med gospodarje sveta. Lahko sovražiš iz vse svoje duše prestiž in silo, ki se drži Granitchevih milijonov dolarjev, ampak svoje mržnje ne moreš kazati naturno, kadar sta prestiž in sila pred teboj.
Hugon pa ni bil tak, ni bil več ponosen. oša-ben, svoboden, bogat in mlad aristokrat. Trpljenje ga je naučilo, da je začel spoštovsti druge ljudi brez ozira na denar. Slišal je, kako je mali socialistični strojnik, ksterega je nekoč preklinjal v množici čtrajkarjev, izvršil junaško delo. ko se je vozil s motociklom v žrelo smrti in pomagal natakniti obroček na gobec pruske zveri. Zato se je zanimal zanj; sedela sta po več ur skupaj in se pogovarjala ter razkrivala drug drugemu nov svet.
(Dalje prih.]
sfc bodo še bolj razvijale, pa Čeprav jih^bogovi na doktorski način »zedinjujejo**. Ce na nedeljskem kongresu ne pride do ztnage organizacij nad bogovi, si bodo preskrbeli kovinarji za legalne podružnice in pošteno samoupravo na ta ali drug način, bodisi da pokličejo nazaj v življenje Osr. društvo kovinarjev, bodisi da »e pridružijo splošni delavski Uniji v Celju, bodisi kako drugače, Golmajerjeve soldate se pa kovinarji nikakor ne pojdejo.
Razno.
BRIDKA IRONIJA.
»Disciplina in strogo medsebojno zaupan; nam mora biti sveto — zakaj na dve strani vel; naš boj. Eden proti buržuaziji, drugi pa, kateri še veliko hujši, pa proti nezavednosti delavstva sa-mega.“ Tako čitamo v .Delavcu' 24. julija, tik pred strokovnim kongresom. Kdaj ste še slišali, da je veljala disciplina pri predsednikih strokovne komisije, odkar ni več Kristan gospodar socialističnega gibanja na Slovenskem? Prejšnji predsednik, ki je tudi vedel, da je nezavednost strašen sovražnik, je šel s Kocmurjem ustanovit ,Zarjo*. Sedanji predsed-nik, ki je bil zato strašno hud na prejšnjega, je storil isto, ustanovil je .Socialista* in ga kmalu nato združil z ,Zarjo*. Ali zato. da bo manj nezavednosti? Ali da bo večja disciplina? Ne, ampak da dobi zopet Kristan vlado nad delavstvom. Pred novim kon-gresom pa zopet govori tako lepe besede, da bi človek mislil: Ta mož pa mora biti res discipliniran sodrug in gotovo je velik prijatelj velikega izobraževalnega dela. Zato je sovražnik dnevnika in dela na to, da se tednik .Delavec* izpremeni v 14-dnevnik in upa, da bo potem bolj izobraževal.
V vladni krizi je prišlo do »neprikakovanega** preobrata. No. tisti, ki vedo, kako se buržoazija tepe za korita, temu ne bo niti to nepričakovano: sestavila se je poslovna vlada iz članov opozicio-nalnega bloka. Davidovič je ministrski predsednik, Korošec je prevzel prosvetno ministrstvo in zastop-stvo ministrstva ver. Pašič-Prlbičevičev blok je stopil v opozicijo, Radičevci so pozvani v Beograd novi vladi pomagat. V vladi namreč niso zastopani. Vlada opozicionalnega bloka obljublja, da bo iskala z Macdonaldovo in Herriotovo vlado intimnejših stikov, v tem smislu namerava nastopiti na izrednem zasedanju narodne skupščine, ki se bo vršilo prve dni avgusta. Sodili jih bomo po delu, ne po frazah.
V Zagrebu so se spopadli v soboto zvečer Hanaovci in Orjunaši. En orjunaš je težko ranjen, en Hanaovec je mrtev. Pričakujejo novih izgredov. Oboji pravijo, da se za narod tepejo.
V Solunu je izbruhnil velikanski požar, ki je uničil celo predmestje Vardare in zajel tudi tamošnje tobačne tvornice,
V Sofiji je bil umorjen glavni urednik ruskega wranglovskega lista ,Rusa' Kaiimikov. Dejanja obtožujelo komuniste.
V Berlinu je umrl znani skladatelj Ferruccio Busoni, obenem eden največjih klavirskih virtuozov sedanjosti. Znan je tudi kot duhovit glasbeni pisatelj. ki je s svojimi deli pomagal moderni glasbi v Nemčiji do zmage.
Kupujte čevlje samo z znamko .Peko".
Kar vi potrebujete, to jeElzafluid. To je pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 27’— Lekarna Evg. V. Peller, Stubica Donja, Elzatrg St. 252. Hrvatska.
