Posamezna številka 30 vinarjev.
Stev. 75.
v lihdiibdi. v sreao. one 2. vnma ista.
Leto XLVIL
m Velja po poŠti: s ss otlo Isto ssprs).. & »O-— ss en asssc „ .. „ 5-80 ss inoisastvo .. „ 70-—
V	Ljubljani na dom Is osls listo naprej. . K 5S-— ss sn meseo „ .. K 5>—
V	spravi prejsman meteBno „ 4-50
es Sobotna Izdaja: as Zt oslo leto.....K 10'-»
is laoismstvo •
15 —
Enostolpni petltvrsta (59 mm široka ln 3 mm visoka ali n|e
prostor) sa enkrat .... po 93 v Pri naročila nad 10 objav popust
Sajmanjšioglas -.0 9mn K3'—
Enostolpna petltvrsta K 1 50
Isbaja vsak dan Izvsemlt ponedeljek ln dan po prazniku, ob 5. ari zjutraj.
ov Uredništvo |s v Kopitarjevi nllol itov. 6/m. BoKoplsl sa se vračajo; netrank Irana pisma se ne ■prejemajo.	Telelona itov. 50.
Zveza jugoslovanskih kmetov.
Slovenski kmet se zbira in organizira. Bolj kot kdaj prej je naš kmet potreben mogočne organizacije. Svetovna vojska je prekucnila na glavo ves dosedanji red, ki je v svojem temelju krivičen ter daje v roke moč onemu, ki ima kapital, pušča pa brez pravic tistega, ki dela. Prav je, da bo konec tega kapitalističnega reda, narejenega le za mogočne in bogate. Vrgla ga bo ideja, ki v masah brezpravnih nezavestno tli, ideja socialne pravice. Toda, takoj ob pričetku se kaže, da hočejo namestu skrajnega kapitalizma postaviti drug ekstrem. Boljševištvo je zavrglo idejo demokracije, pravične vlade ljudstva ter hoče uveljaviti diktaturo proletarijata. Umevamo to gibanje, ki je nastalo iz gnilih kapitalističnih mlakuž, v katerih je tonila egoistična liberalna buržoazijska družba. Toda kljub temu ta misel ne bo mogla ozdraviti socialnih ran na človeštvu, ne da bi zadala novih krivic.
In tu je ravno kmet, ki je doslej stal v boju zoper nadvlado kapitalizma, v boju za uveljavljenje pravične demokracije, kmet je, ki bo ostal sredi obeh ekstremov, sovražnih si do skrajnosti, a krivičnih. Kmečki stan edini je bil, ki je tudi doslej stal na stališču strpnosti, medsebojne vzajemnosti vseh stanov, tisti kmet, ki je najmanj potreboval drugih in ki so drugi bili navezani na njegov obstoj. Kmet ni nikomur napovedoval razrednega boja in tudi danes je pripravljen z vsemi stanovi sodelovati, toda prevrati sedanjega časa velevajo kmetu, da se organizira v neomahlji-vih vrstah, ki jih ne bo zmogel noben naval.
Po slovenskih krajih hite kmetje danes v svoje kmečke zveze, ki se bodo razširile po vsem našem jugu, kjerkoli prebiva jugoslovanski seljak. Vse te kmečke zveze bodo strnjene v enotno veliko Jugoslovansko kmečko zvezo, ki bo branila obstoj jugoslovanskega seljaka od Soče do Vardarja.
Naš mali slovenski kmet, ki je zmagovito prestal pritisk fevdalnega gospodstva in agrarnega, graščinskega kapitalizma, naš kmet, ki se je s svojimi zadrugami otresel kapitalizma domačih oderuhov ter se, četudi težko, vzdržal pred velikim mednarodnim kapitalizmom in morečim militarizmom, ta naš mali slovenski kmet daje signal za združitev vseh jugoslovanskih kmetov. Lastna sila ga je ohranila na njegovi grudi v preteklosti, združena sila vseh naj ga ohrani na grudi tudi v bodeče. Naš kmet je po večini prestal že krize, v katerih se nahaja še danes hrvatski seljak. Agrarna reforma in socialni prevrati so našli našega kmeta bolj pripravljenega ko njegovega hrvatskega tovariša, Zato tudi v našem kmetu ni tistih bolestnih pojavov, ki trpinčijo še danes hrvatskega seljaka. Kmečko gibanje je pri nas že pred desetletji zadobilo svoj pravec, ki ga hrvatski seljak šele išče. Tu bo naš kmet hrvatskemu v pomoč. Toda za boje, ki groze v pri-hodnjosti, bo naš kmet dobil tovariša v srbskem in hrvatskem seljaku. Zato je um-ljivo, da je najprvo pri nas vznikla misel zveze vseh jugoslovanskih kmetov in tu našla tla pripravljena.
Dogodki, ki nas morda dohite v bližnji ali daljnji bodočnosti, ne bodo tvorili ko-nečnega uspeha gibanja, marveč bodo pomenili le prehodno dobo v boljšo bodočnost. Ta bodočnost pa ne bo doba medsebojnih bojev, marveč doba vzajemnega dela "vseh v skupni blagor. Kmetu je po njegovem stališču odkazana pot, ki vodi k temu smotru.
Kakor jc kmet zavrgel idejo liberalnega in sebičnega individualizma, tako zavrača misel materijalističnega marksizma in socializma in njegovega naslednika boljševizma. Le ena misel je, ki vodi do miru med stanovi, misel krščanske pravice in ljubezni: Zveza jugoslovanskih kmetov je poklicana, da s to idejo gre v boj v obrambo kmečkega stanu ter v složnem sodelovanju z organizacijami drugih stanov, ki stoje na krščanskem stališču, iz-
Oprava v <ar|evl al. 6, — Račun poštne hran. ljubljansko st. G50 za naročnino In št 349 za oglasa, av«tr. Iu češ s 2*,797, ogr. 26.511, bosn.-haro. 7563.
vojuje v državi SHS zmago ideje krščanskega solidarizma,
. 1 11
Kardinala Bourne In
Mmeff@ v Rimu.
Rimska »Epoca« z dne 27, marca prinaša interviev z visoko cerkveno osebo, ki je imela priliko občevati s kardinalom Bourneom. Izjavila je sledeče:
»Veliko se govori o istočasni navzočnosti dveh kardinalov v Rimu, slučaj, ki je v resnici nadvse nepričakovan. Kardinal Bourne je bil v našem mestu pred meseci le ob prehodu in je takoj nadaljeval dolgo potovanje po Orijentu. Vi se gotovo spominjate, da je westminsterski nadškof z angleškim mornariškim kaplanom že leta 1917. obiskal vse naše luke in tudi Tarent, kjer so se nahajali oddelki angleškega brodovja. Spominjate se še, da je vzbudil takrat veliko pozornost prvi uradni obisk cerkvenega kneza po anglikanski reformi. Tudi danes je isti razlog svetoval angleškemu primasu dokončati svoje potovanje.
Kardinala Bourneja vežejo prijateljski odnošaji s kardinalom Ametteom. Večkrat sta se sešla oba kardinala ne samo v Rimu. Ne razumem, zakaj bi to priliko presojali kot izredno in, ponavljam, ta sestanek kot nepričakovan.
Dobro je, če pripominjam, da je razmerje kardinala Bournea v Londonu analogno onemu kardinala Amettea v Parizu, Oba kneza zasledujeta iste kriterije v odnošajih s tozadevnimi vladami. Več kot enkrat, in posebno sedaj, ko Anglija ni imela uradnega zastopstva pri Vatikanu, si je pomagala z Bourneom pri dogovorih z britansko vlado, Nam vsem je tudi znano, kako koristne Franciji in drage sveti stolici so usluge pariškega nadškofa, polne takta in finega razgleda,
O potovanju kardinala Bournea po Orijentu lahko povem, da je našel povsod veliko vljudnost in da je bil povsod sprejet z vsemi častmi. Začel je potovanje v Egiptu, prehodil Palestino in je obiskal svete kraje. Ladja angleškega admiralata mu je bila na razpolago. Med bivanjem v raznih krajih se je razgovarjal z visokimi političnimi osebnostmi in si je mogel ustvariti točne pojme o situaciji. Ko se je vrnil v Evropo, se je ustavil v Carigradu, kamor je prispel na angleškem torpedolovcu. Kardinal Bourne jc prvi katoliški kardinal, ki je obiskal Carigrad, odkar je prišel pod turško gospodstvo. Iz Carigrada se je podal v Zofijo, kjer je bil gost kralja Borisa. Angleški primas mi ni prikrival dobrega vtisa, ki ga je dobil pri svojem občevanju z mladim vladarjem, ki da se mu ne sme pripisovati očetovskih krivd.
Z dvornim vlakom se je nato odpeljal v Srbijo, Hrvatsko in Slovenijo ter se ustavil v Belgradu. (Da se je ustavil tudi v Zagrebu in Ljubljani, je Orlandova »Epoca« previdno zamolčala!) Povsod je imel priliko govoriti s politiki in razgovarjal se jc tudi s kraljem. Politično situacijo je našel skoro po vseh deželah povečini zelo mirno (Kaj pravi k temu »Epoca«, ki je dnevno prinašala najgorostasnejše izmišljotine o »re.-volucijah« v Jugoslaviji?)
