Ljubljana, petek 19. maja 1939 Cena 2 Din Upravnistvo. ujuDljana, Knalljeva C — Telefon Št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski nskih mornariških strelcev so danes zapustili mednarodno koncesijo Amo ya, Kulangsu. Koncesijo so zasedli oddelki francoskih, angleških in ameriških mornariških strelcev. V luki je zasidranih 6 ameriških, angleških in francoskih vojnih ladij. Tokio, 18. maja. A A. (Havas): Hiter in odločen odgovor angleäke, francoske in ameriške vlade glede vprašanja Kulangsuja, je napravil v Tokiu globok vtis. Japonski politični krogi se zdaj na vso moč prizadevajo. da bi prikazali to vprašanje kot brezpomembno. V japonskih, pa tudi v tujih krogih v Tokiu, vlada prepričanje, da bo to vprašanje urejeno s prijateljskim sporazumom in na podlagi poprejšnjega stanja. Admiral Kanazava je sprejel danes v mornariškem ministrstvu zastopnike časopisja ter se z njimi dalj časa razgovarjal. Izjavil je poleg dragega, da Japonci na noben način ne morejo razumeti velikega razburjenja, ki ga je povzročilo v svetu izkrcanje Japoncev na Kulangsuju. Pripomnil je, da ima japonski poveljnik navodila, naj umakne japonske čete s Kulangsuja, čim bi smatral, da razmere to dopuščajo. Washington 18. maja. (Reuter). Zed3-njene ameriške države so positele japonski vladi spomenico, v kateri zavračajo zahtevo da se poveča število japonskih zastopnikov v upravi mednarodne koncesije v šanghaju. Spomenico je izročal ja-ponski vladi ameriški veleposlanik v Tokiu. V razgovoru z zastopniki časopisja je ameriški zunanji minister Conisi Hull izjavil da ministrstvo ni poslalo nobenega navodila glede izkrcanja ameriških čet s Amoju. Pripomnil pa je, da so morda ameriški zastopniki v Amoju v sodelovanju z Veliko Britanijo in Francijo poslali poziv mednarodnim četam, naj vzdržujejo red in skrbe za varnost tujcev v mednarodni koncesiji. Angleška suverena odpotovala v Ottawo London, 18. maja. br. Angleška suverena sta davi ob ogromnih manifestacijah kvebeškega prebivalstva ob 9.30 odpotovala dalje proti zapadu. Popoldne sta prispela v Montreal, kjer jima je na desettisoče ljudi priredilo nepopisno navdušen sprejem. Pokrajinske oblasti so se jima poklonile. Slavnostnega banketa so se udeležili vsi najvišji montrealski dostojanstveniki ter člani kanadske vlade. Nocoj sta kralj Jurij in kraljica Elizabeta odpotovala v Ottawo. Nov poveljnik angleške vojne mornarice London. 18. maja. br. Šef mornariškega štaba admiral Baokhouse je bil upokojen. Za njegovega naslednika je bil imenovan general Duibly Pount V svetovni vojni je sodeloval pri pomorski bitki v Skageraku. Pred tremi leti je bil vrhovni poveljnik angleškega sredozemskega brodovja. Obisk francoskih vojnih ladij v angleških lukah London, 18. maja. AA. Prihodnji teden bodo francoske bojne ladje priplule v nekatera velika angleška pristanišča. Nekaj ladij bo prispelo v četrtek v Cardif in bodo ostale tam štiri dni, 25. maja pa bosta veliki vojni ladij »Dunquerque« in »Strasbourg« pripluli v LaverpooJ, kjer bosta ostali dva dni, __ 90 minut zgodovinske igre ) zopet prvi ! NSU motor je dosegel včeraj na dirki najboljši čas dneva. Višek kvalitete ! IGN. VCK — Ljubljana, Tavčarjeva 7 Splošna židovska stavka v vsej Palestini Židi ogorčeno odklanjajo določbe angleške Bele knjige o ureditvi palestinskega problema London, 18. maja. br. V židovskem svetu je angleàka Bela knjiga v Palestini izzvala silno ogorčenje V St. Quentinu pravkar zaseda kongres doni-^tičnega po-kreta. Predsednik Kirchner je v svojem govoru Izjavil da vsi židje odločno odklanjajo angleške predloge. židje bodo reagirali tako, da bo postal pozoren ves svet. Na kongresu je bila sprejeta posebna protestna resolucija. V Palestini pa je prišlo v krajih z velikimi židovskimi naselbinami do hudih demon:tracij. V Tel Avivu, Jeruzalemu in Haifi so morale policijske oblasti izdati posebne varnostne ukrepe, da je bilo mogoče vzdržati mir. že snoči so Židje v Tel Avivu navalili na naselitveni urad in ga opus tosili. Tudi drugod je prišlo do enakih incidentov. Davi se je začela v vsej Palestini židovska protestna stavka. V Jeruzalemu so imeli židje danes dopoldne zborovanje, ki se ga je udeležilo okrog 20.000 ljudi. Na zborovanju so govorili predsednik židovskega nacionalnega sveta, jeruzalemski župan in drugi židovski voditelji. V svojih govorih so naglaša. li. da ne bo ostalo le pri besedah, temveč bo židovski odpor proti Beli knjigi izveden tudi v dejanjih. Zborovalci so prisegli, da ne bodo nikoli več zapustili Jeruzalema. še veliko večje je b.lo protestno zborovanje v Tel Avivu, kjer se je zbralo okrog sto tisoč ljudi. Po zborovanju so židje v ogromnem sprevodu krenili po mestu ter protestirali proti Beli knjigi. Tudi protestno zborovanje v Haifi je zavzelo ogromen obseg. Palestinskemu vrhovnemu komisarju so z zborovanja poslali protestno brzojavko, v kateri nagla-šajo, da so ž.dje zmerom zvesti angleški stvari, da pa določb Bele knjige nikoli ne bodo sprejeli. Varnostno službo v Haifi je danes opravljalo vojaštvo. London, 18. maja. AA. (Reuter). Današnji jutranji listi razpravljajo o Beli knj.gi ter o odporu Arabcev. Vsi izražajo mnenje, da novi angleški predlogi najbrže ne bodo imeli uspeha. Smatrajo tudi za verjetno da bo prišlo do skupnega nastopa Arabcev in Židov proti Veliki Br.taniji. »Times« pišejo: če bi se posrečil načrt angleške vlade za ureditev Palestine, bi ta rešitev pr.nesla Pale: tini mir in istočasno odpravila teža/e, s katerimi se angleška vlada v zvezi s Palestino bori že tri leta. Treba pa je kljub temu priznati, da ni dosti upanja v uspeh tega načrta. Na vsak način je treba izvajati takšno politiko, ki bd zagotovila avtonomijo obema plemenoma in varnost države. Uspeh pogajanj pa je odvisen od sporazuma glede vprašanja gospodarske moči Palestine kot države in od gospodarske moči posa-mezn.ka. Važno je vprašanje, kako bodo nastopili proti posameznim ukrepom Arabci, ki bodo nekega dne postali večina v državi. Skrbi v Angliji London, 18. maja. z. V Londonu je vse zanimanje javnosti koncentrirano na angleško Belo knjigo. Politični krogi so si na jasnem, da sklepi angleške vlade glede ureditve palestinskega problema niso idealni. V dosedanjih okoliščinah zlepa ni bilo mogoče najti realnejše rešitve. Manifestacije Zidov v Palestini pričajo, da smatrajo Zidje angleške odločitve za nesprejemljive Tudi jeruzalemski mufti je že odklonil Belo knjigo. Zmerni arabska krogi pa so mnenja, da bo na njeni osnovi vendarle mogoče ustvariti atmosfero, v kateri se bodo židovski in arabski interes» počasi spravili v sklad. Tudi v ostalih arabskih deželah je bila Bela knjiga sprejeta s precejšnjim zadovoljstvom. Židovski odpor povzroča v Londonu dejansko precejšnje skrbi Zidie rroglašajo Belo knjigo za prekršitev obveznosti, ki jih je Anglija sprejela, in naglašajo, da je zanje nastopila najtežja ura. Palestinska razprava v spodnji zbornici London, 18. maja. AA, (Reuter). Cham-berlain je danea v spodnjem domu izjavil da je vlada pristala na to, da se začne v ponedeljek 22. maja razprava o palestinskem vprašanju. Stališče egiptske vlade Kairo, 18. maja. AA. (DNB). Predsednik vlade Mahmud je izjavil zastopnikom časopisja o priliki objave Bele knjige o Palestini, da arabske vlade palestinskemu prebivalstvu ne morejo priporočati sodelovanja z angleškimi oblastmi na podlagi novega angleškega načrta. Egipt nadaljuje s svojim sodelovanjem z arabskimi vladami. Dr, Kranser na občnem zboru JNS v Kranju V sredo zvečer je bil v mali dvorani Narodnega doma v Kranju redni občni zbor tamošnje mestne organizacije JNS-Zbralo se je nad 150 članov. V zastopstvu obolelega predsednika g. Franca Ažmana je otvoril zborovanje tajnik inž. Ožbald Gros, ki je toplo pozdravil članstvo in posebej še senatorja dr. Kramerja. Temu so zborovalci priredili prisrčne ovacije Ravno tako so toplo pozdravili predsednika sreske organizacije JNS g. Cirila Pirca, ki je nato prevzel vodstvo zborovanja. Podal je tudi kratko poročilo o lokalnih političnih razmerah in o delu kranjske mestne organizacije JNS. Poslovno poročilo je podal inž. Gros, ki je z zadoščenjem ugotovil, kako so v vseh viharjih ostale nacionalne vrste v Kranju čvrste in strnjene. Pri volitvah so bili v odbor soglasno izvoljeni gg. Josip Cvar za predsednika, Oto Čolnar za podpredsednika, inž. Ožbald Gros za tajnika, Franc Intihar, Miha Jereb, Ri ci Mayr, dr. Stanko Sajovic, Polde Zupan in Mirko Zgur pa za odbornike Senator dr Albert Kramer je v drugem delu občnega zbora podal pregledno poročilo o domačem in mednarodnem političnem položaju. Zahvalil se je tudi nacionalnim volilcem v kranjskem srezu za pogum in disciplino ob lanskih volitvah Poslušalci , ki so ga že v začatku govora pozdravili z velikim aplavzom, so ga med njegovimi izvajanji ponovno prekinjali 2 izrazi odobravanja, na koncu pa so mu zopet priredili dolge ovacije. Na predlog inž. Grosa je bila sprejeta resolucija, ki izreka dr. Kramerju in Ivanu Puriju zahvalo in priznanje za njuno delo, zlasti za delo v korist narodnega sporazuma, ter jima izraža neomajno zaupanje kranjskih pristašev Občni zbor je trajal skoro tri ure in je bil končan ob 23. Občni zber JNS v Novem mestu Pred dnevi je bil v veliki restavracijsk dvorani Windischerjevega hotela v Novem mestu občni zbor tamošnje mastne organizacije JNS. Dvorana je bila nabito polna članstva, ki je z velikim zanimanjem sledilo temperamentnim izvajanjem požrtvovalnega predsednika mestne organizacije dr. Josipa Trošta in odposlanca strankinega banovinskega odbora g. Milana Mravljeta. Prisrčno so zborovalci pozdravili starega nacionalnega in naprednega borca prof Ferda Seidla, ki se kljub veliki starosti in bolehnosti ni dal zadržati, da ne bi prišel med svoje politične prijatelje. Po poročilih predsednika in drugih funkcionarjev so bili izvoljeni v odbor gg. dr. Josip Trošt, odvetnik Josip r^čar Franc Adam, Alojzij Kavšek, Bogo Ko-melj, Ivan Medic, Davorin Matko, notar Matija Marinček, Alojzij Falčič, vet. insp Otmar Skale, Anton Stor, Josip Valee in Ivan Zen. Odbor se bo konstituiral na svoji prvi seji O političnem položaju sta poročala, kakor smo že omenili, dr. Trošt in Milan Mravlje. Oba sta žela za svoja izvajanja viharno odobravnaje. Zborovalci so izrekli popolno zaupanje strankinemu vodstvu, posebej še senatorjema dr. Kramerju in Ivanu Puclju. Predsednik Živkovic v vrbaski banovini Predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke Peter Zivkovič je z nekaterimi drugimi člani strankinega vodstva prišel v vrbasko banovino, kjer bo ostal dober teden dni. Imel bo več shodov in sestankov po raznih srezih banovine, zlasti pa v kotorvaroškem srezu, katerega zastopa v narodni skupščini. Včeraj je predsednik Zivkovič prisostvoval v Banjaluki svečanostim ob posvetitvi nove saborne cerkve, zgrajene na prostoru, kjer je bilo med vojno justificiranih več borcev za osvo-bojenje in zedinjenje Popoldne je bila strankina konferenca za mesto in srez Banjaluko. Bivši ministrski predsednik Bogoljub Jevtič je imel včeraj velik shod JNS v Požarevcu. Stališče bosanskih Si bo v Sarajevska »Jugoslovenska pošta« poroča, da je bila nedavno v beograjskem Srb >kem kulturnem klubu konferenca nekaterih v Beogradu živečih bosanskih Srbov. Razpravljali so o tem, kako bi izdelali nekako skupno stališče bosanskih Srbov do akcije za sporazum Pokazala se je namera. da bi se stvorila posebna organizacija, ki bi jo vodili v Beogradu živeči Bosanci in Hercegovci. »Jugoslovenska pošta« pravi o tej akciji med drugim: »Bosanski Srbi so zbrali v svoji politični akciji zadnjega časa dragocene izkušnje in si postavili na čelo ljudi, v katerih ustaljenost in politična značajnost verujejo Samo na temelju teh izkušenj in po teh predstavnikih bo*an=kih Srbov se more ugotoviti pravo in resnično mišljenje srbskega življa v Bosni in Hercegovini Zato akcija beograjske gospode ne more biti tolmač razpoloženja bosanskih Srbov Njihovo stališče je jasno izraženo in odločno, protivno miš^enju. kakršnega jim sporočajo beograjski Bosanci in Hercegovci. Politika sodelovanja s Hrvati, ki jo izvaiajo bosanski Srbi, se bo nadaljevala tudi v bodoče dokler bo le kaka možnost za njeno praktično izvajanje. Bosanski Srbi pa so se prepričali, da so za tako sodelovanje velike in plodne možnosti Oni zato verujejo v srečen zaključek sporazuma.« Met! B^I^ijo in Nizozemsko nI vojaških pogajanj Bnrselj, 17. maja. AA. (Ha-vas). Agencija Belga objavlja bledeče obvestilo: Več inozemskih listov je objavilo vest, da ima Belgija namen pogaj-iti se z Nizozemsko o ökle-'tvi vejnega paktai. Pooblaščeni smo, da vse te vesti kategorično demantl- j ramò. I Žrebanje »Jutrovih« nagrad Kakor smo že v razpisu našega letošnjega nagradnega tekmovanja sporočili in pozneje večkrat ponovili, bodo razpisane nagrade po žrebu razdeljene med one, ki so pravilno zložili sestavljenko (avtomobil) ter pravilno rešili vseh šest nalog. Žrebanje bo javno in ga bo nadzoroval kr. notar g. dr. Andrej Kuhar. Zaradi velikega števila razpisanih nagrad je pričakovati, da bo žrebanje trajalo več ur. Vršilo se bo v veliki dvorani Kazine, začelo pa se bo v soboto ob 10. dopoldne. Trajalo bo potem do 13. ure. nadaljevalo pa popoldne od 15. ure dalje, dokler ne bodo izžrebane vse nagrade. Kakor smo tudi že v razpisu povedali, se bo žrebanje začelo z najmanjšimi in končalo z največjo nagrado, to je z avtomobilom. Računamo, da bo pri dopoldanskem žrebanju oddanih zadnjih 150 do 180 nagrad, dočim bodo "stale nagrade, med njimi najvišje, razbeljene pri popoldanskem žrebanju. Žrebanje je javno in dostopno vsem udeležencem tekmovanja. Da pa se omogoči njegov nemoteni potek, se morajo vsi, ki mu bodo prisostvovali, brezpogojno podrediti vsem navodilom prirediteljev. Sprejemanje rešitev iz Slovenije je zaključeno. Danes bomo sprejemali le še rešitve, ki pridejo iz onih oddaljenih krajev države in inozemstva, od koder zaradi poštnih zvez niso mogle prispeti ooprej. Praški nemški list o Čehih v protektoratu Pod naslovom »Utvare in resničnost« piše »Prager Zeitungsdienst«, glasilo v protektoratu živečih Nemcev, da je na seji mestnega sveta olomuškega zastopnik čeških fašistov predlagal, naj se iz seznama častnih občanov mesta Olomuca črta üne bivšega predsednika države dr. Beneša, češ da je ic čas, da se izbriše spomin na največjega škodljivca češkega naroda. Predlog je pri ostalih čeških zastepnikih vzbudil burjo nejevolje, nakar je bil vzet z dnevnega reda. K temu dogodku pripo» m.Pja orenjeni list: »Spor o Benešu Je vsekakor aiačilen za nekake romantične utvare, ki. kakor vse kaže, na skrivnem še vedno cveto med Čehi. Te cvetke romantike nahajamo še v raznih napisih na spomenikih in v arhivih raznih univerz, ko jih častni doktor je še vedne dr. Beneš. Doba, v kateri živimo, ra zahteva čim jasnejšo opredelitev. Nova ureditev protektorata nudi Čehom daleko-sežne svoboščina, velike gospodarske ugod, rosti ter jim jamči zunanjepolitično varnost. Ta velikopotezna in plemenita reši-tev rarodnostnega vprašanja pa zahteva, da jo tudi češki narod prizna in se je opri, me. Kdor 5e danes govori o narodni katastrofi 15. marca in si dela smele nade, je poklicen hujskač, blazen fantast ali zloči, nec. Danes je v češkem tisku že postala navada trditi, da pada vsa odgovornost za bodoči razvoj v protektoratu samo na Nemce. Take utvare se ponavljajo v raznih polemikah, kjer pisci zavijajo dejstva in se celo sklicujejo na izjave odličnih činiteljev nemškega rajha. Resničnost pa zahteva, da se Čehi otresejo romantike, ki Jo med njimi goji šepetana propaganda.