Kdaj bodo postali narodi civilizirani ?
1. Kadar bo ljudstvo imelč toliko pameti in na volišču izbiralo samo med dvema svetoma: ali bo oddalo svoj glas buržoaziji aii proletariatu. Samo na ta način ljudstvo ne bo prevarano in pride v parlamentih do tiste sile, do katere hoče priti. Takrat odpadejo vse intrige, s katerimi razpolaga buržoazija, njen kapital, v boju proti delavnim slojem, njena agitacija, njeni listi in stranke ki si nadevajo ljudska, delavska in demokratična imena, da pridobijo maso v svoj tabor, Po dosedanjih- volitvah so ljudsko množico po navadi skoraj povsod zastopali samo buržoazni poslanci, ljudstvo pa je stokalo in trpelo še dalje, ker se ni z volitvami reakcionarni režim nič spreminjal.
2. Ko bo produktivna ljudska množica zavedna in bo volila samo zase. takrat bo družabni red kmalu dobil drugačno obliko, upoštevane bodo ljudske želje in zahteve, ljudski zastop bo diktiral reforme po teh željah in zahtevah, ne kakor se sedaj godi, da ae upošteva skoraj popolnoma le diktat buržoazne manjšine. Vsak človek bo za svoj trud in delo dobil res. kar mu gre sadov, ti pa bodo odmerjeni po kvaliteti izvršenega dela, ne pa po činu. Želodci delavne mase si ne bodo več puščali predpisovati potreno jelo po milosti buržoaznega razreda.
3. Takrat bo stanovski egoizem odpadel krogi, zaposleni z lažjim delom, se ne bodo več sramovali segati ljudem težjega dela v roko. To je sramota. sedanje dobe, da še ni tako, ko smo vender vsi ljudje, ko smo na isti način prišli na svet. u mreti pa moramo tudi vsi enako, Le buržoazni denar dela to razliko, da kapitaliste njihovi materialni .duhovni" prijatelji spremljajo v grob z velikimi ceremonijami.
4, Ker bo takrat vsakdo gledal v svojem bližnjem istovrednega človeka, bo človeška morala na takšni viilni, da bo izkoriščanje v spločnem prenehalo. človek ne bo več cenjen po imetju, temveč po svojih zmožnoatih in morali. Sedaj pa velja načelo, da se mali tatovi obešajo, veliki pa izpuščajo. Buržoaziji je vsaka direktna ali indirektna sleparija v čast, ker jo cenijo po uspehih izvršenega kšefta. Le za proletariat, ki kieftov ne more delati, veljaja paragrafi, kateri ga proglašajo nečastnega.
5, Ko bomo našo moč razvili, bodo višje šole odprte vsem sposobnim učencem, ne pa kakor sedaj za priviligirane pripadnike denarne kaste. Ravno pri tej kasti je mnogo slaboumnih otrok, ki pa pridejo z denarno pomočjo in s protekcijo vsi na površje ter nam drugim grenke ure delajo, medtem ko morajo po naravi talentirani proletarski otroci skoro brez izjeme večno garati in streči buržoaznim lenuhom in pol idiotom. Zavedni proletariat po-potrebuje ves splošne naobrazbe. s tem pa še ni rečeno, da mora biti vsak kmet, kovač, krojač ali dimnikar za doktorja. Le pot do vsake izobrazbe mu mora biti vsak čas odprta.
6, Takrat bo tudi pretirani narodni egoizem zaspal. Sedanji šovinizem je narodom umetno privzgojen po profitarskih in deiamržnih buržoazih. Samo radi tega vzdržujejo države. velike armade, da lena klika dobro živi. narodov cvet pa gre za topovsko krmo, kadar se to zdi buržoaziji ugodno. Ne bog ne narava nam nista dala narodnih mej. v bodočnosti se bodo morala ljudstva in njihovi proizvodi prosto gibati in prevažati.
7, Takrat bo hiperkultura prenehala, luksus bo nadomeščen s potrebnimi stvarmi, umetnost po-postane splošne last, izumetničeni hokuspokus buržoaziji v prid odpade. Izravnalo se bo življenje med »višjimi** in .nižjimi* sloji, pošten človek bo n. pr. svoje stanovanje dobil msgari v palači, ne pa v kleti in v podstrešjih kakor sedaj, ko ima že navadni buržuj po 7 in še več sob zase.
8, Takrat si bodo morali sedanje vrste advokati, duhovniki in slični zaslepljevala in oderuhi iskati drugega posla, te kaste sploh ne bodo več potrebne, ko postanejo ljudje pametni in narodi složni, Zato pa operirajo danes ravno ti elementi najbolj med ljudstvom, da samo ne bi prišlo do veljave, da bi sami odirali in predirali kar jim je ljubo.
