Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV, Lendava, 5. septembra 1937, Štev. 36 Cena 1 Din. Naročnina: doma na skü pni naslov mesečno 2 D, na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 6 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Pozdravljeni! Z veliko radostjo se je Slovenska krajína pripravljala, da bi bil njen tábor res v veselje, radost in zadovoljnost vsem. Zato prav prisrčno pozdravljamo vse, ki ta dan prihajajo k nam, kot prijatelji, da se z nami združeni radüjejo, da se z nami ramo ob rami bojujejo. Vse nas navdaja ljubezen do Boga, vladarje našega in gospodarja narodov, ter polni srčna želja, da bi z njegovo pomočjo čim uspešneje služili svojemu ljudstvu in lepši bodočnosti slovenskega naroda. Zato vsi združeni in zbrani na prosvetnem taboru Slovenske krajino pošiljamo goreče molitve k Vsemogočnemu Gospodu našemu, naj blagoslovi nas i vse naše delo. Naj nam da svojo pomoč, da bomo vedno tako delali in tisto izvrševati, kar je Njemu po volji in za nas najboljše. Naj nam da svojo moč, da bomo v delu za dobrobit naše krajine, našega ljudstva in našega naroda ter v borbi z našimi nasprotniki, imeli vedno neuklonljivo voljo in neustrašen pogum. V to naj nam Bog pomaga, zato prisrčno pozdravljeni vsi, ki se ta dan s temi željami z nami združujete ! Drüžba sv. Rafaela za Slovensko krajino. Sv. Rafael je nadangeo boži, ki je mladomi Tobiji bio na vsestransko pomoč, gda je zavolo siromaštva mogo oditi v tüjo deželo i staromi slepomi oči prinesti domo peneze, ki je je rodi pred leti posodo. Iz vseh nevarnosti je rešo sv. Rafael Tobijo, poskrbo njemi je pobožno ženo, premagao je hüdoga düha, ki je mladožencom šteo škoditi, iz smrtne nevarnosti ribjega gobca ga oslobodo i poskrbo je celo vrastvo, po šterom je slepi stari Tobija dobo svoj pogled nazaj. Tomi smilenomi archangeli, sv. Rafaeli se zračajo vsi potniki, vsi izseljenci, da njim pomaga, kak je pomagao mladomi Tobiji. Tüdi društva se ustanavlajo njemi na čast pod njegovim imenom i varstvom, šterih namen je ista dela lübezni i smilenosti pokazati izseljencom, kak je on pokazao mladomi Tobiji. Slovenska krajina ma dobrih petdesetjezero izseljencov, ki so razstepeni po vseh delaj sveta. Da to našo krv obdržimo na pravoj poti, da naši izseljenci ne zgübijo vere v Boga, nego po njej živejo i da ne zgübijo lübezni do svoje materne reči, svojega slovenskoga naroda i do svoje drage domovine, nego ostanejo verni Bogi, Cerkvi, domovini i narodi svojemi, se je nastavila tüdi za Slovensko krajino sv. Raf aelova drüžba, štere pravila je potrdila višja cerkvena i civilna oblast. Gda ta pravila tü objavimo, prosimo naše izseljence i vse njihove domače, naj k drüžbi pristopijo. Letna članarina je 10 Din. Drüžba ma svoj sedež v Črensovcih. PRAVILA Družbe Sv. Rafaela za varstvo izseljencov Slovenske Krajine. § 1. Ime in Sedež družbe. Družba se imenuje: Družba Sv. Rafaela za varstvo izseljencov Slovenske Krajine. Svoj Sedež ima v Črensovcih. § 2. Namen Družbe. Namen Družbe je: ščititi izseljence Slovenske Krajine in njih sorodnike doma in v tujini, krepiti versko, narodno in državno zavest ter povzdigniti njih gospodarsko blagostanje. V dosego tega more Družba po svojih organih in članih: 1. Odvračevati od izseljevanja in dajati pojasnila osebam, ki se nameravajo izseliti v tujino. 