« Češki fašisti Brnsk? »Narodni tabor«, glasilo čeških fašistov, ki so mislili, da bo v novih prilikah padlo nanje vodstvo države in naroda. je v svoji oceni uspehov pri naboru članov za novo češko Narodno zajedn'co, proglasil odziv češkega ljudstva kot stoodstotno soglasje češkega naroda z ureditvijo protektorata češke in Moravske. »Narodni listy« zavračajo tako tolmačenje, češ da Nemčija ni potrebovala in tudi ne iskala pristanka češkega naroda za ustanovitev protektorata. češko ljudstvo s pristopom k Narodni zajednici ni glasovalo o tem vprašanju, ki mu ga v ostalem nihče ni zastavil. Zato označuje list trditve čeških fašistov za nedopustno spletko proti Narodni zajednici, ki je osnovana samo z namenom, da Ima češki narod močan osrednji organ, ki lahko z vso pravico govori v njegovem imenu in 7,f> stopa njegove koristi Likvidacija češke vojake češki dlvizijski general Netik, ki mu je poverjena likvidac ja češke vojske, je te dni sprejel češke novinarje in jim dal daljšo Izjavo o svoji nalogi. Po njegovih navedbah je material, s katerim je razpolagala češka vojska, že izročen upravi nemške vojske. Največje težave se pojavljajo z zaposlitvijo aktivnih oficirjev in podofic rjev češke vojske. Oni, ki pripadajo mlajšim letnikom, bodo uvrščeni v vrste novo se snujoče češke milice, velika večina pa bo morala iskati zaposlitve v zasebnih podjetjih. Oficirji, ki bodo ustanovili samostojna zasebna podjetja, bodo dobili na razpolago brezobrestne državne kredite. Za omlljenje gospodarske krize v Ameriki Washington, 17. maja. AA. Predsednik Roosevelt Je sklical narodni gospodarski odbor, da prouči vzroke, zakaj še vedno traja gospodarska kriza v Zedinjenih ameriških državah. Kongres bo predvsem razpravljal o ukrepih, s pomočjo katerih bi bilo možno mobilizirati kapital, ki leži zda: neizrabljen po veTkih ameriških bankah. i Gospodarstvo Komunalna posojila Suzorja Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je imelo 17 in 18. t m svojo III. redno sejo, ki jo je vodil predsednik Marko Bauer v prisotnosti odposlanca ministrstva za socialno politiko načelnika Dušana Jeremi-ča. Na seji so razpravljali predvsem o predlogu za podelitev dolgoročnih hipo-tekarnih posojil občinam in banovinam v smislu predpisov pravilnika za podeljevanje takih posojil, ki ga je odobril minister za socialno politiko. Končno odobrena posojila Po razpravi o predlogih uprave je ravnateljstvo odobrilo naslednja posojila: 1) občini v Prelogu 600.000 na 20 let za razširjenje električne centrale; 2) občini Koroška Bela 400.000 din na 10 let za do-vršitev zgradbe osnovne šole; 3) občini Hvar na otoku Hvaru 2,000 000 din na 20 let za investicije (razširjenje kopališča, vodovoda, kanalizacije); 4) Društvu privatnih nameščencev »Merkur« v Zagrebu 1,500.000 din na 10 let po 6°/o neto, za ureditev in dovršitev društvenega sanatorija v Zagreba V načelu odobrena posojila Ravnateljstvo je nadalje v načelu odobrilo podelitev naslednjih posojil: 1) občini Dugi resi pri Karlovcu 1,500 000 din za gradnjo vodovoda in šole; 2) mestnemu načelstva v Ljubljani 4,000 000 din na 15 let za gradnjo osnovne šole na Viču; 3) občini v Vlasotincib 500.000 din za gradnjo električne centrale; 4) banski upravi savske banovine 10,000 000 din na 20 let za elektrifikacijo savske banovine, 6,500.000 din na 10 let za gradnjo gimnazije v Gospiču in gradnjo nadzidka na realni gimnaziji v Slavonski Požegi in končno 1,600 000 din na 10 let za dovršitev podkovske šole v Zagrebu; 5) banski upravi drinske banovine v Sarajevu din 12.000.000 na 30 let za ureditev kopališč (Banja Koviljača. Ilidže. Kiseljak), zračnih letovišč (Kaludjerske Bare in Kraljeve vode) ter nadaljnje posojilo 15,000 000 din za dovršitev novih bolnišnic v Valje-vu, Sabcu, Travniku, Tuzli, Bajini Bašti. Rogatici, Kladnju, Užicab ter za manjša popravila ostalih banovinskih bolnišnic in za gradnjo ambulant in postaj za bolnike: 6) mestnemu poglavarstvu v Zagrebu hi-potekarno posojilo 30.000 000 din na 15 let za gradnjo šolskih zgradb, poslopja za urade, zdravstvene postaje, razširjenje hiralnice, za gradnjo cest in kanalov, za regulacijo in za gradnjo stanovanjskih hiš za nameščence mestnih podjetij; 7) banski upravi moravske banovine v Nišu din 20,000.000 za ureditev Niške banje. Vsa ta v načelu odobrena posojila se bodo izplačala v teku letošnjega in prihodnjih dveh let. Banski upravi dravske banovine je ravnateljstvo že prej odobrilo posojilo din 43,000.000 na 30 let za razširjenje, preureditev in moderniziranje banovinskih bolnišnic. Samoupravna telesa, ki jim je posojilo v načelu odobreno, morajo do končne odločitve izpolniti vse pogoje, ki jih zahteva pravilnik za odobravanje dolgoročnih posojil. Vprašanje uvedbe dveh novih mezdnih razredov pri privatnodruštvenih bolniških blagajnab Ravnateljstvo je na seji razpravljalo med drugim tudi o zahtevi bolniške blagajne Beograjske trgovačke omladine, ki hoče uvesti dva nova mezdna razreda, in sicer XIII., ki bi obsegal nameščence z dnevnim zaslužkom 60 do 80 din, in XIV. za nameščence z dnevnim zaslužkom preko 80 din. Z uvedbo teh razredov naj se omogoči boljše zdravljenje vajencev in mlajših nameščencev z nizko plačo Ravnateljstvo je sklenilo predlagati ministru za socialno politiko, da po predhodnem zakonskem pooblastilu odredi, da se pri privatnodruštvenih bolniških blagajnah lahko uvedeta, če to sklene ravnateljstvo, dva nova mezdna razreda, namreč XIII. z zavarovano mezdo 60 din in XIV. z zavarovano mezdo 80 din. Zdravniška služba Končno je ravnateljstvo razpravljalo o poročilu komisije za novo ureditev zdravniške službe v zvezi z bližnjim sklepanjem kolektivne pogodbe z zvezo zdravnikov socialnega zavarovanja Ravnateljstvo je sprejelo na znanje glavne osnove, po katerih se bo uredila zdravniška služba. Ravnateljstvo pri tem poudarja, da želi urediti to vprašanje v sporazumu z organizacijami zdravnikov in je pripravljeno doprinesti tudi žrtve, da bi se zdravniška služba tako izpopolnila, da bi bile odstranjene upravičene pritožbe zaradi funkcioniranja te službe. Pogajanja z zdravniki se bodo pričela v najkrajšem času. Obtok bankovcev zopet nazaduje Že prejšnji teden smo poročali, da je obtok bankovcev po pettedenskem naraščanju (za skoro £KK) milijonov) pričel zopet padati in je v prvem tednu aprila nazadoval za 34.5 milijona din. Tudi najnovejši izkaz Narodne banke od 15. t. m. zaznamuje zmanjšanje obtoka za nadalj-nih 114.6 na 7274.8 milijona din (lani 5905.9). Kakor je v prejšnjih tednih naraščanje obtoka nastopilo deloma zaradi večjega izkoriščanja posojil, tako je v drugi četrtini maja prišlo do občutnejšega nazadovanja obtoka zaradi nazadovanja posojil. Menična in lombardna posojila so se v tem tednu skrčila za 94.4 na 1872.1 milijona din (lani 1560 8). Zopetno naraščanje meničnih in lom-bardnih posojil kaže, da se je nervoznost na našem denarnem trgu, ki je nastopila v zvezi z mednarodnimi dogodki prejšnjih tednov zopet polegla. Zmanjšanje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz je povzročilo tudi nazadovanje postavke »devize izven podlage«, ki se je skrčila za 71.7 na 463.6 milijona din (lani 356.6); postavka raznih aktiv je nazadovala za 1.1 na 2088.1 milijona din, medtem ko so se zlate rezerve povečale za 0.3 na 1917.6 milijona din (lani 1825.8). Obveznosti na pokaz so se skrčile za 36.7 na 1590 0 milijona din (lam 2597.0), med nj:mi privatne žirovne obveznosti za 13.1 na 030.2 milijona din (lani 1568.9) in obveznosti na pokaz po razn'h računih za 72.6 na 759 5 milijona din (lani 956.3); le žirovne naložbe državne blagajne so narasle za 48.9 na 80.3 milijona din (lani 53.8). Vrednost zlatega zaklada skupaj z ofi-cielno premijo je znašala 15. L m. 2464.1 milijona din, kar predstavlja nasproti obtoku bankovcev in obveznosti na pokaz kritje v višini 27.79% (prejšnji teden 27.32%). _ _ Konferenca hrvatskih gospodarskih zbornic Na iniciativo osiješke Trgovinsko industrijske zbornice bo 20. t. m. v Zagrebu konferenca vseh gospodarskih zbornic s področja savske in primorske banovine. Na to konferenoo so pozvane trgovinske, industrijske in obrtne zbornice v Zagrebu, Osijeku, Dubrovniku in Splitu. Na konferenci bodo razpravljali o tesnem sodelovanju in skupnem nastopanju teh zbornic o vseh gospodarskih vprašanjih, ki se nanašajo na gospodarstvo hrvatskih krajev. V tem pogledu bo konferenca prinesla načelne sklepe. Nadalje bodo razpravljali o staliSču nasproti dosedanji kreditni politiki državnih denarnih zavodov ln o predlogu osiješke zbornice glede ustanovitve kreditnih zadrug trgovcev in centralnega kreditnega zavoda v Zagrebu z namenom, da se gospodarstvo na hrvatskem teritoriju osamosvoji. Na dnevnem redu konference je tudi razprava o devizni politiki Narodne banke, o delovanju odbora za Izdajanja uvoznih dovoljenj ter o delovanju Prizada in o njegovi Izvozni politiki O teh vprašanjih Je izdelala referate osijefika zbornica. Konferenco j« Izzvala osijeSka Zbornica. Id j« nedavno, kakor smo 2e poročali, akle olla, d* jk ne bo več udeleževala skupnih t državnih konferenc gospodarskih zbornic, ker se sklepi teh konferenc ne upoštevajo. Pozvala je ostale hrvatske zbornice, da se temu sklepu pridružijo. Zagrebška industrijska zbornica je na svoji nedavni seji sklenila izstopiti iz Centrale industrijskih korporacij v Beogradu, ni pa se pridružila sklepu osiješke zbornice glede nesodelova-nja na skupnih državnih konferencah gospodarskih zbornic. Stališču zagrebške Industrijske zbornice pa ugovarja osiješka zbornica, ki pravi, da ne kaže več voditi oportunistične gospodarske politike, ki prinaša hrvatskemu gospodarstvu škodo. Za. to osiješka zbornica nadalje vztraja na svojem stališču, da ne more sodelovati na državnih konferencah zbornic vse dotlej, dokler ne bodo sklepov teh zbornic na merodajnih mestih upoštevali. To svoje stališče bo osiješka zbornica zagovarjala tudi na konferenci hrvatskih gospodarskih zbornic v Zagrebu. Gospodarske vesti — Nora pšenica. Iz Novega Sada poročajo, da so bili te dni napravljeni prvi terminski sklepi v novi pšenici na bazi 130 din za 100 kg (Tisa—Begej). Izgledi za letošnjo pšenično letino so se v zadnjem času precej zboljšali, vendar so na mnogih mestih v Vojvodini ostala pšenična polja bolj redka. V splošnem računajo na srednje dobro letino. Od presežka lanskega pridelka, ki je bil ocenjen na 30 milijonov stotov (300.000 vagonov), je v naši državi še kakih 20.000 do 30.000 vagonov. S to razmeroma znatno količino bomo šli v novo žitno leto. kolikor ne bomo pšenice še izvozili do konca junija. Cena stari pšenici je v zadnjih tednih popustila in se je zelo približala Prizadovi odkupni ceni 140 din za šlepovsko blago na Tisi in Begeju. Slava prestolnice Beograd, 18. maja. p. Beograd je slavij danes svojo slavo. Na predlog vojnega ministra je bila prestolnica odlikovana z redom Karadjordjeve zvezde z meči 4. stopnje. Slavo so obhajali z velikimi sveča, na:trni. Dopoldne so bile spominske slovesnosti na pokopališču pred velikim spomenikom branitelju Beograda. S pokopališča se je valila ogromna povorka ljudi v mesto. Ob 11. je bila svečana seja mestnega sveta, na kateri je minister vojske izročil županu visoko odlikovanje. Iz državne službe Beograd, 17. maja. p. Upokojena je bila upraviteljlca meščanske šole Marija Ci-lenšek v Ptuju. V sodni službi j« bil premeščen višji pisarniški oficial Andrej žebre iz Škofje Loke v Kranj. V finančni službi so napredovali: za davkarje v 8. pol. skupini Viktor Mlakar v Kozjem, Karmen Rebula v Mariboru, Vladimir Berlot v Šmarjah pri Jelšah, Franc Kune v Novem mestu; za pomožne davkarje v 9. pol. skupini Nikola Er-ceg in Ivan Likar v Brežicah, Matej Ba-nič v Murski Soboti in Ljudevit Veleckl v Višnji gori Postani in ostani član Vodnikove družbe! Spomenik dr. Edu slajmerju svečano odkrit K pietetni manifestaciji se je zbralo veliko Stevtto odličnega občinstva Ljubljana, 18 maja. V solnčnem, prazničnem dopoldnevu se je v parku ob Leonišču zbrala k odkritju spomenika dr. Edu Slajmerju odlična in tako številna družba, da je zaprla ves park in vse dohode vanj. Odziv k počastitvi našega najbolj odličnega zdravnika-kirurga, človeka v pravem pomenu besede Ln zavednega narodnjaka je bil tolik, da je aaj-dostojneje tudi zunanje manifestiral spoštovanje in hvaležnost, ki ju Slovenci hranimo spominu tega velikega moža. številni predstavniki V parku, kjer so z drevja vihrale narodne zastave, so se ob spomeniku, odetem v narodno zastavo, zbrali ob družini velikega pokojnika, vdovi ge Ven, hčerkah Nadi in Nevenki ter sinovih dr. Borisu, zdravniku pri Mariboru, inž. F