
INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE
Knmn
r Q J
letnik XVIV. št. 3
marec 2013
V soboto, 9.3.2013, je Futsal klub Dobrepolje v sodelovanju z NZS organiziral zaključni turnir najboljših štirih ekip v državnem futsal prvenstvu do 13 let. Športna dvorana v Velikih Laščah je bila nabito polna, saj se je zbralo precej ljubiteljev tega športa. Domači klub je v prvi polfinalni tekmi premagal goste iz Slovenskih Goric in tako osvojil drugo mesto v kategoriji do 13. let.
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 3. 2013
KURILNICA PO SISTEMU STARO ZA NOVO, VSE SAMO ZA
Od preprostega tesnila,
do popolnega sistema za sanitarno vodo.
Ko vas zgrabi, da bi se odžejali, umili ali pa pristavili za juho, postane prav vsak detajl nepogrešljiv. Vse lahko dobite v kateri koli izmed naših, vedno dobro založenih trgovin. Od prvega do zadnjega. Že celih 20 let.
Imamo vse. Skoraj vse. www.mix.si
"a
Prodajni centri MIX: Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 7190]
Piše: župan Janez Pavlin
Uspešno zaključena DOBRODELNA AKCIJA
Spoštovani.
Z vami smo uspešno zaključili dobrodelno akcijo. V torek, 12. 3. 2013, smo skupaj s predstavniki LEKARNE LJUBLJANA, mag. Mitjo Zucchiati, pomočnikom direktorja za področje komerciale in Vido Bahor, mag. farm., aparat za merjenje gostote krvi Trombotrack solo predali v uporabo ZD Videm. S tem smo dopolnili storitve v laboratoriju, da bodo naši občani čim več preiskav lahko opravili na enem mestu, ter tako prihranili čas in denar. To ni bila zadnja dobrodelna akcija, saj nameravamo dopolniti
storitve, da boste občani imeli možnost dobre zdravstvene oskrbe in boste zadovoljni z vsemi storitvami.
Zahvaljujem se tudi televiziji RTV Slovenija in ga. Tadeji Anžlovar, ki je ta dogodek posnela in pripravila krajši prispevek. Naj bodo tudi na televiziji prikazani pozitivni dogodki. Zahvaljujem se tudi podjetju Mi-kro+Polo d.o.o, ki je aparat dobavil in dal dodatni popust za dobrodelno akcijo. V znak zahvale še enkrat objavljam vse podpornike dobrodelne akcije.
ISKRENA HVALA, vaš župan.
nj	[n
"Ko verjamete v ljudi, lahko ti naredijo nemogoče."
Nancy Dornan
^_^
ALELUJA.
»Svetloba slavno vstalega Kristusa naj prežene temine srca in duha.«
ALELUJA.
Spoštovane občanke, cenjeni občani. Želim, da Vas velikonočni prazniki napolnijo in obogatijo z obnovljeno vero, globoko radostjo, obiljem milosti in Božjega blagoslova, ter naj praznovanje velikonočnih skrivnosti v Vas prežene temine srca in duha, kot pojemo v zanosu vstajenjske
vere, da bomo z večjim zaupanjem in vero gledali v prihodnost. Aleluja.
Akcijo za nakup aparata za merjenje gostote krvi so podprli:
Lekarna Ljubljana Mikro+Polo d.o.o
Hranilnica Lon, d.d., Kranj, PE Grosuplje
Miklič Jože, Videm
Polzelnik Branko, Predstruge
Rus Frančiška, Podtabor
Mohar Darja, Podpeč
Novak Anton, Podgora
Zakrajšek Jože, Ponikve
Avtoprevoznik Stane Mustar s.p., Kompolje
Zavod sv. Terezije, Videm
Vidmar Erika, Predstruge
Šmid&Vehovar d.o.o., Ponikve
Butan Plin d.d. , Ljubljana
Volf Marija, Ponikve
Nose Janez,Tisovec
Šuštar Marija, Podgora
Sevšek Ema, Videm
Levstik Jana, Ponikve
Lenarčič Sonja, Ponikve
Oblak Stane, Ponikve
Vrabec Jožica, Ponikve
Miklič Branko, Ponikve
Pavlin Anton, Ponikve
Gobarsko društvo Štorovke, Hočevje
Jakič Stane s.p., Zdenska vas
Avtoprevozništvo Strnad Dejan s.p., Cesta
Lenarčič Alojz, Ponikve
M.O.B., d.o.o., Škofljica
Strnad Dragica, Zdenska vas
Sevšek Milan s.p., Videm
Pogorelec Igor s.p., Podtabor
Zrnec Jože, Zdenska vas
Strnad Alojzij, Podgora
KGŽ Franci Žnidaršič, Podgorica
Betonsport, d.o.o., Videm
Bar Majolka 2010, Videm
Miklič Jože, Podtabor
Gačnik&Šteblaj in ostali d.n.o., Ponikve
Turk Branko, Cesta
Kovinousluga, Predstruge
Cilenšek Igor, Hočevje
Ugrinovski Sonja, Videm
Grandovec Anton s.p., Cesta
KAZALO
Iz naše knjižnice..................................................................................8
Kako vrši naše gore list......................................................................10
Zimsko »vrtnarjenje« in znak »šolski ekovrt«....................................... 12
Utrinki iz dobrepoljske tržnice.............................................................15
Mednarodna kolesarska dirka...........................................................21
V A B I L O
V četrtek, 4. aprila 2013, bo ob 19.30 uri
v Mali dvorani Jakličevega doma (Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje)
potekalo predavanje na temo
Pridelava zelenjave
Velika večina ima ob hiši prostor za lastni vrt, na katerem bi lahko
pridelovali zelenjavo. Doma pridelane vrtnine so sveže in zato bogate z vitamini in minerali in neoporečne, ker ne uporabljamo nedovoljenih fitofarmacevtskih sredstev. Vrtnarjenje omogoča dodatni zaslužek na kmetiji ali koristno delo težje zaposljivih oseb. Zato moramo ta potencial za pridelovanje hrane bolj izkoristiti. Namen izobraževanja je predstavitev in spodbujanje pridelave zelenjave za lastne potrebe in tudi za prodajo.
Predavanje bo vodila specialistka za vrtnarstvo pri KGZS-Zavod LJ Ana Ogorelec. Na voljo vam bo tudi z odgovori na morebitna vprašanja.
Vsebina izobraževanja je primerna za vse kmetovalce, ki želijo sami pridelovati kakovostno zelenjavo.
Terenski kmetijski svetovalec: Franci Omahen
Vodja odd. za kmetijsko svetovanje: Tomaž Močnik
&
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD _LJUBLJANA_
ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE
KSS Dobrepolje Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje Tel.: 01 7867 150; 041 310 169 E-naslov: franc.omahen@lj.kgzs.si www.lj.kgzs.si
Pričetek izpolnjevanja vlog za neposredna plačila v kmetijstvu
Z mesecem marcem smo pričeli z izpolnjevanjem vlog za neposredna plačila v kmetijstvu v letu 2013. Rok za oddajo vlog bo potekal do 6. maja. Vloge se bodo na agencijo pošiljale v elektronski obliki. Vsi, ki želite izpolniti vlogo na Kmetijsko svetovalni službi, prosim, da me pokličete na telefonsko številko 01 7867 150 ali se oglasite v pisarni vsak delovni dan od
7. do 8. ure, da se dogovorimo za termin izpolnjevanja. Pred izpolnjevanjem preverite vse površine (GERK-e), če so pravilno vrisani glede na pozicijo in vrsto rabe. Na našem območju so novi letalski posnetki, zato bodite še bolj pozorni na morebitne nepravilnosti. V GERK-ih ne smejo biti zajete nekmetijske površine (zaraščene površine, zelenice okoli hiš, ki se kosijo z vrtno kosilnico, pozidane površine ...). Če ugotovite taka neskladja, jih morate na Upravni enoti Grosuplje naprej odpraviti in šele potem pridete na vnos vloge.
Svoje površine (GERK-e) lahko pregledujete na spletni strani: http://rkg.gov.si/GERK/ viewer.jsp.
Več informacij o subvencijski kampanji na strani ARSKTRP:
http://www.arsktrp.gov.si/si/splosno/ vstopna stran/vsebine na vstopni strani/ zbirna vloga 2013od a do z/
Termin za izpolnjevanje vloge si rezervirajte čim prej.
Franci Omahen, KSS Dobrepolje
Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev - pomlad 2013
Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Dobrepolje, da bo v pomladanskem času odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev v četrtek, 11.04.2013, po naslednjem vrstnem redu:
Plan zbiranja nevarnih odpadkov od gospodinjstev:
NASELJE	ZBIRNO MESTO	ČAS ZBIRANJA
Struge	Parkirišče pri gasilskem domu	13,00 - 14,00 h
Kompolje	Parkirišče pri gasilskem domu	14,30 - 15,30 h
Videm	Parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge	16,00 - 17,30 h
Ponikve	Parkirišče pri gasilskem domu	18,00 - 19,00 h
Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, deter-genti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi, embalaža onesnažena z nevarnimi snovmi in podobno.
Naša skrb je čisto okolje!
Javno komunalno podjetje Grosuplje

ODPADKE LOČUJEM,
OKOLJE VARUJEM
Lokalne novice na MojaObčina.si Dobrepolje
V poplavi novic iz celega sveta hitro pozabimo na pomen novic iz domačega okolja. Ironično je, da smo bolje in hitreje obveščeni o tem, kaj se dogaja na drugem koncu sveta, kot pa o tem, kaj se dogaja tako rekoč »za vogalom«.
V prihodnje boste lahko o dogajanju v svojem kraju obveščeni takoj in kjerkoli, tudi na vseh pametnih napravicah
Portal MojaObčina.si si je zadal cilj združiti lokalna glasila v državi in na enem mestu ponuditi največji izbor lokalnih novic, torej tistih novic, ki jih le stežka najdemo v osrednjih medijih.
Portal za občino Grosuplje že živi na naslovu www.mo-jaobcina.si/dobrepolje. Spletno mesto si lahko ogledate tudi na pametnih mobilnih napravah, kar vam omogoča, da ste vedno na tekočem in informirani o aktualnem dogajanju v občini Grosuplje.
Novi spletni medij ima lokalno vsebino, a za razliko od tiskanih medijev so informacije dnevno osvežene, omogoča vam 24 urni dostop do informacij, koledarja in napo-vednika dogodkov, večdnevno lokalno vremensko napoved, vse zaposlitvene možnosti, dodatne multimedijske avdio in video vsebine, možnost ocenjevanja in komentiranja vseh vsebin, možnost pregledovanja arhivskih vsebin, večji doseg bralcev in obiskovalcev itd.
O dogajanju v občini ste lahko obveščeni tudi preko tedenskega elektronskega obveščanja, na katerega se lahko prijavite preprosto preko obrazca na občinski spletni strani. ♦
Soustvarjajte lokalni medij!
Ponudba Lokalne spletne skupnosti MojaObčina.si Dobrepolje je predvsem zanimiva za vsa društva in organizacije, ki za svoje domače okolje veliko storijo, le stežka pa pridejo do medijev, da bi o njihovem delovanju izvedeli tudi drugi. S portalom MojaObčina.si Dobrepolje je društvom ponujena priložnost, da tako društvo kot društvene aktivnosti brezplačno predstavijo širši javnosti.
Registrirani uporabniki bodo lahko sami pisali o svojih aktivnostih, napovedovali dogodke, pripeli fotografije in tudi filmčke, vse to pa
bo hipoma vidno po celem svetu na večini multimedijskih naprav.
Urejanje vsebin na portalu je enostavno in hitro, za več informacij pa si oglejte spletno stran www.mojaobcina.si/dobrepolje.
www.mojaobcina.si/dobrepolje
Slovenija na razpotju
Franci Zorko
Konec januarja je Grosuplje obiskal predsednik Socialnih demokratov dr. Igor Lukšič. Na javni tribuni z naslovom Slovenija na razpotju je predstavil pogled Socialnih demokratov na aktualno politično in gospodarsko stanje v državi. Po krajši
predstavitvi stališč se je razvila zanimiva razprava, v kateri ni manjkalo kritičnih ocen trenutnega stanja ter razlogov zanj. Slišati pa je bilo tudi kar nekaj konstruktivnih predlogov za razreševanje določenih problemov, ki so ključni za izhod iz sedanje krize. Prisotni člani stranke, njihovi simpatizerji in ostali občani, ki jih je zanimalo stališče Stranke socialnih demokratov do nakopičenih težav, so bili predvsem kritični do nedelovanja pravne države. Pri tem so opozorili tudi na anomalije v delovanju pravosodnega sistema. Opozorili so na vpliv najrazličnejših političnih in drugih lobijev na delovanje slovenskega pravosodja. Zavedali so se, da bo reševanje problemov na tem pomembnem področju, ki
v veliki meri vpliva na zaupanje državljanov v institucije oblasti, še kako težavno. Vedno bo namreč naletelo na prepreko, ki ji pravimo »neodvisnost sodne veje oblasti«. Po mnenju razpravljavcev »zategovanje pasu do onemoglosti« ter s tem nenehno zmanjševanje porabe ne vodi iz krize. Potreben je ponovni zagon gospodarstva ter s tem pospešitev zaposlovanja, saj je brezposelnost eden ključnih problemov današnjega časa.