2. jih ščititi pred izkoriščevalci. 3. Posredovali pri pristojnih oblastih v izseljenskih zadevah in staviti primerne predloge. 4. Vzdrževati zvezo z vsemi izseljenci svojega delokroga v tujini in domovini. 5. Skrbeti, da se izseljenci v tujini in domači državi versko in narodno ne izgube. 6. Skrbeti za dušni blagor izseljencov s tem: a) da bodo, ti vedno zadostno oskrbljeni z izseljenskimi duhovniki, b) da se poskrbi za redno vzgojo otrok izseljencev v slovenskem jeziku in se za nje ustanavljajo potrebne Slovenske šole v tujini. 7. Izdajati primerne poučne knjige in časopise ter letake, ki se tičejo izseljencev. 8. Prirejati poučna predavanja in Zborovanja ter prireditve družabnega značaja. 9. Prirejati za odhajajoče izseljence odhodna spremljanja in za vračajoče — sprejeme. 10. Pripraviti vse, da se vsako leto čim lepše vrši izseljenska nedelja. 11. Nastavljati svoje poverjenike v župnijah svojega delokroga in nastavljati iste tudi med izseljenci Slovenske Krajine v tujini. § 3. Sredstva. Družba pridobiva potrebna sredstva: 1. Iz rednih članskih prispevkov, ki znašajo 10 Din. letno. 2. Iz dohodkov delovanja Družbe, označenih v § 2. 3. Od prostovoljnih darov. 4. Iz podpor javnih, cerkvenih in prosvetnih ustanov. § 4. Članstvo. Člani so: a) redni, b) delovni in c) podporni. a) Redni član Družbe more postati Vsakdo, ki prizna in se drži pravil ter izpolni vse pogoje in predpise v pravilih in pravilniku Družbe ter ni bil kaznovan radi nepoštenih dejanj. Odbor more z večino glasov odklonili sprejem v Družbo brez navedbe vzroka. b) Delovni člani so župniki v svojih župnijah, ako se zato prijavijo Družbi ali od odbora določena oseba v župniji. Ti so poverjeniki Družbe in skrbijo v tesni zvezi z osrednjim odborom za izseljence svoje župnije: vzdržujejo z njimi stike, krepijo v njih farno, versko in moralno ter narodno zavest, oskrbijo Družbi statistične podatke izseljencev svoje župnije, preskrbijo izseljencem potrebne listine za sklepanje zakonov, pošiljajo svojim izseljencem farna izseljenska pisma, skrbijo za prirejanje vsakoletne izseljenske nedelje in vodijo župnijske izseljensko kartoteko. c) Podporni člani so tisti člani, ki darüjejo letno podporo 100 Din. § 5. Dolžnosti članov. 1. Pristop v Družbo javi član odboru ali poverjeniku ter plača enoletno članarino. 2. Član je dolžan vsestransko podpirati stremljenje Družbe. 3. Poverjeniki za nabiranje članov so dušni pastirji posameznih župnij — ali pa od odbora za to določene osebe, ki dobe za svojo prijavo pismeno potrdilo od odbora. § 6. Pravice članov. Vsak redni član, ki je en mesec v Družbi, ima pravico do vseh ugodnosti, ki jih nudi Družba na podlagi svojih pravil in pravilnika. Vsak redni član ima aktivno in pasivno volilno pravicov odbor Družbe. Kdor po lastni krivdi ne plača vsako leto do Svečnice članarine, izgubi pravico članstva. Drüštveni odbor ima pravico izključiti člane, ki škodujejo na kakršenkoli način ugledu in prospehu Družbe. § 7. Vodstvo Družbe. Vodstvo Družbe tvori odbor, ki obstoji: 1. Iz petih članov na vsakoletnem občnem zboru izvoljenih. 