e d o r j u, direktorju Elektrobrune v Jaicu. inž. Vladku, lastniku gradbenega podjetja v Mariboru in vnuku Marku med drugimi poleg številnih pokojnikovih stanovskih tovarišev predsednik občine dr. Jure Ad'esic z gospo Vero, zastopnik banske uprave inšpektor dr. Av-ramovič za univerzo univ. prof. dr. Janko Polec. za vojsko polkovnik dr. Brus. za zdravniško zbornico prmarij dr. Valentin Meršol v imenu Zdravniškega društva pri-manj prof. dT. Alojz Zalokar, za splošno bolnišnico primarij dr. Božidar Lavrič. od kirurškega društva docent dr. Josip Cho-lewa, v imenu mariborskih zdravnikov dr. Hugo Velker, za lekarniško zbornico mr. ph. Rihard Sušnik. za Odvetniško zbornico dr. Janko Žirovnik. v imenu Rdečega križa ravnatelja Skalar in Jagodic, Hubadove župe dr. Švigelj, Zveze naprednih starešin in konzorcija »Jutra« ravnatelj prof. Josip Reisner. predstavniki predsedstva in uprave Ljubljanske kreditne banke z Ivanom Jelačinom, številni vojni dobrovoljci s svojim praporom pod vodstvom prof. Josipa Jerasa. dalje četniki in delegacija vojnih invalidov pod vodstvom preds. Marinka, številni člani ljubljanskih sokolskih edinic, bojevnikov ter Trgovskega bolniškega podpornega društva in zastopnica Kola jugoslo- venskih sester ga. Marija Pirkmajerjeva z drugimi damami. Slavnostni govori Svečanost je otvoril pos.evodeči podpredsednik odbora za postavitev spomenika polkovnik v p. Viktor Andrejka z nagovorom, v katerem je v kratkih obrisih očrtal mar-kantno osebnost pokojnega slavnega kirurga, univerzitetnega profesorja in ljubljanskega častnega meščana dr. Eda Šlajmerja, katerega plemenito sočutje do trpečih in ubogih je objemalo kakotr topel žarek vsakega, ki je iskal njegove pomoči. Kot kre-menit sdn svojega naroda in navdušen Jugoslovan se ni izkazal le v besedah, ampak tudi v dejanjih, ko je že v balkanski vojni hitel na pomoč bratskemu srbskemu narodu in njegovemu Rdečemu križu. Tak člo^-vek je zaslužil, da je bila v vidni znak priznanja imenovana ljubljanska ulica po njegovem imenu in da mu je bi! danes postavljen v parku ob Leonišču tudi spomenik, odlično delo mladega kiparja Zdenka Kalina, ki ga predstav ja kot zdravnika in dobrotnika. V imenu spomeniškega odbora se je govornik zahvalil Ljubliani. da je s pomočjo zdravniške zbornice in vseh slovenskih zdravnikov postavila dostojen spomenik, posvečen najboljšemu med zastopniki medicinske vede. Govornik je zaključil z beseda: »Slava dr. Edu Slajmerju«. Padla je zavesa s spomenika, pevci »Save« so zapeli Juvančevo »Slovansko«. Podpredsednik odbora za postavitev spomenika primarij v p. dr. Ivan Jenko je nato topo orisal delavca Šlajmerja ki je po uspehih v tujini prinesel v jugoslovansko medicino velikanski napredek modernega čuvanja in negovanja narodnega zdravja. Po smrti primarija dr. Fuxa je 1. 1892. postal primarij kirurgičnega oddelka naše bolnišnice in ga vodil polnih 19 let do 1. 1911. Tega leta je, ozlovoljen zaradi nepri'.ik in spletk v bolnišnici, na lastno prošnjo, stopil v pokoj in se posvetil zasebni praksi, ki jo je za nekaj let prekinil, da je mogel odhiteti v balkanski vojni vihri na pomoč srbskim bratom in njihovemu Rdečemu kri- žu. Sloves njegovega teoretičnega in praktičnega znanja je že tedaj segel preko meja naše ožje domovine. Spoštovali so ne le njegovo visoko strokovno znanje, marveč tudi njegov neupogljivi značaj in jugoslo-vensko prepričanje. ki se ni kazalo le v besedi. ampak tudi v dejanjih, pa sokolsko zavednost, v kateri ni nikoli zatajil svojega idealnega naprednjaštva. Zato ni bilo čudno, da so imenitnega in slavnega kirurga obsipali z odlikovanji in častnimi naslovi. A največje odlikovanje mu je bila ljubezen naroda ter iskrena in prisrčna hvaležnost njegovih bolnikov, katerim je reševal življenje. Svoja izvajanja, ki so globoko odjeknila v srcih prisotnih, je primarij dr. Jenko zaključil z vzklikom: »Slav» njegovemu spominu!« Medtem ko je polkovnik Andrejka prosil ljubljanskega župana, naj v imenu občin« sprejme spomenik v varstvo, so pevci »Save« zapeli Venturinijevo »Zedinjeno domovino«. Polaganje vencev Prevzet ju spomenika v občinsko varstvo so sledili kratki nagovori zastopnikov in polaganje vencev medtem pa so pevci zapeli še Hajdrihovo »Slavo Slovencem«, po govoru zastopnika vojnih dobrovoljcev prof. Josipa Jerasa pa Vilharjevo »Slovenec, Srb, Hrvat« in končno še Volaričevo »Colničku». Vence so med drugim položili dr. Valentin Meršol za Zdravniško zbornico, primarij prof. dr. A'ojz Zalokar za Zdravniško društvo, dr. Velker za mariborsko Zdravniško društvo, docent dr. Chole-\va za kirurško društvo, prof. Jeras za vojne dobrovoljce. Marinko za vojne invalide, dr. Franc Kandare za Ljubljanskega Sokola, Ivan Jelačin za predsedstvo in upravo Ljubljanske kreditne banke, Zupančič za Zvezo bojevnikov, ga. Pirkmajerieva za Kolo jugoslovenskih sester, nato pa še Trgovsko bolniško in podporno društvo ter bojevniki iz Most in Št. Petra. S tem je bila lepa svečanost zaključena in je Ljubljana dobila nov spomenik, ki ni med največjimi, go-i tovo pa med najpomembnejšimi. Zlet IpMfanskega sokolstva v Mostah 3000 gostov pri svečanem razvitju prapora meščanske dece in pri javni telovadbi Ljubljana, 19. maja Kot uvod v letošnje javne prireditve so ljubljanska sokolska društva danes popoldne priredila na sokolskem telovadišču v Mostah svoj prvi zlet, ki je nadvse lepo uspel. Ob 14. so se vsa ljubljanska društva s svojo mladino zbrala na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola, od koder je ob 14.30 krenil po ulicah strumen sprevod. Godbi Sokola I, ki je ves čas igrala koračnice, je sledilo 12 praporjev, za katerimi so se zvrstili mladina, naraščaj in članstvo. V celem je v sprevodu korakalo 1330 Sokolov. Obakraj ulic, po katerih so šli, se je občinstvo zbralo v gost špalir in navdušeno pozdravljalo Sokole. Mimogrede se je sprevod ustavil pred pravkar odkritim spomenikom velikemu zdravniku, znanstveniku in nac:onalnemu borcu, bratu dr. Edu Slajmerju. Zupni starosta br. Fle-gar je v kratkih, a toplih besedah očrtal njegov pomen za našo narodno in sokolsko stvar, godba pa je zaigrala sokolsko himno »Hej Slovani«. Na telovadišču moščanskega Sokola se je k prireditvi zbralo okrog 3000 gledal- cev. Točno ob 15. so prikorakali vsi telovadni oddelki s prapori na čelu in najprej izkazali čast državni zastavi. Sledilo je razvitje novega prapora domače sokolske dece. Pozdravne besede je spregovoril starosta br. Baloh, nato pa je kumica sestra Kastelčeva razvila prapor. V imenu članstva je kum br. šturm pripel nanj lep spominski trak. Po razvitju je novi prapor prevzel praporščak deček štu i, deca pa mu je svečano prisegla zvestobo. Med petjem »Le naprej, brez miru«, ki jo je ž njimi pela vsa množica, so telovadni oddelki odkorakali s telovadišča. Telovadni nastop, ki je sledil, je pokazal, da se naša društva marljivo, skrbno pripravljajo. Najprej je nastopilo 300 dečkov, za njimi 300 ženske dece s prostimi vajami, ki so odlično uspele. Z izbranimi telovadnimi točkami so sodelovala še skoro vsa ljubljanska društva, prav tako z odličnim uspehom. Na koncu se je vsa sokolska družina zbrala k snemanju državne zastave. S sokolsko himno »Hej Slovani«, ki je ubrano zadonela iz množic grl, je bil manifestativno zaključen ta prvi nastop. Prometne nesreče ob krasnem prazniku V bolnišnico so prepeljali vrsto ponesrečencev Ljubljana, 18. maja Po nekaj tednih pustega deževnega vremena se je nebo za vnebohod vendar dodobra zvedrilo in na praznik smo imeli krasen dan, kakršnega smo si že dolgo želeli Toplo solnce je zvabilo meščane, da so v trumah pohiteli v naravo, in na vseh cestah proti priljubljenim izletnim točkam v okolici je bil ves dan izredno živahen promet. Zato ni čuda, da sta se popoldne okrog 15. na periferiji mesta kar druga za drugo pripetili dve hujši motociklistični nesreči. V obsh primerih sta bili ranjeni dve mladi deželanki, ki sta si bili zaželeli izleta v mesto. Nekaj po 14.30 se je iz gorenjske smeri proti Št. Vidu pripeljala na motorju s svojim znancem 231etna šivilja Francka Mlinarjeva s Primskovega pri Kranju Njen znanec je vozil, Mlinarjeva pa je sedela na sedežu za njim. Ko sta bila v razmeroma precej naglem diru — voz'la sta z brzino 40 km na uro — se je v Št-Vidu zaradi nekega defekta motor izne- nada s sunkom ustavil. Mlinarjeva je v loku padla vznak na cesto in dobila precej hude notranje poškodbe. Malo kasneje se je v Mali vasi pri Ježici ponesrečila 201etna trgovčeva hčerka Ivanka Bizan-tova iz Zgornjih Gameljnov. Z bratom se je na motorju peljala proti mestu, v Mali vasi pa jima je nasproti pridrvel avtomobil. Na nepojasnjen način sta vozili zadeli drugo ob drugo, pri čemer si je Bizantova zlomila desnico in dobila tudi druge precej hude poškodbe. Na križišču Resljeve ceste in Slomškove ulice je snoči okrog 21. prišlo do ka-rambola med reševalnim avtomobilom mestne občine in motociklom letalskega kapetana Zeljka Vuka.iloviča. Udarec je bil prav silovit, saj je motorno kolo odletelo precej daleč v stran, a ka petan Vukajlovič je pri sunku s tolikšno silo z nogo udaril ob šipo avtomobila, da je 6 mm debelo steklo razbil. Reševalci so ponesrečenca pobrali nezavestnega, a ko so ga z vso brzino pripeljali v vojaško bolnišnico, se je kmalu zavedel. Razprava o reparskem napada na kraJia]ar]a štublerja pred novomeškim sodiščem 26 letni Ilija Drkusič obsojen na 7 let robije Novo mesto, 18. maja Ko je šel na pustni torek zjutraj Jože Bož.č, d.jak meščanske šole v Črnomlju, po poti proti vasi Dragi na metliško postajo, da se odpelje v šolo, je našel v soteski na cesti okrvavljenega moškega, v katerem je spoznal splošno znanega premožnega krošnjarja Janeza Štublarja, doma iz Velikih Lašč pri Suhorju. 16letni Božič je smrtnoranjenemu pomagal pokonci in ga je spravil pod streho pri prvi hiši, nato pa je odbrzel na Suhor k orožnikom prijavit dogodek. Orožniki so dali Štublarja z avtom prepeljati v bolnišnico usmiljen h bratov v Kandiji in so obenem začeli iskati zločinskega napadalca, ki ga je Stublar spoznal v osebi 26letnega Tlijo Drkusica iz vasi Drage, občina Radato-viči. Orožniki so Drkus:ča kmalu prijeli in odgnali v zapor, pretekli torek pa je moral Ilija stopiti pred novomeške sodnike. Sena+u peterice je predsedoval s. o. s. Božidar Rom;h. Obtožnica, ki jo je zastopal namestnik državnega tožilca dr. Trampuš, je navajala, da se je tudi Ilija Drkusič bavil s krošnjarstvom, čeprav za to ni imel dovoljenja. Na svojih pohodih je prišel letos 12. februarja tudi v Mihovo vas pod Gorjance, kjer je kupil od Ivana Zavrtaka lovsko dvocevko. Dal je 200 din in tri metre blaga Nabavil si je še streliva in je od tega dne hodil s puško okoli ter je opustil vsako pošteno delo. Razmere v domačem okolišu so mu bile dobro znane in je tako seveda tudi vedel, da ima Stublar kot poklicni krošnjar vedno denar pri sebi. Oprezati je začel za priložnostjo, da Štublarja napade in izropa. Tako je dne 20. februarja hodil po cesti pri Berčicah in oprezoval. Naslednje jutro že ob 5. se je napotil Stublar z doma v Metliko, da se odpelje v Črnomelj zaradi opravka pri sreskem načelstvu. V bližini Selerjevega križa pod Sv. Urbanom, nedaleč od vasi Drage, kamor je prišel okoli 6. zjutraj, je Stublar srečal Drkusica z dvocevko. Govorila sta nekaj besed in se prijateljsko ločila. Stublar je nadaljeval pot skozi gozd. Komaj pa je prišel 200 korakov iz gozda, je na razdaljo kakih 15 korakov počil strel, ki je zadel Štublarja v levo ramo, da se je samo še zasukal in padel. Ko se je takoj po padcu osvestil, je opazil tri korake pred seboj Drkusica ki je spet nameril puško vanj. Ker si Stublar ni mogel pomagati, si je samo z levico zakril glavo. Drkusič je tedaj ponovno ustrelil in zadel Štublarja v roko in levo stran glave. Stu- blar je nato z desnico zamahnil proti Drkusiču. Ta se je ustrašil, meneč, da ima Stublar samokres v roki in je zbežal z vzklikom: »Ne boš me! Ce sem jaz tebe, ti mene ne boš«... Stublar je nato obležal in ga je dijak Božič spravil k Polja-kovim. V bolnišnici so ugotovili, da so šibre hudo poškodovale Štublarja in da je ena izmed njih prebila prsno steno ter ranila pljuča. Stublar je sicer okreval, vendar je telesno popolnoma uničen. Si-bre ima še vedno v glavi in v prsih ip čuti hude bolečine. Ob napadu je imel pri Nevarno ranjeni krošnjar Stublar sebi 1 379 din, katerih se Drkusič ni polastil. Drkusič je po napadu zbežal proti Metliki, naposled pa se je vrnil domov v Drago, kjer so ga orožniki prijeli. Trdovratno je zanikal krivdo in na široko opisoval, kod vse se je potikal. Puške kljub vestnemu iskanju po vsej okolici še do danes niso mogli najti ne orožniki, ne domačini. Ves Drkusicev zagovor, s katerim je hotel dokazati alibi, so ovrgle priče. Ko je bil Drkusič soočen s Štublarjem, je prišlo do precej razburljivih prizorov. Stublar je natančno opisal sodnikom usodni dogodek, še zlasti, kako je Drkusič pri drugem strelu od blizu meril in sprožil. Usodno jutro je bil Drkusič oblečen v isto obleko, kakor zdaj na razpravi. Po govoru državnega tožilca, ki je zahteval strogo kazen, zlasti še glede na obtoženčevo vedenje in vztrajno zanikanje kljub vsem dokazom njegove krivde in po obrambi je veliki senat obsodil Bijo Drkusica na 7 let robije, na trajno izgubo častnih pravic in na stroške v bolnišnici. Obsojenec kazni ni sprejel in je jokajoč poudarjal, da je nedolžen. Branilec je prijavil revizijo in priziv. Za izid razprave je vladalo po Dolenjskem, še zlasti po Beli Krajini, veliko zanimanje. — V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zanesljivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito. Oel. ree. S. or. 50474/??. Valentin Kajnih f Ptuj, 18. maja Danes popoldne je umrl v Ptuju v 65-letu starosti upokojeni učitelj in posestnik g. Valentin Kajnih. Pokojnik je bil rojen pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Posvetil se je učiteljskemu stanu ter služboval od L 1895. pri Sv. Lovrencu in na Vurbergu, od L 1900. pa v Ptuju na okoliški Šoli, kjer je bil po polnih službenih letih upokojen. Bil je zaveden Slovenec in marljiv član vseh naprednih, kulturnih in gospodarskih društev. Zadnja 3 leta je bolehal na za vratni bolezni, ki ga je spravila v grob. Pogreb bo v soboto ob 16. iz Rajičeve ulice št. 1 v rodbinsko grobnico na pokopališču v Rogoz-nid Hudo prizadetim sorodnikom kamo najiskrenejše sožalje! Ubo] v Novi cerkvi se pojasnjuje Celje, 18. maja O uboju v Novi cerkvi, čigar žrtev je postal 4. t. m zvečer 221etni posestnikov sin Ivan Sivka s Hudinje pri Novi cerkvi, smo izvedeli še nekaj podrobnosti. V našem celjskem uredništvu se je zgla-sil 161etni posestnikov sin Ivan Trobiš iz Nove cerkve, ki je bil edina priča žalostnega dogodka. Trobiš je opisal dogodek takole: Usodnega dne je bil Trobiš na dnini pri posestniku Jakobu Sivki na HudinjL Po večerji sta se on in 18letni posestnikov sin Ivan Sivka okrog 20.30 odpeljala s kolesoma po banovinski cesti proti Hrenovi, hoteč preizkusiti karbidno svetilko, ki jo je bil kupil Trobiš nekaj dni prej. Ko sta se vračala proti domu, ju je na cesti pričakal 18letni posestnikov sin Konrad Črepinšek iz Vizor pri Novi cerkvi in začel Trobišu groziti. Črepinšek je bil nekaj dni prej na istem mestu napadel Trobiša s sesalko za kolo, vendar pa mu je Trobiš ušel. Črepinšek mu je takrat zagrozil, da bosta že še prišla skupaj. Ko je Trobiš opazil 4. maja zvečer Cre-pinška, ki mu je grozil, je pograbil fižolov kol, da bi se z njim branil, če bi ga Črepinšek napadel. Ko sta se sedaj srečala, je dejal Črepinšek: »Zdaj sva pa skupaj!