Aiieriška Domovina lanr'!3 ho/wf: NO. 203 A/.y ^fpmrr National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. OCTOBER 21, 1970 ,9L0V€N1AN HOBMND HSmPAPm ŠTEV. LXVm — VOL. LXVIII Umor 5 v Kaliforniji doslej še skrivnost! Gasilci, ki so prišli gasit obsežen dom vrh griča v So-quelu v Kaliforniji, so našli v plavalem bazenu pet mrtvih, umorjenih. SOQUEL, Calif. — Ko so gasilci v noči od ponedeljka na torek prišli na samoten griček, ki se dviga nad Tihim oceanom, so našli v plavalnem bazenu poleg hiše sredi drevja pet mrvtih, lastnika hiše, očesnega zdravnika dr. V. M. Ohta, njegovo 43 let staro ženo Virginio, dva sinova, 12 let starega Derricka in 11 let starega Taggarta, ter zdravnikovo tajnico, 38 let staro Dorothy Cadwallader. Vsi so bili ustreljeni v hrbet in močno zbiti, zdravnik pa je bil še posebej Ustreljen v tilnik. Gasilci so prišli na kraj, ko so bili opozorjeni na požar, nad brzo cesto št. 1. Hiša, ki je gorela, je bila zgrajena komaj pred dvemi leti in pol ter je stala med $250,000 do 300,000. Dohod do goreče hiše je zapiral Zaklenjen Lincoln Continental Cadwallader. Okrajni šerif D. James je dejal, da ne more najti vzroka za ta množični umor. Nikjer ni bilo videti sledi o kakem ropu, očitno pa je bilo, da je bil o-genj v hiši podtaknjen. Dr. Ohta, japonsko-ameriškega rodu, je imel ordinacijo v Santa Cruzu od decembra 1960, preje je bil major v Letalskih silah ZDA. Nosil je dolge lase in je Veljal med nekaterimi znanci za “bogatega hipija”. Novi grobovi Celeste Dietz Nenadno je umrla na svojem domu na 15414 Lucknow Avenue 59 let stara Celeste Dietz, roj-Centa, sestra Raymonda, Sylvie, Rolanda, Betty Witkowski, Adele Schmidt, Richarda, Har-ryja, Helen Elkanich in pok. Edwarda, hčerka pok. Antona in pok. Judith, roj. Marnick. Pokojna je bila rojena v Clevelandu in zaposlena zadnje leto pri Phil-Mar Corp., preje pa pri Richman Bros. Co. skozi 20 let. Bila je članica SNPJ št. 576 ter Oltarnega društva pri Sv. Jero-mu. Pogreb bo jutri, v četrtek, ob 8.45 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Jeroma ob 9.30, nato na Kalvarijo. V Nikšiču in okolici v Črni gori vladajo Realne razmere za kaos NIKšIC, SFRJ. — V tej občili ima javna uprava dosti zem-be, ki jo je dobila z “nacionalizacijo”, pa je sedaj nihče ne ob-^eluje. To so domačini v vaseh °ko]i Nikšiča takoj začeli zlo-^bljati. Tam, kjer se nacionalizirane parcele držijo njihovih, Premikajo od leta do leta mejnike, nacionalizirana površina Pa postaja zmeraj manjša. , To taktiko rabijo domačini tu-di pri javnih potih. Tam, kjer s° pota široka, si prilaščajo postopoma obrobno površino, tako pota postajajo zmeraj ožja, tupatam so pa pota čisto izgini-^a> pa se nihče za to ne briga. Javna uprava je sedaj začela terjati odškodnino za ugrabljene ikivnšine nacionalizirane zemlje, ^er nima poguma, da bi terjala zemljo nazaj. Prizadeti domači-so se hitro znašli. Glasom za-0laa mora biti odškodnina od-^rjena po javni upravi, temne sJe po skrbijo, da do odmere ne Pride. Tako prehaja “družbena” astnina zopet nazaj v zasebne •r°ke. VSe to široko opisuje beograjska “Politika”. Kcmki taci praznovali ifMeiinico p!@bi$ctS@ CELOVEC, Kor. — Tu so praznovali 50. obletnico plebiscita s slavnostim sprevodom, dolgim 8 kilometrov, ki se ga je udeležilo 10,000 do 15,000 ljudi, gledalo pa ga je okoli 50,000. Na slavnostni tribuni so bili predsednik republike Jonas, kancler Kreisky z nekaterimi člani vlade in seveda vse, kar kaj pomeni na Koroškem. Na splošno rečeno je bil sprevod z občinstvom vred lepa zbirka koroškega nacizma v sodobni obliki, od skrajnih desničarjev do vseh levičarskih elementov. Zbirka je pokazala, da na Koroškem še zmeraj tli nacizem; ne upa priti na dan, toda podtalno ga je več, kot bi človek mislil. Slovenci se proslave niso udeležili, tudi jugoslovanskih diplomatov ni bilo na tribuni, kar je tisk posebej omenjal. Bunker se bo vrnil v Saigon WASHINGTON, D.C. — Poslanik E. Bunker v Saigonu je ob svojem odhodu iz Saigona! časnikarjem, ki so ga spraševali, če se bo vrnil, odgovoril, da so se vselej skozi 3 leta in pol, odkar je v Saigonu, ob vsaki njegovi poti začele širiti govorice, da ga ne bo nazfjjj. Nato je poudaril: Jaz pričakujem, da se bom vrnil. Jaz se bom vrnil! Bolivijski diktator Torrei ima težave Spoznava, da je lažje obljubiti, kot pa obljube izpolniti. LA PAZ, Bol. — Zdi se, da ima novi bolivijski diktator gen. Torrez težave s svojim režimom. Mož je ob priliki organiziranja svoje “revolucije” v svoji zgovornosti nekaj predaleč obljubljal levičarskim študentom in unijam, da si pridobi njihovo sodelovanje. Študentje in unije so mu verjeli in pomagali do zmage. Torres je obljubljal tudi drugim politikom, zmernim in desničarskim, dobrote svojega bodočega režima, Obljube delajo dolg tudi v Boliviji in sedaj je Torrez v zadregi. Ne more izpolniti vseh obljub. Ako jih izpolni eni skupini, bi se zameril drugi. Zdi se, da bi svoj režim rad oprl na bolivijsko politično “sredino”. S tem niso zadovoljni levičarski študentje in delavci, ki bi radi videli sadove “socialne revolucije in diktature proletariata”. Torres na kaj takega še ni mislil. Študentje in unije so zato sklenili, da ne pošljejo svojih zastopnikov v Torrezovo