Na koncu so bili udeleženci javne tribune skupaj z dr. Lukšičem enotni, da je za učinkovito ukrepanje za izhod iz globoke krize, v kateri smo, potrebno preveriti podporo posameznim konceptom, strankam in politikom na čimprejšnjih volitvah. ♦
Dejavnosti študentskega kluba Groš
Studentski klub GROS
S študentskim klubom Groš smo z novo izvoljenim upravnim odborom stopili v novo leto. Trudimo se za čim večjo pestrost aktivnosti, ki jih lahko ponudimo članom. Kot že v prejšnjih letih organiziramo vse od športnih pa do kulturnih in izobraževalnih de-
«pi
r Iff™ -V k
javnosti. Poleg tega z letošnjim letom članom nudimo tudi pestro ponudbo ugodnosti. Novosti letošnjega leta so predvsem na področju študentske prehrane in športnih aktivnosti, ki se še tako priležejo ob napornem in tudi manj napornem študiju. Člani sedaj lahko za tri evre zau-žijejo odličen obrok v restavraciji Kongo in se nato odpravijo v fitnes center Optimum ali na jogo. Poleg tega se trudimo biti pozorni do naših članov in ostalih prebivalcev upravne enote Grosuplje. Ob dnevu žena smo mimoidočim poklanjali rožice, za pusta pa so se srečneži, ki so se znašli na pravem mestu in ob pravem času lahko posladkali s slastnimi Groševimi krofi,
razdelili smo jih kar 300. Organizirali smo tradicionalno pu-stovanje v klubu GROŠ. Dijaki zadnjih letnikov so imeli spoznavni večer, muziko je vrtel DJ, nato pa je nastopila skupina Na-pellus z rock izvedbo poljudnih pesmi. Člani upravnega odbora smo vam na voljo na uradnih urah ob ponedeljkih od 17.19. ure in ob sredah od 18.-20 ure,v prostorih ŠK GROŠ, kjer se lahko prijavite na projekte, si zagotovite bon za fitnes, prehrano ali pa kupite karte za Kolo-sej, vse po zelo ugodnih cenah. Prav tako smo vedno odprti za kakršnekoli predloge s strani študentov, saj bi želeli v prihodnje ponuditi še več. Navsezadnje smo tu za vas. ♦
Obvestilo o javnem razpisu za zbiranje predlogov programov in projektov izvajalcev na področju turizma v letu 2013
Spoštovane občanke in občani,
na spletnih straneh občine Dobrepolje Dobrepolje http://www.dobrepolje.si ali na sedežu občine Do-brepolje si lahko ogledate objavo javnega razpisa:
»Javni razpis za sofinanciranje programov oz. projektov na področju turizma v občini Dobrepolje v letu 2013.«
Več o prijavi na razpis, razpisnih obrazcih in pogojih je razvidno na spletni strani občine ali na telefonu številka 017 880 281. Obrazce lahko prevzamete na sedežu občine.
Opozarjamo na kratek rok za prijavo na javni razpis do 29. aprila 2013.
Župan občine Dobrepolje Janez Pavlin Videm, 30. 3. 2013
3. STRUŠKA
SALAMIADA 2013
OCENJEVANJE IN POKUŠINA DOMAČIH SALAM IN KLOBAS
6. 4. 2013, ob 19. uri
Pizzerija pri Petru, Lipa 15, Struge
Prijava salam in klobas: od 19. ure dalje Predsednik komisije: g. Franc Čampa
Vabljeni!
Območna revija pevskih zborov za leto 2013
V pravem zimskem vzdušju, med 14. in 17. februarjem, je letos potekala Območna revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin. V treh večerih se je v Grosupljem, Šentvidu pri Stični in na Vidmu predstavilo 30 pevskih zborov.
Igor Ahačevčič
Letos se je stvar pač zasukala tako, da sem se po zelo dolgem času spet udeležil vseh treh večerov in tako dobil pregled nad celotnim stanjem pevskih skupin na območju nekdanje velike Občine Grosuplje. Seveda moja ocena ali pogled na to, kar sem slišal in videl, nikakor ne more biti merodajna za pevke in pevce, saj ne morem strokovno ocenjevati njihovega dela. Moj pogled na dogajanje na odru je lahko podan zgolj z vidika povprečnega poslušalca in gledalca ter vsekakor ljubitelja zborovskega petja in človeka, ki se je veliko let ukvarjal z ljubiteljsko
kulturno dejavnostjo.
Ta pogled mi je razodel, da imamo veliko zelo kvalitetnih skupin. Sploh ne morem reči, da je kakšen zbor slab. V zadnjih letih je s pomočjo glasbenega izobraževanja znanje petja in glasbe doseglo dokaj primerno raven, kar se vsekakor odraža tudi v kvaliteti petja. Razlike med pevskimi zbori zdaj nastajajo na drugem področju. Izražajo se v tem, kako se skupina pripravi na nastop, kako se znajo obleči, kako se znajo postaviti na odru in kakšna je njihova celotna predstava. Vse to pa je posledica dela in pogleda »umetniškega vodje« skupine. Gledano s tega vidika sem zbore
dobnepoljski onkescer mladih
JUBILEJNI POMLADNI KONCERT
Glasbeno potovanje
od Balkana do Amerike
vodi in dirigira
Braco J. Doblekar
Nedelja, 21. 4. 2013, ob 18. uri
Jakličev dom, Videm-Dobrepolje
razdelil v več skupin. V prvo skupino sem uvrstil zbore, ki iščejo nov izraz, ki se trudijo pokazati poslušalcem nekaj več; ki so na odru med nastopom sproščeni in dinamični, kar je posledica uigranosti celega zbora, pa tudi občutka odgovornosti do pesmi in poslušalcev. V to skupino sem uvrstil tudi tiste, ki na odru izžarevajo dobro energijo in izzovejo pri gledalcu navdušenje. V to skupino sem uvrstil 5 zborov.
V	drugi skupini je velika večina vseh zborov. Lepo delajo, vsak teden imajo kakšno vajo, so bolj ali manj zadovoljni sami s seboj in se imajo lepo. Te skupine ali njihovi vodje nimajo več dovolj želje, idej ali znanja, da bi stvar premaknili na višjo raven ali pa so že dosegli neko visoko stopnjo uveljavitve v svojem okolju in so s tem pač zadovoljni. Takšni smo pravzaprav ljudje v večini oziroma je v splošnem takšen človekov značaj. V glavnem zavračamo spremembe in težko sprejemamo nove izzive, ker zahtevajo dodaten napor.
V	tretjo skupino pa spadajo tisti zbori, ki verjetno pojejo točno in natančno interpretirajo notni zapis, a so me pustili hladnega. Preprosto ne navdu-
šijo, ker verjetno še niso začutili svojega poslanstva ali pa imajo kakšne druge probleme. Tudi teh zborov ni prav veliko.
A ob vsem je še najbolj pomembno, da ljudje pojejo in se družijo. Da čutijo, kako za življenje ni potreben le material, ampak tudi kaj drugega. Kaj takšnega, kar nas oblikuje kot ljudi, kar nam daje zavest in samozavest, kakor je povedala v nagovoru na Vidmu ga. Martina Suštar-Marn. Območna revija pevskih zborov pa je še kako pomembna tudi zato, da ljudje ne ostanemo zaprti v svoja okolja. Na vseh treh lokacijah sem se pogovarjal s starimi znanci ravno o tem, kako smo se v vsaki od teh novih občin zaprli vase. Ni več pravega pretoka ljudi, ne poznamo se več, ker se ne srečujemo. Vsaka dolina se utaplja v svoji samozadostnosti. Problem je še večji, če je kraj manjši.
Na koncu izrekam vso pohvalo in zahvalo pevkam in pevcem, ki ogromno svojega časa vložite v to poslanstvo, ki vam je dano od Boga. Morate se zavedati, koliko veselja naredite drugim, nam, ki nas je Bog obdaril le z darom poslušanja. ♦

Mestna knjižnica Grosuplje
Enota Dobrepolje
Videm 34a • tel.: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v:
ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure torek in četrtek od 9. do 14. ure petek od 12.30 do 20. ure
Predstavitev novo izdane knjige Antona Mrkuna: Narodopisna knjižnica
Jasmina Mersel
Knjiga je izšla kot tretja edicija Domoznanske zbirke občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje. Gre za ponatis prvih dveh zvezkov Kmetijstvo ter Obrt in trgovina velikolaškega okraja, ki sta delo dobre-poljskega župnika Antona Mrkuna, risbe pa je prispeval učitelj Tone Ljubič. Anton Mr-kun (1876-1961) je kot župnik v Dobrepo-lju služboval od leta 1929 pa vse do konca druge svetovne vojne. Novo izdana knjiga vključuje tudi razpravljalni del, v katerem je predstavljeno življenje in delo Antona Mr-
kuna, ter izčrpna bibliografija.
Slednje so prispevali poznavalci in strokovnjaki, ki so pri nastanku knjige aktivno sodelovali in jo izčrpneje predstavili: dr. Mihael Glavan, Anka Novak, Ivan Grandovec, Marija Samec in Drago Samec.
Mrkun v svojem uvodu razmišlja: »Skušal sem napisati etnografijo za velikolaški okraj. Narodopisno blago, ki je najboljši izraz narodnega bistva, je treba zbrati, da bomo poznali sebe in da nas bo svet bolj upošteval, kakor nas je do sedaj. Prvi zvezek Etnografije velikolaškega okraja, Kmetijstvo, so splošno odobravali vsi, katerim je
knjižnica prišla v roke. Zato bodo v nedoločenih rokih izšli ostali zvezki. Drugi zvezek obravnava obrti in trgovino. Popoln tudi ta zvezek ni, toda skušal sem zbrati, kolikor mi je bilo mogoče v danih razmerah. Omenjene so tudi razne obrti, ki jih ni več.«
Večer so z glasbo in melodijami obarvali Mešani pevski zbor Ponikve in Vokalna skupina Mavrica. Za domače dobrote pa so poskrbele članice Društva podeželskih žena Dobrepolje Struge.
Knjiga Antona Mrkuna »Narodopisna knjižnica« je na voljo v knjižnici tako za izposojo ali nakup. ♦
Potopisni večer Armenija in Gorski Karabah s popotnikom Štefanom Reharjem
Popotnik Štefan Rehar nas je na potopisnem večeru z navdušenjem in entuziazmom v besedi in fotografiji popeljal v starodavno deželo sveta Armenijo. Dežela leži v Zakavkazju, v gorah med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom. Prva država na svetu, ki je za uradno religijo sprejela krščanstvo, ima še danes nekaj najlepših cerkva in samostanov, čudovitih verskih spomenikov in relikvij. Povsod pa te spremlja sveta gora Ararat, kjer naj bi Noe pristal s svojo barko. Gorski Karabah, kar v azerbejdžanščini pomeni "gorski črni vrt',' je sporna državna tvorba, ki jo je priznala samo Armenija in kjer je še nedolgo tega divjala vojna. V svoji zgodovini je Armenija zaznamovana s krvavim genocidom Turkov v začetku 20. stoletja. Posebni armenski jezik in pisava sicer otežujeta komunikacijo turistom, vendar prijaznost in pozornost prebivalcev daje občutek tople sprejetosti. Znana je po armenskem konjaku in prelepi naravi, ter slastni hrani. ♦
Otvoritev razstave likovnih del »Divje« Danijela Novaka
V knjižnici je na ogled postavljena nova samostojna likovna razstava, ki je tokrat delo domačina Danija Novaka. Danijel je vsestranski ustvarjalec, ki vse, kar sreča njegove roke, preoblikuje v umetniško stvaritev. Na premierni otvoritvi, kjer je pogovor z njim vodila Saša Strnad, se je zbrala velika skupina obiskovalec, ki se navdušuj ej o nad nj egovim ustvarjanj em. Njegova domiselnost in potencialnost sta izjemni, zato smo prepričani, da se bomo na razstavah Danija še velikokrat srečevali. Razstava »Divje« bo v knjižnici na ogled do konca meseca aprila.
Kot pravi Dani na svoji spletni strani (www.dani-airbrush.com): »S tehniko airbrush sem se seznanil leta 2008 in z veliko truda in vaje sem začel ustvarjati prve slike. Slike nastajajo s pomočjo airbrusha (zračne pištole), čopičev, radirk itd... Uporabljam samo barve na vodni osnovi, ki jih je za večjo obstojnost potrebno lakirati. Prav tako se učim tudi druge tehnike, kijih uporabljam v svojih slikah, da so čim bolj unikatne in neponovljive... Poslikave ustvarjam na vse vrste površin, od aluminijastih plošč, glasbil, sten, avtomobilov, motorjev, čelad, vse do body painting-ov. ♦
Koledar prireditev, april, 2013
DATUM	LOKACIJA	NAZIV PRIREDITVE	OPIS PRIREDITVE	ORGANIZATOR
1. april, ob 15h	Zdenska vas -Sv. Anton	Protipožarna procesija k Sv. Antonu	Procesija iz vasi do cerkve pri Sv. Antonu, kjer bo sveta maša	PGD Zdenska vas
13. april, ob 19.30	Videm, Jakličev dom	Koncert MePZ Ponikve	Koncert pevskega zbora z gosti	KD Dobrepolje, Sekcija Ponikve
Rastem s knjigo
Knjižnica Dobrepolje se je tudi letos vključila v nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture »Rastem s knjigo« - izvirno slovensko mladinsko leposlovno delo vsakemu sedmošolcu. V okviru projekta vsi sedmošolci lokalne osnove šole obiščejo knjižnico, ki zanje pripravi zanimivo biblio-pedagoško uro ter predstavi delovanje knjižnice. Slednje vključuje spoznavanje knjižničnega informacijskega znanja, seznanjanje z mladinskim leposlovjem ter ostalim gradivom in dejavnosti-mi, ki jih knjižnica nudi in opravlja. Vsi sedmo-šolci ob obisku prejmejo tudi knjigo. Za letošnje šolsko leto je bila izbrana knjiga pisatelja Tadeja Goloba Zlati zob z ilustracijami Cirila Horjaka. Ob obisku pa so nastale tudi naslednje misli učencev o knjižnici.