« Trobiš ga je nato vprašal: »Kaj sem ti storil hudega, da si me zadnjikrat napadel s sesalko?« Črepinšek pa je nato začel mahati proti Trobišu s stiletom. iccšji zobna pasta Chi or od on t Trobiš se je začel umikati in je Crepinška večkrat udaril s kolom. Ko se mu je tanki kol zlomil, je zbežal za Ivanom Sivko, ki je sedel malo dalje na kolesu in opazoval prizor. Ko je prihitel Trobiš do Sivke, sta se hotela oba odpeljati. V tem pa je pobral Črepinšek kol in ga zagnal Sivki v kolo. Sivka je stopil s kolesa in vprašal Crepinška: »Kaj sem ti storil, Konrad, da si zagnal kol v moje kolo in bi mi ga lahko potrl?« Črepinšek pa je nenadno skočil proti Sivki v stiletom v roki, zamahnil proti njemu in ga zabodel Sivki naravnost v srce. Sivka se je še obrnil proti Trobišu in rekel: »Stih sem dobil!«, nato pa se je zgrudil na cesto in na mestu izdihnil. Črepinšek je še dejal: »Sedaj pa imaš zadosti, hudič!« in nato izginil v temi. Kakor znano, so Crepinška kmalu izsledili in izročili okrožnemu sodišču v Celju. Zagoneten umor V Velikem P odlogu so našli umorjenega premožnega posestnika Jožeta škvarca Krško, 18. maja Včeraj zjutraj so našli v Velikem Pod-logu umorjenega v vsem okolišu znanega posestnika Jožeta Skvarca Našel ga je delavec France Naglič, ki se je ob 5. zjutraj podal od doma na delo. Umorjenec je ležal preko steze ter je imel na glavi več hudih ran, levo nogo pa presekano. Te rane, lega trupla in okoliščine kraja potrjujejo domnevo, da se je Jože Skvarc obupno boril za svoje življenje. Ob stezi ni nobenega grmovja in je tako izključeno, da bi bil napaden iz zasede. Napada- lec je pritekel za njim, ali pa mu je prišel naproti. Žena umorjenega posestnika je izpovedala, da je mož ob pol 4. zjutraj dom zapustil, ker je hotel opraviti neka dela v vinogradu. Ob 6. pa je žena že zvedela, da je bil umorjen. Obdukcija je dala presenetljive rezultate, ki so bili tudi povod nekaterih aretacij. Orožniki so prepričani, da bodo kmalu rešili uganko na videz tako zagonetnega umora. Jože Skvarc je bil star 53 let in je veljal za najpremožnejšega posestnika vsega okoliša. Otrok ni imel. Danes nepreklicno zadnjikrat! — KINO SLOGA teL 27-30. — Ob 16., 19. in 21. uri! »D Ž IM IZ DŽUNGLE« n.dei Jutri premiera: »DEPIC MILIJONOV«, Heinz Rühmann — Leni Marenbach. — Zabaven film vedrega razpoloženja in pristnega humorja! Domače vesti • počastitev mona. Janka Barleta ob njegovi 701etnici bo jutri zvečer v Zagrebu na koncertu ljubljanske Glasbene Matice v dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda. Zagrebški listi ponovno poročajo o važnosti dela, ki ga opravlja jubilant že 50 let v čast in prospeh hrvatske glasbene kulture. Möns. Janko Barle je naš rojak, rodil se je v Budanjah na Vipavskem in prišel v rani mladosti v Belo Krajino, kjer je bil njegov oče eden najuglednejših narodnih učiteljev. Od 20. leta dalje pa živi stalno na Hrvatskem, a še vedno tesno povezan s svojo ožjo domovino. Glasbena Matica mu bo izročila med koncertom okusno adreso, besedilo je napisal pesnik Oton Zupančič, zrisal pa grafik Justin. Pevski zbor Glasbene Matice bo nastopil pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Sodelujejo pa tudi Ljudmila Polajnarjeva. Tone Pe-trovčič in prof. Marijan Ldpovšek. Vstopnice se dobe v poslovnici Hrvatskega glas. benega zavoda in pri Rosskampu v Okto-gonu. tfS- c0 --- »ost«1 • Zahvala. Društvo prijateljev Slovenskih goric v Ljubljani se zahvaljuje najlepše vsem onim, ki so bodisi v denarju bodisi v blagu prispevali k nabiralni akciji, ki je omogočila obdarovanje šolske mladine na 8 šolah v obmejnih Slovenskih goricah ter 350 potrebnih mater z opremami za novorojenčke. Zlasti smatra za svojo dolžnost izreči zahvalo svoji podpredsednici gospej Klari Majcenovi, soprogi pod-bana ki je vso akcijo organizirala, zbrala večino nabranega blaga in poskrbela, da so številni zavodi in šole sešili v svoji požrtvovalnosti obleko in perilo za šolsko mladino ter novorojenčke. Ker je treba obdarovati še številne druge kraje, prosi društvo vso javnost, da ga tudi vnaprej podpira pri zbiranju prispevkov bodisi v denarju bodisi v blagu. • Samo ta teden je še čas prijave za tz« lete Tujskoprometne zveze, ki jih priredi v času binkoštnih praznikov v tu in inozemstvo. Za izlet v Benetke ter Trst in Gorico sprejemajo prijave vse büetarne »Putnika« samo do sobote 20. t. m. Zahtevajte tiskane prospekte v vseh biletar-nah »Putnika«. (—) • z» binkoštt v Benetke za din 450 s hrano in stanovanjem: v Trst in Gorico. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica te. Won 23-ßfc i—I • Poroka v Planici. V Marijini cerkvici v Planici se je 15. t. m. poročil g. Maks Juvan, mizarski mojster iz Rateč na Gorenjskem, z gospodično Franco Robičevo, posestnikovo, hčerko iz Kranjske gore. Poročil ju je rateško5planiški župnik in konz. svetnik g. Jože Lavtižar. Za priči sta bila ženinov brat g. inž. Janez Juvan iz Ljubljane in nevestin bratranec g. Jože Mrak iz Kranjske gore. Poročencema, na. šima vrlima planincema, iskrene čestitke in planinski pozdrav! VSAKO REIIL0 I SLEHERNE BRITVICE 1 JE ENAKQVRSTNO IN TRPEŽNO Safety Razor - Blades i NACETF moo -»-n»©« ^R» o—o—o NMB0L3ŠE cehene britvice made in England * Poziv prosvetnim društvom na Gorenjskem. Zveza kulturnih društev v Ljub, ljani vljudno vabi vse svoje članice s področja Gorenjske, da se po članstvu udeleže narodne manifestacije nacionalnega delavstva, ki jo priredi jeseniška podružnica Narodne strokovne zveze v Žirovnici v nedeljo 21. t. m. ob 15. s Bivši predsednik združenja jugoslovenskih litografov je umrL V Zagrebu je uimrl v starosti 67 let Vladimir Rožankow. ski, ravnatelj litografičnega oddelka »Tipografije« dd. Pokojni ravnatelj Rožan-kowski je bil po rodu Poljak, a Hrvatska je postala njegova druga domovina, saj je prebival v naših krajih že od L 1898. Prej je prepotoval vso Evropo, v Zagrebu pa je ustanovil lastno litografijo. Svoje podjetje je L 1920. likvidiral ter sprejel službo pri iTipograf.ji«. Več- let je bil predsednik strokovne organizacije litografov Jugoslavije, ki ima svoje postojanke v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru in Osljeku. Užival je veliko spoštovanje in zaupanje kot dober strokovnjak in stanovski tovariš. * Tisoččlanska deputacija v Beogradu. V svojem prizadevanju za ohranitev želez. 'ške direkcije in drugih železniških ustanov je Subotica zdaj dosegla v pogledu številnosti rekord vseh deputacij, ki so bile zdaj poslane v Beograd. Ko so urade železniške direkcije iz Subotice že preselili v Beograd, a so za prve dni junija napovedali tudi preselitev železniške delav-nic£, tiskarne in drugih ustanov, je poslala Subotica v Beograd ogromno deputaci-jo, ki je štela tisoč članov. V deputaciji so tudi trije narodni poslanci subotiškega okraja. Velika deputacija se je razdelila na oddelke, ki so obiskavali razne mero-dajne črnite!je. Zglasili so se tudi pri ministru za poljedeljstvo, ki je obljubil, da bo skušal Subotici ohraniti železniške ustano. ve, ki še niso premeščene, ter izjavil, da bo Subotica v nadomestilo za železniško direkcijo dobila orožniško šolo, učiteljišče ter višjo poljedeljsko šolo, kar je še bolj prikladno značaju velikega agrarnega mesta. Tudi predsednik vlade je sprejel mnogo članov subotiške deputacije. * Plemenit dar naših izseljencev. Slo-vensko društvo sv. Barbare v La Machinu v Franciji je naklonilo slepi Mariji Kape-lar, lOletni gojenki zavoda za slepo deco v Kočevju, dar v znesku 1.000 din. Deklica je sirota po slovenskem rudarju-izseljen-cu. Za dar, ki je znak plemenitosti in sočutja do slepih od strani naših izseljencev, se najlepše zahvaljujemo! Uprava zavoda sa slego deoo v Kočevju. * Velik lonec starih sreomikov so našli oni dan v Ludbregu pri Varaždinu trije delsvc.. ki so prekopavali v nekem vinogradu ki-et zidanice. V zemlji so našli velik lonec v katerem je bilo ;krog 300 srebrnikov, ki so skupaj tehtali preko 3 kg. Nekaj srebrnikov ima podobo pruskega kralja Fr.derika II. ter letnico 1738 drugi del srebrnikov pa ima podobo avstrijske cesarice Marije Terezije. Delavci so ii najdbo razdelili, zdaj pa skušajo predati starinsk. denar. LH u— Mirka Potokarja poslednja pot. poslovil se je od nas tako nenadno in tako mlad, da nam je bilo, njegovim prijateljem, -jpiav zaradi te njegove mladosti, zaradi vsega lepega in velikega, kar bi utegnil še doživeti, posebno hudo, ko smo ga spremljali na njegovi poslednji poti. Iskren, prijateljski pogreb je bil to, takšnih človek malo doživi. Vsi so prišli, ki so pokojnega razumeli in čutili ž njim, preprost venec na preprosti krsti je pomenil več kakor kdo vé kakšni pompozni mrtvaški obredi z godbami, zastavami in pozlačeni mi križi. Pred grobom se je z nekaj prijateljskimi odkritimi besedami poslovil od Mirka g. Vaclav Držaj. Potem je izprego, voril še Ivan Cargo v imenu prijateljev. Prav nobeno oko ni ostalo suho ob presunljivih poslovilnih besedah. Nametali so mu na krsto cvetja in se še dolgo na tihem poslavljali od dobrote, ljubezni in velike poštenosti, ki jo je odnesel Mirko Potokar v prezgodnji grob. OB 50-LETNlCI USTANOVITVE ZA BIBMO URE IN ZLATNINE PO NAJNIŽJIH CENAH L, U O. € E R ]S E LJUBLJANA, WOLFOVA ULlCA o Več pozornosti otrokom. Na kirur ■ ški oddelek so včeraj pripeljali 41etno Pepco Medenovo, hčerko delavca iz Kamni, ka pri Preserju. Ko so se otroci igrah, ji je bratec odsekal tri prste na desni roki Prav tako je moral v bolnišnico 31etni delavčev sinček Janez Vlaj iz Sneberja pri Ljubljani. Padel je in se precej poškodoval po glavi. u— žena se je ponesrečila v kamnolomu. Iz Spodnje Drage pri Stični so včeraj pripeljali v bolnišnico posestnikovo ženo Marijo Trpinovo. Ko je kopala v kamnolomu, se je težka plast usula nanjo in ji zlomila nogo. u— Prijatelji tuje lastnine so Se pojavili v noči od srede na četrtek ob 2. zjutraj v znani Kovačevi gostilni v Tomačevem. Obisk se je precej obnesel, kajti tatovi so odnesli precej jestvin in pijače, še posebno pa jim je menda dišala tobačna zaloga. Odvedli so s seboj tudi žensko in moško kolo, last gospodinje in gospodarja Martina Gorjanca. Tatovi so vlomih skozi okno, na prosto pa so odšli skozi vrata. Gospodinja je doslej še vsak večer dobro zavarovala vrata in pričvrstila alarmne naprave. Tokrat pa vse te varnostne odred, be niso zalegle, ker so tatovi pred odhodom lahko mirno odstranili predmete na vratih in izginili v noč. Domači so opazili vlom ob 3. zjutraj, škoda je precejšnja. — Na Ježi ci in okolici so na dnevnem redu tatvine koles. V sredo zvečer je neznan tat odpeljal izpred pekarne prav dobro ko. lo Aleša Laha, vredno svojih 900 din. u— S. O. Preporoda sporoča, da bo predaval g. Fran Lipah danes, v petek zve5 čer ob 20. v lokalu JNAD Jugoslavije in ne, kakor je bilo včeraj pomotoma javlje-no, da bo predavanje že v četrtek. G. predavatelj bo v izčrpnih izvajanjih očrtal zgodovino našega Narodnega gledališča po csvobojenju in se dotaknil vseh problemov sodobnega gledališča. Na izredno zanimi, vo predavanje so vabljeni člani in prijatelji organizacije. u— Klub koroških Slovencev- vabi svo5 je člane in prijatelje na izlet v nedeljo 21. t. m. v Senožete pri Jevnici (na progi Ljubljana — Zidani most). Odhod iz Ljubljane gl. kol. z vlakom ob 12.45. Voznina z nedeljsko povratno vozovnico stane tja in nazaj 9 din. Hoje je 15 minut. Povratek ob 19.39. Izlet bo ob vsakem vremnu. Iz Maribora a — Krasno uspel koncert. Predsnočnjim je bil v nabito polni dvorani Sokolskega doma prelep koncert matičnega orkestra, ki je pod vodstvom dirigenta J. Jiraneka skladno in mojstrsko izvajal pomembne Dvorakove »Slovanske plese«. Izvajalci so bili deležni navdušenega priznanja. Dirigent g. Jiranek je prejel lepa venca in krasen šopek. Koncerta so se polnoštevilno udeležili člani Češkega kluba in JC lige, zbrani pa so bili tudi mariborski odličniki z mestnim poveljnikom generalom Č. Sta-nojlovičem na čelu. Dvorakova veličastna glasbena umetnina je žela prodoren uspeh Ob zaključku je vsa dvorana gromko zapela vseslovansko himno »Hej Slovani«. a — Svečana otvoritev strelske sezone. V velikem sprevodu z vojaško godbo na čelu so krenili včeraj dopoldne ob 9. s Trga svobode naši vrli strelci, ob njih mariborski in okoliški nacionalisti, zastopniki vseh mariborskih nacionalnih organizacij. Lep sprevod je zbudil veliko pozornost nacionalnega Maribora. Po prihodu na strelišče je spregovoril tople pozdravne besede poveljnik mestne strelske družine ravnatelj Stergar, ki je prisrčno pozdravil mestnega poveljnika generala Č. Starojloviča in druge višje častnike ter zastopnike