9, Tudi ženska emancipacija bo takrat prenehala, ženske se bodo vrnile k svojemu pravemu naravnemu ženskemu poklicu. Prepustile bodo posle, kateri moškim pripadajo, moškim. Takšna moderna emancipirana ženska je sama sebi v nesrečo, kajti ona si želi moškega in ga ne zna zadovoljiti, moš-hi takšno žensko redkokdaj mara. ker dela prevelike zahteve. Ona pa sedi namesto moškeoa v uradu in odjemlje kruh tistemu, ki bi lahko žensko srečno napravil, ki bi lahko dosegel višjo plačo, če ne bi bilo ženske konkurence.
(Ur.: O tem imamo mi deloma druge nazore. Toda niti na um nam ne pade, da bi branili žensko stališče. Naj se žene same oglasijo, saj je dovolj žalostno, da jih ni po »Napreju** skoraj nikoli videti in slišati, popolnoma nič pa v stvareh, ki bi morale o njih govoriti! Če nič drugega ne. ta molk dokazuje, daemancipiranih (svobodnih)žen pri nas ni!]
10, Cerkve bodo reformirane, nauki se bodo morali zlagati z novim časom in realno potrebo. Cerkve bodo služile faranom tudi kot izobraševalni-ce. Učitelji, zdravniki in sodniki bodo dajali občinstvu predavanja o stvareh, ki so mu v življenju potrebne. Naj vsak človek sam premisli, koliko bi na pameti pridobil, če bi vsa dolga leta v cerkvah poslušal in razjasnjeval aktualna vprašanja, namesto da gleda večno iste ceremonije in brblja vedno iste prazne molitve.
Dodatek: Šele takrat, ko bo svet na tej stopnji, bodo spoznavali narodi enega in istega boga in ga častili za dovršenost narave in življenja. Kakor vidite, ljudje božji, te bi nas buržoazni brez-verneži, ki so nas do danes morale in vere učili, tako za nos ne vodilii bi bilo nBŠe življenje na zemlji res idealno. Vse te ugodnosti v še večjem obsegu u£iva danes buržuazni razred, nam drugim pa ponuja in obeta raj na onem svetu, ko umremo in nič več uživati ne moremo. — Veritas.
Dopisi.
Malo odgovora. V »Delavcu" št. 29. sem čital z lahko vestjo članek »Nima imena". Zato mu ga dam jaz: »Zvitorepec*, ki je mene mnogokrat prevaral in nalagal, ter mu odgovarjam na njegovo demagogijo: tudi jaz sem se obračal od njega s studom in gnusom, ker nem vedel, da ni poštenjak, Ker se tiče Vrenkarja pa njega ni nihče vabil in ni imel nič iskati pri Novem svetu. Sklical sem sestanek jaz sam in mu tudi predsedoval, ker sem bil izvoljen za to. Ker kleparji niso pustili Vran-karju govoriti dalje, sem bil primoran sestanek zaključiti, Sodrug Pastorek je bil aamo povabljen kot referent. Jaz nisem propagator zase. Jaz nisem Zvitorepec, čutil sem zmiraj. da je potreba'Organizacije. Kar se tiče moje umazane preteklosti pri Produkt, zadrugi stopam z mirno vestjo zmiraj javno pred kleparje in inštalaterje in vsi me ie vedno vpoštevajo. Bilo jih je navzočih čez 40, aamo ko* ritarjev ni bilo, katere sem jaz h koritu postavil, in prav to je, česar mi kleparji ne morejo odpustiti. Eaa aama oseba je bila proti, tleti pa ni klepar
ampak pomožni delavec in nahujskan od generala. Kar se tiče družbe vinskih bratcev je še zmiraj denar naložen v hranilnici samo knjigo ie nekdo vzel pri blagajniku, ko je bil odsoten. Mislim, da jo dolguje Jugometalija. Pravzaprav kovinarsko organizacijo ta denar nič ne briga, ker smo bili sekcija zase, še tačas nepriključena pri kovinarjih. Ali bi radi še te uboge pare imeli, ko so ie kleparji itak toliko oškodovani, prvič pri organizaciji in drugič pri zadrugi, da danes nimajo nobene zaslombe nikjer, kakor samo Zvitorepec in Mihevc, katera sta zadrugo toliko oškodovala, da sta ji še dušo hotela vzeti! Privoščila sta si mezde 750 Din tedensko, ker sta najbolj nezmožna delavca med mladimi in starimi kleparji, To so konšiatirali kleparji, Jaz kot klepar in strokovnjak sem imel za 11 urno delo pri Prod. zadrugi 500 Din tedenske plače, pa je osrednje društvo kovinarjev potom Otorepca reklo, da imam preveč, da se mi mora odtegniti. Jez sem imel že tako 150 Din zgube na teden pri tem delu in ko se mi je plača odtegnila, nisem hotel več za zadrugo delati in sem na svoje roke delal. To pa gospodom, ki so delali že na svoje roke, ni bilo všeč. Jaz sem jim tudi hotel zabraniti in sem zahteval čiste račune, kateri znašajo na 100.000 njim v korist. Ker niso drugače mogli napraviti, so morali Kosca odstraniti in so ga kot defravdanta državnemu pravdništvu nazaaaili, čistih računov pa še zdaj ni in tudi Mihevc jih ni mogel sčistiti, čeprav ni defravdiral, Da sem jaz iz maščevanja zadrugo ovadil zaradi nesolidnega dela, to je laž! Konkurenti so šli sami delo in material ogledat. Delo ie bilo izvršeno strokovnjaško, le blago ni odgovarjalo predpisom, ker je bila pločevina mesto štev. 12 štev. 8. Jaz sem bil samo za delo odgovoren za blago pa ne, ko sem ga opozoril da ni pravilno, pa mi je zabrusil, da to mene nič ne briga, da je on odgovoren. Kar se tiče sodr. Pastorka prepuščam odgovor niemu samemu, samo toliko bi pripomnil, da mu v poštenosti še do kolen ne segate.