"Knjižnica je najlepši prostor na svetu.
V	njej se lahko potuhnem in prebiram svoje najljubše knjige.
V	knjižnici je na tisoče lepih knjig,
s katerimi odpluješ v svet domišljije. Knjiga je zgodba v platnicah, ki je lahko resnična ali pa tudi ne."
Nera Bekonjič
"Knjižnica je kulturno središče Dobrepolja.
V	njej se odvijajo še druge prireditve.
V	knjižnici beremo knjige, se učimo, lahko pa tudi pišemo domačo nalogo. Poleg tega pa se v njej tudi izobražujemo.
V	njo zahajajo lahko vsi ne glede na starost."
Vid Ahačevčič
"Knjižnica z drugim imenom biblioteka je zame
prostor, v katerem se družimo in zabavamo.
Predvsem pa je prostor, kjer si izposojamo knjige.
Je prostor velike modrosti in učenosti.
Vendar ne bi mogla delovati brez
požrtvovalnih knjižničarjev.
Skratka, je kulturna ustanova z veliko modrosti."
Luka Koščak
Kako vrši naše gore list
8. marca, na dan žena, ki ga mnogi pristransko zavračajo, češ da gre za komunistični praznik, dejansko pa gre za praznovanje ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk, smo v Strugah, iz prvotne ideje predstavitve knjige Sr(e)čelova mojega veka v rodnem kraju, nadgradili in realizirali v kulturni dogodek, kakršnega po besedah udeležencev v Strugah še ni bilo in ki bi lahko bil v ponos tudi tistim, ki se s tem ukvarjajo profesionalno.
težji ko so časi, bolj si želijo ljudje vsaj za takšne trenutke to odmisliti in bolj kot na bilo kaj drugega publika spominja na antično Grčijo in njenim vzklikanjem množic: »Kruha in iger!« -, sledili nastopajoči, ki so vsak s svojo enkratnostjo dokazali in potrdili, kako vrši naše gore list.
Najprej so bili to učenci prvega in drugega razreda, pod vodstvom že omenjene srčne in multipraktične učiteljice Karmen Perko, ki so ob spremljavi pogumne har-monikarke Andreje Križman predstavili folklorno točko, ki je s svojo prisrčnostjo in otroško posrečenostjo prebila led vsem za njimi nastopajočim in jim z gromkimi ovacijami dala nedvoumni kompliment za nastop, ter vzpodbudo za naprej.
Za njimi so prvič na oder prišli gostje večera: Fantje z vasi, ki so oblečeni v narodne noše že s prvimi takti v hipu ogreli polno avlo struške šole, jo spravili v radoživost in še boljšo voljo, ter jo v sledenju taktom zazibali v eno samo valovanje. Vseh trikrat, kolikorkrat so bili na prireditvi na odru, so se poleg odličnih glasbenikov izkazali tudi za zabavljače brez primere, ki se znajo pošaliti
Andrej Debeljak
Poimenoval sem jo kar »KAKO VRŠI NAŠE GORE LIST«, saj sem k njej povabil večino tistih, ki se ukvarjajo s kakršnokoli vrsto kulturnega udejstvovanja v Strugah in se trudijo ponesti ime prelepe rodne dolinice tudi preko njenih meja.
Se pa naša zgodba začne že decembra minulega leta, ko je zaradi obilnega sneženja odpadla prireditev v sklopu občinskega praznika, ko naj bi župan v Struge pripeljal Trio Pogladič. Ker je takrat obljubil, da bomo ta dogodek prestavili na marec, sem ga držal za besedo. Kot se za župana spodobi, je bil mož beseda in smo s pomočjo Občine pripeljali še boljše goste večera - Fante z vasi, ki so v Strugah še toliko bolj priljubljeni, ker pri njih poje domačinka Katarina Ramač.
Že kakšne četrt ure pred sedmo so prvi prihajajoči vlivali upanje, da trud vseh soustvarjalcev in nastopajočih ni bil zaman, hkrati pa je trema sprožala adrenalin, ki je gnal kri po žilah in pospeševal srčni utrip, predvsem moji predragi sošolki Karmen in meni, ki sva se tokrat odločila v duetu voditi to prireditev. Po nekaj minutah akademske zamude, brez katere ne sme biti kulturne
prireditve, je projekcija - za katero je Lidija Pugelj porabila kar nekaj ur svojega dela in znanja in za katero so fotografije prispevali oblikovalci zgibanke struške doline, Žiga Palčar in predvsem naš veliki fotograf Janko Nose - obiskovalce v sliki popeljala v ekstazo ob spremljanju naravnih lepot in v fotografski objektiv ujetih veličastij naše doline, pa tudi ujme ob katastrofalni poplavi, ki nas je prizadela. Ob tej priliki se Lidiji javno opravičujem, da sem kot scenarist in režiser prireditve, na začetku projekcijo predčasno prekinil, pozabljajoč, da ko Stru-žanki in Stružancu prideta v roke pecivo in kozarec, svoje čute omejita na absorbiranje le teh, zaradi česar, kljub temu, da je bila ponovno predvajana, ni bila deležna tolikšne pozornosti, kot si jo je zaslužila.
Zatem so si - kljub scenariju, kar v polovici primerov spontanim in trenutnim situacijam primernim, duhovitim improviziranim povezovanjem in napovedovanjem nastopajočih, velikokrat tudi na meji stand up komedije, ki je bilo za vsakič posebej nagrajeno s salvami smeha in bučnim aplavzi, kar le potrjuje pravilo, da je še najbolj hvaležno, če daš publiki to, kar si želi, v večini primerov pa sta to lahkotnost in humor-nost, ki kažeta na to, da v resnici drži, da
tudi sami iz sebe; nasploh gre za ansambel, ki se ga splača povabiti na vsako veselico. Zato lahko vsem naznanim, da bodo Fantje z vasi z nami tudi na otvoritvi gasilskega doma enkrat poleti letošnjega leta.
Za njimi je s kratkim pozdravom in voš-čilom pripadnicam nežnejšega spola za osmi marec župan g. Janez Pavlin Stružan-kam in Stružancem povedal, da ne pozablja nanje in se ne spomni na njih samo ob predvolilnih obljubah in pri nabiranju volilnih glasov, ampak tudi po njih. Tudi njega je publika nagradila z glasnim aplavzom, ki pa bi bil še večji, če Janez ne bi prav za konec prireditve prihranil presenečenja in sam iz lastnega žepa vsem udeleženkam za njihov praznik podaril nageljčke, da bi še naprej ostale močne in pokončne. Po mojem izboru je bila to zame najlepša gesta večera.
Na odru je gospoda župana nasledil naš imenitni novi župnik g. Marinko Bilandžič, ki se je poleg Fantov z vasi edini za svoj nastop tudi stilsko izrecno potrudil, ter s svojim šarmom, humornostjo, žarom, glasom, izborom in še s čim dokazal, da se lahko božja beseda in kultura med ljudmi širita na zelo dojemljiv in v srce segajoč način. Dokazal je, da imajo struški farani tudi z njegovim prihodom v župnijo enako veliko srečo in blagoslov, kot smo ga imeli z našim Mirkotom.
Sledil je sklop, kjer je prestol zasedla pisana beseda. Najprej je o svojih dveh natisnjenih zbirkah misli spregovorila Mateja Debeljak, ki je s povpraševanjem po njenih izvodih tako po prireditvi, kjer jih je bilo mogoče kupiti, kot ob razprodanih nakladah obeh zbirk pod okriljem založbe Salve, brez hrupa, skromno in skoraj neopaz-
no tudi svojemu rodnemu kraju pokazala, zakaj bralci tako radi posegajo po njenih delih.
Med Matejino in mojo predstavitvijo -zaradi bojazni pred tem, da bi bila prireditev predolga in preresna, le ene izmed mojih domoljubnih pesmi, ki se nahaja v Sr(e) čelovu mojega veka -, sta se predstavila še oba benda, ki sta me spremljala na mojih predstavitvah: Prepovedan sad, ki mu je skoraj po dvajsetih letih, odkar je imel neomajen pogum in se je revolucionarno prvič javno predstavil ravno na tem odru, ter utrl pot rokenrolu tudi v struški dolini, publika prisluhnila mnogo bolj pozorno kot takrat, ko so bili njegovi nastopi še mnogo bolj hrupni. In seveda trio Andrejevi prijatelji, ob katerih uglasbitvi so se prav še na vsakem nastopu do sedaj ježile kože in dokazovale, kakšno subtilno moč ima poezija v rokah virtuozov in čudovitih vokalov.
Za konec »uradnega« dela prireditve so po starem, praktičnem reku, da moraš kravo molsti, takrat ko daje, imenitni gostje večera čudovito in zadovoljno publiko nagradili še z enim repetejevskim sklopom svojih pesmi, ki so mu iz svoje dobre volje dodali še slušno razvajajoče spremljanje družabnega dela prireditve. Kapo dol kombinaciji gorenjskih in dolenjskih glasbenih genov, ki so tudi s tem dokazali, da vsi vici o gorenjski skopušnosti zagotovo ne držijo.
Dve in pol uri v smehu, vižah, mislih, pesmih, ploskanju in zlivanju srčnih utripov je minilo, kot bi trajalo le pol urice. Na koncu so s svojimi dobrotami, pod katerimi so se šibili pladnji (le te je prisrčno uslužnost-no, bodisi po Jezusovem, bodisi po Pahor-jevem predvolilnem zgledu pomagal nositi tudi sam župan), udeležence počastile in
pogostile pridne struške gospodinje in članice Podeželskih žena, katerim so se s skrbjo, da ne bi grla ostala suha, pridružili še Trgovina Jelka, okrepčevalnica pri Šuštarju in Zidanca pri Belokrajnki, ki so patriotsko prispevali sokove ter odlično rujno kapljico. Tu ne smem pozabiti omeniti Divjačinstva Meglen, ki je svoje mesne dobrote prispeval za ne katerokoli, ampak struško ikeba-no, ki smo jo v spomin podarili ansamblu. Hvala vam vsem, ki ste pokazali, da daste nekaj na rodni kraj in v takšni ali drugačni obliki sponzorirali prireditev. Hvala Občini Dobrepolje in še posebej županu g. Janezu Pavlinu za sponzoriranje ansambla, za oglaševanje, projektor in seveda nageljne.
Hvala kolektivu in učencem PŠ Struge, ki so pripravili in pospravili za nami šolsko avlo. Hvala vsem nastopajočim, ki ste se odzvali mojemu vabilu. Posebej hvala tudi tebi, Karmen, ki si mi pomagala tisoč in eno stvar.
Seveda pa hvala tudi vsem vam, ki ste se prireditve udeležili in zaradi katerih je bilo šumenje listja naše gore sploh smiselno. Samo tako lahko skupaj dokažemo, da Struge niso mrtve in kako močno, srčno in radoživo vrši naše gore list. V upanju, da bo kaj takšnega še kdaj ponovljivo - naj še naprej tako vrši! ♦
Velikonočno jutro in Kristusovo vstajenje je sporočilo, da je življenje močnejše od smrti in da je ljubezen močnejša od sovraštva. Upanje, ki nam daje moč in daje smisel naši prihodnosti in upanje na večno zmago dobrega nad zlom.
Vsem iskreno voščimo Vesele in Blagoslovljene Velikonočne praznike, obogatene s prazničnimi dobrotami in doživete s krščansko tradicijo,
Občinski odbor Nove Slovenije,
krščansko ljudske stranke Dobrepolje
Zimsko »vrtnarjenje« in znak »šolski ekovrt«
Pozimi je čas, ko pričnemo razmišljati, kaj bomo spomladi posadili na svoj vrt. Zato začnemo pripravljati seznam rastlin, ki jih bomo gojili, izdelamo načrt vrta in podobno.
Katarina Vinšek, Petra Andoljšek Žagar, PŠ Kompolje
Februarja sta nas obiskali v šoli Jerneja Pavček - Eko Vila in Polona Brajer - Zeleni prstki. Naučili sta nas veliko novega o zelenjavi in zdravem vrtu, deževnikih, semenih ter o vodi na vrtu; pripravili sta tudi učno gradivo in skupaj z nami ustvarjali.
Z Jernejo smo najprej skupaj postavili stolp za deževnike. Pripravili smo jim slamo in zemljo, da se bodo počutili udobno in domače, nato pa smo dodali odprte plastenke, kjer bomo deževnikom lahko dajali hrano. Naučili smo se, da imajo radi ostanke solate, kuhano zelenjavo, kruh in piškote. Deževniki so zelo koristne živali in dobri kmetovalci.
Nato smo iz časopisnega papirja izdelali lončke, v njih nasuli zemljo in posejali semena (solata, paradižnik češnjevec, grah in korenje). V razredu bomo vzgojili sadike in jih negovali, dokler jih ne bomo presadili na vrt. Prednost naših eko lončkov je ta, da
jih lahko kar s papirjem vred postavimo v zemljo. Izdelali smo tudi označevalce rastlin in tako opremili svoje lončke.
Spomladi, ko bo posijalo sonce in se bo zemlja segrela, bomo deževnike preselili na šolski vrt, vzgojene sadike pa posadili.