2. Iz zastopnika kn. šk. ordinarijata v Mariboru. 3. Iz obeh dekanov Slov. Krajine, oziroma od dekanijske duhovščine izvoljenega zastopnika dekanije. Ta odbor voli z absolutno večino predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in arhivarja. Predsednik ali njegov namestnik zastopa Družbo na zunaj in pred oblastmi ter podpisuje s tajnikom ali njegovim namestnikom vse drüštvene spise. Spise v denarnih zadevah mora sopodpisati s predsednikom tudi blagajnik. Tajnik vodi društveno pisarno in nadzoruje drüštvene uslužbence. Blagajnik vodi gospodarstvo, račune, pobira članarino in podaja o tem na odborovih sejah in na občnem zboru svoja poročila. Odbor je sklepčen ob navzočnosti Vsaj treh članov. Sklepa vedno z nadpolovično večino navzočih članov odbora. Odbor sestavlja pravilnik za notranje poslovanje Družbe. Delo blagajnika nadzorujeta 2 preglednite, katera izvoli občni zbor. Odbor sprejema potrebne uslužbence. § 8. Občni zbor. Predsednik in tajnik Družbe skličetá ob koncu vsakega postavnega leta, okoli 20. oktobra, občni zbor. Postavno leto se prične na dan sv. Rafaela — 24. oktobra. Občni zbor se objavi vsaj osem dni poprej v „Novinahˮ, „izseljenskem vestniku - Rafaelaˮ. Izredni občni zbor se skliče na enak način, če to zahteva pismeno in utemeljeno polovica članov odbora ali desetina članov Družbe. Občni zbor je sklepčen ob navzočnosti 20 rednih članov in sklepa vedno z nadpolovično večino. Ako občni zbor ne bi bil sklepčen, potem skliče predsednik pol ure pozneje nov občni zbor, ki je sklepčen ob vsaki udeležbi. Predsednik, tajnik in blagajnik morajo dati na občnem zboru poročila o svojem delovanju in preglednika Poročala, v kakšnem stanju sta našla gospodárstvo Družbe. § 9. Glasilo Družbe. Glasilo Družbe Sv. Rafaela za varstvo izseljencev Slov. Krajine so: „Novineˮ in tudi „Izseljenski Vestnik — Rafaelˮ. § 10. Razsodišče. Spore, ki nastanejo med člani in odborom, poravna končno razsodišče petih članov. Vsaka sporna stranka voli dva razsodnika iz članstva Družbe, ki izvoli petega za predsednika. Razsodišče razsoja z nadpolovično večino. § 11. Razpust Družbe. Družba se mora raziti samo s sklepom obč. zbora. V tem slučaju „kakor tudi, če drüštvo razpüsti oblastvo“ *), pripada imetje „Domu Sv. Frančiška" v Črensovcih. Štev. 300/1. V i d i ! Lavantinski kn. šk. ordinarijat v Mariboru, dne 26. febr. 1937. škof in apostolski administrator Pečat. Dr. Tomažič. Kr. banska uprava dravske banovine odobrila 24| VII. 1937 pod br. II. No 14003|3. To so pravila. Iz teh je razvidno, da se ide za samo lübezen, zato ki čüti v sebi lübezen do svojih bližnjih, naj pristopi k drüžbi. Augusta 22. se je obhajala 10 letnica osrednje Rafaelove drüžbe v Ljubljani, štero je tüdi naša drüžba pozdravila potom predsednika. Te drüžbe je hčerka tüdi naša drüžba. Pri toj priliki se je pristopilo tüdi k deli, da se nastavi edna zbornica za izseljence, ki bo gordržala