nacionalnih društev. Zatem je spregovoril general C. Stanojlcvič, ki je v svojih izvajanjih podčrtal, da motri danes ves svet z ve'iko pozornostjo strecke pokrete Izrazil je veselje nad tem, da ie ob otvoritvi strelišča v letošnji sezoni zbrana v tako lepem številu predvsem naša mladina Nato je vojaška godba odsvirala himno, nakar so sledili streli na spominsko tarčo, ki jih je otvoril s prvim strelom general C- Sta-nojlovič. Sledil je pričetek splošnega streljanja Na strelišču se je zbralo ob včerajšnji slovesnosti okoli 800 ljudi. a — J. Meixler in Bela Kun. Zanimivo je, da se je Josip Meixler, ki ga je aretirala mariborska policija v zvezi s številnimi vlomi in tatvinami v zadnjem času, udeležil tudi znanega boljševiškega prevrata na Mndžarskem pod vodstvom Bele Kuna. Ko je zmagala reakcija, je bil obsojen na smrt, pa se mu je posrečilo, da si je z begom rešil življenje. j a— V Aleksandri jo. Predilnica tvrdke Zelenka & Co. preneha obratovati 20. t. m. Predilnica se, kakor -/mm v Aleksan-drijo v Egiptu. I j a— Sedaj iščejo lastnika ukradene xts&- 1 nine. Poročali smo že o tatinskih in vlomilskih akcijah aretiranega Josipa Meix-lerja. Meixler je pri zaslišanju priznal doslej le tiste vlome, ki mu jih je policija dokazala. Vse drugo taji. Je pa policija zaplenila Meixlerju tudi nekaj zlatnine, o kateri zatrjuje, da jo je kupil Tako ima na primer policija zlat ženski prstan s štiri-oglatim črnim kamnom, ki ima v sredini bel okrogel kamen. Razen tega je še nepojasnjen izvor zlatega prstana z velikim rdečim kamnom ter zlate ženske ure z verižico Lastniki zlatnine naj se zglasijo pri policiji. a — Prvič v letošnji kopalni sezoni so posetili včeraj navdušeni kopalci v večjem številu kopališče na Mariborskem otoku. Mestni avtobusi so pridno prevažali potnike na otok in nazaj. a — Mariborsko obrtništvo je proslavilo sinoči na zelo svečan način 60 letnico predsednika Slovenskega obrtnega društva g. Ivana Sojiča ter 40 letnico obstoja knjigo-veškega zavoda zaslužnega borca za obrtniške pravice g M Vahtarja. Govorniki so podčrtali zasluge obeh slavljencev za napredek mariborskega narodnega obrtništva. a — Mladinski koncert v mestnem parku, ki se je vršil včeraj dopoldne od 11 do 12. pod okriljem Podmladka Rdečega križa, je privabil v mestni park številno občinstvo, ki ni štedilo s priznanjem mladim harmonikarjem ter mladinskima zboroma II. dekliške in I. deške meščanske šole a — Poki on jeni skladbi. Ob priliki 20 letnice »Jadrana« sta mariborska skladatelja prof. K. Pahor in prof. U. Vrabec poklonila društvu dve skladbi in sicer prof. Pahor na besedilo Glaserjevega »Jutra« prof. Vrabec pa na besedilo Reharjeve »Vere«. a— Mariborski mestni avtobus vozi odslej na Pohorje vsako nedeljo in ob praznikih. a — Sokol Maribor I poziva in prosi vse, ki posedujejo narodne noše, da se v nedeljo 21. t. m. udeleže proslave desetletnice in razvitja društvenega in naraščajskega prapora. Zbor za sprevod bo ob 14. v Je-zdarski ulici. V nedeljo mora biti manifestacija vsega Maribora! a_ V^em članom Jezdnega odseka! V nedeljo 21. t. m. sodelujemo v povorki Sos kola I. Zbor v kasarni ob 12.30. Bele rokavice in podsedlice. Zdravo! (—) Iz Celia e— Javni telovadni nastop gimnazije in vseh treh meščanskih šol v Celju se bo pričel v nedeljo 21. t. m. ob 10.30 na Gla-ziji. Spored je zelo lep in zanimiv. Sodes lovala bo nova celjska vojaška godba. e— Umrl je včeraj v Gosposki ulici 18 v Celju v visoki starosti 85 let nekdanji šef davčne uprave v Celju, višji davčni upravitelj g. Leopold Hasenbühel. Pokojni je bil korekten in ljubezniv mož ter je zaradi svoje poštenosti in lojalnosti užival splošno spoštovanje. Pogreb bo v soboto ob 15.30 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. V bolnišnici je umrla v sredo 66 letna posestnica Amalija Ribičeva iz Virg pri Rogaški Slatini, včeraj pa 421etna žena upokojenega rudarja Pavla Leskovško-va iz Radomelj pri Laškem. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— šoferski izpiti za kandidate iz celjskega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega sreza bodo v ponedeljek 5. junija ob 8. zjutraj na sreskem načelstvu v Celju. Kandidati naj vložijo prošnje čimprej na sreskem načelstvu v Celju. e— žrtve nesreč. Ko je 691etni pastir Franc Dobrovnik od Sv. Primoža pri Ljub, nem opazoval v torek delavce, ki so spravljali hlode, ga je eden izmed hlodov zadel in vrgel na kup drv. Dobrovnik si je zlomil več reber. Istega dne je neki deček pri igranju vrgel dveletnega sinčka čevljar» skega mojstra Antona Lazarja iz Rogatca, Deček si je pri padcu zlomil levo roko v komolcu. Pri regulaciji Savinje v Košnici se je ponesrečil 261etni delavec Franc Be-drač iz Tremerja. Pri delu ga je zgrabil voziček za prevažanje materiala in mu hu. do poškodoval desno nogo. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. Iz Kranja r— Zaključen pouk v VID. ?n IV. razredu na Kranjski gimnaziji. Ob zaključku šolskega leta za 8. in 4. razred so bih doseženi naslednji uspehi: v osmem razredu je bilo 25 učencev in 10 učenk. Razred je izdelalo: z odličnim uspehom 4 učenci in 1 učenka; s prav dobrim 4 učenci in 2 učenki; z dobrim 10 učencev in 5 učenk; ponavljalni izpit ima 6 učencev in 2 učenki; padel je 1 učenec. V 4 a in b razredu je bilo skupno 58 učencev in 31 učenk. Razred je izdelalo: z odliko 2 učenca in 3 učenke; s prav dobrim 11 učencev in 9 učenk; z dobrim 17 učencev in 3 učenke; ponavljalni izpit ima 20 učencev in 15 učenk; padlo je 8 učencev in 1 učenka. V petek 19 t. m. ob 16- uri bo v telovadnici gimnazijski koncert pri katerem bodo sodelovali mladinski zbor. mešani zbor in dijaški orkester. Po koncertu pa bo zadnji informativni sestanek staršev. r— S<>KolsKe župne tekme. V nedeljo 21. t. m. se bodo ob 8. zjutraj pričele na letnem telovadišču v Kranju tekme članov. članic, moškega in ženskega naraščaja vseh oddelkov. Tekmovalne discipline so določene v »Tekmovalnem redu so. kolske Petrove petletke za župo Kranj«. r— Branibor. V nedeljo 21, t. m. bo v gimnaziji ob pol 11. občni zbor Branibo. ra. Pozivamo vse zavedne meščane, da pristopijo k temu važnemu narodno obrambnemu društvu. Iz Ptuja j— Osebna vest. Podpreglednik g. Alojzij Mencin. ki službuje že peto leto pri ptujskem oddelku finančne kontrole, je napredoval za preglednika. Čestitamo! j— Tudi ciganu niso prizhnesli. Cigan Jože Baranja iz Gornje Jablane se je veselo razpoložen vračal z veselice, kjer je igral na gosli. Na poti pa so ga napadli neki ponočnjaki ter mu zadali hudo rano v stegno. j— Davica se je pojavila v precejšnjem obsegu v Ptuju in po okolici. j— Vpisovanje v 1. razred mestne deške in dekliške osnovne šole bo na nedeljo 4. junija ob 10. Ker bo istočasno tudi zdravniški pregled, se starši naprošajo, da pripeljejo deco točno in zanesljivo k vpisu. Postani in ostani član Vodnikove družbe! SPORT Dirke v št Vidu 4o dirkačev — 5.000 gledalcev » Najboljši so vozili nad 140 km na uro Ljubljana, 18. maja Ob ogromnem zanimanju občinstva in v najlepšem solnčnem vremenu je Moto klub Ilirija danes popoldne na novi avtomobilski cesti od št. Vida do Modna izvedel svojo hitrostno motociklistično dirko. Udeležba dirkačev in gledalcev je pokazala. da so te dirke zmerom bolj privlačne in bo tudi ta športna panoga polagoma pri nas pognala krepke korenine. Dirke so se začele ob 14.30 v Št. Vidu in je bilo dirkačem treba progo do Medna prevoziti v dveh smereh. Vsega se je tekmovanja udeležilo okoli 40 vozačev, med njimi tudi znani zagrebški prvak Uroič in pa klubov prvak Janez Šiška, ki sta bila obenem tudi največja atrakcija prireditve. Dirke so bile vzorno organizirane in so v najlepšem redu minile v dobrih dveh urah. Po rezultatih glavnih udeležencev je ob uri, ko to pišemo, znano toliko, da je imel v današnji konkurenci najboljši čas dneva Anton Uroič (I. HMK Zagreb) s povprečno brzino 140.8 km na uro Vozil je na NSl*' stroju 600 ccm. Drugi najboljši čas dneva — tudi v obeh smereh skupno — je dosegel Janez Šiška (MK Ilirija) s povprečno brzino 138.46 km na uro. Šiška vozi na BMW V eno samo smer pa je imel najboljši čas Janez ŠLška, ki je dosegel celo hitrost 142.28 km. Podrobne tehnične rezultate in še nekatere zanimivosti o tej uspeh motodirki bomo še objavili. Nogometni turnir SK Marsa Darilo za zmagovalca je dobila Reka, tolažilno darilo pa je žreb prisodil Grafiki Ljubljana, 18. maja Na igrišču SK Ljubljane je bil danes ves dan zanimiv nogometni turnir, ki ga je priredil ljubljanski Mars s sodelovanjem še treh ljubljanskih moštev, in sicer Reke. Jadrana in Grafike. Za tekmovanje je vladalo med moštvi precejšnje zanimanje zaradi tega, ker sta bila za dva zmagovalca tega turnirja razpisana pokala, med občinstvom pa nemalo tudi zaradi tega, ker je SK Mars — podjeten kakor je — priskrbel za obiskovalce s plačanimi vstopnicami po 10 in 12 din majhen srečolov, s katerim so imeli gledalci še po končani tekmi svoje veselje. Obisk je bil dopoldne nekoliko bolj skromen, popoldne pa se je zbralo več sto gledalcev, ki so bili priča dveh prav zanimivih srečanj. Dopoldanski spored je obsegal dve tekmi, iz katerih sta se oba zmagovalca plasirala v popoldanski finale. Oba premaganca pa sta postala kandidata za tolažilno darilo. Mars : Grafika 3 : 0 (2 : 0) V prvi tekmi je moštvo prireditelja imelo za nasprotnika novopečenega prvaka H. razreda Grafiko. Marsovci so brez velikega truda že do odmora pridobili dva gola na bolje in so po odmoru razliko povečali še za enega ter so po poteku igre zmago popolnoma zaslužili. Strelci so bili žigon dvakrat in Povhe enkrat. Reka : Jadran 4 : 2 (3 : 1) Tudi v drugi dopoldanski tekmi vprašanje zmagovalca ni bilo dolgo odprto. Reka je od vsega početka zaigrala z večjim e lanom in tudi boljšim smislom za igro ter si je že pred pavzo skoraj zasd-gurala zmago. Gole so zabili za Reko Slanina in Primožič po dva, pri Jadranu pa sta bila uspešna Curčič in Stefanovič. Obe dopoldanski tekmi je sodil g. Mrdjen. Popoldanski spored se je začel ob 16. ob krasnem vremenu in prav lepem obisku. Razen odbora Marsa in ostalih nogometnih enajstoric, ki so bile zastopane na turnirju, je popoldanskim tekmam pri-■fcjtvoval tudi zastopnik pokrovitelja mestnega župana g. dr. Grošelj, ki je po končani tekmi čestital zmagovalcu in mu izročil lep pokal. Prvo tekmo sta odigrala Grafika : Jadran 1 : 1 (0 : 1) Jadran, ki je bil na papirju favorit je do odmora zabil svoj vodilni gol, toda pozneje se je sreča nasmehnila tudi Grafiki in res je Kolarič iz enajstmetrovke izenačil. Obe moštvi sta se še zelo trudili, da bi iztisnili zmago, toda slednjič je ostalo pri neodločenem izidu, žreb je odločil za zmagovalca Graf:ko. ki je tako prejela tolažilno darilo, pokal klubovega predsednika dr. Perka. V odmoru pred finalno tekmo so se sredi igrišča zbrale vse štiri enajstorice, na kar je klubov predsednik dr. Milan Perko čestital in s primernim darilom počastil agilnega klubovega igralca Miodraga Do-berleta, ki je v tej sezoni slavil 20-letni jubilej, odkar se aktivno udejstvuje v nogometu. V finalni tekmi je bil doppln rezultat Reka : Mars 2 : 1 (0 : 0) Rečani so se z vso silo vrgli v to borbo in so zmago popolnoma zaslužili. Do odmora si nobeno moštvo ni moglo priboriti naskoka, po odmoru pa je Slanina dvakrat potresel Marsovo mrežo, medtem ko je Mars lepo priložnost iz enajstmetrovke zastreljal. Tik pred koncem se je slednjič Doberletu posrečilo, da je zabil častni gol za svoje barve. Turnir je pokazal, da se da ob spretni reklami in dobro organizacijo izvesti tudi majhen domači turnir s prav lepim športnim in moralnim uspehom. Tri tekme v Mariboru Maribor, 18. maja Maribor je imel danes dopoldne prav pester nogometni spored, saj so nastopila v tekmah vsa štiri mariborska moštva, vrh tega pa sta gostovala tukaj še ljubljanski Hermes in zagrebški Gradjanski. Na stadionu Železničarja je bila izločilna tekma za pokal prometnega ministra dr. Spaha. Železničar : Hermes 4 s o (1 s o) Za tekmo ni bilo posebnega zanimanja in se je na igrišču zbralo le okoli 100 gledalcev. Zmago so visoko in zasluženo spravili domačini, ki bodo že prihodnjo nedeljo nastopili proti tovarišem iz Zagreba. železničar je danes predvajal prav lep nogomet in je bil tudi v vseh pogledih boljši nasprotnik. Hermes se mora zahvalit le svojemu odličnemu vratarju, da njegov poraz ni bil še večji. Tekmo je sodil g. Nemec. Na igrišču Rapida je bila najprej tekma: Slavija : Rapid 3:0 (i : O) Slavi ja se je borila z velikim elanom in jK^rtvovaln^stjo ter Je ceg<ftt po po- teku igre tudi popolnoma zaslužila. Rapid se je vidno potrudil, toda njegov napad je zastreljal mnogo zrelih pozicij. Tekmo je sodil g. Jančič. Nato sta nastopila najzanimivejša nasprotnika zagrebški Gradjanski in Maribor. že pri nastopu Zagrebčanov se je videlo, da je njihovo moštvo sestavljeno večinoma iz mlajših moči ter torej reklama z ligaškim Gradianskim, ki je krožila te dni po mariborskih listih ni bila točna niti umestna. Na igrišču se je zbralo okrog 1.300 gledalcev, ki pa seveda s to rezervo Gradjanskega niso mogli biti zadovoljni. Maribor : Gradjanski 3 s O (2 s O) Današnja tekma se more smatrati kot zelo koristen trening domačega moštva za težke izločilne nastope v bodoče. Maribor si je današnjo zmago pošteno zaslužil in je sploh zaigral kakor bi šlo za točke, škoda je le, da Gradjanski res ni nastopil s svojim ligaškim moštvom, reči pa se mora. da je tudi ta rezerva Gradjanskega zaigrala prav lep nogomet. Dečki so se vidno potrudili, toda tudi domači so vzeli stvar od vsega početka kar se da resno. Izid bi bil najbrže še slabši v škodo gostov, če ne bi imel njihov vratar Urh tako nenavadne sreče. Moštvo Maribora danes ni imelo nobene slabe točke in bi bilo napak, če bi koga hvalili posebej, ker so bili vsi prav dobri. Tekmo ie sodil g. Konič. Celjski nogomet Celje : Olimp 4 : 1 (1 : 0) Celje, 18. maja Danes popoldne je bila na Glaziji odigrana prijateljska tekma med Celjem in Olim pom. Po živahni in zanimivi igri je Celje zasluženo zmagalo. Zmagovito moštvo je pokazalo dobro tehnično in kombinacijsko igro ter je bilo po večini tudi v premočL Olimp je igral predvsem požrtvovalno, njegov napad pa je bil premalo odločen. Gole so zabili Bajramovič v 6 min. prvega in 14. min. drugega polčasa, nato pa Dobrajc v 16. min. in Blaževič v 44. min. drugega polčasa. Častni gol za Olimp je dal Vovk v 35. min. drugega polčasa. Tekmo je sodil g. Oberlintner. V predtekmi je mladina SK Celja zmagala nad enajstorico Boruta iz Gotovelj s 7:1 (3:1). Slovenski športniki in »Hrvatska športna sloga« Kako mislijo pri LNP o reorganizaciji našega nogometa? V ponedeljskem »Jutru« smo poročali o sklepih »Hrvatske športne sloge« (HHS), ki so zelo daljnosežni in obetajo v našem nogometnem športu popolnoma nove razmere. Pokret hrvatskih športnih klubov se gotovo nanaša tudi na naše športne edinice, saj bodo s tako ali tako rešitvijo »hrvatskega športnega vprašanja« posredno ali neposredno prizadeti tudi naši klubi. O tej stvari smo imeli prilio razgovar-jati z nekaterimi funkcionarji Ljubljanskega nogometnega pod sa ve za in bi se dalo njihovo mnenje o položaju in razvoju v našem nogometnem športu strniti v naslednje: 1. Taktika vodij hrvatskega športnega pokreta za Slovence ni sprejemljiva» Hrvati so postavili svoje zahteve in zahtevajo njihov brezpogojni sprejem, sicer bodo prekinili vse veze z J. n. savezom, sami pa na izredno skupščino J. n. s. 24. t. m. ne bodo šli! To je absurd. Ce hočejo reorganizacijo J. n. saveza. se morajo pač potruditi na savezno skupščino in na reorganizaciji aktivno sodelovati. In morajo upoštevati, da številčno ne predstavljajo niti ene tretjine ter da morata ostali dve tretjini imeti pri nameravani reorganizaciji tudi nekaj besede. Poti do pametnega in vse bolj ali manj zadovoljujočega sporazuma ne bo težko najti— toda treba je iti na teren! O bojkotni akciji pa so naši športni predstavniki mnenja, da pomeni začetek konca. Zato je treba takšno taktiko z vsem poudarkom obsoditi kot pogubno. 