Iz tega, kar sem vam povedal, je jasno, da je bila za kardinala Bournea nujna potreba, posetiti ob povratku zopet Rim. Čudno bi bilo, če bi cerkveni knez ne bil poročal papežu svojih vtisov po tako dolgem in tako važnem potovanju,«
Tako intervju »Epoce«. Z veseljem ugotavljamo dejstvo, da je visoki cerkveni knez odnesel iz Jugoslavije najboljše vtise, ki jih niti nam tako sovražna »Epoca« ne more utajiti. Po gorenjih stavkih je tudi razvidno, da misija kardinala Bournea ni bila le cerkvena, ampak tudi p o 1 i t i č -p a , ker se nahaja cerkveni knez in primas Anglije v najožjih stikih 7. vodilnimi angleškimi državniki. Dal Bog, da bi njegovo delo za nas ne bilo zaman! Alrč.
(P. P-)
Črnogorski ekspoze.
Pod tem naslovom prinaša pariški »Temps« vsebino dokumenta, ki ga je general Gvozdenovič predložil zaveznikom. Ekspozč predstavlja vlado kralja Nikole kot edino legalno vlado Črnegore in politiko kralja Nikole kot pravično nacijonalno politiko napram narodu in zaveznikom. Mir s Francem Jožefom je bil sklenjen na nasvet generalissima črnogorske vojske, srbskega polkovnika Pešiča, Srbija je s krfsko geklaracijo odločila usodo Črnegore, ne da bi prašala deželo samo. Pod pritiskom uradne Srbije je neka »zborujoča skupana« razglasila ujedinjenje, Vlada kralja Nikole ne dovoljuje, da postane Črnagora srbska provinca pod vladarjem, ki ga ni dežela sama izbrala in ki je proti-ven ideji jugoslovanske konfederacij^, v kateri bi vsaka dežela ohranila svojo popolno avtonomijo.
Vprašanje Črnegore.
Republikanski »Diaicre« prinaša v obliki intervjuva kolektivno izjavo Jova-na Plamenaca, Pera Soča in generala Gvo-zdenoviča o zahtevah, ki jih je črnogorska vlada predložila konferenci. Ko so razložili vsebino spomenice kralja Nikole tako, kot so jo listi že orinesli, so delegati zaključili: »Poizkus Srbije, da izvrši aneksi-jo Črnegore, je popolnoma propal. Predlog srbske delegacije, ki je stremil po uki-njenju suvercnitete Črnegore in po vsiljc-nju plebiscita, kot da v tem vprašanju ni več suverena in neodvisna država, jc propadel. Ta novi poizkus uradne Srbije dokazuje, da smatra ona sama takozvano veliko narodno skupščino v Podgorici za politično komedijo, ki so jo povzročili njeni agenti.«
Pokrst v črai£ori za ujedinjenje.
»Daily MaLi« poreča iz Pariza, da črnogorsko vprašanje ni toliko*vprašanje teritorija, kot pa doma &a zadeva. Kralj pravi, da pravno zastooa Črnogoro, dokler mu skupščina tega nc odreče. V neki spomenici je zahteval kralj, d a konferenca uniči (!) sklep skupščine, ki ga jc pahnila s prestola in da obvaruje pravice njegove dinastije do definitivr.e rešitve jugoslovanskega vprašanja. Gibanje proti njemu ima dva izvora: napredni elementi v deželi ga smatrajo za sovražnika jugoslovanskega uje-dinjenja in radi te£a ludi sovažnika Črnegore; drugi, ker so izvestni njogovi manevri za dobo vojne vzbudili sum v njegovo iskrenost napram zaveznikom. Na vsak način je pokret za ujedinjenje z Jugoslavijo močnejši od njega. Ako konferenca reši to vprašanje z glasovanjem naroda, se bo brez dvoma velika večina izjavila za zedinjenje z ostalimi j u ž n i m i Slovani.
Bistvo črnogorskega vprašanja.
»Daily Telegraph«-u poroča pariški dopisnik Landon, da vprašanje Črnegore sploh ne obstoja, pač pa vprašanje črnogorskega kralja. Veruje, da bo kralj protestiral proti odločitvi skupščine o spojitvi s Srbijo. Toda k o n f c i renca nima pravice vmešavati se v notranje stvari države, ko se obravnavajo njene demokratične pravice, toda verjetno je, da bodo italijanski zastopniki z drugih in ne samo čustvenih razlogov skušali doseči neodvisnost Črnegore, da bi v s t v a -rili s tem mejo med Srbi in svojim jinteresi v Albaniji.
Posebni dopisnik »Morning Poste« pripominja vestem o zahtevah kralja Nikole, da bi Črnagora kot zasebna država bila proti interesu slovanske republike.
Italijani o sklepu skupščine.
»Secolu« poroča iz Pariza njegov dopis. Anriudi, da sc plebiscit v Črnigori nc more smatrati za definitivni izraz narodne volje in da za rešenje tega vprašanja ni zadostna površna anketa, ki io je v avtomobilu Izvršil Fr•»«/»!.»* d' Fsperev. Trehalo
bi zagotoviti nov svoboden plebiscit pod zaščito vojske neinteresiranih sil, kot so n. pr. Anglija in Amerika.
Pariški dopisnik nacionalistične »Idea! Nazionalc« pravi, da zamore trditi, da bo zamogla vlada kralja Nikole dokazati, da je bil separp.tni mir, ki ga je sklenila Črnagora z Avstrijo, sklenjen ne samo pod pritiskom sovražne vojske, pač pa tudi pod vplivom srbske vlade. (Infamna laž!)
Še o vprašanju Črnegore.
Pariški dopisnik »Morning Poste« poroča svojemu listu, da je komisija, ki je bila poslana v Črnogoro, da ugotovi stanje stvari, predložila poročilo, kjer pravi, da. jc v deželi 50.000 oboroženih Črnogorcev in samo 500 srbskih vojakov. Ti radi tega niso mogli imeti nikakega vpliva na izvolitev skupščine. Te volitve so se vršile nai veliko svobodnejši način kot za časa kralja Nikole. Vsi Črnogorci želijo ujedinjenje s Srbijo in nočejo imeti nič opravka s kraljem Nikolo, katerega smatrajo za izdaji« co. Vsa nesporazumljenja so bila delo kralja Nikole in italijanskih agentov. V celi deželi vlada mir. Sto oseb, ki so bile aretirane, so bile pravilno sojene.
Boli ra knraS&eoi.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 1. aprila cb štirih popoldne iz uradnega vira: V boju dne 31. marca severno od Velikovca, v katerem so se naše čete junaško borile, smo skupno zaplenili 1 top, 10 strojnic, 1 kuhinjo, nekaj konj in ujeli 25 mož. Naše čete drže črto Kapca—Dobrova — točka 560, Ujetniki so izjavili, da so hotele štiri nemške stotnijc dne 31. marca zjutraj napasti Osenice in vdreti v Velikovec.
IMiromi p 2 svet,
Amerika zapusti Pariz? ,
LDU Berlin, 1. aprila. (DKU) »B. Z.
am Miltag« poroča iz Rotterdama: »Daily Tclegraph« javlja z dne 31. marca iz Ncw Yorka: Poročevalec lista »Ne\v York Times« pri mirovni konferenci Auhalan br-z o javlja svojemu listu, da se bo Amerika najbrže umaknila z mirovne konference. Ta poročevalec je eden izmed najzanesljivejših zastopnikov lista »Times« in njegova poročila bero v Ameriki z največjo resnobo. V svoji brzojavki pravi mimo drugega: Ako se razmere na mirovni konferenca nc izboljšajo, potem učaka svet prejkone veliko senzacijo. Resnica je, da so posvetovanja sveta čctvorice dospela na mrtvo točko. Ves ta teden se je potrafil in med tem so stvari dosegle nadaljno krizo, tako da se je položaj poslabšal, nikar pa izboljšal.
Amerika in zveza narodov.
LDU Pariz, 31. marca. (DKU — Brezžično.) »New York Herald« javlja, da je sprejel predsednik Wilson odposlanstvo, obstoječe iz šest republikanskih in šest demokratskih članov ameriškega kongresa. Odposlanstvo je izjavilo, da večina američanskega naroda odobrava načrt za zvezo narodov, ki je predložen pariški konfercnci. Da pa prodre načrt v repre-zentacijski zbornici in v senatu, jc važno, da se zadostno zajamči Monrocjeva doktrina.
Maršal Foch v Spaaf,
LDU Pariz, 31. marca. (DKU) Brezžično. Maršal Foch odpotuje v torek v Spaao, da naznani nemškemu delegatu Erzbergerju pogoje zaveznikov glede Gdanskega.
Bogatih! v NetnCIJI.
Nemiri v Frankfurtu.
LDU Frankfurt ob Menu, 31. marca,
(DKU) Pri aretaciji neke ženske v notranjem mestu sc je popoldne spopadla množica z redarji. Množica sc je potegovala za žensko. Naskočila je bližnjo redarstve-no postajo in razorožila redarje. Razorožila je tudi na pomoč hiteče mornarje, ki so morali pobegniti. Enega izmed pomorščakov je množica nnpnrTla in vrtfla v
Stran 2,
SLOVENEC, Sne 2. aprila 191*,
Itov. 75»
Men, kjer je utonil. Tolpa je drevila potem k preiskovalnemu sodišču, razorožila varstveno stražo, vdrla v poslopje in osvobodila vse jetnike, med njimi mnogo velikih zločincev. Napadla jc prodajalnico za orožje in jo izropala. Proti 9. uri zvečer so nedorasli fantje plenili v več trgovinah za obleko. Na več krajih mesta so streljali, Streljanje je trajalo do pozne noči. Uporabljali so tudi strojnice. Nemiri nimajo komunističnega značaja in so Ie izgredi razuzdanih surovih elementov. Odrejene so izredne varstvene odredbe.
