Letnik 1910. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XC. — Izdan in razposlan dne 10. decembra 1910. Vsebina: (Št. 214—216.) 214. Razglas o izpričevalih ženske obrtne šole za šivanje perila in za krojaštvo v Bruku ob Muri. — 215. Ukaz, s katerim se na podstavi pooblastila, podeljenega v zakonu z dne 23. junija 1891. L, izdaja nov pravilnik o prometnih olajšavah za parnike, ki vozijo obdobno med pristani pogodbenega carinskega ozemlja obeh držav avstrijsko-ogrske monarhije. — 216. Razglas o prenosu opravil signiranja kolkov in kolkovne založbe od osrednjega kolkovnega urada na dvorno in državno tiskarno na Dunaju. 214. Razglas trgovinskega ministra v porazumu z ministrom za javna dela z dne 21. novembra 1910. 1. o izpričevalih ženske obrtne šole za šivanje perila in za krojaštvo v Bruku ob Muri. Ženska obrlna šola za šivanje perila in za krojaštvo v Bruku ob Muri se na podstavi § 14 d, odstavek 3, zakona z dne 5. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 26), oziroma ukaza trgovinskega ministra v porazumu z ministrom za bogočastje in nauk z dne 26. julija 1907. 1. (drž. zak. št. 180) vzprejema v seznamek tistih obrlnih učilišč, kojih izpričevala nadomeščajo dokaz redno dovršenega učnega razmerja, ako ženske z glas é na ženske in otroške obleke omejeni krojaški obrt. Ritt s. r. Weiskirclmer s. r. 215. Ukaz ministrstev za finance in trgovino z dne 27. novembra 1910.1., s katerim se na podstavi pooblastila, podeljenega v zakonu z dne 23. junija 1891.1. (drž. zak. št. 76), izdaja nov pravilnik o prometnih olajšavah za parnike, ki vozijo obdobno med pristani pogodbenega carinskega ozemlja obeh držav avstrijsko-ogrske monarhije. V porazumu z udeleženima kraljevima ogrskima ministrstvoma se na podstavi pooblastila, podeljenega v zakonu z dne 23. junija 1891. 1. (drž. zak. št. 76), izdaja nastopni novi pravilnik o prometnih olajšavah za parnike, ki vozijo obdobno med pristani pogodbenega carinskega ozemlja, z začetkom veljavnosti od 1. dne januarja 1911. 1. Z imenovanim časom se razveljavijo priloga VI k ukazu z dne 23. junija 1891. 1. (drž. zak. št. 78) ter ukaza z dne 13. julija 1892.1. (drž. zak. št. 155) in z dne 14. junija 1894. 1. (drž. zak. št. 159). Rilinski s. r. Weiskirclmer s. r. (8loy«ni«ch.) 137 Pravilnik o prometnih olajšavah za parnike, ki vozijo obdobno med pristani pogodbenega carinskega ozemlja obeh držav avstrijsko-ogrske monarhije. § l. Tistim plovstvenim podjetjem, ki prevažajo osebe in blago edino le med pristani avstrijsko-ogrskega pogodbenega carinskega ozemlja na obdobnih vožnjah z narodnimi parniki po naprej objavljenih voznih redih, se lahko dovolijo v § 2 natančneje oznamenjene prometne olajšave po pogojih, določenih v nastopnem. § 2. Parniki, ki uživajo prometne ugodnosti, so oproščeni: 1. dolžnosti imeti ladijski manifest; 2. dolžnosti, naloženo tuzemsko blago imeti izkazano s carinskimi listinami, toda ne kraté dolžnosti, obstoječe gledé tega za neocarinjeno blago, in ne kraté zoveznosti, imeti v redu nakladne in tovorne listine; 3. prepovedi zapluti v mrtve, to se pravi blagovnemu prometu ne odprte pristane, ako je pristajanje v takih pristanih.omenjeno v voznem redu in dokler temu ne nasprotuje poseben zaukaz pomorskega zdravstvenega oblastva; 4. prepovedi vkladati in razkladali po noči in 5. dolžnosti izprositi si carinskouradno dovoljenje za vsa vkladanja in razkladanja. § 3. Blago se vklada in razklada v pristanih, v katere se zaplove po voznem načrtu, brez daljnjega carinskouradnega posredovanja, toda ne kraté v do-hodarstvenem interesu potrebnega občega nad- zorstva in morda s posebnimi predpisi zaukazanega nadzorovanja prometa gledé določnega blaga. Zlasti ostanejo parniki, ki uživajo prometne ugodnosti, podvrženi obstoječim predpisom o užitnim in o državnih monopolih ter tudi gledé eventualnih pristojbin posredujočih organov. » § 4. Organi finančne straže