vlado. Torrez trdi kar naprej, da hoče imeti “levo nacionalno revolucionarno vlado, ki naj temelji na zvezi vojaških sil, delavcev, študentov in kmetov,” ki naj takoj prevzame pdšle. Novi levičarji (študentje in delavci) so objavili proglas, ki v njem zahtevajo, da je “najprej e treba obračunati popolnoma z vojaško in civilno reakcijo, šele potem bo mogoče vzpostaviti ljudsko in antiimperiali-stično vlado”. Zvezni izdatki mio, ko so dohodki zastali WASHINGTON, D.C. — Izdatki zvezne vlade rastejo, ker raste število prebivalstva in njegove potrebe. Dohodki so med tem zastali, ko je prišlo do zastoja v gospodarstvu. Tako so v zvezni vladi v hudih skrbeh, da primanjkljaj ne bi segel preko dopustne meje. Prvotno so predvideli v proračunu za leto 1970-1971 presežek 1.3 bilijone, sedaj napovedujejo desetkrat večji primanjkljaj. Nekateri govore celo o 20 bilijon primanjkljaja, kar bi brez dvoma dalo novega zagona inflaciji, ki se jo trudijo že skoraj dve leti omejiti. Poznavalci gospodarskih razmer napovedujejo primanjkljaje tudi v naslednjih letih, ker po njihovi sodbi gospodarstvo ne bo skoro hitrejše steklo in polne zaposlenosti ne bomo dosegli nemara niti v dveh letih. Primanjkljaj bi bilo mogoče zmanjšati ali tudi odpraviti le z zvišanjem davkov, tega pa se politiki boje in nočejo o tem govoriti, zlasti ne v letih, ko so volitve. Prihodnje leto zveznih volitev ni, zvišanje bi bilo torej s tega stališča sprejemljivo za Kongres, če bo tudi za Nixona, ki bi bil vsekakor rad leta 1972 ponovno izvoljen, bo pa šele pokazal čas. Nixonovo svarilo ZSSR WASHINGTON, D C. — Ko bo sovjetski zunanji minister jutri prišel v Belo hišo na razgovor s predsednikom ZDA, mu bo ta skušal dopovedati, kako nevarno je v atomski dobi za Sovjetsko zvezo gledati za izko-ristvijo vsake priložnosti, ki se pojavi kjerkoli na svetu. Prežanje na priložnost je zme- MOSKVA POPUSTLJIVEJŠA V VPRAŠANJU L BERLINA Sovjetski zunanji minister A. Gromiko je državnemu tajniku W. P. Rogersu obrazložil sovjetsko stališče, ki ni tako trdo, kot je izgledalo ob zadnjem sestanku poslanikov velikih štirih v Berlinu. ZDA sovjetskega stališča “niso razumele”. raj nevarno, povečava medna-Kakšen bo konec teh trenj in r°dno napetost, pa povečuje tu-homatij, ne ve nihče. ^ nevarnost naglega, ne dovolj ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Napetost med Washingtonom in Moskvo, ki je nastala v preteklem avgustu in naraščala skozi september, je začela popuščati. Sovjetska zveza je javno in tajno sporočila, da nima na Kubi namena graditi podmorniškega oporišča, pa se je tudi “opravičila” zaradi motenj v prometu med Zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo v letalskih hodnikih v času, ko so se poslaniki štirih velikih sil pretekli mesec sestali na razgovor o Berlinu. Zunanji minister ZSSR A. Gromiko je v razgovoru z državnim tajnikom ZDA W. Rogersom pretekli ponedeljek dejal, da so bili za te motnje odgovorni “krajevni ljudje” in ne Moskva. Vprašanje Srednjega vzhoda je ostalo še vedno sporno in odprto. Na Srednjem vzhodu, kjer so Sovjeti dopustili Egiptu kršitev določil premirja in s tem sprožili napetost med Washingtonom in Moskvo, še ni prišlo do nobene pojasnitve položaja. Moskva še vedno trdno zanika vsako kršitev določil premirja in Egipt izjavlja, da položaja vzdolž Sueškega prekopa “he bo popravil”, kar stavlja Izrael kot pogoj za obnovo razgovorov za politično ureditev spora na Srednjem vzhodu. Tudi o teh vprašanjih se vrše za kulisami tihi razgovori, ki pa doslej še niso privedli do kakega vidnega uspeha. Včeraj je predsednik Egipta Sadat ponovil, da Egipt ne bo umaknil SAM raket s področja Češkoslovaška želi obnoviti zveze z Vatikanom VATIKAN. — Praškim komunistom se zdi Titova poteza z obnovitvijo uradnih stikov z poti. Baje so zakulisni razgovo- premišljenega oddgovora, ki u-! vzdolž Sueškega prekopa, da pa tegne sprožiti nepričakovano'je pripravljen podaljšati pre- merjenje moči. ■-----o------ Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo! mirje, če pristane Izrael na obnovo razgovorov preko Jarringa. Predsednica vlade Izraela Gol-da Meir je včeraj v razgovoru z državnim tajnikom W. P. Rogersom ponovila izraelsko stališče, Vatikanom tako posrečena ri med Vatikanom in Prago že da mora Egipt najprej umakniti stvar, da mislijo sami iti po isti,v teku. 'SAM rakete iz prepovedanega Sedaj pa še vprašanje o Palestinski državi? Donos kmetijstva v naši j e,želi predstavlja le 12.8% c °tnega narodnega donosa. RAIN Oblačno in deževno. Najvišja ^hiperatura okoli 65. CLEVELAND, O. — Ideja ni nova in ima na videz realno podlago. Diplomatski svet prihaja namreč do spoznanja, da spora med Izraelom in njegovimi sosedi ne bo mogoče rešiti z eno potezo, ampak le postopoma. Eden med koraki naj bi bila tudi ustanovitev arabske Palestinske države. Med arabskimi vprašanji ni namreč na zadnjem mestu problem arabskih beguncev. O tem problemu tudi tisk piše zadnje čase kar dosti; je to dokaz, da je postalo važno, odnosno da se je svet zopet začel zanimati zanj. Saj ga nekateri postavljajo kar na drugo mesto, takoj za važnostjo razmejitve med Izraelom in arabskimi državami. Važnost vprašanja se izraža najbolj v velikem številu a-rabskih beguncev. Trdijo, da je vseh skupaj o-koli 1,300,000. Polovica jih živi ob Sredozemskem morju, ostanek pa v notranjosti a-rabskih držav. Največ jih je v Jordaniji, kamor so pribe- žali vsi begunci iz 1. 