LDU Frankfurt ob Meni, 31. marca. (DKU) Voditelji socialno - demokratskih strank in komunistične stranke ter delavskega sveta so se ponoči sešli na policijskem predsedništvu in izdali poziv, kjer izražajo, da delavstvo brez razlike političnega mišljenja obsoja nasilnosti in ple-nitve.
Obsedno stanje v Stuttgarta. ,
LDU Stuttgart, 1. aprila. (DKU) Vlada jc davi zaradi preteče nevarnosti za javno varnost odredila obsedno stanje nad mestom in okolico.
LDU Stuttgart, 1. aprila. (DKU) Odporno stavko za pobijanje generalne stavke se udeležujejo rokodelci, obrtni, trgovski, industrijalni, državni, mestni in zasebni uradniki, zdravniki, lekarji in drugi člani svobodnih poklicov. Časniki začasno ne bodo izhajali. Poštni promet je popolnoma ustavljen, tako tudi promet na cestnih železnicah. Na železnicah so davi Vozili le vlaki za delavce in za mleko.
Stavka v Nemčiji
LDU Essen ob Ruhri, 31 marca. (DKU) Število stavkujočih je danes zopet naraslo na 52.100 oseb proti 33.200 osebam, ki so stavkale včeraj.
LDU Berlin, 31. marca. (DKU) Wolf-Sov urad poroča: Državna vlada je s prusko vlado odredila osebno stanje nad ruhrskim revirjem. Vladne čete vkorakajo [v revir, da bi delavce in obratne naprave tvarovale terorizma. Državni minister za prehrano ne bo po bruseljskih zahtevah aliirancev dovolil nobene oddaje živil v [ozemlje stavke. Državni minister ne bo 'dovolil nobenih plač stavkujočim, dočim bodo dobili delavci, ki ne stavkajo, posebno doklado za težko delo.
Razna poročila.
Zavezniška komisija zapustila Madžarsko.
LDU Beigrad, 1. aprila. (DKU — Brez-zično.) Polkovnik Vix je s francosko, an-igleško in ameriško misijo dospel v Bel-Jrad po petdnevni internaciji v Budimpešti,
Odprava smrtne kazni v Nemški Avstriji.
LDU Dunaj, 1. aprila. (DKU) Justični fedsek je sprejel vladno predlogo glede odprave smrtne kazni z dvema pravoslovni-ma izpremerobama, ki jih je predlagal poročevalec.
Nemški bankovci.
LDU Dunaj, 31. marca. (DKU) V današnji seji generalnega sveta avstro-ogrske banke je poročalo vodstvo, da se radi velikih prometnih težkoč žigosanje bankovcev do sedaj še ni moglo končati. Do 24. marca so žigosali 3.8 milijard. Žigosanje 5e bo končalo najbrže potem, ko bo enkrat presentiranih po 5.5 milijard bankovcev. — Vsled preobrata na Ogrskem in odredb ogrske vlade svetov ne more avstro-ogrska banka dati posojila na efekte, ki niso povsem varni. Banka je vložila orotest proti odredbam ogrske vlade.
Delavski sveti na Češkem.
LDU Dunaj, 1. aprila. (DKU) Listi javljajo iz Prage, da je bilo tam veliko socialistično zborovanje, na katerem so sklenili, povsodi osnovati delavske svete in začeti boj za diktaturo.
Obupan položaj v Rusiji.
Lyon, 31. marca. (DKU) Brezžično poročilo iz Stockholma javlja: Ljenin veli v govoru, ki ga je imel v petrograjskem Narodnem domu, da je položaj glede prehrane v Rusiji obupen. Očital je kmetom, da so dopustili, da se je pokvarilo žito, ne da bi ga poslali v Petrograd. Vsi osebni vlaki so od 18. marca ustavljeni.
Najden oadvojvodski zaklad.
LDU Budimpešta, 1. aprila. (DKU)
»Voios Ujsag< doznava iz Ogrskega Starega grada, da so našli v gledališčni dvorani v gradu, ki je bil prej lastnina nadvojvode Friderika, v Feltoronyju pod tlemi mnogo /.lata in srebra, umotnin, nakita in perila. Vrednost najdenih stvari znaša več milijonov. Komunisti Ogrskega Starega grada so zaplenili najdene reči,
PoHtliiut novica.
-f Politika v gledališču. Naši listi so poročali — kakor tudi hrvatski in srbski — o ne popolnoma korektnem mišljenju nekaterih čeških politikov v našem snnru
t	r v* "
z Italijo, Ljubljanski župan je pred kratkim opozoril našo javnost, popolnoma upravičeno, nn notrebo sloge z brati Cehi,
Za to mu izreka 19 čeških člainov ljubljanskega gledališča v sinočnem »Narodu« zahvalo, v kateri pravijo med drugim: »Ti gospodje, ki zdaj skoro vsak dan napadajo naš narod in imajo za nas samo naziv »tujci« in »pemci«, ne vedo, da je pri nas za vse Slovane samo ea naziv — brat, in delajo za nemško-židovske in klerikalne interese, kakor bi bili plačani za to«« Ne vemo, kaj je klerikalizem storil češkim članom Narodnega gledališča, da je vstalo proti njemu vse, kar igra in poje, pleše in režira, kar gode in kulise prenaša, vendar pa bi si dovolili opazko, da bi bilo pametnejše, če bi se dotični bolj brigali za gledališče nego za politiko. To bi bilo v interesu gledališča in politike.
-f- O šolskem in učiteljskem vprašanj«. V Belgradu se je sestala enketa šolskih strokovnjakov iz Sarajeva, Ljubljane, Splita, Zagreba in Novega Sada, ki se je posvetovala o tem, kako naj bo urejena naša šola. Sklenili so: Šole bodo državne in zasebne. Šolska organizacija bo neodvisna od državne »uprave ter bo obstojala iz šolske občine, okraja, okrožja in pokrajine. Stalni učitelji se bodo nastavljali na podlagi razpisa po dveletnem začasnem službovanju. Učitelj bo stalen, da ga niti minister ne bo smel prestaviti. V prvem času bo nekaj izprememb v interesu službe, toda vsako nameščenje bo moral skleniti deželni šolski svet, odobriti drž. šolski svet in šele potem bo minister mogel tak sklep izvršiti. Učiteljstvo dobi posebno pragmatiko in poseben disciplinaren senat, v katerem bodo sami učitelji. Plačani bodo učitelji tako kakor drugi državni uradniki z isto kvalifikacijo, Plače se bodo uredile, ko se reši vprašanje valute. Za dijake se otvorijo v vseh večjih mestih dijaške mize, za kar je kredit že dovoljen. Za učiteljske kandidate, ki so vsled vojske morali prekiniti svoje študije, se bodo otvorili tečaji. — V posebni spomenici na ministra za prosveto zahteva učiteljstvo izboljšanje težkega materijalne-ga položaja. Dalje se zahteva napredovanje učiteljstva, rodbinske doklade po 800 kron, doklada za obleko, mesečne doklade za januar, februar in marec po 300 K ter konečno hrza pomoč po 600 K. — Preden bodo sklepi enkete postali postava, bodo morali o šolski reformi govoriti tudi posamezni stanovi, predvsem pa starši po svojih zastopnikih. Prav pa bi bilo, da bi se materijelni položaj učiteljstva čimprej izboljšal.
4- Tragikomika iz Postojne. Preteklo nedeljo so Italijani priredili v Postojni shod, za katerega so med Postojnčani razvili veliko agitacijo. Vendar se ga je udeležilo nekaj žensk in otrok. Na to so Italijani zagrozili slovenskim delavcem, zaposlenim v njihovih delavnicah, da jim bodo zaradi tega, ker niso hoteli sodelovati pri politični prireditvi, odtegnili 30 centesimov na uro od mezde. Isti dan so Italijani dostavili postojnskim meščanom osebna vabila za večerjo, ki se jih pa zavedni No-tranjci ravno tako odklonili. Razmerje med italijanskim vojaštvom in domačim prebivalstvom je dan za dnem bolj napeto, tako da se je zahvaliti le prevdanosti naših ljudi, da ne pride do dejanskih spopadov. Italijani so zadnji cas pomnožili četo karabi-nijerjev. Slejkoprej zahtevajo od domačega prebivalstva, da častnike pozdravlja na cesti. Posledica tega je, da okoličani, ki prihajajo v mesto, spravljajo pred Postojno klobuke v žep in hodijo razoglavi po ulicah. Te razmere bi bile smešne, ko bi ne bile tako grozno žalostne!
+ Za reforme v pravoslavni cerkvi. Sarajevska »Srska Riječ« prinaša dopis iz Belgrada pod naslovom »Pravoslavna cerkev«. Tu čitamo med drugim: Da naša cerkev potrebuje reforme, ni nobenega dvoma. Preosnove v organizaciji in preosnove v ljudeh. Mnogo je nujnih vprašanj in stvari, ki jih je treba hitro rešiti. Kakor sem obveščen, se za te preosnove živo dela. Pričakovati je tudi, da se izmenjajo mnogi cerkveni veledostojanstveniki po celi domovini, kar je neobhodno potrebna stvar. Nove organizacije in reforme pa niso zmožni izvesti ljudje starih načel.