V začetku meseca marca, natančneje
7.3.2013, je v Ljubljani potekala prva javna podelitev znakov »Šolski ekovrt«. Z velikim ponosom lahko povem, da je PŠ Kompolje ena izmed 80 članov v mreži šolskih ekovr-tov ter ena izmed 22 šol, ki so prejele znak ŠOLSKI EKOVRT na prvi podelitvi. Prisotna sta bila tudi minister za kmetijstvo in
ambasadorka Manca Košir, ki sta nam iz vsega srca čestitala in zaželela še veliko uspehov. Upam, da bo podeljeno še veliko znakov in da bo vedno več šol ter učiteljev spoznalo, kako pomemben je vrt tako za otroke kot za nas!
Besede Mance Košir: »Vračamo se nazaj v naravo, toda ta korak pomeni v resnici korak naprej za naš obstoj!«
Ponosni na svoje delo in nagrado, bomo s svojim delom še
naprej skrbeli za naš šolski vrt, ki nam je v veselje in ponos. Ob tej priložnosti naj se še enkrat zahvalim vsem, ki nas podpirajo: starši, vodstvo šole, ga. Jožica Fabjan, Inštitut za trajnostni razvoj, prijatelji in drugi.
Hvala. ♦
OBČINA DOBREPOLJE	TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOLJE
Dolina dragocenih danosti, dosežkov in izzivov Izzivi sedanjosti za prihodnost
Turistično društvo Dobrepolje v sodelovanju z Občino Dobrepolje
VABI
vse ekopridelovalce in ostale, ki bi želeli ponuditi in prodajati svoje izdelke in pridelke
NA TRŽNICI,
ki bo organizirana v soboto,
20. aprila 2013 od 8.30 ure dalje,
na trgu pred občinsko stavbo! PRIDITE, PRODAJAJTE, KUPUJTE!
PRIJAVE sprejema TD Dobrepolje na telefon: 041/96-28-23 ali e-mail: td.dobrepolje@gmail.com
EK',RP
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje


"Branje osvobaja bralca in ga prestavi od branja knjige k branju samega sebe in življenja na splošno."
Gabriel Zaid
A

OBČINA DOBREPOLJE
Dolina dragocenih danosti, dosežkov in izzivov
TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOLJE
Izzivi sedanjosti za prihodnost
Predavanje in delavnica o permakulturi
V okviru projekta Dobrepoljsko vandranje, ki je nastal ob finančni pomoči Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, vas VABIMO, da se nam pridružite na predavanju in delavnici o permakulturi,
12. in 13. aprila 2013
Na predavanju v petek, 12. aprila 2013 ob 17. uri v mali dvorani Jakličevega doma, bi se seznanili s permakulturo kot načrtovalnim sistemom, ki poskuša ustvariti trajnostni
življenjski prostor s posnemanjem vzorcev iz narave. Permakultura namreč sloni na pozornem in preudarnem
opazovanju narave in naravnih ekosistemov s prepoznavanjem univerzalnih vzorcev in principov, ki se vključujejo v naše okoliščine. Vzpostavlja tudi uravnotežen odnos med etiko, ekologijo in ekonomijo.
Na delavnici v soboto, 13. aprila 2013 ob 10. uri, bi spoznali praktični prikaz načrtovalskih vsebin z oblikovanjem in izdelavo različnih vrtnih gred. Praktični del bo potekal na permakulturnem vrtu v Predstrugah.
Predavanje in delavnico bo vodila ga. Jožica Fabjan.
PRIJAVE sprejema TD Dobrepolje na telefon: 041/96-28-23 ali e-mail: td.dobrepolje@gmail.com
Prijave zbiramo do 11. 4. 2013
Vabljeni!
EK.RP
A
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
Ud rrtrh Mkn rJ idris.-f As -^pr
Razpis za voditelje in pedagoškega vodjo na zdravstvenem letovanju otrok na Debelem rtiču
Območno združenje Rdečega križa Grosuplje organizira devetdnevno zdravstveno letovanje otrok na Debelem Rtiču v času od 22. 7. do 31. 7. 2013.
Za vodenje skupin otrok v starosti od 6 do 15 let vabimo k sodelovanju prostovoljce/ke.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	starost najmanj 20 let
-	študentje pedagoške, zdravstvene ali druge ustrezne smeri in ostali navedene izobrazbe
-	izkušnje pri delu z otroki
-	znanje osnovnih plavalnih veščin
Pisne prijave zbiramo do 15. 6. 2013 na naslov: Območno združenje Rdečega križa Grosuplje, Taborska cesta 6, 1290 Grosuplje, E-pošta: grosuplje.ozrk@ozrks.si, dodatne informacije pa na tel. št 781 16 30 ali GSM 051 380 351.
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE Območno združenje Grosuplje
Vabi na
KRVODAJALSKO AKCIJO
V	sredo, 22. 5. 2013 od 7. do 12. ure
v Osnovni šoli Ferda Vesela, Šentvid pri Stični
V četrtek, 23. 5. 2013 od 7. do 13. ure
v Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici
V	petek, 24. 5. 2013 od 7. do 12. ure
v Osnovni šoli Dobrepolje, Videm-Dobrepolje
V ponedeljek, 27. 5. 2013 od 7. do 13. ure
v Osnovni šoli Louisa Adamiča v Grosupljem
S seboj prinesite osebni dokument s fotografijo.
Skupaj rešujmo življenja!
Zdravstveno letovanje otrok na Debelem rtiču
Območno združenje Rdečega križa Grosuplje organizira zdravstveno letovanje šolskih otrok v starosti od 6 do 15 let na Debelem rtiču v času od 22. 7. do 31. 7. 2013.
Število mest je omejeno, zato bodo imeli prednost tisti, ki pogosteje obolevajo, o čemer bomo odločali na osnovi mnenja otrokovih izbranih zdravnikov.
Prijavnice za letovanje dobite v šolski svetovalni službi ali na sedežu Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje, Taborska 6, Grosuplje, lahko pa vam jo tudi pošljemo po elektronski pošti. V celoti izpolnjene in podpisane prijavnice naj otroci vrnejo v šoli ali oddajo na OZRK Grosuplje čim prej, najkasneje pa do 10. 05. 2013.
Na svojem domu, med svojimi najbližjimi, je v soboto, 9. marca, praznovala 101. rojstni dan najstarejša občanka občine Dobrepolje, Frančiška Pugelj - "Pauševa Fani" iz Strug. Slavljenko so obdarili, ji nazdravili in ji zaželeli še veliko zdravja.
Ekonomsko ceno letovanja bomo tudi letos poravnali iz sredstev, ki jih bomo v ta namen dobili od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, proračunov občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica ter prispevka staršev. Starši bodo plačali razliko do polne cene, kar znaša 110,00 €.
Otroci, ki jim bo letovanje odobreno, bodo dobili na dom položnice v juniju, prispevek staršev pa bo potrebno nakazati do 18. 06. 2013.
Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. 01/7811-630 ali 051/380-351 ali na e-naslovu: grosuplje.ozrk@ozrks.si.
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE
Prešernov pohod 2013
Veterani OZVVS Grosuplje - pohodniki smo se 8. februarja ob šestih zjutraj, na prelep zimski dan zbrali pred Gasilskim centrom Grosuplje in se z avtobusom odpeljali na tradicionalni Prešernov pohod v Radovljico. Zbralo se nas je 20. Vsi smo bili dobre volje že navsezgodaj, saj nas je tudi tokrat s svojo harmoniko zabaval naš harmonikar Lojze Kralj.
OZVVS Grosuplje
Malo po 7. uri zjutraj smo prispeli v Radovljico, v prostore Srednje gostinske šole, kjer so nas gostoljubni organizatorji - OZVVS Zgornja Gorenjska - pogostili s čajem, kavo in drugimi okrepčili.
Pred pričetkom pohoda nas je pozdravil predsednik OZVVS Zgornja Gorenjska g. Kosel in nam zaželel prijetno hojo.
Dobre volje smo se odpravili na pot, ki je bila tokrat res prijetna, vreme je bilo lepo, kot naročeno, uživali pa smo tudi v prelepem razgledu, posebej na našo najvišjo goro Triglav.
Tako smo prispeli na Bled, kjer smo se okrepčali s čajem in sendviči, nato pa smo se odpravili pred Prešernov spomenik, kjer je bila proslava. Organizatorji so pripravili lep program, sodelovali so šolski otroci, zapel pa je tudi veteranski pevski zbor. Pozdravila sta nas župan občine Bled g. Fajfar in predsednik ZVVS g. Ladislav Lipič, ki je poudaril, da moramo veterani v teh, za vse težkih časih še bolj aktivno delovati in utrjevati domovinsko zavest in ponos.
Odpravili smo se naprej in okrog poldneva prispeli v Vrbo. Ogledali smo si Prešernovo rojstno hišo in cerkvico svetega Marka ter se tudi udeležili tradicionalne proslave.
V Vrbi so nas čakali avtobusi in nas odpeljali v Radovljico, kjer nas je v prostorih Srednje gostinske šole čakala okusna malica, ki so jo pripravili dijaki šole.
Naš izlet se je počasi iztekal, lepo je bilo. Poslovili smo se od gostoljubnih organizatorjev in od drugih pohodnikov - veteranov. Vseh skupaj se nas je letos zbralo več kot 400. Prišli bomo tudi drugo leto. ♦
Utrinki iz dobrepoljske tržnice
Foto: Slavko Pajntar
Tržnica bo spet odprta v soboto, 20. aprila 2013, od 8.30 ure dalje, na trgu pred občinsko stavbo!
Unikatni nakit Teodore Hekič - Pikiriki
Domačij a Pr" Ambroževih
Domačija Pr' Ambroževih
Blatnikova domača lekarna
O delu Župnijske Karitas Dobrepolje in Struge v letu 2012
Sodelavci Župnijske Karitas Dobrepolje in Struge smo se zbrali na občnem zboru 26. februarja 2013. Pregledali smo delo ŽK v letu 2012 in pripravili smernice za delo v letu 2013.
Marta Šuštar, tajnica ŽK Dobrepolje
Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm je v letu 2012 praznovala 20 - letnico delovanja. Obletnico smo proslavili z dobrodelnim koncertom. Z zbranim denarjem smo pomagali družinam v stiski s plačilom nekaterih položnic in tako praznovanje zaključili v duhu dobrodelnosti, kar je namen in smisel delovanja Karitas. Dobrodelni koncert je bil istočasno tudi projekt medgeneracij-skega sodelovanja pod naslovom »Veselje ob sožitju« v skladu z usmeritvijo delovanja Karitas v letu 2012.
Kaj smo delali v župnijski Karitas v preteklem letu?
* Razdelili smo 6.960 kg hrane iz EU rezerv (moka, pšenični zdrob, riž, polžki, špageti, olje in mleko). Sezname prejemnikov hrane smo v letu 2012 ponovno pregledali in ustrezno prilagodili potrebam. Tudi med letom smo po potrebi vključevali nove prejemnike pomoči.
Hrana je bila razdeljena skupaj 304 osebam, od tega 218 osebam v Dobrepolju in 86 osebam v Strugah.
*	V juniju smo z akcijo »Brezskrbno v novo šolsko leto« zbrali 400 kosov šolskih potrebščin in s tem pomagali 49 otrokom.
*	31. 7. 2012 smo imeli tradicionalno srečanje za starejše in bolne, ki se ga je udeležilo približno 70 oseb.
*	20. 10. 2012 - dobrodelni koncert.
*	V novembru smo se pridružili akciji »Manjša sreča za sočloveka sreča« in vam ponudili ekološke svečke, ki se popolnoma reciklirajo in manj onesnažujejo okolje.
*	Odzvali smo se na stisko ljudi, ki so jih prizadele poplave. V organizaciji ŽK smo zbrali in oddali 700kg hrane in higienskih potrebščin, 1000 kg posteljnine in obleke, 500 kg gradbenega materiala, nekaj jogijev in grelnih teles ter 500,00€.
*	V decembru smo pripravili in razdelili 470 Miklavževih darilc.
*	Obiskali smo 90-letnike in jim voščili za rojstni dan.
*	Omogočili smo izposojo invalidskega vozička.
*	Dvema družinama smo omogočili pomoč iz škofijske Karitas Ljubljana za nakup šolskih potrebščin.
*	Enemu otroku smo omogočili počitnice na morju.
*	Prejeli smo obleke za otroke in jih podarili dvema družinama.
nj	[n
"Namera je tisto, kar naredi človeka; ne slaboten namen, ampak surova odločitev; ne nezanesljiv cilj - ampak
tista močna in neutrudna volja, ki premaga težave in nevarnost. Volja iz človeka naredi velikana."
Donald G. Mitchel
"Ko verjamete v ljudi, lahko ti naredijo nemogoče."
Nancy Dornan
^_._^
Koliko je prostovoljcev ŽK in koliko ur prostovoljnega dela smo opravili vsi v letu 2012?
Rednih sodelavcev ŽK je bilo 23, občasno pa ste nam pomagali še drugi prostovoljci, predvsem pri dobrodelnem koncertu in pri raztovarjanju hrane. V okviru ŽK je delovala tudi skupina birmancev, ki so sodelovali pri koncertu in redno obiskovali varovance DST. Skupno je letos redno ali občasno sodelovalo 47 prostovoljcev (od tega 23 mladih). Opravili smo 2185 delovnih ur prostovoljnega dela, od tega je bilo 1405 ur neposrednega dela z ljudmi, ostalo pa so pomožna in podporna dela, sestanki, administracija, računovodska dela, članki za medije, seminarji, romanje idr.
Izobraževanja, romanja, srečanja
Sodelavci ŽK se redno izobražujemo na seminarjih, srečanjih in predavanjih, ki jih organizira škofijska ali slovenska Karitas. Enkrat letno organiziramo romanje sodelavcev ŽK. V letu 2012 smo obiskali
Karitas ft
Prijatelji ubogih so Božji prijatelji.