in carinski organi imajo pravico tako v pristanu kakor tudi na vožnji vsakčas prihajati na te ladje in preiskovati ter pregledovati njih naklad. § 5. Naklad ladij sme sestajati samo iz blaga, ki je iz pogodbenega carinskega ozemlja ali ki je ocarinjeno; inozemsko neocarinjeno blago, ki se prevaža v vezanem prometu, morajo spremljati*carinske listine, ki so potrebne za izkaz. Da postavi to poslednje blago pravočasno na namembni carinski urad, to dolžnost ima voditelj ladje (ne kraté zakonite zaveznosti strank), pri poštnih pošiljatvah pa poštni zavod. § 6- K ladijskemu provijantu spadajoča živila in užitne reči morajo biti iz pogodbenega carinskega ozemlja ali pa ocarinjena. Predmeti, ki služijo za vzdrževanje in za obratovanje ladje in strojev, pa so carine prosti. O teh carine prostili provizijskih predmetih ladje mora voditelj ladje pisati natančen račun o gradivu, ki se naj vsakikrat, kadar se gradivo spravlja na ladjo, predloži carinskemu uradu dotič-nega pristana v potrdilo in razen tega na vsakikratno zahtevanje pokaže pregledujočim carinskim organom in organom finančne straže. § 7. Opravne in opremne predmete ladje mora podjetje vpisati v inventar, ki se uradno potrdi. Vsako pomnožbo ali vsako zmanjšanje inventarja je treba v treh dneh naznaniti carinskemu uradu pristana, v katerem se izvrši ta izprememba, sicer nastopi kazen zaradi izvršenega tihotapstva s temi predmeti. Carinski urad, na katerem se priglasi pomnožba ali zmanjšanje ladijskega inventarja, mora dotične vpise inventarja potrditi pritisnivši uradni pečat. § 8. Na ladjah, ki uživajo prometne ugodnosti, sme biti samo režijski tobak ali tobak carinskega inozemstva, ki je izkazan s potrebnimi dopustilnimi in ocarinjevalnimi listinami. § 9. Dokler trajajo prometne ugodnosti, to je od začetka nakladanja za pogodovano vožnjo do konca razkladanja, ko se je dovršila ta vožnja, je parnikom prepovedano : 1. zapluti v carinsko inozemstvo ali svobodni okoliš ; 2. na morju sploh stopiti v dotiko z drugimi ladjami in ladjicami — ne gledé na primere sile na morju; 3. v pristanih oddajati blago brez carinsko-uradnega posredovanja drugim ladjam ali ladjicam ali ga prevzemati od njih; neposrednje prekladanje v pristanu z ladje na ladjo med parniki, uživajočimi plovstvene ugodnosti, je izvzeto od te prepovedi; prav tako se ta prepoved ne nanaša na ladjice in pristanske ladje, določene za pristajanje ter za vkla-danje in razkladanje, v pristanih, v katerih ni ne-posrednjili pristajališč. § 10. Ko je končana prometne ugodnosti uživajoča vožnja, sme parnik, ko je podal poprej pismeno naznanilo carinskemu uradu dotičnega pristana, voziti v carinsko inozemstvo ali v svobodni okoliš in potem je ta parnik na takih vožnjah podvržen obče veljajočim carinskim in manifestnim predpisom. Po taki vožnji se sme začeti nakladanje za prometne ugodnosti uživajočo vožnjo šele potem, ko se je to vnovič pismeno zglasilo na carinskem uradu. Carinski urad mora z revizijo dognati, da ni na ladji, izvzemši inventarske predmete in kar je carine prostega, eventualno tudi iz inozemstva dobljenega gradiva za vzdrževanje ladje in strojev ter obratnega gradiva (§§ 6 in 7), blaga katerekoli vrste, ki se ni že obravnavalo carinskouradno. Ako se ne najde nobena spotika, je treba takoj podeliti dovoljenje za nakladanje za vožnjo, uživajočo prometne ugodnosti. Ako se eventualno ima ladijski manifest, se je moral poprej popolnoma rešiti. Ako se naj nastopi vožnja v carinsko inozemstvo iz pristana, pogodovana vožnja pa naj se ne začne zopet iz tistega, temveč iz drugega pristana, mora carinski urad prvega pristana odvzeti oblastveno odobreni vozni načrt (§ 19) in ga z zadevno obvestilno karto takoj po pošti poslati carinskemu uradu poslednjega pristana; carinska znamenja (§ 21) pa je dati pod uradno zaporo in jih izročiti kapitanu z njegovo osebno odgovornostjo in jamstvom proti prejemnemu