1967 in s pridružili tistim iz 1. 1948. Treba je takoj pristaviti, da je gornja številka le ocena in celo po vsej verjetnosti namenoma pretiravana po arabskih virih. Večina beguncev živi namreč od mednarodnih podpor, v prvi vrsti ameriške. Akcijo vodi poseben odbor od okriljem Združenih narodov. Arabske države pa, ki prejemajo p o d p o re, številke namenoma pretiravajo, da dobivajo čim več podpor. To je tudi razlog, da ne izvedejo ljudskega štetja med begunci. Druga važna okoliščina je v tem, da nihče točno ne ve, kaj želijo begunci. Arabske države trdijo, da želijo vsi domov, v svoje rojstne kraje. Drugi viri govore, da je takih zmeraj manj, danes morda komaj tretjina. Vsi drugi bi šli tudi drugam, ako bi se jim nudila prilika za boljše življenje, kot ga imajo sedaj, Arabske države se temu problemu izmikajo in beguncem celo odsvetujejo, da bi mislili na novo domovino češ, saj je povratek v staro pred vrati. Vsi drugi, ki jim je usoda beguncev pri srcu, iščejo druge izhode iz te tragike. Prišli so med drugim na misel, da bi se porabil tisti prostor zahodno od reke Jordan, ki je bil nekdaj pod oblastjo kralja Huseina, in morda še pokrajina Gaza, ki je bila del Egipta (obe ozemlji sta sedaj pod izraelsko zasedbo) za naselitev. Mislijo, da bi tam lahko bilo naseljeno okoli milijon beguncev. Kakih 200,000 bi se jih prostovoljno vrnilo v Izrael, verjetno pa ne več. S tem bi bilo vprašanje arabskih beguncev v bistvu rešeno. Stroške preseljevanja beguncev bi prevzel Izrael in države, ki so kumovale rojstvu Izraelske republike. Preseljevanje beguncev bi se vršilo na podlagi svobodne odločitve vsakega begunca, odnosno njegove družine. Čeprav bi stroški šli v par bilijonov dolarjev, bi finančno vprašanje ne bilo nerešljivo. Ideja o palestinski arabski državi ni nova, to je v bistvu le povratek k načrtu o delitvi Palestine v izraelski in arabski del, ki so ga sprejeli Združeni narodi tudi z gla- som Sovjetske zveze ob ustanovitvi Izraela leta 1948. Če bi Arabci tedaj predlog sprejeli, bi bila “arabska” Palestina precej večja, kot bo morebitna prihodnja, pa so se delitvi Palestine v arabsko in izraelsko državo uprli z orožjem. Ko so doživeli pri tem poraz, so pozivali svoje rojake, naj zapuste svoje domove, v katere se bodo vrnili po zmagi nad Judi. Na to zmago še vedno čakajo, med tem pa so bili Arabci v vojni z Izraelom že ponovno dvakrat pošteno tepeni. Od dela Palestine, ki ga ni zasedel Izrael leta 1948, si je prisvojil večino transjorda-nijski kralj Abdulah, ki je nato svojo državo preimenoval iz Transjordanije v Jordanijo, Egipt pa je zasedel Gazo z ozkim pasom ozemlja ob morju. Nova arabska Palestina bi naj bila sestavljena iz teh dveh delov, ki sta sedaj pod izraelsko zasedbo. Kar je Izrael od leta 1948 priključil svoji državi, tega ne misli dati iz rok, med tem sta brez dvoma stari del Jeruzalema in Golansko višavje. področja, kamor jih je postavil proti določilom premirja, nato pa bo pot do razgovorov odprta. Danes bosta pred glavno skupščino ZN govorila A. Gromiko in Golda Meir. V teh govorih utegne biti kak nov namig vprašanje Srednjega vzhoda njega reševanje. na in Iz Clevelanda in okolice ^eja— Društvo Carniola Tent št. 1288 T.M. bo imelo v nedeljo ob 9.30 dopoldne sejo v SND na St. Clair Avenue. Asesment— Tajnica Društva sv. Jožefa št. 169 KS K J bo pobirala asesment v ponedeljek, 26. oktobra, od 6. do 8. zvečer v Slov. domu na Holmes Avenue. Žalostna vest— Rojak Jožko Penko iz Eu-clida je dobil sporočilo, da mu je v Slavini v Sloveniji umrl brat Janez, dolgoletni cerkovnik pri farni cerkvi. To je v teku enega leta četrta smrt v družini. Najprej je umrl Tomaž, potem Pavel, nečak France in zdaj Janez. Volivci bodo odločili o “mokri” nedelji — V večjem delu slovenske 23. varde bodo volivci pri volitvah 3. novembra dobili posebno vo-hvnico (Balot No- 5), na kateri bodo morali odgovoriti, ali hočejo imeti v nedeljo popoldne restavracije in gostilne odprte in dovoljeno točenje alkoholnih pijač ali ne. Odločili so se za Tafta— Citizens League je včeraj priporočila volivcem za okrajnega komišenerja republikanca Setha Tafta, čeprav je demokratski kandidat za to mesto Frank Gorman skozi zadnjih 12 let to službo “dobro vršil”. Bob Taft napreduje?— Republikanski kandidat za zvezni senat Bob Taft je svoj položaj v okraju Cuyahoga, posebno v samem mestu Clevelandu nekaj popravili, kot kaže povpraševanje Cleveland Pressa, objavljeno včeraj. V votivnem boju sta republikanec Taft in demokrat Metzenbaum skoraj vštric. Boj je trd, tekma ostra in negotova. Zato je prišel sam predsednik Nixon v Ohio, da Tafta podpre in mu pomaga do zmage. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Po posredovanju zvezne vlade je bil dosežen sporazum med TWA in unijo strežnic. Sporazum je bil objavljen danes zjutraj ob petih po celonočnih pogajanjih. Napovedujejo, da bo štrajka, ki se je začel včeraj, danes že konec. SAIGON, J. Viet. — Zavezniške čete so včeraj in danes v več spopadih, katerih glavni so bili južno od Da Nanga, pokončale 163 rdečih. FT. HOOD, Tex. — Vojaški tožilec je po zaslišanju treh prič v razpravi proti sgt. D. Mit-chellu opustil poziv še 6 drugih razpoložljivih prič, češ da nimajo povedati nič več bistveno novega, in dokazovanje končal. Doslej predloženi dokazi so po sodbi pričevalcev razprave preveč negotovi, da bi bilo mogoče na njih osnovi doseči obsodbo. Sgt. D. Mitchell je obtožen umora starčkov, žena in otrok v My Lai v Južnem Vietnamu marca 1968 med vojaškim nastopom proti rdečim. SANTA CRUZ, Calif. — Šerif K. Pittinger je dejal, da za enkrat policija še nima nobenih zanesljivih sledi za morilci dr. V. M. Ohta družine. Vse izgleda, da je bila to ne- ~ ■ . >_-»...e'I. kaka “eksekucija”, zakaj in v SOVjstSUa CpUSlUl«^ kaki zvezi, to je tajnost, ki jo gfgffisjg) OJtOfiŠCS 32 Kllfel je treba rešiti. j WASHINGTON, D.C. — V po- AMAN, Jord. — Vojska in gvc-jučenih krogih trdijo, da je bilo rilci so se včeraj znova spo-;^ražan;je gradnje sovjetskega padli v dveh vaseh v Unfou j oporišča za podmornice v Cien-meje Sirije. Vojska hoče «*o- fuengos na Kubi rešeno s tajnim biti nadzor nad mejo, Preko | diplomatskim razgovorom na katere dobivajo gverilci izivisoki ravni. Sovjetska zveza je Sirije orožje in druge Polreb-jnačrt opustila, če ga je kdaj res iimela, kot so nakazovale izjave udeležil predsednik vlade P. E. Trudeau, več članov vlade in do 100 članov parlamenta. ščine. MONTREAL, Que. — Včerajš-|pentagona jn Bele hiše, še prednji pogreb umorjenega P. La- no je predsednik Nixon odpoto-porta, kvibeškega delavskega ' vaj v Evropo, ministra, ki so ga ugrabili Sovjetska zveza je uradno za-pripadniki Kvibeške osvobo- |nikala vsak tak načrt in poudar- dilne fronte, se je vršil v oko- jalaj da se drži in se bo držala liščinah sličnih obsednemu dogovora; ki ga je sklenila z stanju. Pogreba, ki ga je opra- ZdA o Kubi jeseni 1962. Penta- vil nadškof Kvibeka kardinal gon in Bela hiša sta na to mo]_ Roy, primas Kanade, z mašo £aja čakala, kaj se bo zgodilo cerkvi Notre Dame, se je na Kubi, kjer je bila zasidrana v pristanišču Cienfuengos sovjetska matična ladja za podmornice in kjer so na kopnem zgradili vojašnici, športna igrišča in ZSSR - političen orjak, vežbališče za vojake. gospodarski pritlikavec! Končno je matična ladja dvig- mla 10. oktobra sidro m odplu-PARIZ, Fr. Predsednik *e- ja pristanišča. Dva dni nato publike George Pompidou je te- so objavili, da se je matična lad-kom svojega obiska v Sovjetski ja v Spremstvu dveh drugih sov-zvezi, kjer so ga slovesno spre- jetskih ladij pojavila v prista-jemali in mu veliko pokazali, nišču vzhodno od Havane na dobil vtis, da je Sovjetska zveza Kubi, kjer so leta 1962 Rusi iz-politični in vojaški orjak, pa go- krcavali in nato ukrcavali svoje spodarski pritlikavec. rakete. Trdijo, da so te ladje od- Videl je ogromno prirodno plule od tam in da je spor o tem bogastvo in gospodarske pomož- vprašanju zaključen. Washing-nosti, ki pa jih je mogoče izko- ton o njem baje noče govoriti, ristiti le z obsežno pomočjo od da ne bi prizadel ruskega pono-zunaj. ;sa> /»mV* ■ I C- A V 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 M ralno v našem tisku. Procesi se na tem področju hitro mno- stalne cene, mnoge ne in slednje /IMERIŠKA DOMOVINA ne bodo redki med njimi, ki jih bodo prizadete stran-‘nekatere se skoro vsako uro I ke gnale do Vrhovnega zveznega sodišča. Za zanimive pro-'spremene. To pa dela sive lase ^ cese bo poskrbela tudi filmska industrija. In končno se bo mnogim investorjem. Vsak je moralo sodišče baviti tudi z vprašanjem, ali je vojna v pri tem svoje vrste profesor Vietnamu zakonita ali ne. Začela se je namreč brez postop- “Matika”! Ni pa vsak profesor ka, ki je za napoved vojne predviden v našem pravnem si- matematike tudi zanesljiv in stemu. dober prerok. V teh ozirih je tu- Vrhovno federalno sodišče seveda ne bo moglo vsega di med naj pred vidnejšimi veh-tega obdelati v enem letu. Mnogo slučajev bo moglo priti (ko takih, ki se jim ne posreči na vrsto šele prihodnjo jesen. To je pri Vrhovnem zveznem ,vsak srečelov. Najboljši nasvet National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto sodišču že postalo tradicija. je takim, ki jim bogastvo ne te- Frank Žebot: Naše narodno ime (Nadaljevanje) V razdobju do XV. stoletja je slovensko ozemlje po nemški kolonizaciji bilo zmanjšano na eno tretjino svojega prvotnega obsega. Z ustalitvijo avstrijskih na deželo samo in na njene prebivalce. Zato je raba kranjskega imena bila preje ovira kot pod« pora duhovnemu zedinjenju. E« timologija imena ‘‘Slovenec” je dokaj enostavna. Je le prisvojena oblika besede ‘^Sloven” (ime SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year _~ SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO '. gj| 83 No~203 Weds., Oct. 21, 1970 BESEDA IZ NARODA rxxxxYYIXXXHXX KAJ ¥8 Vrhovno sodišče začelo zasedati Naša politična svoboda temelji na treh stebrih: predsedniku ZDA, Kongresu in na Vrhovnem sodiscu ZDA. Politična javnost najbolj pozna predsednika in Kongres, saj o njihovem delu poroča tisk, radio in televizija ce le mogoče, vsak dan. O delu Vrhovnega zveznega sodišča slišimo le redko kaj posebnega. In vendar je sodišče tako vazno kot sta predsedstvo ZDA in Kongres. Sodišče m namreč