veze z našimi izseljenci i te z močnim vezaljom vezala na dom i narod slovenski. Pomagajmo krepiti to vezalje z svojim pristopom k toj lepoj drüžbi. Javite se na naslov: Drüžba sv. Rafaela za Slovensko Krajino v Črensovcih. *) Te reči dodala kr. banska uprava, Naši izseljenci v Franciji prosvetnomi tabori v Soboti. Z veseljom čtemo vsako številko Novin. Posebno čtemo z veseljom zadnje številke, kde se piše od prosvetnoga tabora v Soboti. Lepi i podučen je bio tüdi uvodni članek, „Katoličanci vstanimoˮ. V njem smo najšli dosta hasnovitoga, posebno to vala za nas, ar mi izseljenci moramo biti dobro podkovani, da znamo odbiti vse šatanove Stalinove agitatore. Šteli smo tüdi članek od tabora i da ma trojni namen, da je namenjeni tüdi nam izseljencom. Oh, zlata miseo za nas izseljence. Vsi se Vam že v naprej za-hvalüjemo vsem tistim, iz šterih src je prišla ta lübezen do nas izseljencov, da ste celo zaprosili za radio Prenos. Dragi bratje i sestre Slovenske krajine, ki ste tak srečni, da se bodete vdeležili tabora, ki bodete zbrani pri daritvi sv. meše te, kda bo večina izmed nas delala, prosimo vas, samo edno minuto se zmislite na nas zapüščene v tüjini i prosite Boga, da se zdravi i nepokvarjeni povrnemo v pomači kraj. Prosite Boga naj blagoslovi drago domovino, da bomo mogli nastopati sküpno i da bomo lejko celomi sveti i vsem neprijatelom pokazali, da smo edni v mislih i edni pri zastavi Kristušovoj. Mi smo i ščemo ostati verni našim voditelom i neščemo biti podložni hlapci Stalina. Bodite pozdravleni vsi odlični gostje kak škofov zastopnik dr. Čukala, kanonik i dekan iz Maribora, nato naš voditeo dr. Korošec i drügi odličnih, nato bratje i sestre iz ostale Slovenije, ki bodete zbrani na našem tabori. Pozdrav tüdi vam g. urednik, g. nar. poslanci dr. Klari i banskim Svetnikom, vsem domačim, rodbini i dühovnim pasterom i tebi draga Slovenska krajina srčen pozdrav pošilamo. Da bomo bar v dühi zbrani z vami, se v te namen zberemo mi izseljenci v ednom mesti, da se pridrüžimo sküpno vam zborüvalcom. Kak se posreči te naš sestanek, Vam bomo poročali, Vas vse pozdravlajo izseljenci iz cele Slovenske krajine: Casar Jožef, Horvat Štefan, Horvat Janoš, Horvat Trezika, Horvat Klarica, Vogrin Jožef, Kološa Martin iz Bogojine; Andrejc Franc iz Šalamenec; Školnik Karol iz Zenkovec; Šoštarec Filip iz Vančavesi; Žökš Štefan i brat Ivan iz Zenkovec; Podlesek Štefan i žena iz Noršinci; Kuzmič Karol i žena iz Starih Beznovec; Jošar Aleksander iz Prosečkevesi; Meolic Franc iz Kroga; Ritlop Štefan iz Vučegomile; Meš Anton iz Kroga; Hari Alojz iz Krašč; Sukič Alojz iz Martinje; Pucko Štefan iz Noršinec; Morčič Matjaš iz Krajne; Šernek Franc iz G. Bistrice; Fujs Alojz iz Prosečkevesi; Špilak Ivan iz Ivanec. Sv. Rafael, čuvaj naše izseljence. 