potrdilu, ki ga svojeročno podpiše, z dolžnostjo, pokazati jih carinskemu uradu pristana, od katerega se naj zopet začne pogodovana vožnja, da sname uradno zaporo, ki mora biti dotlej nepoškodovana. Carinski uradi morajo o naznanilih voženj y carinsko inozemstvo ali v svobodne okoliše vsakikrat nemudoma kratko poročati naravnost predstoj-nemu finančnemu deželnemu oblastvu ter navesti ukrenjene odredbe in o teh naznanilih pisati posebne zabeležke po vzorcu A, katerim je prilagati zglasila; v posebnem razpredelku je zapisati uspeh opravljene preiskave ladje ter navesti ime tistih organov, ki so jo opravili. V te zabeležke je vpisovati tudi tiste parnike, katerim je na posebno dovolj e nje finančnega ministrstva s posebnimi pogoji, določenimi od primera do primera, dovoljeno redno voziti od kakega pristana pogodovane vožnje v določne pristane v carinskem inozemstvu ali v svobodnem okolišu in zopet nazaj. Te zabeležke je treba sklepati mesečno in jih predložiti finančnemu oblastvu prve stopnje, ki jih mora popreskusiti ih hraniti pet let. § H. S parniki, uživajočimi prometne ugodnosti, se ravna, dokler traja vsakočasna ugodnost, tako, kakor da spadajo k pogodbenemu carinskemu ozemlju. Zato se kaznuje uvoz inozemskega, neocarinjenega blaga brez carinskouradnih izkaznih listin na takem parniku kakor izvršeno tihotapstvo. Ako se najdejo na parniku, uživajočem prometne ugodnosti, ki je priplul v tržaško pristanišče, ko se je izkrcalo blago in popotniki, ob reviziji ladje, ki se vrši potem vsakikrat, linijski užitnini zavezani predmeti, ki ne spadajo k ladijskemu živežu, jih je treba vzeti v kazen zaradi poskušenega tihotapstva. Za preiskavo in kaznovanje veljajo v kraju, v katerem seje stvar zasledila, obstoječa do-hodarstvena kazenska pravila. § 12. V koliko je voditelju ladje in podjetju naložena odgovornost za dohodarstvene prestopke, izvršene na pogodovanem parniku, je presoditi po dohodar-stvenih kazenskih predpisih. Isto velja o stvarnem jamstvu blaga in ladje kakor plovila. § 13. Finančni upravi je dano na voljo, da dâ parnike na pogodovanih vožnjah spremljati po organih finančne straže. Plovstveno podjetje mora skrbeti, da se ti organi primerno brezplačno nastanijo, njihove potninc povrniti državnemu zakladu in jim oskrbo, ki jo imajo mornarji za znižano ceno, dajati za enako odškodnino. § 14. Vkladanje blaga, čigar izstop čez carinsko mejo se mora dokazati, na parnike, uživajoče prometne ugodnosti, ne velja za izstop v carinsko inozemstvo (§ 11). § 15. Izpremembe določene vozne poti so praviloma dovoljene le v primerih dokazane sile na morju. Vendar sme bližnji carinski urad dovoliti tudi sicer posamezne izpremembe, ako se temeljito obrazložijo. V tuzemskih pristanih, v katerih se pristane ob takih izjemnih, primerih, se sme hkratu zglasivši na carinskem uradu neovirano izkladati in vkladati, zlasti poštne pošiljatve ; v mrtvih pristanih je treba nemudoma poročati najbližnjemu carinskemu uradu ali bližnjemu oddelku finančne straže. § 16. Podjetje, ki se poganja za prej omenjene olajšave za novo prometno progo, mora za to pismeno prositi pri tistem finančnem deželnem oblastvu, v čigar upravnem okolišu je proga, ako se pa ta proga razteza v okoliš dveh ali več finančnih deželnih oblastev, pri tistem finančnem deželnem oblastvu, v čigar okolišu ima podjetje svoj sedež, oziroma podjetnik svoje bivališče. Prošnje podjetnikov, oziroma podjetij, ki imajo svoje bivališče, oziroma svoj sedež v eni državi, za podelitev prometnih ugodnosti za progo, ki vozi zgolj ob obrežnem ozemlju druge države, je vlagati pri tistem finančnem deželnem oblastvu, v čigar upravnem okolišu leži proga, in, ako se razteza proga tudi v okoliš drugih finančnih deželnih oblastev iste države, pri tistem finančnem deželnem oblastvu, v čigar okolišu je izhodni pristan dotične proge. Prošnji je treba priložiti vozni načrt, po katerem se naj vršč