zaposleno le s tem, da končno veljavno odloča v pravnih sporih. Važnejši sta dve drugi njegovi nalogi: njemu je pridržana pravica, da tolmači duha ustave, njemu je pa tudi dana pravica, da razsoja, kdaj so zakoni in uredbe protiustavne. V takih slučajih jih čisto navadno razveljavlja. To se dogaja ne ravno poredko. Redka so samo poročila o takih sklepih najvišjega zveznega sodišča. Kako važni so sklepi tega sodišča, nam pričajo njegove sodbe o integraciji v prosveti. Ako bi sodišča ne bilo, ki naše države, kjer vlada konservativni duh, še danes odrekale vsem nebelim rasam ravnopravnost. Moralna moč sodišča tiči v tem, da njegovi člani niso prav nič odvisni od javnega mnenja in javnega pritiska, sodijo po svoji vesti in svojem spoznanju, politični oziri so jim tuji; pred očmi imajo samo ustavo in njen duh, pa tudi veljavo nespornih zakonov in odredb. Prav sedaj imamo priliko videti, kako važno je Vrhovno sodišče. Vsako leto se namreč začne v začetku oktobra redno zasedanje sodišča, ki traja do poletnih počitnic. Že pred začetkom sezone so znani vsaj važni predmeti, ki bodo prišli v obravnavo tekom zasedanja. Ta seznam nazorno priča o veljavi sodišča. Na letošnjem zasedanju bodo na primer obravnavani med drugim sledeči predmeti: Na prosvetnem polju bo sodišče obravnavalo še nerešena vprašanja o šolski integraciji. Na vrsto bo prišel zakon o volivni pravici za državljane, kakor hitro dosežejo polno 18. leto. Ako sodišče ne ovrže zakona, bo okoli 10 milijonov mladih volivcev delalo 1. 1972 preglavico kandidatom za voljena mesta. Sodišče bo moralo tudi rešiti vprašanje, ali je smrtna kazen dovoljena v duhu ustave. V deželi se je nabralo ž,e nad 550 slučajev, kjer obsojenci čakajo, ali jih bo zadela smrtna kazen ali ne. Nekateri čakajo že’ po par let na sodbo najvišjega zveznega sodišča. Med njimi je tudi precej slučajev v naši ohajski državi. Sodišče se bo moralo ukvarjati tudi v številnimi slu^-čaji socialne politike. Je namreč prišlo že v tradicijo, da se tisti, ki jim socialna politika nalaga bremena, radi zateko k sodišču v upanju, da bo sodišče spoznalo rabljeni zakon kot protiustaven. Pred sodniki je dalje tudi dosti slučajev, ki izvirajo iz sedanje vojne v Vietnamu. Sodišče nima samo veliko število slučajev, ki so godni za debato in razsojo, ampak tudi zelo zapleteni, akoravno so na videz zelo preprosti. Vzemimo le par slučajev Sodišče mora še ta mesec obravnavati vprašanje, ah ima učenec ustavno pravico do obiska najbližje šole? Seveda jo ima, bi kdo rekel na prvi pogled, pa vendar ta pravica podira enega med glavnimi stebri šolske integracije. Šolska integracija je namreč velikokrat le posledica stanovanjske integracije, ni torej pojav, ki je namenoma organiziran. Ravno tako je kočljivo vprašanje, ali je dovoljen prisilen prevoz učencev z avtobusi, ako je določeni šolski okoliš že integriran. Ali morajo biti vse šole v šolskem o-kolišu “rasno uravnovešene”? Vsi gornji slučaji so posledice pravd v južnih državah, sodbe vrhovnega zveznega sodišča pa veljajo za vso deželo, torej tudi za severne države. To zopet lahko rodi nove spore in procese. Zapleten je tudi slučaj z volivno pravico za 18-letne. Dosedaj velja pravilo, da starost odrejajo države same. Ako sedaj odredi Vrhovno sodišče minimalno starost, s tem omejuje pravico držav. Ali je to v duhu ustave? Sodišče mora tudi odločiti, ali imajo države pravico zahtevati ‘izpit v pismenosti”, ki je v nekaterih državah še v veljavi. Ako bo dalje sodišče odredilo, da se pogoj stalnega bivanja ne sme raztezati preko 30 dni, bo 5 milijonov državljanov v 30 državah prišlo hitreje do volivne pravice. Ako pride do veljave “glasovanje v odsotnosti”, bo zopet 5 milijonov v 30 državah moglo izvajati volivno pravico, ki je sedaj ne morejo. Pred sodišče bodo sedaj prišli že prvi slučaji, ki se tičejo varstva čistega zraka in čiste vode. Proti takemu zakonitemu varstvu se borijo v glavnem industrije, ki rabijo veliko premoga in imajo dosti odpadnih kemičnih snovi, ki uničujejo ‘ svet in vodo”. Le redke industrijske panoge sodelujejo pri teh problemih dobrovoljno, kot na primer’avto-mobilska industrija. Ne bo manjkalo sodišču tudi prilik, da sodi, kaj ni mo- POVEDATI “s!ris” GREGOR? “Dosti oslov sem že videl po HEXXXXXXXXXXXXXXIXXXXXXXXX3 * ZA POVEDATI JE VEDNO KAJ, a marsikaj ni za zapisati ali tiskati na papir. To mi je še pred 60. leti svetoval in zaupal vljuden rojak, ki so ga v kraju, kjer sem tedaj bival, imenovali z imenom “profesor Matika”. Ne svetu, a povem, da takih še ne, kakor so ti-le!” 