Franc Kosec.
Celje. V nedeljo zvečer je stal naš poročevalec na kolodvoru. Naenkrat stopi k njemu mlad. visok gospod s črnkastim obrazom in ga pozove na stran, češ, da bi rad z njim nekaj govoril. Ogovorjeni mu je ustregel in gospodič ga je v nekakšni bridki jezici vprašal, kdo ie pisal tisto o Vošnako-vih pekih v »Naprej1*. Poročevalec mu je svetoval, naj se obrnem s tem vprašanjem na uredništvo »Na-preja** v Krško. On da ne pozna Vošnakove pekarne in ga torej zadeva ne briga. Gospodič mu je povedal tole reč: Še enkrat napišite kaj takegB, t>a boste videli, kdo smo mi!a To je izgledalo kakor grožnja, a vendar je mogoče, da bi bila samo šala, kajti oospodič je še sveto izjavil, da pri Vošnaku ni nobenih Oriunašev. Mi bi neradi videli, da bi se tistemu gospodiču kaj hudega zgodilo od te hiper-narodajaksrske družbe za slučaj, da je zajajil svoje članstvo pri njej, vendar priobčujemo to reč, če se bo namreč kateremu izmed »Naprejevih* dopisovalcev v Celju zgodilo kakšno zlo, bomo vsaj vedeli, kje nBm je iskati krivce. — Pika.
DOpla iz Trbovelj. Ker so me že trikrat v Napreju pozvali, da naj povem zakaj so s6 kon-sumna društva Zagorje, Trbovlje in Hrastnik, raz-družila, odgovarjam podpisani sledeče: Člani kon-sumnega društva v Trbovljah prav dobro vedo, zakaj smo se razdružili, ker so člani sami to sklenili na članskem zborovanju 6. aprila 1923. soglasno. In sem le napram članom odgovoren dajati pojasnila. — Ivan Jeretin.
Delavci, ki hočejo imeti SVOJ časopis, ga morajo seveda tudi vzdrževati. Za vzdrževanje ča-sopina je treba pred vsem ideje in smeri, načel in skupnega dogovora, kako da pridemo do cilja. Vse to imamo v socialističnem programu in pravilniku. Dalje je treba izvrševalcev — te imamo v socialističnih organizacijah, ki so po tem programu in pravilniku ustanovljene, in v somišljenikih. Vsi ti delajo za časopis z dopisovanjem, pridobivanjem novih naročnikov, z agitacijo za razširjenje ideje in njeuega glasnika. Dalje je treba za časopis tudi denarja. Tega ni treba razlagati, pač pa je potrebno povedati, da je treba denarja stalno in redna Kdor v takih časih, ko hoče nasprotnik odkru-šiti s frazo »zedinjenja** zopet par naročnikov od delavskega dnevnika, omahne ali obupa in odpove, ta je izdajalec delavskih koristi, čeprav pravi, da je odpovedal »8mo zato, ker ne more plačevati, Noben delavec ne plačuje lahko in čim manj nas bo, tem težje bomo plačevali 1 Tednik ni dovolj za socialista, še za začetnika je malo. Prestopajte torej od .Ljudskega glasu' k »Napreju**, ne pa narobe. Kdor razume, naj izvrši, kdor ne razume, se ne bo smel Stuliti med zavedne 1
Citajte naš tisk!
Laatnik: .Sloga*, r. z. z o. p.
Izdajatelj in odgovorni urednik;
Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora $SJ in KDZ.)
29. VIL Tinkama bratov Rompret v Krškem, uro