Če opazite stisko ljudi
v vaši okolici in bi želeli o tem obvestiti župnijsko Karitas, se obrnite na predstavnico oz. predstavnika ŽK v vaši vasi
ali sporočite na karitas-dobrepolje@zelnik.net ali na telefonski številko 01 7807 207 (župnišče),
031 393 893 (Marta).
*
Dar za župnijsko Karitas Dobrepolje lahko nakažete tudi
na tekoči račun NLB SI56 0204 6025 4986 661.
Vsi, ki upajo vanj, prejmejo novo moč. Upaj vanj, dragi brat, on ti daje moč. Svoje vse skrbi, zdaj preloži nanj. Amen, aleluja! (Dani Siter)
V imenu ŽK Dobrepolje in Struge želim vsem občanom vesele, in blagoslovljene velikonočne praznike.
Kočevsko Reko. Vsako leto se udeležimo skupnega romanja vseh sodelavcev Karitas v Ponikvi in se udeležimo generalke koncerta Klic dobrote v Celju.
Finančno stanje ŽK
Prihodki v letu 2012: dobrodelni koncert 1822,30€, zbrana sredstva v nabiralnikih Karitas in darovi posameznikov 1.652, 95€, nabirka nedelje Karitas 790,00€, prispevek občine 500,00€, obresti 3,46€; skupno 4.768,71€. Kot vidite, Župnijska Karitas
ne razpolaga z velikimi finančnimi sredstvi. Ker pa vse delo opravimo prostovoljno, se tudi s tem da nekaj narediti, kot je razvidno iz poročila. Zahvaljujemo se vam za vsak dar, ki ga z veseljem podarite.
Sodelovanje
»Eden ni nobeden«, pravi pregovor. Drugi pregovor pa pravi: »V slogi je moč«. Tudi pri Karitas je tako. Sodelujemo z mnogimi organizacijami in društvi. V lanskem letu je bilo tega sodelovanja še več zaradi do-
brodelnega koncerta in dobrodelnih akcij. Vsaka, tudi majhna pomoč je dobrodošla. Sodelavci ŽK se zahvaljujem vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Bistvena naloga Karitas ni le materialna pomoč, pač pa odprto srce, ki vidi človeka v stiski. Pogosto je veliko že to, da nekomu podarimo lepo besedo ali ga preprosto samo poslušamo. Zato ste vsi, ki sočloveku radi priskočite na pomoč, na nek način sodelavci Karitas. Naj vam Bog bogato povrne. ♦
Redna letna skupščina Društva gobarjev
V soboto, 23.2.2013, smo se članice in člani DGŠŠ zbrali na redni letni skupščini v prostorih gostišča Brdavs. Že tretje leto zapored nam je na dan sklica skupščine zagodlo vreme, saj je v zelo kratkem času zapadlo ogromno snega, ter tako marsikomu onemogočilo udeležbo na skupščini.
Majda Grm
Kljub temu se nas je zbralo 34 članov in članic ter dva gosta, zelo veliko pa nas je po telefonu obvestilo, da na skupščino ne morejo zaradi snega. Skupščina se je pričela s polurnim zamikom, nato pa je delo potekalo po predlaganem dnevnem redu. Poleg poročil o delu in planu dela so bile na dnevnem redu tudi nadomestne volitve zaradi odstopa prejšnjega predsednika, Vekoslava Pajntarja. Na mesto predsednika društva je bil izvoljen
dosedanji podpredsednik Pavle Gregor-ka, za novega člana UO pa je bil izvoljen Stane Bizjak iz Malega Globokega pri Za-gradcu. Ker je društvo z izvolitvijo Pavleta Gregorke za predsednika društva ostalo brez podpredsednika, je upravni odbor v skladu s statutom na svoji seji za podpredsednika društva soglasno izvolil Štefana Kastelica iz Vidma, člana UO. Vsem novoizvoljenim in starim članom organov društva želimo uspešno delo.
Navzoči smo ugotovili, da je delo društva potekalo v skladu s sprejetim programom dela. Realizirane niso bile determinacije gob v mesecu juliju in avgustu preteklega leta, ker ni bilo rasti gob zaradi suše, zato pa smo v mesecu septembru to nadoknadili s priložnostnimi razstavami in determinaci-jami pri koči ter na različnih prireditvah.
Program dela za letošnje leto je pester, saj se bodo odvijala različna predavanja, izobraževanja na terenu, srečanja in izobraževanja z drugimi društvi ter delo z mladimi. Največ energije pa bo tudi letos vložene v pripravo tradicionalne razstave v
mesecu septembru.
Na skupščini so bila podeljena tudi priznanja za delo v društvu. Letošnji prejemniki priznanj so: Jelka Strajnar, Vida Globokar, Greta Gregorka, Cilka in Ivan Grabarac, ter Meta in Stane Bizjak. Vsi prejemniki priznanj so dolgoletni člani društva, nekateri vse od ustanovitve dalje, ter so pripravljeni vedno in povsod pomagati pri realizaciji sprejetih nalog.
Prav tako smo podelili zahvale tistim, ki nam s svojimi donacijami v najrazličnejših oblikah pomagajo, zlasti pri izvedbi gobarske razstave. Letošnji prejemniki priznanj so: Vrtnarstvo Breskvar iz Dobrove pri Ljubljani, Black & Decker, De Wallt Grosuplje, Zlatarstvo Gros Grosuplje, Žaga Pogore-lec iz Strug, Trgovina Miša Krka, Stanka in Tone Hočevar iz Vel. Les pri Krki ter Slavki Tičar, ki nam vsako leto omogoči razstavo pod »Štentovim kozolcem«. Vsem še enkrat hvala v upanju na naše nadaljno dobro sodelovanje.
Brez aktivnih članov društva ter zvestih donatorjev nam prav gotovo ne bi uspelo pripraviti najlepše razstave v Sloveniji, tako nam vsaj zagotavljajo obiskovalci od blizu in daleč. To pa nam daje še večji elan in željo po izobraževanju in še boljšemu delu.
Vse, ki bi želeli izvedeti kaj več o delu našega društva, vabimo, da si poiščejo informacije o delu v društvu na spletni strani društva.
V soboto, 6. 4. 2013, se bomo udeležili srečanja gobarskih društev na 8. Smrčkari-jadi v Umagu. Na srečanje vabimo tudi nečlane društva, če so za to zainteresirani naj pokličejo na tel. štev. društva 051 240 247.
Društvo gobarjev Štorovke -Šentrumar Hočevje
Videm 34, 1312 videm-Dobrepolje
Vabimo vas
na gobarsko predavanje z diapozitivi,
ki bo v Mali dvorani Jakličevega doma na Vidmu
v petek, 12. aprila 2013, ob 18. uri.
Na temo "Od marčnic do sivk" bosta predavala g. Bogdan Tratnik,
determinator mentor, poznavalec gob in soavtor več knjig o gobah, in ga. Veronika Tratnik,
determinator pripravnik, oba člana Društva Gobarjev Štorovke Šentrumar iz Hočevja.
Vstop prost, vabljeni!
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Ata, mama in leva rama
Zadnjič sem pred odhodom k maši buljil skozi okno, da bi videl, če dežuje. Oči so se mi ustavile na ulici, kjer sem zagledal starejši par z majhnim otrokom. Bili so po vsej verjetnosti babica, dedek in vnuček, ki ga je dedek nosil na ramenih. Gospa je imela obešeno na levi rami težko polno nakupovalno torbo, a vsa srečna se je kljub temu smehljala malemu nadobudnežu. Vesel sem bil, da ni deževalo, a vseeno sem se še pred odhodom za nekaj minut zazrl v prižgan televizor. Ujel sem prizor mehiške nadaljevanke, ravno ko je sinjora Conchi-ta Suarez v solzah naslonila glavo na rame svojega ljubimca in glasno zaihtela: »Ne odpotuj v Evropo, dragi, umrla bom brez tebe...« A že v naslednjem trenutku je po kratkem poljubu Carlos na ramena zavihtel nahrbtnik in odrinil na pot. »Ah, pojdi k maši«, sem rekel sam sebi, zagrabil mimogrede dve vreči za smeti, z levim ramenom odrinil nihajna vrata in tako počasi res od-peketal proti hramu svetosti.
Po maši sem prebral elektronsko pošto, med drugim tudi pisanje strica, ki mi je takole opisal težave prejšnjega dne: Ob dveh zjutraj se mi je sanjalo, da sem visel nad prepadom, tako da sem se le z eno roko držal za žičnično jekleno vrv. Bolečina in nemoč v levi roki sta se skokovito stopnjevali, začel sam se znojiti, vihteti nad prepadom in potem... sem se v naslednjem trenutku zbudil - preznojen, na robu postelje in s še vedno bolečim levim ramenom. Vse, razen bolečine, so bile torej sanje. Bolečina ni popustila v nobenem položaju roke, rame je bolelo, če sem ga pokril ali ne. Kaj praviš? Nisem mu odpisal, ampak sem ga kar poklical. Ker je stric tak, da rad filozofira, sem ga v takšnem tonu tudi nagovoril: »Pišta, kar se vrti, rado trpi. Še bolj trpi, če se kaj težkega vrti. Če se vrti težko kladivo, rame odpove in nastopi bolezen... če se vrtijo težki časi, mir odpove in nastopi vojna. Kdo je kriv, nikoli ni jasno. Vikingi so merili, kdo ima močnejša ramena tako, da so vojakom za 15 minut dali v levo roko 25 kilogramsko vrečo peska. Potem so izmerili posledično znižanje tega ramena in komur se je po obremenitvi rame spustilo za dolžino več kot dva palca, ni smel na bojni pohod. Kaj
imajo skupnega ramenske vezi z Gordij-skim vozlom? Gordijskega vozla nihče ne odvozla, ramenskih vezi pa nihče ne zavozla - ker prej počijo. In to se je primerilo tebi, striček Pišta, ker si vlačil hlode, vrtel krpo v roki pri čiščenju oken in zategoval vijake na kolesih pri menjavi zimskih gum v letne. Na morju si prenašal vnuka z iztegnjenimi rokami, da te ne bi polulal, imel si prenizek in premehek vzglavnik in metal si težke balinčke na upokojenskih igrah Murska Sobota, ne da bi se ogrel. Škripec, pri katerem se strga vrv, ne dela; škripec, pri katerem se zablokira kolešček, ne dela. Glavo nosiš na ramenih in ker so ti odpovedala ramena, ti odpoveduje tudi glava. Ne dopusti tega! Naslednjič se ti bo sanjalo, da si partizan in da padeš v zasedo Nemcem. Oni bodo naperili puško proti tebi in zavpili: »Hände hoch (roke gor)!«. A ti boš nemočno zavpil: »Ne morem, me bolijo!!!« Zatem boš zaslišal pok puške in... se spet zbudil preznojen, oslabljen in prestrašen na ženini strani postelje. Če boli rama, je lahko prava drama, če bolita obe, ne pomaga niti če stisneš zobe. Zdravilo ne nadomesti delovno silo, da pomaga vaja pa lahko traja, traja... vojno žarišče se bo iz ramena preselilo na sosednja področja: vrat, komolci. Zato je bojna strategija naperjena v smer obrambe in zmage ne celotnem teritoriju, od severnega bojišča lobanja do južnega bojišča stopala. Kako poteka vojna, pa ti bom povedal čez nekaj dni. Takrat bom namreč poklical tvojo ženo, mojo teto ter ji rekel: »Govorjenje, nagovarjanje, vcepljanje... tudi s pomočjo lunine svetlobe si lahko kdaj rešimo življenje in tudi s pomočjo sončne svetlobe lahko življenje izgubimo. Misliš, da je ta teden tvoj mož opravljal hišna dela z močjo lunine svetlo-
be, ali je pregreval pregorelo rame z močjo uničujoče svetlobe sonca? Naj bodo tvoje besede iskrene, kakor je iskrena tvoja želja pomagati najdražji osebi tvojega življenja.« Toliko stric za danes, moram zaključiti, ker je ravnokar hčerka, ki je zaspala na kavču, padla s kavča na tla - ne boš verjel - na levo rame. Ampak hvala bogu, kot vidim, ne bo nič hudega. Srečno.
Po pravici povedano takrat še nisem vedel, kaj bom svetoval stricu. Ramenska bolečina je v primeru okvare vezi ramenskega obroča tako nepredvidljiva, da ni neke čarobne formule, s katero bi jo za dalj časa odpravili. Konec koncev niti ne vem, kaj je počel, da ga boli rame... Morda pa sem ga obtožil po krivem, ko sem rekel, da je rame preobremenil. Kaj če gre za kakšno hudo sklepno bolezen, ki najbolj napade prav ramenski sklep? Kaj če ga boli rame od vratne hrbtenice? V vsakem primeru mu je hudo. Med razmišljanjem sem gledal proti kuhinji, kjer je hči, hvala bogu nepoškodovana, pripravljala večerjo in namenil pozornost gibom, kjer sodelujejo ramena: najprej je bil to dvig roke, ko mi je pomahala in rekla: »Halooo, ogrevalec kavča... kaj boš jedel za večerjo?« Naslednji gib je bil že bolj kompleksen: ker nisem takoj odgovoril, je z vrha kuhinjske omare pobrala plišasto igračo, mi jo nezlonamerno vrgla proti glavi in še enkrat rekla: »Vprašala sem te, kaj boš jedel? A že spiš?« Tudi pri metanju je še kako pomembno rame. Potem, ko sem odgovoril, da bi jedel včerajšnjo juho, sem opazoval naprej: odprla je hladilnik ter vzela iz nj ega težak lonec s fižolovo juho. Tukaj so sodelovala ramena tako pri odpiranju hladilnika kakor tudi pri prenašanju lonca. Nato je zamesila testo za jušne rezance in glej, vsekakor pri tem še kako uporabljala moč ramenskih mišic, tudi pri valjanju testa. Ramena so trpela tudi pri vrtenju ročaja stroja za rezanje valjanega testa. Potem, ko je bila juha skuhana, je iz zgornje police z iztegnjenimi rokami vzela čiste krožnike in pri tem stisnila zobe, saj jo je zabolelo v ramenskem sklepu. Malce iz hudomušnosti sem potem dal na glas TV, ker so ravno vrteli pesem Račke. Ko je to slišala, je šla Račke takoj zaplesat in tudi pri tem intenzivno uporabljala ramenske sklepe. A se je splačalo, ker je potem bolečina popustila. Jaz pa sem potem, ko sem TV ugasnil, razmišljal o tem, kaj sem videl; kaj bi bilo, če bi bila funkcija ramenskega sklepa okrnjena... če dobro premislim, ne bi mogla narediti skoraj ničesar.