-j- Cenzura na Reki. »Primorske No-vine«, ki izhajajo na SuŠaku, so že ves čas prinašale v italijanskem jeziku vse avslro-filske izjave reških Italijanov, ki so jih izdajali ob raznih zmagah in drugih prilikah. Doslej je cenzura to dopuščala, sedaj je pa reški cenzor začel to rubriko neusmiljeno beliti. »Prim. Nov.« proti temu protestirajo in opozarjajo na pisanje italijanskih listov, ki neprestai.o blatijo, kar je hrvatskega in jugoslovanskega.
-f »Srbija« — je naslov novemu političnemu »nezavisnemu listu«, ki je dne 26. marca začel izhajati v Mitrovici v Sremu. List pravi, da bo nezavisen, a da je njegov program označen v naslovu »Srbija«. List je za monarhijo, za dinastijo Karadjordje-vičev, za centralizem po vzoru Srbije ter za parlamentarno - demokratsko ureditev države. Stal bo izven strank.
-j- Organizacija kmetov v Dalmaciji, Po nezasedenem ozemliu Dalmacije so sc začeli kmetje organizirati v društvu ^fe-žačka Sloga«, ki ima svoje središče v Spli-
tu. Na ustanovnem občnem zboru v Splitu so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, naj sc vsa cerkvena zasebna posestva brez vsake odškodnine od katerekoli strani pre-puste domačim kmetom, Ravnotako naj se vrne kmetom zemlja, ki so jo začasa vojne in 2 leti pred vojno pod pritiskom razmer morali odstopiti, ozir. prodati.
+ Čehi in mi. Češka neuradna javnost kaže — drugače kot uradna — dosti ume-vanja za naše zadeve napram Italiji. Pod naslovom »Razburjen jug« pišejo »Narodni Listy«: »Ni med nami Čehi nikogar, ki bi globoko ne obžaloval in ne sočustvoval z Jugoslovani. Mi kakor oni smo se vživeli v misel slovanske Adrije in naši stiki z mesti in kraji, ki bi naj bih odtrgani od države SHS, so tako silno vzgojili v nas občutek, da bodo to kraji svobodne Jugoslavije, z nami pobratene, da popolnoma delimo razburjenje, ki danes obvlada celo Jugoslavijo. Tudi nam je raztrgana krasna slika bodočnosti, kajti vsi smo vzgojeni v duhu Slovanstva in si želimo razmaha bratskih slovanskih narodov. Pa tudi v Parizu ne morejo ostati ravnodušni napram dogodkom na jugu. Tam si mora odbor desetorice, v katerega rokah počiva danes usoda celega sveta, reči, je-li njegova naloga ustvariti nove narodne boje in nevarnost nove vojne, med onimi, ki so se doslej borili v eni vrsti in ki so vsled sosedstva navezani na to, da so si prijatelji. Odbor desetorice dozdaj še končne besede v jugoslovansko-italijanskem sporu še ni izrekel. Ako potrdi, kar obsega italijanska spomenica, doseže eno: kraljestvo SHS ne podpiše mirovne pogodbe, ne prizna novo ustvarjenega položaja in se na-vzame sovraštva napram Italiji. O tem ni treba dvomiti in zato je morda možno verjeti, da v zadnjem hipu nastane v Parizu med Italijani in Jugoslovani obrat v znamenju kompromisa.«
-f- Naši monitorji v Budimpešti, »Riječ SHS« poroča, da sta povodom preobrata v Budimpešti odplula tjekaj pod poveljstvom angleškega polkovnika Bekerja dva naša monitorja, ki jima je poveljeval D. Mažuranič, V Budimpešti se namreč mudi francoska in angleška misija (80 častnikov) in monitorji so imeli nalogo, prepričati se, če ni morda v nevarnosti. Beker je plul na lastnem stražnem čolnu. Ko so pripluli blizu Budafoka, so mažarske straže namerile strojne puške in začele streljati. Naše ladje so vrnile pozdrav iz topov, nakar so mažarske straže pobegnile. A poveljnik Mažuranič je bil ranjen V obe nogi. Na mažarski strani je padlo 12 mož, kakor 6o naši zvedeli kasneje. Ladje so pristale v Budimpešto, kjer so jih gledali kakor čuda, Takoj se je javilo odposlanstvo vlade in zahtevalo pojasnil. Dali so jih, a angleški polkovnik Beker je odšel v mesto, kjer so ga pa kralu internirali. Naslednji dan so Mažari zahtevali, da se monitorja preda-sta, češ, da sta itak last mažarske države. Poveljnik Mažuranič je odločitev zavlačeval, zraven se pa natihoma pripravljal na beg. Opolnoči je nenadoma otvoril ogenj iz vseh topov in s polnim parom odplul po Donavi nizdol. Mažarski Khoni v vojaški obleki so takoj popustili svoje orožje in pobegnili. Največja nevarnost je pretila v Budafoku, kjer so bili medtem položili mine. A tudi tu se je našla pomoč. Med hrvatskimi mornarji je bil eden, ki je služil že pod Avstrijo ter je vedel, kje se polagajo navadno mine. Le-ta je vodil ladje, ki so res srečno plule mimo Budafoka in nepoškodovane dospele v Beigrad.
-j- Francija in Italija. Belgrajski -Epo-lii« je poslal njen pariški dopisnik poročilo o članku, ki ga je priobčil ugledni švicarski list »Journal de Geneve« o sedanjem razmerju med Francijo in Italijo. Zaradi ozemlja ob Saiari, ki ga hoče vzeti Nemčiji, se je Francija odtujila Wilsonovim načelom in Wilsonu samemu kakor tudi Angliji. Ostala je onstran anglosaksonskega bloka, ki ga podpira tudi Japonska, sama z Italijo, to je v manjšini. Italija podpira francoske zahteve glede saarskega ozemlja, zato pa Francija zagovarja londonski pakt in italijansko mejo v pravcu brennerske črte. Kar tiče londonskega pakta, je Francija globoko užalila Srbe, ki smatrajo, da so zapuščeni in izdani. Glede črte od Brennerja je pa tako, da gre tu Italiji za neposredno zvezo z Nemčijo. Čemu? Pač ne zato, da bi se z njimi vojskovala! Francija s svojo današnjo politiko pripravlja pot spojitvi Nemčije in Nemške Avstrije in daje Nemčiji za 5000 kvadratnih kilometrov saarske kotline dvajsetkrat toliko nemško-avstr. ozemlja in vrhu tega ji dovede v naročje Italijo. Francija ie na najboljšem potu, da izgubi eno izmed najlepših političnih in moralnih pozicij v zgodovini; pripravlja si osamljenost v Evropi, to se pravi: Francija danes ponavlja Nepoleonovo pogreško. — Kakor poroča dopisnik »Epohe«, so te za to številko v Parizu kar trgali in je bila v par urah razprodana.
+ Zveza kmetskih gospodrjev na Hrvatskem. Dne 25. marca t, 1. se je vršil v Zagrebu ustanovni shod Zveze kmetskih gospodarjev na Hrvatskem in v Slavoniji. Zvezi niso pristopili samo veleposestniki, kakor se ie prvotno napačno poročalo,
marveč tudi mali in srednji posestniki, ki imajo v društvu večino. Sprejeli so resolucijo, ki zahteva, naj se takpj razdeli med kmetske družine 1 milijon orail veleposestniške zemlje; in sicer naj še najprej raz-dele veleposestva bivšega nadvojvode Friderika, knezov Thurn-Taxisa, Ode-schalchija, Schaumburg-Lippeja in vsa druga velepoeestva tujcev, veleposestva kupljena v Ipekulativne svrjie, cerkvena posestva itd. Vsaka družina naj v načelu dobi 10 oral zemlje.
+< Albanija. »Pays« poroča, da je albanska delegacija, ker je že zaslijana, predložila predsedniku sveta desetorice dopolnilno noto, kjer zahteva, da izroče velevlasti v slučaju, da se albanskim zahtevam ne ugodi, mandat Zedinjenim drža' vam, da leto dni zasede in opravlja ozemlje, ki "a Arnavti zahtevajo zase. Na ta načir -vi nota, da bo prebivalstvu mogoče i svojo pravo voljo. P, P.
Dnevne novice«
—	Slovenska menza v Belgradu. Bel--
grajske boljše gostilne so Opoldne silno zasedene, ker razpolagajo povečini samo z malimi prostori. Posledica j«, da je treba precej časa čakati na jed in pozneje na plačilnega natakarja. Ker so cene precej visoke, tako da privatne kuhinje lahko konkurirajo z gostilnami, obstoji več privatnih menz, od katerih so eno ustanovili tudi Slovenci (v Studenički ulici 10), Notri nahajajo nekateri poslanci V. L. S. in J. S. D« S. ter nekaj slovenskih uradnikov, uradnic in častnikov. Ker Beigrad ne pozna kava-ren v našem smislu in menda nobena tako-zvana kavarna ne razpolaga s slovenskimi listi, tvori ta menza največje zbirališče slovenske kolonije v Belgradu.
—	Zadrsko bogoslovnico so presne« stih iz zasedenega v svobodno ozemlje splitske škofije.
—	Profesor dr. Bernatzik je umrl nenadoma dne 31, marca na Dunaju. Bil je slovit profesor državnega pravaj na dunajski univerzi,
—	Simfonični koncert v Ptuja, Na po« vabilo slov, pevskega društva v Ptuju priredi vojaška godba za Spod. Stajer pod vodstvom kapelnilia g. Ferdo Herzoga v soboto, dne 5. malega travna t. 1. ob 8, uri zvečer v prostorih mestnega gledališča »Simfonični koncert- z jako zanimivim sporedom. Prijatelji in prijateljice umetne godbe se vabijo k prav obilni udeležbi.