'j Dva sta kar skočila, da bi ga pograbila, pa je gospodinja stala vmes. Profesor je pa hitro od-kuril v hišo in se zaprl v sobo. 1 Drugo jutro je profesor Ma- dežel je bilo pozabljeno nekda-,-jana slovanskih plemen), ži preveč žepov tole: Previdni nje skupno ime, narodna zavest j Nastala je preko ženske oblike bodite! Ne segajte predaleč v žerjavice, da se ne opečete. Držite rajši tisto, kar imate, da vam borzijanske sape ne odneso tistega. Takega mnenja je i Stric Gregor Dan slov. osvoboditve “29. oktober” bomo obhajali v nedeljo je polagoma zamrla, nadomesti- “Slovenka” po vzgledu: učenec la jo je zavest deželne pripadno- — učenka, pevec — pevka, igra-sti. Narod ni izgubil le svojega jec — igralka (glej Bogo Grafe-imena, ampak tudi svojo oseb-^nauer; Zgodovina slovenskega nost. Čut pokrajinske pripadno- naroda, I. zvezek, str. 303). sti se je tako globoko ukoreninil, da se je v nekaterih odten- Glavno zaslugo za utemeljitev skupnega imena ima narodni tika zgodaj vstal, pobral obleko,' CLEVELAND, O. Praz-saj dosti je ni imel in je s “pun- novanje narodnega praznika bo klom” odšel, še predno je gospo- let°s v nedeljo, dne 25. oktobra dinja vstala ali kak sostanova- 1970, v farni dvorani pri Sv. Vi-lec. Ker delo tiste čase ni bilo na Glass Aveniji ob 6. uri lahko dobiti, ne takega ali take- zvečer. ga, posebno pa ne take službej Nastopila bo naša mladina, kakor si jo je on želel, zaslužka Pevci in recitatorji. Glavni go- in dohodkov ni bilo, zato je go- vornik bo dr' Viktor Antolinv iz spodinji dolgoval za hrano in Washingtona, ki bo praznične stanovanje več tednov. (misli s svojimi besedami pomen S tem svojim odhodom je iz- P^novanja še poglobil in razgrnil in odšel. Kam? jasnil. Gospodinja se je tolažila, da' Letošnia naša Prireditev za ta je najbrž odšel kam za delom in Praznik bo p°svebn0 umerjena kih ohranil vse do današnjih buditelj Anton Martin Slomšek, dni. Slovensko ozemlje je bilo Qn je bil pionir slovenskega na-razkosano na sedem delov, od rodnega imenoslovja. V uvod-katerih je bila le^ Kranjska do- nem govoru k slovenskim uram, cela slovenska dežela. [katere je vodil za svoje tovariše Slovensko ljudstvo je bilo po bogoslovce v celovškem semeni-XIII. stoletju kakor človek, ki šču, je v jeseni leta 1821 sloves_ zapade v amnezijo, ni se zave- no zaklical svojim rojakom od dalo svoje preteklosti, ni imelo Zilje do Kolpe, pa od Rabe do pogleda v bodočnost, brez ime-(Tržaškega zaliva: Slovenci smo’ na, brez osebnosti, gmota brez- Svojo vero v enotnost sioven_ pravnih tlačanov. V taki latent- stva je v omenjenem govoru tani inerciji je tavalo in životarilo kojg izrazil: do XIX. stoletja, ko so ga začelij “Slovenec je Kranjec, Slove-dramiti iz zimskega spanja do- nec Korošec kakor Štajerec, mači romantiki. Prvi je bil Vod- bratje smo drug drugemu nik, toda njegov klic je bil glasjpotu omike se prihUžujmo drug spominjam se njegovega sad- da se bo vrni,. Ostaii, ki so bU, n :ega imena, ker v pogovorih o njem sem le slišal, da so ga imenovali z imenom “profesor Matika”. Glede tega imena mi je enkrat nekdo pojasnjeval, da je bil profesor, ki ga omenjam, zelo izšolan in izobražen mož in da je nekje v stari domovini nekaj let poučeval na neki gimnaziji matematiko (t. j. veda in znanje o računstvu). Radi nekih Ijive opazke: | “No, kje je pa zdaj profesor ... . , ... Matika? -- klh Jedrnatih osel?” - | Takih slučajev je bilo tiste čase kar dosti, da so stanovalci • • • „„ . „ ■■ j. ■ dovme s 135 slikami iz vse na- pri njej na hram m stanovanju, v . ... v ■ v .. se narodne zgodovine izza časa so pa tu in tam izrazah zasmeh- v ... 6 nase naselitve, povezane s posebnim besedilom, ki bo v krat- t, , . , . v.. kih jedrnatih besedah zajelo Kdo je pa zdaj večji ^ ki s0 biH važnij kot nekaki mejniki v našem narodnem razvoju. Vsak, ki se bo tega praz- .. , ... .......... no van j a udeležil, bo veliko pri- (bordarji), ki so bili na stano- d(>bil na SpOŠtovanju naše na_ vanju m hram, tu in tam kaj rodne preteki0sti. ' odnesh in pustih za seboj ne- prireditveni odbor prav lepo slučajnosti je odšel iz starega plačane račune. Posebno v času vabi vse clevelandske Slovence, kraja v Ameriko. Tu se je kot!dolgotrajnih stavk. Nekateri so da se te v€^erne prireditve v ne- tak predstavil, namreč kaj zna Pozneje take račune poravnali, delj-0; dne 25 oktobra 1970, ude- in v čem se je izšolal in postal |ne^a^eri Pa tudi ne. Na svetu so po zadoščenem učenju pri spra- bdi pač tedaj in so še danes “Narod naš umreti noče...” vpijočega v puščavi. Še leta 1808 slavni jezikoslovec Jernej Kopitar ni vedel imena svojemu rodnemu jeziku. V naslovu slovnice, ki jo je izdal tisto leto, se je moral poslužiti dolgoveznega drugemu in srečen čas, ko bode v jeziku slovenstva ena hiša, e-den rod, eno slovenstvo, en go- vor: S tem oklicem je Slomšek ob-i javil svoj narodni program, ka- geografskega opisa: Grammatik ter ^ je bn duhovno zedi_ der slawisehen Sprache in ševanjih profesor. To v matematiki (računstvu). Preprosti tedanji izseljenci, ki mnogi niso v vseh vrst ljudje, tudi taki, ki na neplačane račune pozabijo. Omenim naj, da profesor Ma- Prireditveni odbor svojih pojmih vedeli pravi po-;bka ni bil tak. To mi je poveda- Zahvala zlatoporočencev men nekaterih naslovov in niso la dsta gospodinja, pri kateri je videli prevelike razlike v bese-|StanC)val tedaj kakor jaz še pred dah “matematika” in “matika”, !Prvo svetovno vojno. Odšel je Krain, Kaernten und Steyer-mark (Slovnica slovanskega jezika Kranjske, Koroške in Štajerske). n j en je vseh Slovencev brez ozira na deželne meje. Za dosego tega cilja je pisal, govoril in delal vse svoje življenje. Slomškova deklaracija se danes zdi sa- CLEVELAND, O. — Slovesno praznovanje najine zlate poro- so mislili, da naslov pomeni, da!nekam na zaPad in našel je tam ke’ ki sva j° obhajala v nedeljo, se profesor razume na “motike”!"