2. S formalne strani slovenski športniki o sklepih HSS ne morejo niti razpravljati. V tej ali oni obliki mora obstojati neka vrhovna vez — v zagrebškem načrtu se ta vez imenuje »vrhovni savez« — in njeni organi morajo biti edino odločilni za vse športne klube. Vsaka akcija izven tega točno določenega okvira odpira na široko vrata raznim nesportnim vplivom, ki gotovo ne bi bili koristni za razvoj našega športnega pokreta. 3. Sedanja oblika tekmovanja za državno prvenstvo je rezultat mnogoletnih naporov, ki so jih v stvar vložile cele generacije športnih delavcev. Skrajno lahkomiselno je, če hočejo Hrvatje z vso lahkoto zrušiti, kar so drugi zgradili z velikim trudom. Naj se reorganizacija J. n. saveza izvede v kakršnikoli obliki, sedanji način prvenstvenega tekmovanja mora v svojem bistvu ostati nedotaknjen, ker vsaka druga rešitev pomeni samo pot nazaj. To pa ni napredek. če so Zagrebčani v svoji akciji angažirali še nekatere svoje močnejše klube, naj jih potolažijo z izživljanjem v snujoči se drugi ligL 4. Enemu vprašanju in morda najvažnejšemu — razen onega o državnem prvenstvu — Zagrebčani ne posvečajo ali ne marajo posvetiti potrebne pozornosti: vprašanju prehoda igralcev v druga področja, če bi se imela izvesti reorganizacija J. n. saveza v smislu zahtev ZNP, se mora to vprašanje brezpogojno rešiti na eden od dveh možnih načinov: ali naj ureja to vprašanje vrhovni savez, ali pa so za to pristojni samostojni savezi, tako da mora vsak savez strogo spoštovati zadevna določila saveza, iz katerega igralec prihaja. V tej stvari bodo slovenski športni predstavniki do skrajnosti nepopustljivi prav iz istih razlogov, iz katerih se to vprašanje v načrtu o reorganizaciji hote ali nehote zanemarja. 5. Zagrebčane ne malo boli dosedanje savezno gospodarjenje s sredstvi, ki si jih jemlje. Niso v tem Zagrebčani osamljeni. Gotovo bi se dalo o tem vprašanju pametno razgovarjati tudi s slovenskimi športniki. O razpolaganja z izkupički iz meddržavnih tekem so možni In tudi potrebni razni koristni sklepi. Savezu ali vrhovnemu savezu se odredi po točnem proračunu, kar mu je za obstoj neobhodno potrebno. Presežek, in seveda tudi primanjkljaj, se razdeli po pravičnem ključu med samostojne saveze, če bodo kdaj ustanovljeni. Treba pa j« vzeti v pošte v. da se vrhovnemu savezu morajo prepustiti te naloge: reprezentanca in sveže as zunaj, meddržavne tekme, poslednja instanca v sporih med samostojnimi savezi, državno prvenstvo — in neizbežna administracija v zve-4 f temi oafeguafl Pogoj za ostvaritev pametne reorganizacije J. n. saveza pa je, da so vsi, ki to reorganizacijo želijo, predvsem dobre volje in jih pri tem vodijo samo športni vidiki. Vse ostale vplive in motive morajo hrvatski športni delavci brezpogojno pustiti pred vratmi, ko bodo sedli k mizi za pogajanja, sicer se ne bodo mogli nikoli iznebiti očitka, da so lahkomiselno prepustili športni pokret, ki je v teku dvajsetih let dal toliko dobrih in lepih rezultatov, v eksploatacijo nesportnim namenom in nagibom in tako postali njegovi obžalovanja vredni grobokopi! Dvojni nogometni spored V nedeljo bodo v Ljubljani gostovali Celovčani in Celjani Za nedeljo 21. t. m. je naša Ljubljana povabila v goste enega najmočnejših podeželskih klubov bivše Avstrije. Celovški KAC je prav za prav star znanec, vendar njegovega moštva še dolgo nismo videli v Ljubljani. KAC je klub. v katerem je zbrana elita mnogih mednarodnih športnikov bivše Avstrije. Razen izvrstnega hokejskega moštva ima tudi izborne sabljače, lahkoatlete itd., pred vsem pa seveda nogometaše. Nogometno moštvo KACa sestavljajo razen dobrih domačih moči tudi nekdanji dunajski profesijonalci, zato dosega KAC lepe uspehe tudi v tej športni panogi. Proti KACu bo nastopilo ligaško moštvo- morda v nekoliko predrugačeni sestavi kakor smo ga videli doslej. Razen inozemskega gosta bo nastopilo ▼ Ljubljani v predtekmi tudi moštvo SK Celja, ki je v zadnjih nastopih želo lepe uspehe Med drugimi so Celjani na velikonočni ponedeljek porazili rezervno enajstorico ligaša, čeprav je bila ta ojačena z nekaterimi ligaši. Toda to je bilo na celjskih tleh, zato bomo videli kaj zmorejo Celjani drugod. Hermesova dirka preložena Zaradi dirke I- Gorenjskega motokluba, ki bo v nedeljo 21. t. m. na Planino—Sv. Križ nad Jesenicami, je Moto Hermes preložil svojo za isti dan napovedano hitrostno motociklistično dirko na znani podutiški progi na nedeljo 4. junija. Stuttgart 1893 je zmagal nad Haškom. V prvi tekmi, ki jo je včeraj igralo nemško njoštvo Stuttgart 1893 proti Hašku v Zagrebu. so gostje zmagali s 4:2 (2:1). Zanimiva nogometna tekma v Celju. V nedeljo 21. t. m. ob 16.30 se bo pričela na Glaziji v Celju prijateljska tekma med člani mariborskega in celjskega Okrožnega odbora LNP. Funkcionarji obeh okrožnih odborov so po večini bivši nogometašL Za to tekmo, ki bo gotovo svojevrstna in živahna, vlada veliko zanimanje. — Kolesarska dirka »Ljubljanice«. Kolesarsko društvo »Ljubljanica« v Dobru-njah priredi v nedeljo dne 2L t. m. ob 14. medklubsko kolesarsko dirko s startom in ciljem pred gostilno Gašperlin v Zadvoru. Startali bodo ob 14. prvorazredni (na 60 km), ob 14.30 juniorji (na 40 km) in ob 15. novinci (na 15 km). Proga bo za vse skupine krožna in tudi ob vsakem vremenu. Italijanska postava za Davisov pokaL Italijansko moštvo, ki bo igralo z jugoslo-venskimi teniškimi igralci za Davisov pokal od 26. do 28. t. m. v Milanu, bodo sestavljali Canapelle, De Stefani, Cucelli in Taroni. Nova romunska Šolska vojna ladja Bukarešta, 18. maja. AA. Danes so v Konstanci spustili v morje novo rumunsko šolsko ladjo vojne mornarice. Ladja ima 1630 ton. Nesreča švedskega prekooceanskega letalca Washington, 18. maja. AA. švedski letalec Backmann, ki je skušal prelete ti Ocean z majhnim enokrilnikom, ni prispel ne cflj to smatrajo, da se je ponesrečfl. Konec dveh življenj na tračnicah Prvega nesrečnika so pogublle pravde, drugi pa Je šel v smrt zaradi dvajsetih dinarjev Maribor, 18 maja V Mariboru in otkolici se v zadnjem času spet opaža manija samomorov. Značilno je. da si gredo v zadnjem času obupani ljudje končat življenje največ na železniške tračnice Tako so tudi včeraj našli na železniški prog! v bližini košaškega predora vsega razmesarjenega tekstilnega delavca Šmidla. Nekoliko bolj spodaj prof mostu pa so našli davi spet zmrcvarjeno moško truplo in sicer v bližini Wellejeve gostilne v Ko-šakih Lobanja je bila strahotno razmesarjena ob tračnicah kri, možgani in drobovje posamezni udi polomljeni in presekani, da jih je le obleka še držala ob truplu Na pod'agi dokumentov, ki so jih našli pri gro zno zmrcvarjenem mrtvecu, so ugotovili, da g'e za %-letnetja bivšega posestnika in me-šefcarja Ivana Hajnška, doma iz Pristave v šmarskem srezu Hajnšek se je v svojem življenju mnogo pravda! kakor kažejo razni spisi, ki so iih našli pr njem Pravde so ga popolnoma uprop3stile. Udarcev usode ni mogel več mirno pienašati. Sklenil je končati zavoženo življenje in se je davi vrgel pod dunajski brzi vlak. ki prihaja v Maribor okoli pol 3. Hajnškove telesne ostanke so prepeljali v mrtvašnico na Po brežju. Ni minilo četrt ure, ko j« moral policijski zdravnik dr. Zorjan ugotavljat smrt drugega nesrečnika in sicer 18-letnega delavca Antona Phberška ki je delal v neki mariborski mlekarni. Vrgel se je med prelazom na Tržaški cesti in tnagdalenskim parkom pod vlak. Njegovo truplo je obležalo na tračnicah grozno razmesarjena Kolesje vlaka je odsekalo glavo od trupla Pr Pli-beršku so našli poslovilno pismo, v katerem je razbrati, da se je PUberšek odločil za strašno smrt zanadi 20 dinarjev Svojega gospodarja je namreč prosil za predujem za 70 din, pa je prejel 50 din. To je Pliber-ška tako znevoljilo. da je šel prostovoljno v smrt. Značilno je. da se je Pliberšek pognal na tračnice komaj 50 do 100 m daleč od mesta, kjer si je njegova sestra pred tedni končala življenje zaradi nesrečne ljubezni. Tudi Pliberškovo truplo so prepeljali na pob reško pokopališče. Trgovski pomočniki in stanovska zavednost Zborovanje o važnih zadevah slabo obiskano LJubljana, 1" maja V mali dvorani Trgovskega doma je bil snoči občn. zbor Pomočniškega zbora združenja trgovcev ki ga je vodil predsednik Stanko Melicer. Zborovanje, na katerem se je razpravljalo o važnih stanovskih vprašanjih. pa je bilo kljub velikemu številu članov tega stanu, ki prebivajo v Ljubljani. tžJco slabo obiskano, da se da upravičeno sklepati na pomanjkanje stanovske zavedno stri in solidarnosti trgovskih nameščencev. To dejstvo so v svojih izvajanjih poudarjali tudi člani odbora. Predsednik je na-glasil da je pomočniški zbor posvečal svojo sikrb v glavnem realizaciji 8 urnega delavnika ali vsaj ohranitvi sedanjega, da pa pri tem ävoiem de'u ni naletel na razume vanje članov pomočniškega stanu, ki jih je sicer najti v vseh mogočih organizacijah, članstvo v svoji stanovski organizaciji pa celo odklanjajo in se na organizacijo spomnijo le takrat, ko jih kje žuli. Predsednik se je potem dotaknil nekaterih važnejših stanovskih vprašanj, ki bi se ob večji solidarnosti članov in njih zanimanju za stanovsko organizacijo dala izvesti. Med temi vprašanji je na prvem mestu fcaposlitev nekvalificiranega osebja, ki ga prakticirajo delodajalci. Ob tem vprašanju najbolj trpi vajeniški kader, ki mora opravljati d-slodajalcu na ljubo vsa druga dela kakor pa tista za katera bi moral prijeti v in te 'esnj svoje trgovske izobrazbe. Zato ni čudno, če izobrazba vajencev po prestani vajeniški dobi občutno šepa. Nameščenci protestirajo tudi proti obrtnemu zakonu, ki jih je uvrstil med delavce in zahtevajo pri noveliranju obrtnega zakona temeljite popravke. Mnenja so. da jih je uvrstiti med nameščence, ki nimajo poselskih knjižic, ampak nameščenske izkaznice. Peče jih tudi vprašanje odpiranja obratovalnic. Kljub pravilniku so v večini obratov zaposleni 10 do 12 ur. v nekaterih mesecih pa se celo dogaja, da nameščenec sploh ne ve. kdaj bi mogel na počitek domov Poleg tega ima še tako nizko plačo, da v marsikaterem primeru ne dosega plače gospodinjske pomoč- nice. To dejstvo gre seveda v glavnem na rovaš zaposljevanja nekvalificiranega delavstva, deloma pa tudi na rovaš tekme med mlajšimi in starejšimi trgovci. Od dne do dne se namreč veča število trgovin, ki jih odpirajo bivši nameščenci zato, ker se jim zdi nespametno delati tujemu gospodarju za bagatelno plačilo, ko morejo vsaj toliko zaslužiti s samostojnim obratom. Sami pa potem pritiskajo na plače svojih nastavljen-cev. Tako izkoriščanje pomočniki odločno odklanjajo kot nepošteno. Poleg navedenih vprašanj se je predsednik v svojih izvajanjih dotaknil tudi vprašanja gremijalne šole in zastopstva pomočniškega zbora v njej. Zbor je mnenja, da ob toliki brezposelnosti sivo j ih tovarišev ne velja šolati nove kadre pomočnikov, s katerimi se vrste brezposelnih le povečajo. Da bi mogli to stran po potrebi regulirati in tudi nadzirati izobrazbo naraščaja, žele, da bi imeli svojega zastopnika pri šoli Na kraju je predsednik poziva! zboroval-ce, naj bi v redu izpolnjevali svoje obveznosti do stanovske organizacije, ker organizacija v glavnem iz dohodkov iz teh obveznosti črpa sredstva za podpiranje svojih številnih brezposelnih članov. Predsedniškemu poročilu je sledilo poročilo tajnika Cirila Povšeta. ki je poročal o notranjem delu organizacije, blagajnik Ciril Lampič pa je poročal o stanju blagajne. Nato so govorili zastopnik Združenja trgovcev Janko Čepon, ki je podal nekatera zaprošena pojasnila in obenem obljubil tudi svojo pomoč za bodočnost, Lojze Sitar zastopnik Zveze pomočniških zborov, širše organizacije pripadnikov pomočniškega stanu, pa je poročal o delu te organizacije in apeliral na zborovalce, naj se oklenejo svoje stanovske organizacije, ker bi le močna organizacija mogla uspešno delovati za interese stanu. Na kraju so bile nadomestne volitve, v katerih so bili izvoljeni Stane Megušar, Milan Klemenčič, Janez Novak, Josip Nadi-žar in Stanko Gregi. Za nove učne načrte v ljudskih šolah Posebna komisija pripravlja redakcijo novega načrta Beograd, T- maja. V 20 letih Jugoslavije so dobile naše državne ljudske šole že tri učne načrte. Nobeden še ni zadovoljil poklicnih strokovnih krogov, predvsem seveda ne uči-teljstva. ki je na tem najbolj interesira-no. Učitelj: tvo Jugoslavije — večina je včlanjena v JUU — stalno razpravlja o učnih načrtih Ln izdeluje predloge učnih načrtov, da bi zadovoljili vse činitelje. Učni načrti bi morali upoštevati mnoge okoliščine. V dravski banovini je osemletna šolska obveznost, v večini ostalih banovin je le štiriletna, v nekaterih ba-nov.nah odnosno šolskih okrajih (kakor v Zagrebu in Beogradu) pa imajo 6 letno šolsko obveznost. Prav zaradi teh neskladno ti je težko predpisati enotne učne načrte za vso državo. Na zadnjem kongresu JTJU v Zagrebu lanskega avgusta je znani pedagoški organizator in javni delavec dr. čajkovič razvil predlog, naj se razš.ri osemletna šolska obveznost na vso državo. Umestni predlog je žel pohvalo pri vseh činiteljih, ki jim je mar napredek in kulturni dvig našega naroda. Spričo «talnih oporekanj nad dosedanjimi m še zlasti tudi nad sedanjim učnim načrtom je pokrenilo ministrstvo prosvete potrebno, da dobi Jugoslavija nove, sodobne in vse šolam primerne učne načrte. Naši javnosti je gotovo še v spominu veliko učiteljsko zborovanje, ki se je vr-| š:lo v letošnjem marcu v Ljubljani ob 70ietnici učiteljske organizacije med Slovenci. Tudi na tem zborovanju, ki se ga je udeležila tretjina šolskih okrajev naše banovine, je stal v ospredju referat pedagoškega vodje ljubljanske poizkusne šole g. Kobilice, ki je razpravljal o novih učnih načrtih. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva, da se ukine sedanja razdelitev v nižje in višje ljudske šole, zato pa naj se uvedejo spet eno — dve — triraz-rednice do osemrazrednic. Po tej preosno-vi naj se ljudske šole porazdele po živ-1 j enakih pogojih, v katerih žive otroci in narod (gospodarske panoge, kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, trgovina, obrt, industrija) v posamezne tipe. Novi učni načrti naj bodo zato le okvirni. Ministrstvo naj izda le navodila za sestavo novih učnih načrtov, dokončne učne načrte pa naj izdelajo po ministrskih navodilih učitelji vsake banovine, sreza ali ljudske šole zase tako kakor odgovarjajo prilikam in življenjskim zahtevam. Seveda jih morajo odobriti predpostavljeni činitelji. Le tedaj bo Ijudlska šola služila svojemu smotru, če bo upoštevala krajevne in ljudske razlike v življenju. O novih učnih načrtih so dostavile podatke in zahteve vse uprave JUU in seveda tudi pristojna banska šolska oblastva Minister prosvete je imenoval v za- f S tužnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče, stan oče, brat, stric in svak, gospod KAJNIH VALENTIN UČITELJ V POK. IN POSESTNIK danes 18. t. m. ob 5.45, previden s sv. zakramenti, po dolgi in muk polni bolezni v Bogu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 20. t. m. ob 4. pop. iz hiše žalosti, Raičeva 1, v rodbinsko grobnico na pokopališču v Rogoznicl. PTUJ, dne 18. maja 1939. žalujoči rodbini: KAJNIHOVA, dr. LAUTNEBJA in ostalo sorodstvo öetkü maja posebno korniatjo, da, pregleda dostavljeno gradivo in izdela nove učne načrte. Domala vsi člani nove komisije so s področja ljudskih šoL Vseh članov je bilo 15, med njimi tudi dva Slovenca in sicer prof. Gustav Šilih z mariborskega državnega učiteljišča in učitelj g. Ernest Vrane iz Studencev pri Mariboru. Oba sta priznana pedagoška strokovnjak ka. (Vrane je sam sestavil posebne učne načrte, ki so bili nagrajeni in tudi že na-tisntjeni). Komisija, ki sta ji načelovali načelni ca za pouk (za srednje meščanske in ljudske šole) ga. Gogičeva in načetnica za ljudsko šolski pouk ga. dr. Ljubica Jovičičeva. je pripra/vlla vse gradivo, do- stavljeno lz posameznih banovin. Zasedanje strokovnjakov za nove učne načrte je bilo edine t ven primer, da so b.li zaslišani tudi učitelji s terena. Vse dosedanje učne načrte so delali brez posvetov s predstavniki ljudskošolskega učiteljstva. Pri poslednjih konferencah, ki so trajale 14 dni, je bil navzočen tudi predsednik JUU učitelj Milič Majstorovič. urednik osrednje, ga pedagoškega glasila »Učitelja«. Zanim.vo je, da vodita skrb za nove učne načrte dve inšpektorici ministrstva prosvete: ga- Gogičeva ln ga. dr. Jcrviče-va. Qbe sta široko razgledani pedagoški delavki, ki posvečata veo skrb napredku našega ljudskega šolstva. Na vsefh dose- danjih položajih, kot sreski šolski nadzornici itd, sta se izkazali kot spretni pedagoški organizatorici Zato je zanimivo, da «ta stopili na čelo pokreta za nove učne načrte dve dami, kar je vsekakor veliko priznanje jugoslovanskemu ženstvu in posebej Se netšim učiteljicam. Noveač-ne načrte ,ki bodo izšli kot uspeh sedanje komisije, bodo gotovo prisrčno pozdravili vsi jugoslovanski učitelji od Gjevgjelije do Triglava Postani in ostani član Vodnikove družbe! Kupujemo KOMPLETNE ČNE CENTRALE v dobrem stanju, z modernim pogonom Ponudbe z detajlnim tehničnim opisom in navedbo fabri-kata in starosti pogonskih strojev ter fotografijo poslati na Pu-bSicitas d. d., Zagreb, Dica 9» pod br. 31857« Jaz nimam več kile to je potrdilo vsakogar, ki nosi pas doktorja BARBERE iz Pariza Če se Vaša kila dnevno veča, če se izmuzne izpod Vašega steznika, kadar kašljate ali kihate ter s časom preide v modo, je Vaše življenje v nevarnosti Pelot (trd jopič) gnete Vaša čreva in povzroča zamotanje kile. če se hočete izogniti tem težkim posledicam in postati človek brez nedostatka, nikar se več ne obotavljajte, ampak takoj poskusite SUPER MEO BARBERE brez jopiča — brez peres največja iznajdba časa, ki je do temeljev spremenila način zadrževanja küe. Tehnični specijalist dr. Barrere-a bo delal poskuse brez obveznosti nakupa: V Ljubljani 20. in 21. maja v apoteki Hočevar Slavka, Šiška. Slika položaja želodca po namestitvi pasu. Povešen želodec Tegoba po jedi, napetost, kolcanje, grenka usta, bolečine v želodcu, bolečine v plečih in v križu, neredna stolica, povračanje, onesveščanje, nervoznost, bolečine v glavi in v vratnih žilah, težko dihanje, vznemirjenje srca, stalno slabljenje in utrujenost SO ZNAMENJA POVESENEGA ŽELODCA. Dajte se rčratgenološko pregledati, in če zdravnik dožene povešenost želodca, Vam bo priporočil pas, ki je strokovnjaško izdelan ln opremljen po sistemu dr. Barrère-a ter Vam zajamčeno spravi želodec na svoje mesto in vse neprijetnosti izginejo. Brošuro za spuščen želodec pošljemo za Din 5.—, knjižico »O kili« pa za Din 10.— v poštnih znamkah. Specijalnl pasovi po operaciji Idle. po operaciji slepiča, po operaciji tumorja itd. — Pasovi za vzdig maternice, povešanje črevesja, za nosnost in po porodu Itd. Bolniki, obiščite tehničnega specijalista dr. Barrèrea, kl dela brezplačne poskuse: v Ljubljani 20. in 21. maja v apoteki Hočevar Slavka, Šiška. »SANITÀ S«. palača Izvozne banke (na koncu Pasaže) Prestolonaslednikov trg št. 5 — BEOGRAD — Telefon 29-891. Gospodje avtomobilisti Zakaj se kockati? Prej ko kupit« avtomobil ne pozabite da pregledate in izprašate ekonomični ENAULT Juva 4 — Prima 4 Viva 4 — Viva Grand Sport 6 Zgrajen ls ne klirinškega materiala. Zelo hvaležni Vam bomo, da Vam bomo smeli ponuditi podrobna pojasnila. W. H. SMYTH BEOGRAD, Miloša Velikog 3. TeL 2*379; 26871 ZAGREB, Gunduliceva 15. TeL 22782 Isiserirajte v „Jutru" ! Ksilolitni tlak je najidealnejši ln sodobni tlak za kuhinje, kopalnice, trgovske lokale, tovarne itd. Izdeluje ga: Material trg. dr. z o. z. LJUBLJANA, TYRSEVA C. 36b. Telef. 27-16. — Brzojavi, »Material«. Mali oglasi esami Denarni zavod malega človeka ie hranilni posojilnica .MOJ DOM«, m ub liana, Dvorakova al. S. Posoiila. ugodni pogoii. — Hranilne vloge — visoke obresti. 178-16 Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanjši znesek 17 din ^ Od Vas odvisno, da imate* pjj. \ obleko / vedno v^ kot novo \Stanovanja\ 1 >«« 1 Seseda 1 din. davek 3 din za šltro al) dajanje naslova 5 din. najmanj $1 znesek 17 din Dvosob. stanovanje na Kodeljevem ali Zeleni lami iščem za julij ali avgust. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Točen in miren« 12448-2la zato jo postita redno kemično čistiti aH barvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip 4-6 Puhlici mm Svftiolikaloio K WESM Vsafca beseda 2 din, davek 3 din. za dajanje naslova 5 din. najmanj SI znesek 20 din Milostiva! Vai krzneni olaič Vam če? poletje shranimo in obenrm :?vršimo vsa potrebna popra vila za polov ceno Piaciuto Seit » eseni od prevzemu L. ROT, Liubliana, — Mestni trg 5. Telefon 20-05 185-30 PREMOG KOKS — DRVA nudi I. Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59. Postrežba brezhibna. G. T. Rotman: S Pegazom — okrog sveta 44 Gospod Jodelberger, ki je mirno sedel v »Pegazovi« senci, se ni malo prestrašil, ko je mahoma pridirjal mimo njega sl°n z gospodom Vrtačnikc™ dečkom na hrbtu. »Ho, ho!« je ; cai. A slon se je delal, kakor da j. sliši. »Če to ni nesramno, da m. ščata tako na cedilu!« je pomislit spod Jodelberger. .■v&elL- : Kralj In kraljica z rešilnimi pasovi Angleški kralj in kraljica sta se dala na krovn ladje »Empress of AnstraHa«, M ju je pripeljala v Kanado, fotografirati a rešilnimi pasovi Kitajski zmajski prestol Pripeljali so ga s holandsko ladjo v Ameriko na razstavo Listi so poročali te dni, da je znameniti kitajski »zmajski prestol« izginiL Sedaj poročajo, da so ga spet našli. L. 19-37. so Kitajci spričo japonskega prodiranja prestol bivše cesarske dinastije «pravili iz Pekinga na varno. Pred kratkim sta se žena Theodora Roosevelta ml., sina državnega predsednika, in žena maršala Čamgkajška domenili, da bi sloviti prestol razstavili v Ameriki v prid skladiu za kitajske vojne žrtve. Ge. Roo-seveltovi eo sporočili, da dospe prestol, ki je zavarovan za 2 milijona dolarjev in so ga svoječasno preko Sibirije spravili na Holandsko. s holandskim parnikom >Zen-danocm« v New York. Vse je šlo v redu. Ko je pa parnik pred nekoliko dnevi priplul v New York, niso mogli prestola nikjer najti. Seveda je nastalo veliko razburjenje. Mislili so že na kakšno gangstersko dejanje in ga. Roo-seveltova je stvar prijavila policiji, še isti dan pa se je stvar pojasnila. Zvečer so na Zadnji iz Lichtensteina V 95. letn svoje dobe je te dni umrl v Lich-tensteinu Andrej Kleber, edina preostala stara sablja nekdanje kneževine lichten-steinske. Možakar je bil velik original pomolu odkrili velik zaborj, ki mu že dva dni niso posvečali nobene pozornosti. V tem zaboju je bil slavni zmajski prestol. Domnevamo lahko, da bo po tem dogodku zanimanje ameriškega občinstva za prestol bivših kitajskih cesarjev zelo naraslo in da bo podporni sklad za kitajske vojne žrtve dobro podprt. Seveda pa je tudi mogoče, da gre za pristen ameriški reklamni trik. Oskrba Anglije v primeru vojne V Angliji so dovršili vse potrebne priprave za oskrbo prebivalstva z živežem v primeru vojne. Potrebno je samo brzojavno povelje, in organizacija bo začela poslovati. Poseben oddelek ministrstva skrbi za to, da bodo vsi trgovci imeli na zalogi zadostne količine živiL Lokalne oblasti jim bodo pri tem šle na roko. Vprašanje oskrbe prebivalstva z živili bo poverjeno posebnemu komisarju, ki bo imel pod seboj 18 pokrajinskih nadzornikov in 1400 nadzornih odborov. V snegu je zmrznil V Eibergu blizu Kufsfceina so našli v nekem jarku blizu gozdnega roba strohnelo moško truplo. Ugotovili sa da jc bil to 35ietm pisatelj Otto Rahn 4z Berlina. Mož se je napotfl v marcu na izlet skozi gozd, pot pa ga je zaradi lakote tako izčrpala, da je utrujen legel v sneg, kjer je zmrznil v I Šestdesetletnica češkega novinarja Te dni je obhajal šestdeseto obletnico rojstva znani in zaslužni češki publicist in novinar Ladislav Tvaražek, ravnatelj Češkega dopisnega urada v Pragi. Jubilant ima za seboj bogat» publicistično žetev. Narodil se je 11. maja 1879. v Budisovu na Moravskeon, študiral je v Pna-gi in na Dunajn, kjer je že kot dijak dopisoval praškim listom. V dijaških letih je tudi izdajal dijaški list »Svoboda«. Poklicni novinar je postal šele L 1906, ko je stopil v uredništvo praškega »Venkova«. Temu listu je pošiljal poročila iz dunajskega parlamenta, obenem pa je izdajal za dunajske liste »Agrarno korespondenco«, a prispeval je tudi članke za »Vidensky dennik«. Med svetovno vojno je Tvaružek zastopal praški »Venkov« v zboru dopisnikov avstro-ogrskoga generalnega štaba, po končani vojni se je vrnil v uredništvo »Venkova«. L. 1927. je prešel od »Venkova« k oddelku za tiskovni referat pri praškem pred-sedništvu vlade. L. 1930. je bil imenovan za ravnatelja češkega dopisnega urada. Šesrt-desetle+nice zaslužnega novinarja so se spomnili vsi češki listi, kajti Tvaružek uživa velik ugled med svojimi stanovskimi tovariši in tudi v javnosti. Zvonik se je zrušil V kraju Torri del Benaco pri Veroni v Italiji se nahaja romarska božja pot. Krajevna cerkev ima tudi zvonik, katerega so zadnje čase popravljali pod vodstvom stavbenika Petra Bonetti ja. Zadnje dni so hoteli potegniti v zvonik velik zvon. Delo se je že bližalo svojemu koncu, ko je nenadoma počil tram v stolpu in zvon je treščil iz višine 25 m na zemljo ter ubil polir ja. Kmalu po tej nezgodi se je zaradi počenega trama razmajal ves zvonik in se sesul na zemljo. K sreči so se bili zidarji in težaki poprej odstranili, tako da ni nikogar ubilo. Lindbergh — ameriški minister za letalstvo ? Ameriški »World Telegram« poroča, da namerava ameriška vlada osnovati posebno ministrstvo za letalstvo s polkovnikom Lindberghom na čelu. Zedi.njene države so danes še brez posebnega ministrstva za letalstvo, ki je doslej podrejeno ministrstvu za vojno in mornarico. Pobarvana lepota Lepotni strokovnjaki v Hollywoodu priznavajo, da ima med svetlolasimi lepoticami fiLmskeg* raja 99 odstotkov žensk pobarvane lase. Tretja obletnica sedanje poljske vlade Na Poljskem so te dni obhajali tretjo obletnico sedanje vlade genarala Slavo ja Skladkowskega, ki je prevzel politično dediščino po v maju 1935. umrlem maršalu Pilsudskem. Italijani krčijo uživanje kave Minister Starace je izdal v fašističnem službenem listu poziv vsem Italijanom, nad pijejo manj kave, ka/jti samo na ta način bodo občutile škodo držaive, ki