—	Društvo absolventov kmetijske šole na Grmu vabi vse člane na občni zbor, kateri se vrši v nedeljo, dne 6. aprila v Ljubljani gostilna aNovi svet« ob pol 10, uri dopoldne. Ker je na dnevnem redu prememba pravil, da se društvo razširi po celi Sloveniji, vabljeni so na občili zbor vsi slovenski absolventje kmetijskih šol, — Odbor.
—	Vodstvo stvarne demobilizacffe razglaša, da bodo od 1. aprila naprej sprejemni dnevi za stranke v svrho informacij le vsaki torek in petek od 10.—12. ure opoldne. Vloge za dodelitev dernobilizacijskega materijala morajo biti vložene in rešene pismeno, vsled česar povzročajo osebne intervencije le zamudo časa Ln zavlačujejo reševanje vlog.
—	Obrtna zadruga na Bled« priredi V nedeljo, dne 6. aprila 1919 ob 2. uri popoldne svoj občni zbor v dvorani -Blejskega Doma« na Bledu,
—	Društvo državnih pisarniških uradnikov na Slovenskem, Da si osnuje svoje samostojno društvo, sklical je pripravljalni odbor v soboto, dne 22. marca prvi sestanek državnih pisarniških uradnikov v Ljubljani, Po kratkem nagovoru je tovariš g. Anton Zorko, pristav pomožnih uradov pri poiverjeništvu za notranje zadeve, pre-čital nova društvena pravila, ki so se po malih spremembah sprejela in ki se bedo na prvem občnem zboru predlagala v cdo-brenje. Zastopniki posameznih strok so se naprosili, da predložijo v najkrajšem času seznam vseh tovarišev. Tovariše, izven Ljubljane pa tem potom nujno vabimo, naj prijavijo čim preje svoj pristop. Občni zbor se bode vršil v najkrajšem času in se 1>0 dan in kraj pravočasno naznanil, da bode udeležba vsem članom omogočena'. Pri-
- glase in pisma je nasloviti na »Pripravljalni odbor društva državnih pisarniških uradnikov na Slovenskem« v Ljubljani, deželna vlada.
—	Prehrana. Oddelku za prehrano f.e z ozirom na silno težavni položaj revnih slojev in srednjega stanu dovoli, da reakti-vira ubožno akcijo po vseh večjih konzum-nih središčih in se v ta namen dovolijo potrebni krediti.
—	Važno za invalide celjskega pešpolka (to je prejšnjega pešpolka št. 78, ki so državljani Kraljevine SHS). Pri polku se nahaja invalidni fond, ki se bo deloma razdelil mesca majnika t. I, med res potrebne invalide omenjenega polita. Prosilci naj se zglasijo osebno tekom mesca aprila v sobi štev. 31, I. nadstropje, grajske vojašnice v Celju, kjer bo komisijelno preiskovanje vsako sredo in soboto od 10. do 12. ure dopoldne. Prosilci morajo prinesti s seboi potrdilo od občine, da so res
Stev. 73.
SLOVENEC,. dne 2 .»pril*
brezgmotni m potrebni podpore. Prosi se vsa županstva, da so oprezna, ker so pri izpostavljenju takšnih potrdil župani osebno odgovorni za resnične podatke. V slučaju, ako se dokaže, da so podatki neisti-niti, bo moral stroške poplačali župan sam. Za popolne invalide, katerim ni mogoče se osebno zglasiti, naj prinesejo sorodniki pla-Cihii nalog, invalidno knjigo in potrdilo od občine in orožništva o identiteti.
—	Državno nadzorstvo. Deželna vlada je sprejela načrt o podaljšanju roka za no-strifikacijo inozemskih družb. V § 14, naredbe celokupne Narodne vlade v Ljubljani o nadeiranju podjetij in zemljišč z dne 30, decembra 1919 štev, 232 imenovani rok pe je podaljšal do 31. maja 1919 r- Vi3£ one v tem paragrafu imenovane družbe, ki so do 31. marca 1919 ali nezadostno izkazalo predpisane pogoje ali pa zaprosile za podaljšanje roka.
—	Deželna zadruga izdelovso-
davlce na Kranjskem naznanja, da se vrši njen redni zadružni zbor dne 6. aprila 1919 ob 9. uri dopoldne v Ljubljani v restavraciji *jpri Rimljanu« gosp. Mraka na Rimski cesti Št. 4. Člani zadruge se vabijo, da se ga zanesljivo polnoštcvilno udeleže, ker bo poleg običajnih točk na sporedu tudi razgovor glede ustanovitve lastne tovarne za ogljenčevo kislino, kar je za na-dalnji razvoj naše obrti izredne važnosti. Vabila so se pravočasno razposlala vsem članom, ako pa bi kateri izmed članov iz kateregakoli vzroka vabila ne bil prejel, se obvešča in vabi tem potom. Vabijo se tudi drugi izdelovalci sodavice v Jugoslaviji, ki sicer niso včlanjeni pri zadrugi, da se udeleže našega zadružnega zbora po možnosti vsaj po zastopnikih, da se poraz-govorimo o načinu morebitnega skupnega delovanja v bodočnosti. S tovariškim pozdravom. — Načelstvo.
—	Objava. Št. 8301/V. - 1919. Poštni urad Dob se imenuje odslej Dob pri Domžalah.
Uubllanske novice.
Ij Podpredsednik deželne vlade dr, Žerjav ta teden radi bolezni ne sprejema strank, počenši z drugim tednom pa v torek, četrtek in soboto od 11. do 12. ure dopoldne.
lj Ljndski oder v Ljubljani uprizori v nedeljo dne 6. t. m. ob 7. uri zvečer A. Medvedovo žaloigro »Za pravdo in srce«. Vstopnice se dobe v predprodaji v pisarni Ljudskega odra. v Ljudskem domu (I. nadstropje) od srede (2. 4.) dalje vsak dan od 4. do 6. ure popoldne, na dan predstave istotam od pol 10, do 12. ure dop. in zvečer pri blagajni.
lj Elizabetna konierenca sv, Nikolaja ta teden nima. seje. Prihodnja seja v torek ob 6. uri,
lj Krekova prosveta. Za gospodične iz uradov in trgovin bo imela v četrtek, line 3. t. m. ob 7, uri zvečer gospa profesorica M. Štupca jako zanimivo predavanje. — Vabijo se vse članice, da pridejo polnoštevilno in pripeljejo s seboj še novih tovarišic, da se pomenimo prav po prijateljski o svojih težnjah. Ta večer se bo tudi vpisovalo in vabimo vse, ki se zanimajo za našo stvar, da se vpišejo v našo Zvezo, Na svidenje!
lj Društvo slovenskih drž, uslužbencev kraljestva SHS ima prihodnjo odborovo sejo 3, aprila, ob pol 8, uri zvečer v mestni posvetovalnici na magistratu. Radi važnih zadev navzočnost vseh gg, odbornikov potrebna!
lj Knjižnica Šentpeterskega prosvetnega društva posluje za naprej vsak četrtek od 7. do 8. ure zvečer in vsako nedeljo od 10, do pol 12. ure. dopoldne. ---
One, ki imajo že delj časa izposojene knjige, prosimo, naj jih kmalu vrnejo. — Obenem se obračamo na slavno občinstvo, »j blagovoli pogledati po svojih domačih cnjižnicah, raore-li utrpeti kako knjigo in o podariti knjižnici, ker popraševanje po mjigah je veliko. Darove sprejema gosp. caplan Janez Kete, Šentpetersko žup-nišče.
lj Družabni klub v Ljubljani je v soboto, dne 29. t, m. na izrednem občnem zboru izvolil sledeči odbor: predsednik ing. VI. Remec, podpredsednik Lud. Toma-žič, tajnik dr. Ivan Perne, blagajnik ravnatelj I. Gogala, gospodinja dr. Angela Piskernik. Osnovali so se naslednji odseki: kegljaški (dr. Mal), turistovski (Fr. Muri), lawn-tennisov (Pav. Pollak), jahalni (dr, Janko Brejc), strelski (poročnik Peterlin) in akvatični (Dom. Žvokelj). Načelniki odsekov 60 obenem člani odbora. — Društvena pravila so se prilagodila modernemu času.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Pogi-bov, šivilja, 20 let. — Hugon Pressinger, strojnik, 67 let. — Josip Adamič, okrajni tajnik v pokoju, 74 let, — Terezija Jeba-čin, žena umirovljenega mag. sluge, 73 let.
—	Jožef Strmljan, prožni delavec, 21 let.
—	Ana Jancžič, mestna uboga, 66 let. — Ana Svoljšak, delavčeva žena, 49 let. —■ Ivan Cankar, rejenec, 12 dni. — Fran Jam-nik, tobačni delavec v pokoju, 70 let. — Fran Perko, krojač. 66 let.
Strta 3.
Si	I
PREOSNOVA OSREDNJE VLADE.
Dr. Korošec prevzel prebrano. — 0>-)>-čar socialno politiko.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 1, aprila. Preosnova kabineta je bila izvršena danes popoldne na seji ministrstva tako-le: Ministrski podpredsednik dr. Korošec prevzame ministrstvo za prehrano, poslanec Gostinčar ministrstvo za socialno politiko, naprednjak Pavel Marinkovič ministrstvo za gozdarstvo in rudarstvo, dr, Poljak (JDS) novoustanovljeno ministrstvo za agrarno reformo, šeckija Gluhič (JDS) ministrstvo za kmetijstvo.