<*0 službo. Kako ali dve leti 4'. oktobra, je bilo za naju čudo-(s katerimi so doma .okopavali Pred Prv0 svetovno vojno se ji vlto lepo doživetje.^ pridelke na poljih). Smatrali so,ji6 °glasil s pismom in ji poslal tz srca sva hvaležna vsem, ki da je on v svojem znanju o “mo-'VScdo> k’ R J0 Je dolgoval za ste pripomogli, da je bilo to tikah” postal profesor | hrano in stanovanje. Omenil ji praznovanje tako lepo in prisrč- Kdo jim naj zameri radi tega'* v Pism“. ^ ^ “ ■><* *>- no. Predvsem naj prejme najino in take sodbe o “matematiki”? |™1' Ob nedeljah pa da hodi v «“<*0 »hvalo c. g. zupmk Prav ta mož, ki so ga nazivali We vodotoke ribe lovit in da Kudolf Prazmk,_ k, je daroval z omenjenim naslovom “profe-1^ ‘ndi » ^ ki 6» neka. ‘ ovesno sv. maso v cerkvi sv. sor Matika”, mi je nekoč mh.!«-! » grških «•»> to tam ▼>*•. Iskrena hvala c. bratu Rogal zelo pomenljive računske uiamei°- ^ kratkem pa bo nare- kertu, sinu Mrs. Roberta, iz fa-slučaje. Se sedaj se tistega nje.'® načrte, da bo šel s skupino K™*™: »stram govega razlaganja o računstvih^ treh drugih v Aljasko, ker .Kaz‘m'rJe'“e Manje Po-spominjam, posebno pa od leJ tam da je v gorskih potokih pre-na Neff Rd. za vso izdaj, ko sem pred kakimi skoraj ceI zlata Rekla je, zahvalila kaz!mo naklonjenost. 40 leti izvedel po znancih, da je sem se mu s pismom, ki ne vem/ 'Prisrčna hvala Mrs. Mary profesor Matika odpotoval v“ ga i6 Prej«1 ali "e, nazaj ni Otoničar in njenim pomočnicam večnost. Bil je vsaj za mene za-1?™10’ od tijcga Pa tudi nisem za odllcno slavnostno kosilo, kot nimiv mož več cula. Pošten je pa bil, pla- ll,dl vsem Pndmm strežnicam Spominjam se ga, kako je en-lčal ml IV kar mi je dolgoval. za ljubeznivo in hitro postrež-krat sostanovalcem, kjer je bil Tc) mi ie povedala nekaj let bo- na hrani in stanovanju, razlagal zatem> ko sem jo slučajno sre-1 Iskreno se zahvaliva najinim in pojasnjeval razlike med me- čaL Tudi ona ie odila v večnost dobrim otrokom — hčerkam, si- terskimi in kilometerskimi me- med Prvo svetovno vojno. Spo-novom njihovim ženam, ki so rami in tukajšnjimi čevlji, jardi minjam se Pa večkrat nje in ti- PnPravili zalotoporočno slavje, in miljami. In med težami v steSa profesorja Matika. | Ne moreva se zahvaliti in po- funtih in kilogramih. Prav zani-- Nič čudnega, le slučaj tak. vrn^i vsakemu posebej za vso movo je razlagal. IMatematik, računski veščak je ijnbeznivost in pozornost ob Prav tedaj so premogarji stav- bil, pa je računal in delal na- Prd’k’ najine zlate poroke. Naj kali, skoraj kake tri mesece ih!črte, kako priti do zlata. Iskal ga P°P^a^a in povrne dobri Bog! ko je sedel med njimi, jim je'je nekje v gorskih potokih po' Joseph in Josephine Perpar dokazoval, da so nespametni, ker!Divjem zapadu, nato ga je hre-| stavkajo. Tudi če boste dobili j penenje za tem vodilo še gori v, par centov kakega poviška pri Aljasko, in zatem ni bilo slišati* toni, ali pa na uro, kdor je plačan po času od ure, boste pa zdaj, ko ste na stavki, več izgu- Slovensko ime je bilo uteme-umevna, ne potrebuje Ijeno šele v tridesetih lotih ^ nobene dodatne razlage in ne XIX. stoletja, sankcionirano V|Vzbuja p0Sebne pozornosti. Trc-narodni deklaraciji (Zedinjena'ba pa se je vživeti v vzdušje te-Slovenija) leta 1848 in prišlo v^danje dobe; da umemo prav ce-slošno rabo v dobi narodnih ta-^^-j, njen dalekosežni pomen. Pc borov. V obmejnih pokrajinah^0^1^ merjenih v miselnosti je bil z navdušenjem sprejeto Metternichove absolutistične brez odlašanja, ker je služilo kot j vdadavjne> katere glavni cilj je močna opora v obrambnem bo- bil ohraniti “status quo”, je ju proti germanizaciji. Težav-1Slomškov manifest predstavlja nejši je bil njega prodor na nekaj vznemirljivo novega, če Kranjskem. Kranjska je bila po ne konspirativno revolucionar-svojem prebivalstvu čisto slo-'nega_ Zaključil je Slomšek svoj venska dežela, zato so pokrajin-^uvodrd govor s temi besedami: ski nazivi Kranjska , Kra-|“Oj da bi mogel danes s svoj.' njec in “kranjski imeli tudi bratovsko besedo v vas zbuditi etnično konotacijo. Vendar v ogenj navdušenja za jezik Slo-domači govorjeni in pisani be- venjje ga v tekočih dneh to-sedi niso bili rabljeni v pomenu ga leta vzdržati v vaši sredi v “pars pro toto”, omejeni so bih svetjem plamenu!” Značilna je v tej zaključni ekshortaciji raba vodu pri rožnem vencu. Bilo jih imena “Slovenija”. Res, da jo je Umrl je Janez Krvina bili, ker ste brez dela. Debati-!zlah> je vabljivo, rali so o tem nekega popoldneva na vrtu v senci, tako resno, da bi bili profesorja “Matiko” kmalu natepli. Ubranila ga je gospodinja rekoč: “Bodite vendar pametni, profesor že nekaj ve, več kakor vi.” Profesor Matika se je zahvalil, vzdržati se pa ni mogel in je glasno pripomnil: več o njem. Ne samo njega, tudi; NEW YORK, N.Y. — Dne 28. druge so take želje vodile za septembra je umrl v New Yor-zlatom. Najbrže jih še bodo, ker ku Janez Krvina. Pred tedni je nesrečno padel, najbrž v pod-Na tega profesorja “Matika” zemeljski železnici, bil je težje sem se spomnil, ko sem pred ranjen in operiran. V bolnici je kratkim bral spis, kako se zad- bil ves čas v nezavesti, nje čase obnašajo trume inve-' Jariez je bil delaven, prijazen storjev na njujorških borzah, in vesel mož. Imel je veliko pri-Zadnje čase mnogim tem