nočejo dajati kave v zameno za italijanske izdelke, marveč zahtevajo od Italije, da plačuje kavo z zlatom. Nadomestna ladja za »Paris« 83 tisoč tonski ali 30 tisoč tonski prekomomik ? Poluradno francosko obvestilo pravi, da je francoski minister za trgovinsko mornarico pred nekaj tedni vprašal pri družbi Compagnie Generale Transatiantique, ali imajo že pripravljen načrt za zgraditev novega prekomornika, ki bo nadomestil nedavno zgoreli »Paris«. Gre za to, eia bi dobila »Normandie«, plavajoča palača na valovih, sebi enako sestro za potovanja čez Atlantski ocean. Compagnie Generala Transatiantique je že lansko lepo po izgubi motorne ladje >Lafayette« resno razmišljala o tem, kako naj izpolni nastalo vrzel v svoji plovbi. Do sklepa pa ni prišlo. Zato je vprašanje nadomestila za »Paris« zdaj tem bolj pereče. »Paris« je bdi velika ladja, J imel je nad 34 tisoč bruto reg. ton in sedaj se suče vprašanje samo okoli tega, ali naj družba, ki je bila lastnica zgorele ladje, zgradi parnik velikosti »Norrnan-die« (nad 83 tisoč ton) ali manjšo ladjo, ki bo imela samo 30 tisoč ton. Tudi Paderewski je navdušen Bivši diržavni prezideot Poljske, pipanist Paderewski je posluštl petkov govor zunanjega ministra Becka po radiu in je izjavil, da je navdušen nad vsem, karr je Beck izjavil. Beck, pravi Paderewski, je povedal to, kar leži na srcu vsakemu Poljak« in vsemu poljskemu narodu. Kraljica lepote v drugič Gdčna Sonja Bessys, ki je bila že lansko leto izvoljena za kraljico pariških lepotic, je tudi letos aspela, da je obdržala častni naslov iz lanskega leta Ledne gore v Atlantiku Angleški in ameriški listi objavljajo senzacionalna poročila o ledenih gorah, ki se letos spomladi pojavljajo v Atlantiku na progi, po kateri vozijo prekomorniki iz Evrope v Ameriko. Severna morska pot je posebno ogrožena. Zato sc kapitani prekomor skih ladij dobili povelje, naj se po možnosti drže južne smeri, kar pa seveda podaljšuje vožnjo čez morje. Vendar je pa ta smer mnogo sigurnejša ir. skoro popolnoma prosta nevarnosti, ki prežijo v severnem de-hi Atlantskega oceana. Premikanje lednikov nadzirajo stražne ladje, ki stalno poročajo o gibanju lednih mas na morski površini. Kontrolne ladje pa uničujejo lednike, kadar se nakupičijo na kakšnem kraju, tudi z dmamitom in granatnimi izstrelki. Meteor pogodil kravo Da zadene meteor ali drobec meteorja živo bitje, je pač stvar, ki se ne dogaja vsak dan. Farmar Pred Johnson iz okolice Pasadene v Kaliforniji je navedel sedaj kot pričo takšnega dogodka eno svojih krav. Nekega dne. ko je šel po dvorišču, se je nad njim nenadoma razpočil meteor, trenutek pozneje pa je zamukala ena njegovih krav. Izkazalo se je, da jo je iz-podnebni kamen zadel v bed.ro. Znamenje udarca in ožga.lnino je balo jasno videti. Prav tako jasno je bilo videti v bližini živali nekoliko drobcev meteorja, ki so ga geologi in astronomi ekrno preiskali. Na žalost pa krava ni sposobna, da bi podala o svojem doživljaju določene izjave. I300 jajc se je razbilo V Mödlimgu pri Dunaju so imeli te dni prometno nezgodo, ki je zahtevala bridko žrtev v obliki jajc. Neki prevozniški avto je zapeljal v avtomobil in pri karambolu se je razbilo 1300 jajc. Vsa cesta je bila pokrita z jajčnimi lupinami, rumenjaki in beljaki, po katerih so se žalostno ozirali mimoidoči. Ovojni papir proti morski bolezni Neki avstralski zdravnik je. kakor javljajo iz Melboorrnea, iznašel novo sredstvo proti morski bolezni. Osebam, ki so podvržene temu zlu, priporoča, naj si polože na želodec polo ovojnega papirja. Baje to pomaga v mnogih primerih. Dojenček v potnem kovčku Ko je priletelo neko prometno letalo iz Londona v Curih, je zaslišal eden izmed carinskih uradnikov iz nekega kovčega nenavadne zvoke. Uradnik je zahteval pojasnila, lastnika kovčega, mlada zakonca, sta nekaj časa oklevala, potem je žena kovčeg odprla in v njem je ležal dojenček ter jokal. Da bi si prištedila voznino za otroka, sta si bila mlada človeka izmislila rešitev', da sta ga vzela kot prtljago s eboj. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Nase gledališči DRAMA Petek, 19.: Zaprto. Sobota, 20.: Velika skušnjava. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 21.: Trideset sekund ljubezni. Izven. Izredno znižane cene od 14 din navzdol. Dvesto ta režija prof. šesta bo delo Karla Piskofa »Velika skušnjava«, katere pre. miera bo jutri v soboto za premierski abonma. Pisatelj je ožigosal na lahkoten in šaljiv način, ki pa ni brez tehtnega mos ralnega jedra, človeško pohlepnost. Zgodba o poneverjeni dediščini daje igralcem priliko, da ustvarjajo realistične tipe iz življenja z značilnimi karakternimi potezami. Igrali bodo: Nablocka, Gregorin, P. in V. Juvanova, Danilova, Rakarjeva, Da« neš, Bratina, Drenovec, Gale in Brezigar. »Trideset sekund ljubezni« je naslov salonske komedije, ki jo je spisal Benedetti Dejanje se suče okrog posledic avtomobilske nesreče in nedosledne meščanske mo, rale. Delo bodo vprizorili po daljšem odmoru v nedeljo po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Zasedba vlog bo običajna premi erska. OPERA Nedelja, 21. ob 20 : Vse za šalo. Opereta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Znižane cene. Petek, 19.: Zaprto. R D Petek, 19. maja Ljubljana U: šolska ura: Pokrajinska oddaja iz Ribnice. — 12: Gorenjski in koroški pozdravi (plošče). — 12.45: Poroči* la. — 13: Napovedi. — 13.20: Slovanska glasba (Radijski orkester). — 14: Napovedi. — 18: ženska ura: Priprava deklet za tujino (gdč. Julija šušteršič). — 18.20: Vesel drobiž (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Karadjordje-va vojna organizacija. — 19.50: Težave na himalajskih višavah (g P. Kunaver). — 20: Veseli trio, vmes plošče. — 21: Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila- — 22.30: Angleške plošče. Beograd 16.45: Petje in orkestralna glasba. — 18.15: Ples. — 20. Pesmi. — 22.15: Lahka glasba. — Zagreb 17.15: Or. kester. — 20: Violinske in klavirske sklad, be. — 21.30: Lahka in plesna muzika. — Praga 20: Suk: Vaclavski koral. — 20.30: Prenos Beethovnove opere »Fidelio«. — 22.15: Plošče. — Varšava 21: Zborovsko petje. — 21.15: Sonate. — 21.55: Baletna muzika. — Sofija 18: Vojaška godba. — 19.15: Bolgarske pesmi. — 19.45: Prenos Massenetove opere »Werther«. — Dunaj 12: Delavski koncert — 16: Mali orkester. — 18.45: Baročna muzika. — 20.15: Vesele pesmi — 21: Zvočne slike. — 22.30: Orgle. — 23: Lahka glasba. — 24: Nočni koncert. — Berlin 20.15: Leharjeva opere, ta »Paganini«. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert. — München 19: Slike. — 20.15: Nemški glasbeni mojstri. — 22.30: Godba za ples. ANEKDOTA Guizot je bil v nemirnem času francoske restavracije zdaj minister, zdaj spet brez portfelja. Ko so prišli nekoč spet k njemu z nujno prošnjo, naj se ne odte. guje sodelovanju, je dejal: »Mislite, da sem drevo. Kadar je nevihta, se zatečete pod me.« VSAK DAN ENA Tudi psiček mora imeti malo zabave. (»Dobry Wiaczor«) L. WINDER: 73 mopištd Roman o Franco Ferdinandu (Avtoriziran prevod; Ko je Marschall zvedel, da je nastal med cesarjem in prestolonaslednikom zaradi grofice Chotko-ve resen spor, je prevejanec takoj spoznal, da mu grozi strašna nevarnost. To, da mu je bil cesar naklonjen in da ga je prestolonaslednik čislal, je bilo osnovni pogoj njegovega uspeha, poroštvo njegove velike kariere. Pameten je bil, toda ne pametnejši od marsikaterega preprostega dekana v kakem mestecu na deželi. Bil je izobražen, toda nemalo je bilo znanih in neznanih duhovnikov, ki se z njih izobrazbo, učenostjo in podkovanostjo v znanostih ni mogel kosati. Bil je takten, prijeten družabnik, svetovnjak, in njegova vedra pobožnost, ki se je hranila s pravo ljubeznijo do Boga in sveta, mu je dovoljevala, da je mogel zadovoljno živeti, ne da bi po trikrat na dan uganjal hinavščino; ali med možmi, ki so iztezali roke po kardinalskem klobuku, jih je bilo več, ki so jim te vrline globlje koreninile v krvi. Zato ni trkal na svojo duhovno premoč, na svoje dobre družabne oblike, na svoje znanje in na svojo pobožnost. Vse, česar si je želel, je pričakoval od cesarjeve dobrohotnosti in prestolonasledni-kove naklonjenosti. Kar koli je delal, v vsem je imel najprej namen, da si ohrani cesarjevo dobrohotnost in prestolonaslednikovo naklonjenost. Nenadni spor med cesarjem in prestolonaslednikom je nalik rezkemu blisku strašno razločno osvetlil nevarnost, v kateri je bil dr. Marschall. Grozila mu je nevarnost, da se bo moral odkrito postaviti na to ali ono stran. Bal se je, da ne bi cesar ali prestolonaslednik danes ali jutri zahtevala njegove pomoči. Posebno se je bal, da ne bi zahtevala pomoči oba hkratu. Ze so govorili, da je na-mestni škof dobil od cesarja nalogo, pregovoriti grofico Chotkovo, da se odreče. Že so se drugi, manj odlični cerkveni dostojanstveniki hvalili, da jih je cesarjev višji dvorniški urad počastil s pritegnitvijo k temu domoljubnemu delu. Ze je veljalo med duhovščino za slabo znamenje, ako knez Montenuovo kakega škofa ali namestnega škofa ni pozval, naj po svojih najboljših močeh sodeluje pri preprečenju ženitve Franca Ferdinanda. Marschall je vsak dan živčno pričakoval vabila podjetnega višjega dvornika, ki ni prezrl skoraj nobene osebnosti, ako se je bilo moči od njenega sodelovanja nadejati le najmanjše okrepitve upov v uspeh. Vabila kneza Montenuova, ki se ga je tolikanj bal, ni bilo. Prišlo je nekaj veliko nevarnejšega. Marschalla so poklicali v avdienco k cesarju. Prestrašeni duhovnik je bil še nedavno tega zadnjič pri cesarju v avdienci. Po svojem imenovanju za namestnega škofa pri sv. Štefanu je smel prebiti v cesarjevi avdienčni dvorani deset minut in se ogreti v milosti sivolasega vladarja. Komaj petdesetletnemu namestnemu škofu se je zdel vljud ni, ljudomili vladar tisti dan silno star in zelo truden. Ko je dr. Marschall zdaj, po nekaj mesecih, znova stal pred cesarjem, je videl pred seboj pomlajenega vladarja, polnega odločnosti in moči. Pri zadnji avdienci mu je bil cesar zadal nekaj vprašanj. ki so obravnavala cerkvene posle in ga oči-vidno niso globlje zanimala, ter z raztreseno vljudnostjo molče poslušal odgovore, dokler ni določeni čas minil. Danes je sprejel cesar namestnega škofa z razburjenim vprašanjem: »Ali je res, da ima nad- vojvoda Franc visoko mnenje o vaši sodbi? Poročali so mi, da imate nanj velik vpliv.« Marschall je po bliskovo premislil, kaj naj odgovori. Potrditi vprašanje, je bilo nedvomno zelo nevarno in obvezno. Enako nevarno ga je bilo zanikati, kajti cesar bi bil v tem primeru mislil, da se brani prevzeti nalogo, ki jo je bil namenil domnevnemu pre-stolonaslednikovemu prijatelju. Marschall je rekel: »Veličanstvo, svoje dni sem imel kot bivši vzgojitelj njegove cesarske visokosti nekaj vpliva nanj. Ker se pa njegova cesarska visokost zdaj le še redko začete k meni po svet, ne morem reči, ali ta vpliv v svojih skromnih mejah še obstoji ali ne.« — »O, seveda, seveda,« je rekel cesar; »saj veste, da se iz nezaupljivosti le malokdaj oklene človeka, ki ga na tanko ne pozna. Pravili so mi, da vas je že mnogokrat, tudi zadnja leta, vprašal za svet. Ako je vob-če kdo, ki mu je njegove besede mar, tedaj ste to vi.« Po teh živčnih, hlastnih besedah je cesar presenetljivo togotno izrazil svoje ogorčenje nad prestolonaslednikovo namaravano ženitvijo in pozval namestnega škofa, naj »z vso odločnostjo« odvrne nadvojvodo od tega nesrečnega načrta. »Pričakujem,« je cesar končal, »da bo vaš korak spretnejši in uspešnejši kakor koraki gospodov, ki so ga do zdaj povsem zaman obdelovali. Naloga, ki jo prevzemate, je sitna, a silno važna. Z največjim zanimanjem bom spremljal vaše prizadevanje in upam, da mi boste mogli kmalu poročati kaj ugodnega.« Nekaj dni po tem razgovoru je prišel Franc Ferdinand na Dunaj. Stara navada je bila, da je dr. Marschall po vsakem prestolonaslednikovem prihodu, ki so ga časniki redno zabeležili, vprašal, ali ga sme obiskati. Na to vprašanje je vselej dobil odgovor, naj ga obišče še tisti ali naslednji dan. To pot se namestni škof ni ganil, čeprav se je bal, da bo hotel cesar že prihodnje dni vedeti, kakšen uspeh je obrodilo zahtevano posredovanje. Dr. Marschall ni bil plašljivec; že mnogokrat se je bil drznil imeti drugačno mnenje kakor ihtivi nadvojvoda. Toda nalogi, ki so jo bili zdaj vsilili pametnemu namestnemu škofu, se ni čutil kos. Poznal je prestolonaslednika bolje od vseh, ki so menili, da ga poznajo. Kdor si je hotel ohraniti naklonjenost večno razdraženega in razburjenega Franca Ferdinanda, je moral iti z njim čez drn in strn. Malokdaj se je dal odvrniti od mnenja, ki si ga je bil ustvaril, ali od sklepa, ki ga je bil storil; nikoli ne, kadar je stvar zadevala osebno področje njegovega življenja. Mimo tega se je dr. Marschall bal, da mu nezaupni prestolonaslednik že zdaj zameri molk, ki si ga nalaga, odkar so se jele širiti govorice o sporu s cesarjem. Strašno je bilo zbuditi prestolonaslednikovo jezo. še strašnejše je bilo priti v nemilost pri cesarju. Možnosti, da bi ustregel obema visokima gospodoma, ni bilo. S premetenostjo, diplomatskimi ukanami in previdnim ogibanjem ni bilo moči ničesar odpraviti; dr. Marschall se je tega še predobro zavedaL Zato je sklenil, da ne stori ničesar in šele po prvem cesarjevem opominu poprosi za avdienco pri prestolonasledniku. Pri tem sklepu, ki je nasprotoval njegovemu nagnjenju k redu in jasnosti, mu je bilo dokaj tesno. Zatekel se je k molitvi, in molitve, ki jih je pošiljal v nebo — naj bi Previdnost s kako nepričakovano boleznijo ali nenadno smrtjo spravila nerešljivo vprašanje s sveta — so bile časih vse prej kot pobožne. Teden dni po prestolonaslednikovem prihodu je dobil namestni škof povabilo, naj ga obišče. Prestolonaslednikov višji dvornik, ki mu ga je prinesel, je bil videti zelo oprezen in je v odgovor na vprašanje, kako se počuti visoki gospod in v kakšnem razpoloženju ga bo škof našel, le pomenljivo skomignil z rameni. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij >Jutra« Stanko Virant. — Sa Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.