KAKO SO SE RAZBILA POGAJANJA. S SOCIALISTI.
(Pesefcno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 1, aprila. Pogajanja s socialnimi demokrati za vstop v vlodo niso uspela, ker so socialisti zahtevali, da ministrstvo za socialno politiko izvede agrarno reformo. Poleg tega' so zahtevali tudi ministrstvo za prehrano. Končno so pristali na to, da se za agrarno reformo osnuje posebno ministrstvo, vendar so to ministrstvo zahtevali zase. Skupno so za- J htevali tri portfelje. Ostale stranke so te ; zahteve odbile.
TUDI NARODNI KLUB V OPOZICIJI.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 1, aprila. Narodni klub ni vstopil v vlado, čeprav je to zagovarjal dr. Drinkovič. Pogajanja se se razbila. V opozicijo stopajo socialni demokrati in Narodni klub.
130 MILIJONOV DINARJEV ZA MESEC MAJNIK.
(Posebno poročilo »Slovencu*.)
Belgrad, 1. aprila, Danes je fin?. čni minister dr. Ninčič zahteval od narodnega predstavništva, da mu dovoli za mesec maj kredit 130 milijonov dinarjev. Narodno predstavništvo je to soglasno odobrilo, Ta kredit je minister zahteval samo za slučaj, ako do 1. maja ne bo sprejet redni proračun.
TAJNA SEJA.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 1, aprila. Jutri popoldne ob 4. uri bo v narodnem predstavništvu tajna seja. Razpravljali bodo o prehrani in prometnih razmerah, ker sta to dve najvažnejši vprašanji naše države.
VERIFIKACIJA MANDATOV.
(Posebno poročilo »Slovencu*.)
Belgrad, 1. aprila. Kakor je znano, je bilo doslej overovljenih skupno 261 mandatov, Overovljeni niso macedonski mandati, poleg tega še 3 do 4 drugi mandati. Narodni klub in jugoslovanska muslimanska organizacija sta na včerajšnji konferenci načelnikov strank predlagali, da se sestavi poseben parlamentarni odbor, ki naj bi se bavil s povišanjem števila mandatov in ki naj bi rešil spor glede Bosne, Bačke, Banata, Banje in Crnegore. JDS in srbski radikalci so zahtevali, da se sestavi poročilo verifikacijskega odbora o spornih mandatih. Predlog, da se ti mandati razveljavijo in da se osnuje poseben odbor za
Eovišanje števila mandatov, je bil sprejet.
fato sta Narodni klub in jugoslovanska muslimanska organizacija izjavila, da se. temu ne pridružita. Zato je bila ta zadeva odgodena,
NARODNO PREDSTAVNIŠTVO ZBORUJE DO 10. APRILA.
(posebno poroCilo »Slovencu«.)
Belgrad, 1, aprila. Narodno predstavništvo bo zborovalo do 10. aprila, nakar bodo poslanci odšli na velikonočne počitnice. Do takrat bo vlada predložila zakonski načrt o poslovniku narodnega predstavništva in, če bo še kaj časa preosta-jalo, bo narodno predstavništvo razpravljalo o začasni ustavi in agrarni reformi.
DR. PAVELIČ IN PRIBIČEVIČ SE PREPIRATA.
(Posebno poročilo »Slovencu.*.)
Belgrad, 1. aprila. Danes je v narodnem predstavništvu prišlo do burnega prizora med bivšim podpredsednikom Narodnega veča dr. Paveličera in med Pribiče-vičem. Drug drugemu sta si očitala, da sta kriva aretacij v Zagrebu, med tem ko je bila delegacija Narodnega veča v Belgradu.
VEČERJA PRI REGENTU. '
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 1, aprila. Danes zvečer je regent Aleksander priredil ministrom in drugim odličnjakom večerjo.
DRAGINJSKE IN NABAVNE DOKLADE ZA DRŽAVNE USLUŽBENCE.
Belgrad, 1. aprila. Naredba o povišanju draginjskih in nabavnih doklad za državne uradnike, posebno za železničarje, bo izdana jutri. Vlada bo na vsak način poskrbela, da bodo tudi uradniki južne železnice deležni istih doklad, f»Rieč SHS«.)
NEMCI POTVARJAJO RESNICO V BOJIH PRI VELIKOVCU.
Ljubljanski dopisui urad je službeno v svet poslal nastopni deiaenti: Ljubljana, 1 aprila. Napram vesti, katero je razširil dunajski korespondenčni urad dne 30. marca, da so jugoslovanske čete v okolišu Ve-likovca v zadnjem času večkrat obstreljevale mirne koroške kmete pri njihovem poljskem delu, se ugotavlja, da so Nemci dne 20. marca ob 9. uri zjutraj streljali na jugoslovansko posadko pri Hutni Vesi zahodno Velikovca, ob 4. uri 30 minut popoldne iz Sv, Marjete na jugoslovansko posadko pri Hohenrainu, dne 21, marca ob 4. uri 20 minut popoldne na jugoslovanske straže severnovzhodno Mrzle vode, dne 24. marca ob 11. uri dopoldne s salvami na jugoslovanske pijonirje in na mostu pri Dulah, ob 7. uri zvečer na jugoslovanske straže severno Mrzle vode, dne 26, marca s topniškim ogn'em na Veliko-vec in okolico ter na Lušnik in Orlico Ves, nadalje na Hrenovico in v smeri ra Mrzlo vodo, dne 29. marca pa potem, ko se je prejšnje dni lahko opazovalo med nemškimi četami in oboroženimi tolpami živahno gibanje, z lcvhkim in srednjim arti-ljerijslcm ognjem v odseku vzhodno Velikovca in s krajevnim napadom na jugoslo-venske predstraže v Dobravi, Hrenovicah in Lušniku. Dne 29. marca so začeli Nemci ob 3. uri 45 minut zjutraj streljati z lahko in srednjo artiljerijo v odseku vzhodno Velikovca in spremljali s topniškim ognjem svoje jutranje napade pri Dobrovi, Hrenovicah in Lušniku ter obstreljevali most čez Dravo in most vzhodno Velikovca s topovi in bombardirali Velikovec z granatami. Zvečer in ponoči so oddali strele iz pušk, strojnic in topov in nemško topništvo je obstreljavalo most južno Velikovca. — Kakor proizhaja iz tega izvlečka uradnih poročil, je velikovški okoliš dejanstveno skoraj vedno izpostavljen ognju, ki ga pa v vsakem primeru gojijo edinole Nemci. Ako se radi tega v tem okraju ustavi vse pomladansko poljsko delo, so tega krive edinole nemške čete, ki motijo popolnoma omalovažujoč pre-mirje* ki je bilo sklenjeno z Jugoslovani, mirovanje orožja dan in noč na najsurovej-ši način in silijo jugoslovanske čete, da se morajo upirati z ognjem nemškim napadom. Kakor druge pokrajine, ki so ležeče na demarkacijski črti, tako je postala tudi okolica Velikovca edinole po večni krivdi nemških čet najbolj ogroženem okraju. — Sploh pa ima zgoraj omenjeno poročilo dunajskega korespondenčnega urada edinole smoter, utajiti dejstvo, da so Nemci pri Velikovcu kljub vsem dogovorom premirja začeli vojaške ofenzive, pri koji so celo silili slovenske kmete, da so vstopili proti svojim jugoslovanskim bratom v boj. Da se je njih dobro pripravljeni napad dne 31. marca vsled pravočasnih priprav Jugoslovanov izjalovil, je že znano iz našega uradnega poročila z dne 31- marca.
MARIBORSKI SLOVENCI FRANCOSKI MISIJI.
LDU Maribor, 1. aprila. Včeraj so priredili mariborski Slovenci na čast francoski misiji pod vodstvom generalštabnega častnika dr. Reverdyja pozdravni večer v hotelu »Meran«. Med navzočimi so bile zastopane civilne in vojaške oblasti kakor tudi knezoškof dr. Napotnik. Večer je splošno zelo dobro uspel iu zapustil pri vseh udeležencih ugodne vtise.
NEMŠKO UČITELJSTVO ODPUŠČENO.
LDU Maribor, 1. aprila. Mariborsko nemško učiteljsko osebje je bilo včeraj odpuščeno iz službe. Šole ostanejo zaprte do nameščenja novih slovenskih učnih moči.
AMERIŠKI ČASTNIK 7 MARIBORU.
LDU Maribor, 1. aprila. Danes je dospel semkaj en ameriški nadporoČnik v zadevi ententinih živežnih vlakov, ki naj bi sc vozili preko Maribora.
SUMLJIV BEGUNEC.
LDU Maribor, 1. aprila. Včeraj je izročila vojaška oblast tukajšnji policiji nekega Franca Barsija, ki so ga prijeli v Radgoni. Legitimiral se je z izkaznico čehoslovaške vojske kot nadporočnik in zatrjeval, da je bil kot častnik v Budimpešti ter da je pobegnil pred napadi boljševikov. Imel je namen, odpotovati na Čehoslovaško, Njegovo obnašanje je vzbudilo sum, da so njegove navedbe neresnične, vsled česar so ga pridržali v zaporu.
ARETACIJE NA MEJI.
LDU Maribor, i. aprila. Včeraj so are-tirali v vlaku pri Špiljah Jaroslava Kalku-sa, nameščenca v upravi grofa Bombelesa v Vinici, pri katerem so našli razna v Nemško Avstrijo naslovljena pisma, ki jih je hotel vtihotapiti preko meje, Vsled njegovega sumljivega obnašanja so ga aretirali.