lasje jateljev v Združenih državah in sive, kar borzni trgi se radi in- posebej v New Yorku. O tem flacije in drugih gospodarskih priča velik pogreb in številna u-težav čudno obnašajo. To je, deležba njujorških Slovencev v cene delnic. Nekatere imajo naši cerkvi in v pogrebnem za- je nad sedmedeset. Črno mašo je bral župnik Rogan, sodelovala sta- gospoda Blatnik in Jenko. Pokopali smo ga v Elizabeth, New Jersey. Molil je župnik Rogan. Janez Krvina je bil rojen v Trnovem v Ljubljani pred devetinsedemdesetimi leti. Bil je poslovodja pri Suttnerju v Ljubljani, strokovnjak v urarstvu in zlatarstvu. V New Yorku je skoraj do zadnjega delal v svoji stroki. Bil je vnet član Prosvetne zveze, delal je pri Orlih in vodil denarno zbirko za Orlovski stadion v Ljubljani. Za svoje javno delo je bil imenovan v ljubljanski mestni svet. Med vojno je zbiral denar za oltar Brezjanske Marije v stolnici in nadzoroval pasarsko delo in zlatenje. Po vojni je živel v New Yorku. Bil je direktor in upravnik Ligine hiše v mestu in veliko in pridno delal pri pošiljanju hrane in obleke potrebnim v domovino. Ko se je Liga preselila v Ridgewood, je našel nov dom pri družini Toneta Babnika v Astoriji. Babnikova družina je skrbela tudi za njegov pogreb. Do groba so ga spremili v imenu Lige predsednik njujorške-ga odbora dr. Puc, Tone Babnik in Simon Kregar. Janez zapušča sestro Ivanko Koman v Ljubljani. Ohranimo ga v lepem spominu. Naj mu bo zemlja lahka! , SK prvi zapisal Valentin Vodnik (9. verz v “Iliriji zveličani”:: “Mat’ stara Slovenja”), a njemu je v pesnitvi služila le kot retorična personifikacija. Tudi je bil Slomšek prvi, ki je rabil pojmovno ime “slovenstvo11. Njegov prvi pesniški poskus iz leta 1822, ki je ohranjen v rokopisni zbirki, nosi ta naslov. Zato gre Slomšku priznanje, da je uvedel slovensko ime (Slovenec, Slovenija, slovenstvo, slovenski) v slovenski slovar. Dodatna pomembnost “Napel-vavnega govora k Slovenskimu zboru 1821” (po Slomškovem rokopisu), ki se je Slomšek najbrže ni zavedal, pa je v tem, da je bil izgovorjen skoraj točno tisoč let potem, ko so Karantanci izgubili svojo notranjo svobodo. Po letu 820 je Karantanija prenehala biti kneževina, vključena je bilo kot grofija v Frankovsko državo. Odtlej ji niso več vladali od ljudstva izbrani domači knezi, ampak tuji (bavarski) grofje. Na Kranjskem je bilo slovensko ime potrjeno z izidom (1825) v nemškem jeziku pisane slovenske slovnice licejskega profesorja Franca Metelka (Die (Dalje na 2. strani) SLOVENCI! Kličite 578-1293 ZADNJA PRAVDA J. S. BAAB Polno zvitih vprašanj si je bil j Starček se je razvnel in odvr-pripravil predsednik, premislil nil: “Nisem noben dedek; čeprav je postopanje, nastavil je zanj-ke, v katere bi se zapletel zločinec, in glej: Ta zločinec ga je sedaj sam zmedel s svojo preprostostjo. Ali je to sploh zločinec? Sedaj se je dvignil zagovornik in prosil, da bi tudi on smel obtožencu zastaviti par vprašanj. Radostno je privolil predsednik. “Torej, gospod Porazil,” je začel zagovornik. Adam mu je presekal besedo s povsem drugim glasom kot je govoril doslej: “Nisem gospod, kmet sem.” “Torej, kmet Porazil! Vaš rod je bil v Klenči v časti in je užival razne predpravice, ali ne?” “To pa, to. Porazilovi so nosili nebo, v cerkvi so imeli svojo posebno klop, na Telovo doma oltar, na križev teden so nosili pri procesijah na polje velikonočno svečo in tudi pri Vstajenju—” “Tudi vi niste bili do nedavna nikdar kaznovani?” “Kaj, da nisem bil? Pa še kako! Celo svoje življenje! Skoraj od ženitve — je kazen, kazen za mene in za Martina zato, ker nisva ubogala očeta. Slabo nama je bilo na svetu in malo časa sva živela.” “Ne mislim tega. Jaz mislim sodnijske kazni, kajti občina in iarni urad sta vam dala lepo spričevalo in vas pohvalila kakor mirnega, tihega človeka, če izvzamemo to nesrečno tožare-nje. Ali ste se pravdali n. pr. še s kom drugim razen z bratom?” “Bog ne daj! Saj sva si z Martinom sama nakopala dovolj tožba.” Glej, tudi gospod državni pravdnik bi rad nekaj slišal od Adama. “Nisem vas dobro razumel, ko ste poprej pravili o uboju, in gospodje porotniki tudi ne; povejte nam še enkrat, ste k imeli namen ubiti brata? Kaj ste mislili neposredno v trenutku, preden ste zamahnili z lopato in udarili?” “Kaj sem mislil?” se je skušal spomniti Adam. “I, mogoče ničesar nisem mislil, mrtva, strašna tihota je vladala v meni, tako Nekako kot je za nevihte med bliskom in gromom.” “Pa človek si vendar mora ttekaj misliti,” je silil tožnik. “No, mogoče sem si takrat Mislil,” je odnehaval Adam, '’sem si mislil: Bog daj, da bi dobro zadel in ga ne zgrešil, da se ne bi dolgo mučil.” ‘‘To ste si torej mislili? Boga ste klicali — in ste nazadnje diorda celo molili?—” “Da — mogoče! Prav res, pomolil sem; taka kratka molitvica mi je švignila po duši in po glavi.” “Pa menda vendar veste, da ■^og pravi: Ne ubijaj—” “Sedaj-le to seveda vem, toda takrat, v tistem trenutku mi to bi prišlo na misel- Sam skušnja-Vec je bil stopil vame in meni Se je uboj zdel tako potrebno in beodložljivo delo, da sem pred bjim pomolil, kot sem vedno Vajen.” “In niti sedaj ne obžalujete Svojega čina?” “Kako naj obžalujem? Ali sem biogel drugače? Da se ni zgodilo takrat, bi bilo prišlo do tega