2 NOVINE 5. septembra 1937. NEDELA po risalaj šestnajseta. Evangelij (Lukač 14). Tisti čas, gda bi notri šo Jezuš vu hižo nikoga farizeušov poglavnika v soboto jest krüha, oni so kebzüvali na njega. I ovo niki človik vu vodenom betegi bodoči bio je pred njim. I odgovoreči Jezuš pravo je vu pravdi vučenim i farizeušom govoreči: jeli je slobodno v soboto vračiti? oni so pa mučali. On ga je pa prijao, zvračo ga je i odpüsto. I odgovoreči je njim pravo: Šteroga med vami somar, ali jünec v stüdenec spadne i ne potegne ga vö taki dén sobotni? i nej so mogli na eta odgovoriti njemi. Pravo je pa i tim pozvanim priliko, videvši, kakda bi si prednja mesta zbirali, govoreči njim: gda boš pozvani na gostüvanje, ne sedi si na prednje mesto: da morebiti je preštimanejši od tebe pozvani od njega i pridoči on, ki je tebé i njega pozvao, povej tebi: daj etomi mesto i teda začneš z sramotjom zadnje mesto držati. Nego gda boš pozvani, idi i sedi si na zadnje mesto, naj gda pride, ki te je pozvao, povej tebi: prijateo, idi više gori. Teda bode tebi dika pred sedečimi s tebom navküper. Ar vsaki, ki se zvisi, ponizi se: i ki se ponizi, zvisi se. Razgled po katoličanskom sveti Okrožnica Pija XI. „Divini Redemptorisˮ o brezbožnem komunizma. — IV. Pomotki in sredstva. — Potreba pomoti. — 39. To je, častiti bratje, nauk Cerkve, ki more edina kakor v drugih rečeh tako tudi v socialnih dati pravo spoznanje in nas obvarovati komunističnega mišljenja. Toda treba je, da se nauk prevede v življenje po tistih besedah apostola Jakoba (1, 22): „Bodite pa vršitelji besede in ne le poslušavci, ki bi sami sebe varali!“ Zato se je treba z vsemi močmi prizadevati, da se porabijo vsi primerni pomočki, ki se je mogoče z njimi kar najbolj upreti grozečemu razkroj u človeške družbe. Trdno zaupamo, da bo vnema, ki se z njo otroci teme noč in dan trudijo za širjenje zmot brezbožnega materializma, vzdramila tudi otroke luči na podobno, dá, še večjo vnemo za božjo čast. 40. Kaj je torej treba storiti, katere pomočke rabiti za obrambo Kristusa in krščanske kulture proti temu nevarnemu sovražniku? Kakor oče s svojimi otroki v domači hiši tako bi se radi Mi z vámi zaupito pogovorili o dolžnostih, ki jih nalaga vsem sinovom Cerkve velika nevarnost naših dni; radi bi pa te očetovske opomine dali tudi tistim, ki so očetovo hišo zapustili. (Dalje) 23.000 lüdi vmrlo od kačjoga čemera. Lansko leto so v Indiji kače i drüge zverine vmorile 26.000 lüdi. Med temi največ kače i to 23.000 lüdi. Tigri, leopardi i drüge divje živali so pa raztrgali 65.000 domače živali. Boji med Kitajci i Japonci. Listi poročajo od velikih i strašnih bojov med Kitajci i Japonci, šteri so den za dnevom grozovitejši. Japonska letala neprestano lečejo nad kitajskimi vojaki, varaši i rüšijo vse z težkimi bombami. V velkom varaši Šanghaj so razrüšili nebotičnik, šteri je bio zidani na 20 štokov i v šterom se je nahajalo prek 3000 lüdi. Od tej je bilo prek 500 včasi mrtvih, vnogo pa ranjenih. Vnogi so bili tak raztrgani, ka jih ne bilo mogoče spoznati. Čeravno so se Kitajci dobro v začetki držali i so Japonce celo večkrat zbili, a zdaj jim ide jako slabo. Japonci dobivajo najmre na pomoč či duže več vojakov, štükov i zrakoplovov i s pomočjov tej bijejo Kitajce na celoj fronti. Zgübe na ednoj i drügoj strani so strašne. Japonci so začnoli boje na celoj fronti i to najprle pešadija, štero podpirajo zrakoplovi, šteri sploj obstrelavajo i