Moral sem vklopiti logiko. Rame omogoča odmik roke navzpred, navzgor, na stran in delno nazaj. Ti gibi omogočajo gibanje celotne zgornje okončine v vseh smereh,
vključno z vrtenjem roke kot palice, ki riše s svojim koncem velik krog. Pa to seveda ni vse. S pomočjo ramena lahko tudi rotiramo zgornjo okončino kot palico okrog svoje osi. Ramenske mišice se vključujejo tudi v krčenje in iztegovanje podlahti v komolčnem delu ter odmikanje glave na stran. Si predstavljate, kako čudežno so razporejene mišice in vezi, ki nem vse to omogočajo! Ne poznam nobenega stroja, ki bi imel mehanizem za tako široko paleto gibov; bager koplje, buldožer odriva, vrtalnik vrta, pnevmatsko kladivo tolče, sekalnik seka itd. A pri tem gre pri vsakem gibu za drug stroj. Noben od njih ni tak, da bi v enem mehanizmu imel vključene vse te premike ročice ali nastavkov. Rame pa ima v svojem mehanizmu vključene vse te gibe. Narava je naredila podobno kot izumitelji v TV shop prodaji, če se spomnite; v teh reklamah lahko ponavadi kar nekaj aparatov vržemo v smeti in za vse funkcije uporabimo nov aparat, ki ga reklamirajo. Narava je zaenkrat, hvala bogu, bolj sposobna od človeške pameti in upam, da bo tako tudi ostalo, sicer jo bodo človeški dejavniki prej ko slej uničili, s tem pa tudi človeka samega. Morda pa je ta velika sposobnost narave dokaz, da jo je ustvaril Bog... Če se povrnemo v razmišljanje o delovanju mehanizma ramenskega sklepa, lahko ugotovimo, da gre ponavadi za okvaro tistega dela mehanizma, ki je odgovoren za tisti gib, pri katerem začutimo močno bolečino. In tisti del mehanizma je lahko neka mišica, neka kita, neki ligament ali neka kost. To seveda podpremo z ustreznim pregledom in/ ali ustrezno slikovno preiskavo. A ko to okvaro ugotovimo, moramo biti pozorni na dve pomembni dejstvi v zvezi z zdravljenjem: če ne gre za zlom kosti, pretrganje kite ali sklepnega vnetja, potem si ne smemo privoščiti, da bi rame zaradi bolečinskega sunka ob določenem gibu, mirovalo. Če gre za nateg ali delno natrganje neke mišice ali vezi, moramo kljub bolečini delati ramenske vaje, saj bi v primeru mirovanja prišlo do oslabitve tudi vseh okolnih mišic, ki so v fazi rehabilitacije potrebne in pomembne za pomoč pri delovanju mehanizma ramena, pa tudi za pomoč pri odpravi okvare poškodovanega dela mehanizma. Glede na to zadnjo ugotovitev sem se odločil, da bom to svetoval tudi stricu, saj sem sklepal, da pri njegovi okvari ne gre ne za zlom kosti in ne za popolno raztrganino vezi.
Bližal se je dan, ko bi ga moral poklicati. En dan prej sem zvečer še pisal zadnje oporne točke nasvetov, ki mu jih bom delil naslednji dan. A v tistem hipu zazvoni telefon in glej, glej, kdo je klical: stric Pišta. Seveda sem takoj dvignil telefon, a še preden sem ga uspel vprašati, kako je, me je takole ogovoril:
»Tukaj svetovalni center za brezplačno telefonsko pomoč zdravnikom. Sem dobil dr. Mariča?« Ves presenečen sem se nasmejal in rekel ja. »Seznanili bi vas z najnovejšimi smernicami zdravljenja ramenskega sklepa, ko gre za okvare kot posledico preobremenitve ali ekstremnih gibov. Poglejte, čez rame so nekoč postavljali viteški meč ob kronanju kraljev, levu, kralju živali so s pomočjo močnih ramen omogočeni dolgi skoki proti bežečemu plenu, rame je, ko z njimi skomignemo tudi pomožno izrazno sredstvo... Neizmerno pomembna je moč, fizična in nefizična, tega gibalnega aparata. Usklajenost njegovega kompleksnega delovanja zahteva prioriteto pri odpravljanju telesnih težav, saj nam omogoča izvajati kar nekaj pomembnih osnovnih življenjskih funkcij. Počitek mora biti relativen. Prenehati moramo zgolj s tistimi aktivnostmi, ki so do okvare pripeljale in začeti z aktivnostmi, ki najprej vzdržujejo aktivnost obolelega predela, nato pa tudi jačajo okolne gibalne strukture in strukture obolelega predela. Zdravljenje je kot štafetni tek: prvi tekač se bori za dobro pozicijo, drugi se bori za pridobitev čim večje prednosti, tretji se bori vsaj za ohranitev, lahko pa tudi za povečanje prednosti, četrti pa se bori tako, da se mu med zblaznelim tekom že v očeh sveti zlata medalja. Taka medalja visi preko ozdravljenih ramen danes tudi meni, ko te kličem. V enem tednu sem namreč odpravil boleče rame. Najprej sem analiziral gib, pri katerem me je zabolelo, nato sem odpravil opravila in dela, ki so povzročale bolečino, nato sem pa takoj začel načrtno s tisto vadbo, kjer sem jačal v tistem trenutku oslabljene strukture. Kaj praviš, glede na uspešnost sem delal prav, a ne?« »Prav si delal,« sem rekel, »točno to sem ti nameraval jutri svetovati.« Potem je odvrnil: »No, vidiš, da sem tudi jaz zdravnik, samo da si ti šolan, jaz pa ne.« »Tako je, vsak je sam sebi najboljši zdravnik, mi, ki smo to po poklicu, pa smo kvečjemu svetovalci, predpisovalci, olajševalci, zakono-uresničevalci, pravic-iz-polnjevalci, usmerjevalci in spodbujevalci. Prehitel si me s samozdravljenjem in preden si sploh dobil nasvete od mene, si se že pozdravil. To v medicini ni prav pogosto, a kadar se zgodi, je to nekaj, kar nas vse razveseli. Ostani zdrav, pozdravi vse domače!«
Kot vidimo, so ramena res koristen in hvaležen del telesa. Plenilci jih imajo za lovljenje plena, ptiči za mahanje s krili in letenje, ljudje pa smo jih poleg tega, da preko njih izvajamo vse aktivnosti z zgornjo okončino, uporabili tudi kot obešalno kljuko, na katero obešamo torbe, predmete, v skrajni sili pa tudi osebe, ki potrebujejo pomoč pri hoji. Ohranimo zdrava ramena, da bomo zmožni prenašati bremena. ♦
Pa še posebno obvestilo glede prevozov z rešilnim avtom. Zavod za zdravstveno zavarovanje opozarja in še enkrat poudarja, kdaj je bolnik upravičen do prevoza z rešilnim avtom in kdaj ne. Upravičeni prevoza z rešilnim so:
1.	Nepokretne osebe.
2.	Osebe, ki bi jim javni prevoz tako škodil, da bi bilo ogroženo njihovo zdravstveno stanje v smislu naglega poslabšanja. Te osebe ne potrebujejo spremstva in z medicinsko opremo opremljenega reševalnega vozila.
3.	Osebe, ki zaradi zdravstvenega stanja potrebujejo spremstvo zdravstvenega delavca.
Pri teh osebah moramo povedati, da so to tisti, ki ne morejo sami nikamor. To so tisti, ki tudi sicer, kadar gredo zdoma, morajo imeti koga ob sebi - bodisi zaradi obvladovanja spremljajoče zdravstvene opreme (kisik, invalidski voziček), bodisi zaradi zdravstvenih težav (bolezensko psihično stanje, slepota, ogroženost za nagla poslabšanja zdravstvenega stanja). Se pravi, upravičenost do rešilca je realna le, če ta oseba tudi v domačem okolju ne more nikamor brez da bi jo spremljal nekdo, ki bi ji pomagal. Prosim, če ste toliko pošteni, da to dejstvo upoštevate.
4.	Osebe, ki se vozijo na dializo - dia-lizni bolniki
Naštejmo nekaj primerov, ki se jih navaja kot razloge za upravičenost do naloga za prevoz, pa to niso.
1.	To, da bolnika svojci ne morejo peljati k specialistu (ker so v službi, nimajo avta in podobno), ni razlog za upravičenost do naloga za prevoz.
2.	To, da se ne more nikjer okrog Kliničnega centra parkirati avtomobila, seveda tudi ni razlog, da bi lahko v ambulanti zahtevali nalog za rešilca.
3.	To, da se nekdo lažje poškoduje in poškodba ne povzroča naglega poslabšanja zdravstvenega stanja, prav tako ni razlog za prevoz z reševalnim vozilom.
Pe še dve bolj prijetni sporočili.
1.	Hvala vsem, ki ste se udeležili predavanja o zdravi prehrani, ki je bilo 7.3.2013.
2.	Hvala vsem, ki ste prispevali sredstva za opremo v okviru programa za posodobitev laboratorija.
Občni zbor Društva upokojencev Dobrepolje
Konec aprila smo se zbrali na občnem zboru Društva upokojencev Dobrepolje. Kljub slabemu vremenu, sneženju, se ga je udeležilo 97 članov.
Od leve proti desni: Marija Tegel, Fani Kralj, Franci Strah in Nada Lunder Od leve proti desni: Malči Žitnik, Marija Tegel, Fani Kralj in Anka Fabjan
Mojca Pugelj
Najprej so nas z dvema pesmima pozdravili člani pevskega zbora Škrjanček ter Gabrijela Škantelj s svojo recitacijo.
Sledil je pozdrav Fani Kralj, predsednice, ki je društvo vodila 2 mandata (8 let). Ob tej priložnosti je poudarila, da ji v teh letih ni bilo nikoli dolgčas, saj je bilo dogajanje v društvu ves čas pestro: organizirali so izlete, zabave, srečanja, piknike, hodila je na sestanke z drugimi predsedniki društev ter na koordinacijo... Kot je dodala, so bili tudi manj veseli trenutki, predvsem takrat, ko je bilo člane potrebno pospremiti na pot večnega počitka. V času njenega predsedni-kovanja je na božjo njivo pospremila 136 članov.
Zahvalila se je tudi vsem, ki so kakorkoli in kadarkoli s svojim delom ali drugače prispevali k tem, da je društvo nemoteno delovalo.
Marija Tegel, tajnica, je predstavila kratko statistiko društva:
V	preteklem letu so imeli 6 rednih sej, dve pa sta bili korenspondenčni. 12 poverjenikov je redno prihajalo na seje UO, kjer so obravnavali problematiko društva, se dogovarjali za srečanja in izlete.
Dodala je, da je v preteklem letu umrlo kar 20 članov, 11 jih je izstopilo, v letu 2012 so poverjeniki pridobili 15 novih članov. Konec lanskega leta je tako društvo štelo 376 članov.
V	letu 2012 so izpeljali večino projektov, ki so si jih zadali.
•	odšli so na 7-dnevno letovanje v Izolo,
•	v mesecu maju so organizirali srečanje za 80 - letnike, ki se ga je udeležilo 60 članov,
•	junija so organizirali piknik v Zalipovcu, kjer so se okrepčali in naplesali,
•	za koordinacjo so se letos zbrali v Stični, med nastopajočimi je bil tudi pevski zbor »Škrjanček«,
•	v mesecu novembru so Martinovali -skupaj s člani društva iz Šmarja - Sap,
•	v mesecu novembru so praznovali 60-letnico društva. S svojim obiskom jih je takrat počastila dr. Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), ki jim je o ob praznovanju podelila priznanje za 60-letno delovanje društva. Prav tako so bili veseli obiska predstavnic Mestne zveze upokojencev Ljubljana, Anke Tominšek in Cilke Lumbar,
•	s strani občine Dobrepolje so na proslavi ob občinskem prazniku prejeli priznanje za njihovo dolgoletno delo,
•	tudi letos je kar 103 člane obiskal Miklavž, ki je starejše člane zelo razveselil,
•	kot se za konec leta spodobi, so tudi sil-vestrovali, ne v Dobrepolju, ampak pri društvenih prijateljih v Šmarju - Sap.
Iz vseh poročil, ki so bila podana, je bilo razvidno, da je društvo dobro delalo na vseh področjih in tudi pozitivno poslovalo.
Ker je Fani Kralj, dosedanji predsednici, potekel mandat, je bilo potrebno izpeljati tudi volitve. Soglasno so vsi prisotni potrdili novo vodstvo, in sicer: za predsednico Ma-
rijo Tegel, za podpredsednika Francija Straha ter za tajnico Nado Lunder. Imenovani so bili tudi novi člani v nadzorni odbor.