pogodovane vožnje, in natančno imenovati vse parnike, ki se porabljajo za te vožnje. § 17. Dovoljevati obdobne, prometne ugodnosti uživajoče vožnje, so v obče pristojna finančna deželna oblastva, in sicer odloči tisto finančno deželno obla-stvo, pri katerem je po določilih sprednjega paragrafa vložiti prošnjo. Pristojno finančno deželno oblastvo naj, ako se naj na dolični progi razen pristanov svojega upravnega okoliša pristane tudi v pristanih v upravnem področju drugih finančnih deželnih oblastev iste države, odloči v porazumu s soudeleženim finančnim deželnim oblastvom. Ako se pristaja na progi v pristanih obeh državnih ozemelj, je dovoljenje prometnih olajšav pridržano porazumu obeh finančnih ministrstev. Finančna deželna oblastva pa so pooblaščena, zlasti v primerih nujnosti pridržujč dodatno ministrstveno odobrenje, ko so se poprej dogovarjala s pristojnim finančnim oblastvom drugega državnega ozemlja, tudi za take proge začasno dovoliti prometne olajšave, oziroma privoliti v nameravano začasno dovoljenje prometnih olajšav po pristojnem finančnem deželnem oblastvu druge države, ako zoper vozni načrt dotične proge s stališča carinske kontrole ni nikakega. zadržka. Dovoljenje pristajati na vožnjah, uživajočih prometne ugodnosti, v svobodnih okoliših in v ca-rinskoinozemskih pristanih, podelita finančni ministrstvi v medsebojnem porazumu le izjemoma in s posebnimi kontrolami, ki se določijo od primera do primera. § 18. Ko je podjetje dobilo obvestilo, da so se priznale prometne olajšave, mora razmnožiti vozni red, poočitivši okolnost, da uživa proga prometne ugodnosti, in dotičnemu finančnemu deželnemu oblastvu izročiti v obvestilnem dekretu določeno število izvodov, da jih podeli vsem carinskim uradom in organom finančne straže, ki pridejo v poštev. Prav tako mora podjetje takoj sestaviti inventarje pripuščenih parnikov in o tem podati naznanilo. ' § 19- Finančno deželno oblastvo da za vsak parnik, ki je vstavljen v progo, uživajočo prometne ugodnosti, en izvod voznega načrta opremiti z izrečno na ime dotičnega parnika glasečo se dovolilno klavzulo. Z do volilom finančnega oblastva opremljeni izvod voznega načrta je treba imeti seboj na parniku, za katerega se je podelilo, in služi potem za izkaz pri carinskih organih in organih finančne straže. § 20. Potem se poveri inventar na parniku in se z natančno revizijo dožene, da je ladja prazna iz-vzcmši inventarske predmete in carine prosto ladij-sko provizijo. Uspeh revizije je zapisati na voznem načrtu, ki je opremljen z oblastvenim dovolilom in ki ga je izročiti voditelju ladje. Hkratu naj carinski urad pristana, iz katerega se naj začenjajo pogodovane vožnje, izroči voditelju ladje proti povračilu napravnih stroškov predpisano carinsko zastavo (§ 21), ki se uradno zaznamuje s tem, da se razločno pritisne uradni pečat; za carinska znamenja po noči predpisane svetilnice (§ 21) mora voditelj ladje pokazati temu carinskemu uradu, ki jih naj uradno oznameni s tem, da namesti uradni svinčeni pečat. Preden se popolnoma ne izpolné ti pogoji, se ne smejo začeti vožnje, ki uživajo prometne ugodnosti. § 21. Ves čas, dokler trajajo pogodovane vožnje po voznem redu in dokler se mudé parniki v pristanih, morajo imeti carinska znamenja. Za carinska znamenja služijo : a) po dnevu, to je od solnčnega vzhoda do solnč- nega zahoda, carinska zastava, h) po noči, kadar pride parnik v kak pristan in dokler se mudi tam, posebna luč. § 22. Carinska zastava ima zeleno barvo, je en meter dolga in ravno tako široka, z belo, 25 centimetrov široko dijagonalno progo od gornjega zunanjega do spodnjega notranjega ogla (ki meji na zastavino vrv). Imeti jo je treba nad telesom ladje na mestu, kjer se dobro vidi (Raa, Gaffel ali masttopp). § 23. Po noči, to je od solčnega zahoda do solnčnega vzhoda, služi, kadar pride parnik v pristan in dokler se mudi v njem, za carinsko znamenje modra luč, 1