bombardirajo kitajske položaje. Kitajci se toti borijo kak levi, ali pred dobro izvežbanimi japonskimi vojaki morajo počasi bežati. Pa tüdi japonski hajovi strelajo na Kitajce i delajo med njimi precišnjo zmešnjavo. Tej hajovi najmre strelajo najžmetnejše granate, štere majo v sebi zažigalne eksplozivne reči. Kama takša granata prileti, vse razrüši i vužge. Kitajci so že na telko opešali, ka počasi bežijo, ar so v strahi, ka jih nebi Japonci zavzeli. Japonci pa kakpa da ido za njimi te misli se, ka prle ne henjajo, dokeč? ne pridejo do edne vode, gde naj bi bila bodoča meja. Pa čeravno ide Japoncom zdaj malo bolše, so H prosili japonskoga casara, naj jim pošle na Kitajsko šče več soldakov. Čüje se, ka bo Japonska vojska na Kitajskom brojila okoli 500.000 vojakov. To bo najvekša vojska, štera je po rusko-japonskoj bojni prišla v Ažijo. Pa tüdi Japonska vlada je sklenola, ka pošle na novo do 250.000 vojakov na Kitajsko. Pa šče več, napovedala je poslanikom drügih držav, ka stavi vsakšo ladjo, od štere šte države, šteri bi vozo po tistih vodaj, to pa zato, ar šče znáti, če tej hajovje morebiti vozijo orožje za Kitajsko. Pri tom je kakpa najbole vdarjena Amerika, štera pravi, da če Japonci stavijo samo eden njihov hajov, pa čeravno bi pelao orožje ali ne, da bo to Amerika smatrala za sovražen čin, to je za bojno napoved i bo včasi nastopila po zakoni nevmešavanja proti Japonskoj. Med temi boji je bio napadeni i ranjeni angleški veleposlanik na Kitajskom, šteri se je pelao v svojem motori. Njegov motor sta napadnoli dve japonskivi letali, čeravno je na motori bila angleška zastava, poslanika so zadele 4 krugle i je bio včasi pripelani v špitao, gde so ga operirali. Niedna rana je ne smrtna, ali poslanik bi lejko vmro, če ne bi bilo zdravniške pomoči, ar njemi je vnogo krvi steklo. Angleška vlada je sklenola zahtevati za to zadoščenje. Po več dnevnom odpori so se kitajske čete pri Šanghaji začnole pomikati nazaj na novo bojno črto, to pa zavolo toga, ar mislijo, ka se bodo v kratkom časi vršili veliki boji. BOJI V ŠPANIJI. Boji v Španiji trpijo naprej. General Franco je zbrao čete pred varašom Santander, šteroga so meli v rokaj rdeči. Že duže časa se je borio i komaj zdaj zavzeo te varaš. S tem je v njegovoj oblasti več kak pol Španije. Za vladno stranko je najhüje to, ka Madrid zdaj ležej zgübi. Kda je šla Frankova vojska v varaš, jo je prebilvalstvo navdüšeno pozdravlalo. Pol vüre po tom so Francovi soldaki odprli cerkev, štero so rdeči spremenili v žensko kaznilnico. Vse hiže so bile nato okrašene z španjolskimi zastavami. Ar pa v varaši samom neso meli hrane, zato so veroborci na 30 motoraj pripelali hrano i začnoli deliti med lüdi. Frankova vojska je tüdi zgrabila nad 40 000 vojakov — komunistov, štere so včasi odpelali v notrašnjost Španije. Strašna je bila noč pred predajov toga varaša. Varaš sam je bio že dva dni brezi vode, brezi elektrike. Po vsej vulicaj je bila kmica, štero so izrabili rdeči vojaki za ropanje. Tej so vse vprek strelali, tak ka nišče ne znao, na koga strela. Kda so oblastniki vidili, ka so boj zgübili, so hitro smüknoli