Nova predsednica, Marija Tegel, je predstavila plan aktivnosti za v bodoče: program društva predvideva nadaljevanje in nadgradnjo obstoječih dejavnosti in projektov društva, da se bodo člani v društvu dobro počutili in koristili svoj prosti čas v prid svojega zdravja in počutja. Dodala je tudi, da se bodo trudili, da bi pridobili čim več novih mlajših upokojencev in sodelavcev.
Sledil je pozdrav gostov.
Župan, Janez Pavlin, se je zahvalil dosedanji predsednici za zgledno delovanje, želi si takšnega sodelovanja tudi vnaprej.
Predsednica DU iz Šmarja - Sap, Anka Fabjan, je čestitala staremu vodstvu za uspešno delo, novemu vodstvu pa zaželela veliko dobre volje in veselja pri opravljanju nalog, ki so jih prevzeli.
Malči Žitnik, predsednica Koordinacije društev upokojencev občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, Šmarje-Sap, Višnja Gora, Stična in Šentvid pri Stični je tudi pohvalila minulo delo društva in izrazila željo, da bi zmoglo novo vodstvo svojo funkcijo opravljati energično, z voljo, da je potrebno nekaj narediti, ustvariti in delati na tem, da se v društvu ustvari dobro razpoloženje in se stkejo prijateljstva.
Po dobrih dveh urah aktivnega in zanimivega dela je bil zbor zaključen, druženje pa se je nadaljevalo v sproščenem pogovoru ob prigrizku in napitku v prostorih društva. ♦
Mednarodna kolesarska dirka
Občina Dobrepolje je v sodelovanju s KK Rog Radenska že četrtič zapored organizirala kolesarsko dirko »4. VN OBČINE DOBREPOLJE«, na kateri so nastopile najboljše slovenske kolesarke in mladi tekmovalci iz Slovenije, Hrvaške in Češke.
Janez Pavlin
Uvodna dirka letošnje kolesarske sezone je potekala v pravih zimskih razmerah, s temperaturami, bolj primernimi zimskim športom. Na startu je bilo 95 tekmovalcev iz štirinajstih klubov.
Dirka je štela za pokal Slovenije v kategoriji MLAJŠIH MLADINCEV, STAREJŠIH MLADINCEV in kategorije WOMEN ELITE. Dolžina tekmovalne proge je bila 82,3 kilometrov za ženske in mladince, povprečna
hitrost je bila 37,64 km/h.
V rekreativni dirki se je zbralo 59 tekmovalcev, ki so odpeljali 5 krogov v skupni dolžini 32 km. Zmagovalec je prevozil v času 46 min in 28 sek.
Dirka je bila zanimiva in razgibana, tekmovalcem je proga zelo všeč in se radi vračajo na to zanimivo krožno dirko.
Vsem, ki ste na kakršen koli način pomagali pri izvedbi in organizaciji kolesarske dirke, se vam iskreno zahvaljujem. Hvala vsem donatorjem.
Rezultati po kategorijah:	Rezultati rekreativne dirke:
Mlajši mladinci U-17:	Moški do 35 let: 1. mesto: ČESEN Luka - KK IZVIR VIPAVA
1. mesto: PER Gorazd - ADRIA MOBIL	2. mesto: KRAVOS Matej - KK IZVIR VIPAVA
2. mesto: KATRAŠNIK Matic - SAVA KRANJ	3. mesto: ČERNIGOJ Uroš - KK IZVIR VIPAVA
3. mesto: ČERNE Grega Matija -	Moški od 35 do 50 let:
KK GREGA BOLE BLED	1.	mesto: PREMRN Lucian - KK IZVIR VIPAVA 2.	mesto: OVEN Uroš - ŠD Grmada
Starejši mladinci U-19:	3. mesto: PREŠEREN Jani - BVG GULČ BTS Company
1. mesto: RUČIGAJ Žiga - RADENSKA KD ŽIVLJENJE	Moški nad 50 let:
2.	mesto: TOMAŽIN Miha - SAVA KRANJ 3.	mesto: BOŽIČ Jon - ADRIA MOBIL	1.	mesto: BRECELJ Miloš - KK IZVIR VIPAVA 2.	mesto: NOVAK Branko - BAMBI 3.	mesto: PETRIČ Slavko - Šprikla KRŠKO
Ženske Elite: 1. mesto: RADOTIČ Mia - BD SLOGA VARAŽDIN	Ženske do 30 let: 1. mesto: AMON Mojca - KLUB POLET GARMIN
2. mesto: FERENČIČ Antonela -	Ženske nad 30 let:
MERIDIANA KAMEN PAZIN	1. mesto: JAGODIC Andreja - BAMBI
3. mesto: JERETINA Amadeja -	Najboljši občan:
RADENSKA KD ŽIVLJENJE	KOZELJ Marko
Kolesarsko dirko so omogočili:
•	HELLA Saturnus Slovenija d.o.o.
•	Mix, d.o.o.
•	Komunalne gradnje d.o.o., Grosuplje
•	Mercator, d.d. Pekarna Grosuplje
•	Avtoprevozništvo Dejan Strnad s.p.
•	Prevozi Grandovec s.p.
•	Flovac Adria d.o.o, Žalec
•	CGP d.d., Novo mesto
•	GGE družba za izvajanje energetskih storitev, d.o.o.- gorenje • geoplin • energetika Ljubljana
•	Gostilna Brdavs
•	Cvetličarna Lilija
•	Mesarija Arvaj, Anton Arvaj s.p.
•	MEDIGROS, Zdravstvene storitve in prevozi, Grosuplje
•	Tiskarna Kapušin s.p.
•	Dajč & dajč,d.o.o, nepremičnine
•	Telekom Slovenije d.d
•	PGD Zdenska vas
Futsal klub Dobrepolje - slovenski futsal podprvaki do 13 let
V soboto, 9.3.2013, je Futsal klub Dobrepolje v sodelovanju z NZS organiziral zaključni turnir najboljših štirih ekip v državnem futsal prvenstvu do 13 let. Poleg domače ekipe so se na zaključni turnir uvrstile še ekipe FC Litije, KMN Slovenske Gorice ter ŠIC Bar Caffe.
Z veliko veselja lahko povzamemo, da je bila športna dvorana v Velikih Laščah nabito polna, saj se je zbralo kar 250 ljubiteljev tega športa. Domači klub pa je v prvi polfinalni tekmi, po obilici zapravljenih priložnosti, vendarle uspel premagati goste s Slovenskih Goric. Končni rezultat je bil 3:2, prvi zadetek je dosegel Tadej Širaj, v drugem polčasu pa je Žiga Andolšek dodal še dva. V drugem polfinalu je bila ekipa ŠIC Bar Caffe-ja boljša od ekipe iz Litije.
V tekmi za tretje mesto sta se tako pomerili ekipi FC Litije in KMN Slovenske Gorice, slednja je bila z rezultatom 7:4 boljša od Litjanov. V velikem finalu pa sta se pomerili ekipi Futsal kluba Dobrepolja in Šic Bar Caffeja. Končni rezultat sicer ne razkrije celotne zgodbe, vendar so fantje pri rezultatu 0:0 in 1:2 zapravili kar nekaj priložnosti za zadetek, na drugi strani pa so gostje z kirurško natančnostjo zadevali po protinapadih. Edini zadetek za domače je v finalu dosegel Primož Žnidaršič. Žiga Andolšek je ob koncu prireditve prejel tudi pokal za najboljše strelca državnega prvenstva v zahodni skupini.
Futsal klub Dobrepolje je tako, po 2. mestu v futsal državnem prvenstvu do 15 let v sezoni 2010-2011,
izenačil najboljšo uvrstitev na tem nivoju tekmovanja, samo da tokrat v kategoriji do 13 let. Po končani prireditvi je bilo veliko besed namenjeni odlični organizaciji in še eni uspešni sezoni v kratki zgodovini Futsal kluba Dobrepolje.
Roman Zabukovec, trener FK Dobrepolje:
»Šic Bar cafe je zasluženo zmagal, mi nismo bili v finalu pravi. A kljub temu, to je uspeh, pred nami je še veliko dela. Hvala publiki za izjemno podporo!«
Žiga Andolješek, kapetan FK Dobrepolje:
»Vedeli smo, da nas čaka težko delo. Šic Bar cafe je bil močnejši.«
Franci Žnidaršič, predsednik FK Dobrepolje:
»S samo organizacijo zaključnega turnirja je bilo ogromno dela in s ponosom lahko povem, da nam je prireditev odlično uspela. Vesel sem velikega števila gledalcev in pa dejstva, da rezultati govorijo, da smo na pravi poti in da se za prihodnost futsala v Dobre-polju ni bati.«
Futsal klub Dobrepolje je seveda tudi letos nasto-
Lista igralcev
Žiga Andolšek (k) Primož Žnidaršič Matevž Klinc Tadej Širaj Martin Štrekelj Mark Ahčin Matej Gržinič Anže Rotar (v) Žiga Mohar Damjan Ilič Kristjan Grm Nik Mustar Marcel Heybal Andraž Turk Jan Dremelj Marcel Heybal (v) Gvozden Nejc
pal v različnih starostnih kategorijah in je že zaključil tekmovanje v starostni kategoriji do 18 let, kjer so fantje osvojili končno mesto med 9 in 12. Dečki do 15 let pa so osvojili končno 5. mesto v državi. Tekmovanja pod okriljem MNZ Ljubljane (U9 in U11) pa še potekajo. Pred člani futsal kluba je tako še zadnji del sezone, ko se zadeve nekoliko sprostijo, misli pa že usmerijo na naslednjo sezono.
Vse informacije o klubu lahko najdete na naši spletni strani in FB profilu. Hvala še vsem donatorjem: Kanal d.o.o., Avtoe-lektrika Andolšek, Adles d.o.o., Občina Do-brepolje, T&R Vidic, Gostilna Brdavs, Bar Majolka in Prevozi Mare. ♦
Trinajsta sezona Outsider ŠD Krajni
Adnan Mujičič, foto: Franc Vidmar
V Grosupljem se je z odločilno tekmo sezone zaključila trinajsta zimska malo-nogometna sezona, ki je po pestrih 14-ih krogih dala tudi novega prvaka. Pregovorno nesrečna trinajstica je bila letos srečna za moštvo Outsider ŠD Krajna, ki je v zadnjem obračunu končnice za prvaka z 0:1 ugnala ekipo Rs Team ŠD Kom-polje ter se zasluženo okitila s svojim prvim naslovom na Brinju. Tretje mesto je pripadlo ekipi Avto Grosuplje.
Zlati gol Peneta, Čož kljub poškodbi
Bitko sezone je z edinim zadetkom v drugem polčasu odločil Janko Pene in tako urejenem in zavzetem kolektivu črno-modrih (letos okrepljenem tudi z
izkušenima bratoma Gačnik), v vsaj enoletno last pristreljal tudi veliki prehodni pokal. Kipec za najboljšega strelca prve lige (in skupno) je osvojil Kristjan Čož (21 zadetkov), s štirimi manj sta mu sledila najboljša v preostalih dveh ligah - Ermin Skenderovič (Mercator Pekarna Grosuplje) in Danijel Glavič (Rondo Bar Niko Tours). Priznanje za "Fair-Play" je osvojil drugoligaš GP Condo, čigar igralci so na trinajstih tekmah storili vsega 18 prekrškov (1,38 na tekmo).
Sabra med najboljše, Flirt Bar presenetil
Zadnji krog pa ni bil odločilen le v skupini za prvaka. V boju za obstanek med najboljšimi je že dolgo odpisani Hrastov Dol z remijem v drugo ligo s seboj poteg-
nil Adi Team, ki je po spodrsljaju FSK Mafijozov zapravil nemogoče. Med drugoligaši sta največ pokazala še lani tretjeligaš Sabra in Masaže Belin, ki ju prihodnji november čaka nastop med najmočnejšimi, tretji so bili Odvisniki. V tretjo ligo se vrača KMN Avtopralnica Petek, z njo pa tudi Mercator Pekarna Grosuplje. Na Škofljici se je sicer v boju za napredovanje v drugo ligo odvijala prava drama, saj je v zadnjih krogih z dvema zaporednima zmagama iz ozadja napadel Flirt Bar in si skupaj s prvakom tretje lige Rondo Bar Niko Toursom priboril vstopnico za ligo višje.
Statistika zadetkov in discipline:
V vseh treh ligaških skupinah je 29 ekip (izstopil je tretjeligaš Joy Bar Polica) v sezoni skupno doseglo 1131 zadetkov (1. liga - 366, 2. liga - 393 in 3. liga - 372). Storjenih je bilo 1207 prekrškov, kar pomeni dobrih 41 na ekipo oziroma 3,3 na tekmo. ♦
17. redni občni zbor ŠD Dobrepolje
8. marca 2013 je potekal redni letni občni zbor ŠD Dobrepolje. Najprej je predsednik društva, Alojz Kuplenk, pozdravil vse prisotne, še posebno pa vse ženske, ki so na ta dan praznovale svoj praznik. V ta namen sta jim moška predstavnika društva podelila cvetje.
Alojz Kuplenk
Predsednik je predlagal še organe občnega zbora in seja se je lahko pričela.
Predsedujoči Bojan Novak je po poročilu verifikacijske komisije ugotovil, da je kljub lepemu številu članov (37), vseh prisotnih manj od polovice. Zato je predlagal, da se seja nadaljuje s poročili in razpravami, nato pa se preide k glasovanju. Pripomb ni bilo.