LDU Maribor, 1. aprila. Včeraj so izsledili tukaj mlado tatinsko družbo, lc jc kradla živila iz transportov za tcevlno apre v žarijo. Tatovi so p. o\ečini denia i' Karčovine in stari od 11 do 18 let. Med niimi so bila tudi dekleta.
FRANCOZI NE ODNEHAJO.
LDU. Berlin, 1. aprila. (DUN KU.) »B. Z. am Mittag« poroča iz Rotterdama: Poročevalec lista »Dady Chronicle« javlja, svojemu listu: Teritorijalna vprašanja so najresnejša zapreka miru. Izkazalo se je sedaj, da so Francozi nezadovoljni z vsakršno ureditvijo, ki ne upošteva v polni meri njihovih želja. Clemenceau se je baje izrazil, da more ostati v svetu četvorice samo, ako se vprašanje saarskega ozemlja reši tako, kakor zahtevajo Francozi. To pomeni z drugimi besedami, da zahtevajo Francozi vso saarsko dolino kot del odškodnine za opustošenja, katera je povzročila Nemčija v francoskih premogovnikih.
Prosveta.
pr Finžgarjeva »Veriga«. Sinoči smo imeli v dramskem gledališču praznik. Po dolgem času smo slišali zopet izvirno igro na našem odru. Igrali so Finžgarjevo ljudsko zgodbo »Verga«, ki je, silno krepka žc v prvem dejanju, dosegla v drugem de-janiu višek dramatične sile in efektnosti. Hvaležni smo mu zanjo. Nc samo njegova najboljša igra je to, ampak stoji v prvi vrsti naših dramatičnih del sploh. Občinstvo je prirejalo pisatelju po vsakem dejanju burne ovacije. V dar je dobil lep venec s trakovi. Igralci so igrali dobro v veliko zadovoljstvo občinstva in pisatelja tudi. Z mirno vestjo lahko trdimo, da je bila ta igra najbolje in najvestneje našludirana od vseh iger v sezoni, od prvega igralca do zadnje neznatne vloge. Res, tega večer s smo bili lahko veseli.
Aprovizacija.
a Špeh na rdeče izkaznice B štev. 1611 do 1930. Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo špeh v sredo, dne 2. aprila na Poljanski cesti 15. Določa se tale red: popoldne od pol 2 do pol 3 štev. 1611 do 1690, od pol 3 do pol 4 Štev. 1691 do 1770, od pol 4 do pol 5 štev. 1771 do 1850, od pol 5 do pol 6 štev. 1831 do 1930. Stranka dobi za vsako osebo po pol kilograma špe-ha. Kilogram stane 24 kron.
a Špeh na rdeče izkaznicc B štev, 1931 do 2490. Stranke z rdečimi izkaznicami prejmejo špeh v sredo, dne 2, aprila pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določa se tale red: dopoldne od 8 do 9 št. 1931 do 2010, od 9 do 10 štev. 2011 do 2090, od 10 do 11 štev. 2091 do 2170, popoldne od pol 2 do pol 3 štev. 2171 do 2250, od pol 3 do pol 4 štev. 2251 do 2330, od pol 4 do pol 5 štev. 2331 do 2410, od pol 5 do pol 6 štev. 2411 do 2490. Stranka dobi za vsako osebo po pol kilograma špeha. Kilogram stane 24 kron.
ii! \ tfi s
Mestna aprovizacija je po javnih časopisih napadla ljubljanske peke, da pečejo neužiten kruh, da prodajajo boljšo moko z lastno dobičkarijo in pohvali le mestno pekarno, da le ista peče dober kruh.
Gospod vodja mestne aprovizacije je s tem neupravičenim napadom zmesil kvas, ki že dolgo kipi po vseh pekarnah in smo le iz kulance do sedaj molčali Dolžnostno pa smo sedaj priniorani ob činstvu pojasniti sledeče:
Res je, da smo bili peki prisiljeni peči v zadnjem času slab kruh, ker smo dobivali od mestne aprovizacije le slabo in koruzno moko. Res je, da je pekla mestna pekarna boljše pecivo, ker le ista dobiva pšenično moko.
Za kakovost peciva odgovorna je tedaj konzumentom le mestna aprovizacija in ne peki, ker isti ne morejo bolje dati, kar sami prejmejo.
Resnica je pa tudi, da mestni peki dobivajo moko v tako strogo odmerjeni količini, da komaj napečejo toliko v kolikor so obvezni dati odjemalcem na krušne izkaznice. Kaka prodaja moVe, je tedaj samoobsebi izključena.
Tendenca nas očrniti sledi tudi iz te« ga, da nam je poslalo vodstvo mestne aprovizacije komisijo na preiskavo, pri katerih ni bil niti eden pekovski strokovnjak zastopan.
To v pojasnilo občinstvu in vodstvu mestne aprovizacije pa v vednost, siccr bodemo drugi pot naša protidokazila resnejši predložili.
V Ljubljani, dn 1. aprila 1910.
V imenu zadruge ljubljanskih p-knv in kolačnikov
A, Cizej.
Za »Poslano« ne prevzema uredništvo no. bene odgovornosti.
Javna dražba
siiknen&fp btaga.
Dne 3. aprila ob 10. uri dopoldne sc vrši v skladiščih »Balkan- na Dunajski ccsii javna dražba razr sukneo blega (črn.), hlačevine (i 2), ševiota r R) ln šUihtuhfc.
t
Mnrija škofic naznanja v svojem in v imenu svoje hčerke G-rotl vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je njen nad vse ljubljeni soprog, oziroma oče, brat in stric, gospod
I
železniški uslužbenec
v torek, dne 1. aprila 1919, po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno preminul.
Pogreb nepozabnegapokojnika bo v četrtek dne 3. aprila 1919 ob pol 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Zelena jama, Jamski trg 169 na pokopališče k Sv. Križu.
Blag mu spomin!
V Ljubljani 1. 4.1919.
Mcslni pogrebni ravod v Liubliani.
RflifV ar fl Prešernova ulica šv. 3
HUMUt! ilUrU se priporoča v Ljubljani potujočemu občinstvu.
Proda se
Na>lov pove
dobro ohranjen oiosovir • uprava lista pod šifro: „Uylasen."
Trgovske Hiša
uovskem pristanu štev. 14.	2142
Na prodaj ste l/Mi/fl . joSiPS ter lepa plemenska lUUVu in M.113 več i,nn; _ Poizve se v Ljubljani, Po-IlUliJ. ljanska cesta št. 55.	2212
Resna žcnSSna ponudba!
Mladenič star 27 let trgovsko na-obražeu, (v manufakt. m špecerijski stroki) veselega značaja iu prijazne zunanjosti, z 20.0U0 K premoženja v gotovini, se želi vsled pomanjkanja znanja seznaniti z gospico od 18—25 letu neomadezevune preteklosti, trgovsko izobražena, z lastnim domom in že vpeljano gostilno ali trgovino. — Izključene mso tudi iste, katere bi imole hišo v najemu, ter že vpeljano gostilno ali trgovino. — Samo resne pouudbe s sliko, katera se na zahtevo vrne, sc naj blagovolijo poslati na upravo lista pod „Vesela Velikanoč" 2145 - Tajnost strogo zajamčena.
U KiiačfivaičarsKei vajenca £
nudim pri večjem obratu, ali pri dobrem in strogem mehaniku ozir. ključavničarju, z vso oskrbo v hiši. Najraje v mestu, kjer bi lahko obiskoval obrtno šolo. Za vprašanje prosim: Cenko Zupančič, Sadeče pri Zidanem mostu.
Kupujem ^gjp jgj i^^v, Uras.ov
okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon naj se naznanijo na V. Scagnetti, paraa žaga za državnim kolodvorom, Ljubljana
P
l/ila" s 4 sobami, pritiklinami in ku-„ ti lili hinjo blizu Kamnika v prijetni legi z razgledom proti Kamniškim planinam, se da v najem. Posebno pripravna za penzijoniste, letovičar c iu hribolazce. Poizve se v trgovini 1. Žargi, Kamnik.
> rn • 1 malo rabljena preproga, iUUll Zli. 1 bakren kotliček za čaj
(bocola), 1 srebrn craia ti (Tintenzcug), J damsKi klobuk za pomlad z nakitom (Keiher), 1 domski površnik za pomlad, radi preselitve po ugodnih cenah v hiši: Grad bčc šlev.8.1.nadstr. (zadram-žkim gledališčem; vpogled: vsak dan med 2. in 3. uro popoldne.	213G
Iščem
(80 K), in
soince vi, rodoljubni
in snažni. Nastop 10. aprila. —
Slava Blašek, Zagreb, Samostanska ulica 16, I. nadstr.
Išče se za takoj w p	et
Preklic.
Obžaluje se tem potom, da se je dne 13. januarja 1. 1919 v gostilni .pri Bajželjnu« v Kanmigorlci, splošno med gosti govorilo proti g. Jožefu S t e 1 e c u neresnične besede o njego-vej zaroki.
M. V.
Naznanim,
da delam zopet Z večjim, Izirfenini
OSObjem ter se priporočam za obilen obisk cenjenim damam v mestu in na deželi. Cene sc izvejo lahko vnaprej.
MINKA KARO, damsko krojaštvo, v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 58.