na eden angleški hajov, da bi pobegnoli. Ali veroborci so te hajov zgrabili i s tem tüdi vse oblastnike, šteri so Znani komunistični voditelje kda so tej vodili, ka jij čaka, so izvršili Samomor. Kak se poroča, so Santander zavzeli italijanski prostovoljci. Po rimskih vulicaj i po vulicaj drügih italijanskij várašov so cele noči manifestirali za italijansko vojsko, za Musolinija i za one, šteri se bojüjejo v Španiji. Z zavzetjom toga varaša nega več nikših izgledov za rdeče, šteri do se mogli v kratkom časi prek dati Franci, kak se vidi bo Franco šo zdaj nad Madrid. Sveti Oča so siromaškoj deci v Santander poslali 200.000 lir. Kotrige Rafaelove drüžbe za Slov. krajino so sledeči; Iz Lendave: Dr. Klar Franc, Bakan Štefan, Halas Daniel, Koren Ivan, Tratnjek Davorin, Grüškovnjak Davorin Vrbajnšek Janko. Iz Tišine: Krantz Jožef. Iz Vel. Dolenec: Horvat Egidij. Iz Sobote: Vojkovič Jožef, Kerec Franc, Potokar Milan, Celec Ferdo, Novak Franc. Od Sv. Jürja: Varga Jožef. Iz Prevalj: Škafar Ivan. Iz Maribora: Camplin Ivan. Iz Dobrovnika: Zelko Ivan. Iz Beltinec: Glavač Franc, Rous Matjaš, Antolin Andrej. Iz Bogojine: Maučec Joško, Horvat Franc. Iz Rakičana: Rajner Janoš, Lajnšček Ludvik, Gjörköš Štefan, Iz Črensovec: Klekl Jožef, Horvat Anton, Lutar Štefan, Kocet Ivan, Žunič Ignac, Kohek Martin, Kramar Ivan, Cigan Jožef, Kolenko Ivan, Hanc Štefan, Gjörek Jožef, Žalik Martin, Žižek Marko, Plej Verona, Ritlop Štefan, Kustec Matjaš, Bohnec Štefan, Nerad Ivan. Iz Hotize: Balažic Matjaš, Berden Jožef. Od Sv. Sebeščana: Bejek Janoš. Iz Žižkov: Horvat Anton, Ütroša Treza, Vučko Ivan, Škafar Matjaš, Žižek Matjaš, Špilak Matilda. Iz Bratonec: Legen Jožef. Iz Lipovec: Tratnjek Štefan, Sraka Matija. Iz Ižakovec: Fujs Marija, Francija. Vsakši od zgoraj imenüvanih je plačao Din 10 članarine, gosp. Horvat Egidij, plebanoš v Velikih Dolencih pa 20 Din. Podpora za drüžbo sv. Rafaela za Slov. krajino v dinaraj: Vezir Geza, preds. občine Martjanci 20, Dr. Josip Glančnik, zobozdr. Sobota 60, Balkányi Ernest, D. Lendava, 20, Ing. Ivo Zobec, ravn. gimn. Sobota 60, Josip Benko, nar. poslanec, Sobota 200, Nemethy Marjeta, poštarica Črensovci 30, Dr. Klar Franc, nar. poslanec, Lendava 300, Načelstvo sreza Lendava 150, Zdrüženje trgovcov Lendava 60, Heimer Oskar, zobotehnik, Sobota 30, Našička d. d. Lendava 100, N. N. Lendava 1000, Heklič Štefan, Sobota 20, Dr. Bratina, srez. nač. Sobota 100, Skoberne Franc, Črensovci 20, Dr. Lipnjak, Zdravnik, Lendava 50, Gregor Janoš, kaplan, Rajhenburgi, Dr. Šumenjak.Slavko, sodni predstojnik, Sobota 26, N. N. Rakičan 50, N. N. Sobota, 100, Banska uprava za kritjè slüžbenoga poslovanja 4990, Občina Lendava 400, Prša Martin, Ižakovci 2, Žerdin Ivan, Lendava 20, Dr. S. Brandieu, ravniteo bolnice, Sobota 30, Občina Beltinci 200, Bauer Šamuel, Črensovci 20, Grüškovnjak Davorin, uradnik, Lendava 10, Kralj, banska uprava g. za düševno pastirstvo v Bački i Baranji 2000, Klekl Jožef Črensovci 100. Novine in Marijin List nosila vso Poštnino. — Bog povrni vsem v obilnosti t Ne spozabite se ne v domovini, ne v tüjini z te lepe ustanove. — Vodstvo