V nadaljevanju je podal poročilo za leto 2012 predsednik društva. Poudaril je, da se je društvo zapisalo množični rekreaciji in zdravemu načinu vadbe. V ta namen je delovalo 12 vadbenih skupin, v katerih je bilo vključenih 275 članov in so opravili preko 500 ur vadbe. Te številke vključujejo samo vadbo, ki je bila opravljena v šestih oz. sedmih mesecih na pokritih površinah. Skupaj z vadbo preko poletja pa je bilo teh ur bistveno več. Za izvedbo programa je bilo porabljenih 9.193,29 eurov, za celotno delovanje društva pa 13.489,86 eurov.
K poročilu se je vključil tudi predsednik nadzornega odbora Roman Zabukovec, ki je povedal, da je nadzorni odbor pregledal poslovanje društva in nanj nima pripomb.
Občni zbor se je nadaljeval z programom za leto 2013. Predsednik društva je izpostavil koncept dela, ki se ne bo bistveno razlikoval od prejšnjega leta. Člani se bodo lahko vključili v različne vadbene skupine, ki bodo delovale preko leta. Na voljo jim bodo
vaditelji, ki bodo svetovali, kam se lahko -glede na želje in sposobnosti - vključijo, da bodo optimalno zadovoljili svoje potrebe po rekreaciji.
V letu 2013 bo društvo organiziralo več množičnih rekreativnih prireditev: aprila turnir v odbojki, junija Veter v laseh (športna prireditev za osnovnošolce), tek od Bruhanje vasi do Dolenjskih Toplic (društven tek), konec junija bo 10. športni dan v Bruhanji vasi, julija turnir trojk v Podpeči, ok-
tobra pa 3. dobrepoljski tek.
V nadaljevanju se je v razpravo vključil tudi povabljeni predsednik ZŠO Dobrepolje, Marjan Prijatelj. Najprej je pohvalil delo ŠD Dobrepolje in mu zaželel tudi v bodoče dobro delovanje.
Spregovoril je tudi o financiranju društev v letu 2013, ki bo nekaj manjše, vendar ne bi smelo bistveno vplivati na kvaliteto dela v društvih.
Seja se je končala z manjšo pogostitvijo in prijetno debato. ♦
Veterani Dobrepolja
na nogometnem turnirju v Velikih Laščah
ŠD Velike Lašče je pripravilo v nedeljo, 17. marca, 2. turnir v malem nogometu za veterane. Turnirja se je udeležilo 6 ekip, od tega kar dve iz Dobrepolja pod imenom Ponikve in ŠD Dobrepolje.
Čeprav je turnir namenjen predvsem prijateljskem druženju, so že prve tekme pokazale, da se bodo odvijali srditi boji za vsako žogo. Obe dobrepoljski ekipi sta se odlično odrezali v predtekmovalnih skupinah in nadaljevali v polfinalu. Na žalost sta se v prvem polfinalu pomerili med seboj ravno ekipi iz Dobrepolja. Srečnejši in spretnejši so bili nogometaši ekipe ŠD Dobrepolje in se brez prejetega gola uvrstili v finale.
V finalu je ekipa ŠD Dobrepolje naletela na čvrsto in na trenutke grobo ekipo iz Drage. Do nekaj sekund pred koncem tekme je bil rezultat neodločen. Zadnje sekunde pa so bile usodne za ekipo ŠD Dobrepolje, saj je prejela gol po nesrečnem odboju žoge od vratarja.
Ko so se glave ohladile, je prevladalo mnenje, da je žoga pač okrogla in da je srečnejši enkrat eden, drugič drugi.
Turnir se je končal s podelitvijo pokalov najboljšim trem ekipam in manjšo zakusko, ki so jo pripravili gostitelji.
Vse informacije in dogodki na www. sd-dobrepolje.si in www.facebook.com/ sddobrepolje. ♦
KINO DOBREPOLJE - APRIL, MAJ 2013
. A* ,
PETEK, 12. APRIL OB 18. uri
ameriška uspešnica - srhljivka
MAMA
KRATKA OZNAKA: Ustvarjalci grozljivk Favnov labirint, Sirotišnica in Hibrid predstavljajo zgodbo dveh deklic, ki po nasilni smrti očeta in mame ostaneta izgubljeni v koči osamljenega gozda. Po letih iskanja ju odkrijejo in čeprav sta pozabili na vsa družbena pravila, ju pod svojo streho vzame ljubeči stric Lucas. Po nepričakovani nesreči, zaradi katere pristane v bolnišnici, mora za dekleti skrbeti Lucasova uporniška prijateljica Annabel. Kljub težkim začetkom se počasi naveže na dekleti, vendar z grozo ugotovi, da je za njima iz gozda prišla nadnaravna sila, ki ogrozi njihova življenja. DOLŽINA: 1 uri 45 MINUT.
PETEK, 26. APRIL OB 20. uri
ameriška uspešnica - akcijski triler
UMRI POKONČNO DOBER DAN ZA SMRT
KRATKA OZNAKA: Kultni neuničljivi policist John McClane se pod taktirko režiserja akcijskih spektaklov Za sovražnikovo črto in Max Payne znova znajde v primežu okorelih kriminalcev. Med obiskom odtujenega sina Jacka,
ZAHVALA
Slovenski pregovor pravi: »Prijatelja spoznaš v nesreči.«
Ko sva v nedeljo zjutraj, 24.02.2013, zagledala, kako nama je sneg porušil »hanger«, pod katerim sva imela vse kmetijske priključke, vključno s traktorji,
se nama je porušil svet.
Začeli so prihajati ljudje z lopatami in pomagali pri odmetavanju snega. Pomoč, predvsem pa zavest, da živiva med tako dobrimi ljudmi, naju je psihično, kasneje pa tudi finančno, postavila pokonci.
Rada bi se zahvalila ŠD Kompolje, Gostilni Zora, Darji in Igorju, vsem Kom-poljcem, prijateljem in sorodnikom - vsem in vsakemu posebej!
HVALA VAM!
Maja in Mitja Zupančič
agencije iščejo način, kako šesterico na skrivaj spraviti iz države. Mladi agent Tony dobi drzno idejo lažnega snemanja znanstvenofantastičnega filma v Iranu, toda poleg težav z vzpostavitvijo prepričljive filmske produkcije, se mora ujeta šesterica prepričljivo vživeti v vloge članov filmske ekipe. DOLŽINA: 2 uri 0 MINUT.
ki se je v Moskvi znašel v težavah z oblastmi, se John zaplete v neustavljivi vrtinec divjih spopadov s teroristi, ki želijo ogroziti svetovni mir. Pri divjih cestnih pregonih in smrtonosnih strelskih obračunih se mu pridruži tudi sin, ki sledi očetovemu zgledu dokazovanja, da je vsak dan dober dan za smrt. DOLŽINA: 1 ura 39 MINUT.
PETEK, 10. MAJ OB 20. uri
ameriška uspešnica - akcijski triler
MISIJA "ARGO"
KRATKA OZNAKA: Film, posnet po osupljivih resničnih dogodkih, je postavljen v leto 1979, ko med iransko revolucijo študentje zasedejo ameriško ambasado v Teheranu. Šest diplomatom uspe uiti, zatočišče pa jim ponudi kanadski veleposlanik. Med tem v ZDA varnostne
PETEK, 24. MAJ OB 18. uri
ameriški pustolovski - animirani film
KRUDOVI
KRATKA OZNAKA: Ustvarjalci animiranih pustolovščin Shrek, Madagaskar in Kung fu panda se vračajo daleč v prazgodovino, kjer srečamo družino Krudovih. Glavno pravilo glave družine Gruga je, da razen za iskanje hrane nikoli ne zapustijo varnega zavetja domače votline, kar gre močno v nos njegovi vedoželjni odraščajoči hčerki Ip. Toda tektonski premiki jih prisilijo, da si poiščejo nov dom, preko nepoznanih dežel pa jih vodi Ipin novi prijatelj, kar Grugu ni niti malo všeč. Ob spoznavanju številnih novih čudes in neprestanih nevarnostih se počasi vendarle zbližajo, toda premagati morajo še številne zabavne in boleče preizkušnje. DOLŽINA: 1 ura 38 MINUT.
Aktualne novice, dogodki, prireditve
in še več na spletnih straneh občine Dobrepolje
http://www.dobrepolje.si/
Vabila na dogodke, ki se odvijajo v občini Dobrepolje, lahko društva, klubi in občani pošiljate tudi na elektronski naslov dogodki@dobrepolje.si.
m iDYsrivü
ANTON BAMBIČ s.p.
Ponikve 1c
1312 Videm-Dobrepolje
/

041/223-446
anton.bambic@yahoo.com


Izvajamo: prekrivanje obstoječih ostrešij, izdelava strešnih konstrukcij, nadstreškov, garaž, vrtnih lop, montaža strešnih oken,
kleparska dela, izoliranje podstrešij, popravilo streh
n1	i I
IZJEMNA CENA ZA VRHUNSKO KAKOVOST!
BLT d.o.o. Idrija,
Ulica Sv. Barbare 6, 5280 Idrija T: 05 37 43 660 blt@blt.si www.blt.si
GARAŽNA SEKCIJSKA VRATA
-	M-Vodoravni motiv
-	Površina Woodgrain
-	Zaščita vodil
Vključen motorni pogon, montaža in 8,5 % DDV, v 8 akcijskih dimenzijah:	^
Dimenzije:
2375 x2000 2375 x2125 2500x2000 2500 x 2125 2500x2250 2750x2000 2750 x 2125 2750x2250
Samo do konca meseca junija 2013!
Lekarna Kosobrin
BI M Odprfo Pudi ob nedeljahl
Odpiralni čas: pon. - pet.: 8.00 - 19.00 sobota: 8.00 - 15.00 nedejja: 9.00 - 12.00
j


Adamičeva 24b, Grosuplje
kontakt: T://031-647-188 T://051-334-826 E://lNFO@BLESK2.SI
tone pogorelec, bukovica 2, 1310 Ribnica
•	TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE
-	Z nami do subvencije EKOSKLADA (2400 €)
-	brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta
•	CELOTNA ENERGETSKA PRENOVA STAVBE
-	Z nami DO subvencije EKOSKLADA (DO 7.000€)
-	izolacija podstrešja (celuloza, volna)
-	toplotno izolacijska fasada
-	dobava in montaža oken (ral montaža)
-	izkop do temeljev (hidroizolacija, izolacija sten v zemlji)
•	GRADBENA IN ZAKLJUČNA DELA
-	adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni OBJEKTI) - izvedba vseh del na ključ
-	ureditev okolice (tlakovci, škarpniki...)
-	zidarska dela
-	slikopleskarska dela
-	polaganje talnih oblog (parket, pvc, kamen)
-	keramičarska dela (prenova kopalnic)
-	čistilni servis
zmanjšajmo stroške ogrevanja in mislimo na prihodnost
T: Ol 7B07 065 M: O H 930 BGB KOUPQLJE 77
nnnflfPOLje
Pnevmatike za osebna vozila, traktorje in kmetijske stroje
SAVA, NOKIAN, BRIDGESTONE, GOODYEAR, HANKOOK, PIRELLI, DUNLOP, KUMHO, MICHELIN, FULDA, CONTINENTAL,TRAYAL, SEHA ...
Ob nakupu pnevmatik prejmete popust na polnjenje klimatske naprave.
POPRAVILO VOZIL za vse zavarovalnice NADOMESTNO VOZILO SERVIS VOZIL PRIPRAVA VOZILA NA TEHNIČNI PREGLED POLNJENJE KLIMATSKIH NAPRAV IZPUŠNI SISTEMI AVTO DIAGNOSTIKA
Na voljo tudi: ALU in jeklena platišča, akumulatorji, brisalci, poltovorne pnevmatike, zračnice
Težave z računalnikom?
Na podlagi večletnih izkušenj Vam nudimo:
-	Servis računalniške opreme na domu
-	Prodaja, dostava in priklop nove in rabljene računalniške opreme
-	Postavitev žičnih in brezžičnih omrežij
-	Prodaja in dostava tonerjev in kartuš za tiskalnike
-	Namestitev programske opreme in zaščita računalnikov pred virusi
Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje Informacije 051/417-022 boriš. kaplan@juniteh.si
JUNITEH
RAČUNALNIŠKE REŠITVE
Novi zafetki z LONom
Vroči depozit
Nagrajujemo vaš trud in željo po varčevanju -sedaj še z višjimi obrestnimi merami.
* Akcija velja za nove komitente, ki odprejo v hranilnici osebni račun ter nanj prenesejo redne prihodke.
^Jfepo*/,*
%SQo/n
Stanovanjski krediti
Prenavljate? Gradite? Kupujete?
-	možnost bremenitve pod minimalno plačo
-	možnost več plačnikov
-	kreditiranje do 80 % vrednosti nepremičnine
-	doba odplačila do 30 let
Znižana obrestna mera za 0,30 odst. točke.
p r: "
i___
PE Grosuplje, Kolodvorska 3, T: 01 32 05 510, info@lon.si
www.lon.si
jjf HRANILNICA LON
&*MČHišbro <ul Ljubezniv Oseben A/tüön
iti
Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve:
•	Brušenje stekla
•	Fazetiranje stekla in ogledal
•	Peskanje stekla
•	Izdelava izolacijskega termopan stekla
•	Kaljeno steklo
•	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopelit steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika)
•	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan
TABORSKA CESTA 4, GROSUPLJE Tel.: 01 786 33 58
SOKOLSKA ULICA 5, IVANČNA GORICA Tel.: 01 787 7241
Delovni čas: 9:00 - 12:00, 14:00 - 17:30, sobota: 9:00 - 12:00
Foto za dokumente TAKOJ
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.