Ivan Kacin
lidclovatelj harmonijev
Ljubljana, Konjskega ulica 36, I. (začasno) Sprejema vsakovrstna popravila harmonijev, l'.fa» rjev, vglašenjc.
prenavljanje, izdeluje nove po najugodnejših cenab.
IU Sir UMI© I
kateri bi poučeval latinsko in grščino dečka tretje šolo proti plačilu, oziroma kosilu ali večerji. Ponudbe pod .Instruktor na upravništvo »SLOVENCA".
Kupita se
2 onlG-piieoiMlični pomitim
kakor tudi
bencin in olje
za automobile. Cenjene ponudbe naj se blag. poslati na Kranjsko tvornico »cicznine v Kamniku.
Večja množina
se dobi pri BRSZMIK & F&ITSCH, trgovina i železnino v LJubljani, Sv. Petra essta štev. 17. 5189
ssr Večje m
na Dolenjskem se da v najem ali proda — Vprašanje poštno ležeče Ljubljana pod Kmečko posestvo.
15 kg slanine dam onemu, ki preskrbi
tudi izven mesta, takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe naj se pošiljajo pod LOJZl, poštno ležeče »Ljubljana«.
Mesarji, pozor!
Močan, zdrav mlnc'enič iz poštene hiše, ki se je že del j časa učil mesarska obrti in vsled vojaščine moral prenehati, bi se rad popolno izučil svoje obrti, išče primernega mes n na deželi ali v mestu. Vešč tudi družeča gospodarskega dela. Ponudbe na upravništvo ,,Slovcnca" pod „Dobra moč 2144".
KORUZO
2184
(3)
pšenico in mast dobavlja po dnevnih
cenah
II. M, imi OrašHcvičeve Ha 5.
Zahtevajte brzojavne ponudbe.
Išče se
GOZDAM
s predpisanim nižjim drž. izpitom in
Oziralo se bo v prvi vrsti na Slovence. Ponudbe na knozoškolijsko gozdarsko upravo Gornjiprad. 2186 (3)
vsako množino elektro-___i^liffi^H tehničnega inštalacijskega blaga. Ponudbe z navedbo cv>ne in količine je poslati na postno ležeče Ljubljana 200.
8 vagonov je naprodaj. Na željo so tudi na vozeh dostavijo v Ljubljano. Poizve se v pisarni Živinorejske zveze v Sniarci, posta Hadomlje. Istotam se poizve za več vagonov kislega zelja in o jčnih tropin, katere so izvrstna krme za živino. 2180 (3)
r
v
p
lijusiijuuu tJ
jo zo;ict začela izdelovati Tovarna lesnih izdelkov in uoognjenega pohištva
i. Bahovec nasL , ,,,
Duplica — Kamnik	'
Kompletno opreme za hotele, gostilne, kavarne, zavode, dvorane i. dr. Založniki in trgovci dobo poseben popust.
2170
J
Živo apno, portland cement, zidno in strešno opeko tvagoJb)cef!n1 mizarski
'im £0fl	višje ponuja Valentin
lllll Urbančič, Ljubljana, Blei\vcisova — cesta šlev. 18 (nasproti liceju). —
Iščeta so za graščino družinska, skrbna in vestna, gospodarstva va;eua
Imar
ki je vajen konj in kmetijstva. Poizvedbe pri tvrdki: Felix Urbano, Ljubljana, Sv. Petra c. 1
suho in lepe
kupuje po najvišjih dnevnih cenah
tvrdka: Frassc fitole^c.
Za nagaifenJe
divjih petelinov in drugih živali po priporoča
Ivan H@bida
nagalevalec v Ljubljani, TrlaSka cesta ?tsw. SA
Na željo odnaša in prinaša tudi sam domov. Zadostuje naročilo z dopisnico.
Pravo slavonsko
slivovfco in žganfe
v sodih in vagonih nudi
JOVA GIGOVIC
veležeanje!»;)i3 tu trejvin* iklkoliolni>i	!n lica
Nova Gvadii^Ica.
Slavar-.ti^
r-o
Mizarskih

za večje mizarstvo s strojnim obratom se sprejme. 2177 (3) Kje, vpraša se pri upravniStvu »Slovenca^. pod št. 2177.
SpseejB dva isccnca
za kleparski in vodovodni obrt. FRANC LONČAR, Ljublfana -Šiška
Celovška-cesta štev. 66.
trda Jn mehka, mrtrska, drobno k'ana, kolobarji, trske oddaja po primernih cenah na drobno in debelo tvrdka F. & A.UHER, Ljubljana, šcienfourgova 4.
Dcln. glavnica K 10,000.000 Rezerva K 300.000 :-:-:
sprejema vloge po
Čebeini vosek |
suhe satine in 'odpadka sveči
kupuje po najvišji dnevni ceni
J. KOPAČ, svečar, Ljubljana, Celovška cesta 90.
Oprava za spalno sobo,
salonska miza in ogledalo, štiri omare, izgotovljene posleije, dve kopalni banji In raznovrstno blago se ceno proda v Rebri St. 11, Ljubljana.	2216
, "S 5"* mola Hiša
z vrtom, blizu Ljubljane, sc takoj kupi. Prijazne ponudbe na upravništvo tega lista pod šitro Jftl! to".
Trpite U revmatično ali od vlage
BOLI?
3l0Cf0nrl za električno iuč in drugo. ICjICHIjI Kongresni trs št. 14, L nadstropje.
2217
i več
vzame trgovec na posodo v svrho oživ-ljenja svoje industrije, ki je med vojno spala. Privatni izposojevalci naj blagovolijo vprašati pod »ttred tna bipo-teka 50.nQ0a nu 1. Jugoslovanski anončni in informačm zavod Beseljak & Rožnnc, irančevo nabrežje 5.
JSP®»B
I SEMENA
na debelo iu drobno
priporoča
| SEVER k JCOMP
EEK
<s> Ž
3S3
Svinjsko mast, slanino, suho meso,
Ječmenovo kavo. prsčenl ječmen »la Knelp.j s pošto in železnico za državo SI1S razpošilja
JOVO GIGOVIC
tvornica suhomesnate robe
in masti Nova Gradiška, Slavonija.
staro in novo slivovko| rum Itd. nudim po najnižjih cenah. J} Kupujem
M. Kant, Kranj.
firneno seme
kupuje vsako količino po najvišjih dnevnih cenah
tvrdka; Orovat & Oiomp. Siubljana, Vegova ulica št. 61.


:. f r.' .:
St. 51.	Britev -^BS
z jako finim rezilom, že brušena kar za rabo. Cene K 025. K 9-—, K 13'BO. — Zahtevajte veifki cenik z več nego KXX) slikami, brezplačno. — :- E. LUNA, Maribor št. 75. =
Vporabljajte davno preizkušeni, najtrdovratuoje boli ublažujoči ter od mnogobrojnih zdravnikov rabljeni in priporočeni Fellerjev
Efisa - fžušca
6 dvojnih ali 2 specialni steklenici 19 kron.
Proti želodčnim bolestim jemljemo Fellerjeve rabarbara
Osa - STogjBšce
C, škatljic 9 K 50 v. Je-dino prave pri lekarnarju K. V. Feller, Stu-bica, Elsa Irj 134 (Hrv. Zagorje). Omot in poštnina eg računa posebej najceneje.Kdor naroči več obenem prihrani mnogo. I.
najnovejšega sestava, fiuo emujlirane, enostavne, tor popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za cono 32 K, poštnina posebej.
Glavno zastopstvo KIHTA svetilk, Ljubljana, Dunajska c, 12.
Telegrami: KINTA Ljubljana.
Čemu za spomlad nove obleke
ako se s prebarvavijem starih in kemičnim čiščenjem zamazanih doseže Isto,
iajmodernejše bar?8, prihranek denarja.
Hitra in točna izvršitev. — Prva in največja jugoslovanska tovarna za barvanje, kemično čiščenje, pranje in svetlo-likanje perila.
Tovarna: Poljanski nasip Stev. 6. Podružnica: Šelenburgova ul. i,
PoSfna naroSISa se toSno IzsrSulejn.
Dražba solidnega masivnega
se bo vršila dne 3. aprila ob 9. uri dopoldne v skladišču »BALKAN« na Dunajski cesti 33. Oddajali se bodo tudi posamezni kosi pohištva.
MAZGLAS. "	"
Mestna občina ljubljanska rabi za popravo asfaltnih hodnikov po mestu za to delo
Iziirieniti delavcev
Potrebne priprave in materij al so na razpolago. Oglasiti se je v mestnem stavbnem uradu, Lingarjeva, ulica št. 1 ob delavnikih od 8. ure dopoldne do 2. ure popoldne.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 19. sušca 1919.
9
prodaja samo na cele vagone od postaje Sisak za takoj
veletrgovina z žitom in deželnimi pridelki
5 »a^MB^B
Ustanovljeno leta 1881.
Partijo
za moške in ženske obleke, nudi po ugodni ceni samo za preprodajalce, trgovina Hed. Sare, Ljubljana, šelenburgova ulica St. 5.
z usniati m lesenim! podplati se ne, dokler le to Hal zaloge, v slilaiču tovarne
kigR K Ožin« & Ho.
D Mi3b2iani in sicer: otroški št. 25-28 po K 27— ženski št. 38-42 po K 36 — dekliški št. 29-35 po K 2150 moški št. 40-46 po K 40 50
Mm tono popust.	Priporoča se
„...1.11.. i..i. ft.„ | |,.m:->rit
------
r-v.-
I t..M!._f