Drüžbe sv. Rafaela za Slov. krajino. + Dr. Franc lvanocy: Iz naše dávnine. Tišina leži blüzi Müre v jugozáhodnom koti države, gde se srečüje meja treh püšpekij: sombotelske, lavantinske i sekovske (gráčke). Gda i što je nastavo to faro, togá dnes zavolo pomenkanja pisem nemremo ugotóviti, trdno pa je, da je v 14. stotini že cvetéči romarski kraj i tak Verjetno tüdi fara bila, kama je od daleč prihajalo dobro slovensko lüdstvo častiti Blaženo Devico, štere starinsko podobo so čuvali toj cerkvi, šteroga pa so — kak pravijo — tü odnet odnesli na štajersko v lankovicko frančiškansko samostanske cerkev pri Köfflachi i je ešče dnes tam. Gda so Törki 1418. leta vse požigajoč i ropajoč šli po mürskoj dolini prek Radgone do Apač i tü odnet na izhod, so tüdi tišinskoj cerkvi ne prizanesli. Kak se pripovedavle je tedašnji pobožen plivanoš podobo skrio v bližánji log. Podoba je dugo tü ostála, dokeč je ne na čüdoviti način preminóla i tak prišla v Zankovic, ki je te dobo ime Maria Zankovic. Mnoga törska ropanja i zavolo lüteranstva dostakrat tü se stepajoče trüme krucov so nezmerno dosta škode napravili cerkvi i so njeno lepo stanje popunoma vničili. V tom žalostnom časi je njeno notrašnjost čisto vničo ogen, ka jasno kažejo ešče dnes žežgani sledi na oknaj. Te ali v lüteranskom časi se je zgódilo, da so se vsi gotski okrasi vničili i da so se negda tak lepa i velka okna popunoma zazidala, nihále pa so se samo neprilične odprtine za svétlovčo. Zvü- nešnjih podpornikov križne rože so razbili do zadnje i vsaki znak krščanstva so vničili. Če tišinsko cerkev naténci preglednemo, taki opazimo, da je ladja popunoma ločena tak od svetišča kak od törna, četüdi so se večkrat trüdili, da bi vso zidino zedinili. Kak je tören, posebno pa svetišče i toga prizidek vugibka, visika prostornina, tak je ladja pritisnjena i nema tistih zvünešnjih podpornikov, šteri pri gotskih zidinaj nigdar ne menkajo pa jih je tüdi tü pri svetišči i törni dosta i lepih. Ladja shaja iz romanske dobe, svetišče i tören pa sta se prizidali v časi razcveta gotike. Da je tören sledkar bio prizidani k zahodnoj steni ladje, to svedoči staro rožasto okno, štero je ešče na toj steni i slüži za dveri z koruša v tören ; to pa svedoči tü primerjava törna i stené. Da sta svetišče i tören naednok bila zidaniva, to po pravici sklepamo iz popunoma enakoga zvünešnjega okrasa obeh i razčlenitve. Ista višina i oblika podpornikov, svetišče i tören v istoj višini obkrožajoči kameni rob iste izdelave, šteroga nega pri ladji — to kaže, da mámo opraviti z zidinama iz različnih dob. Ar svetišče i tören kažeta čiste znake gotske dobe, pa izročilo pravi, da je ési rada hodila sobočka grofica Šara Széchy vsaki tjeden opravlat pobožnost pred podobo B. Device, zato z velkov verjetnostjov trdimo, da je svetišče dala zozidati ta pobožna i darovitna plemenita gospa v 2. polo-vini 14. stotine. Ladja je najmenje 200 let starejša i jo lejko mámo za delo 12. stotine, kakpa ne v denéšnjoj obliki i razdelitvi, liki samo s stranskimi stenami pročeljom. Že odzvüna je lejko vpamet vzéti kak posebnost, da so svetišče i pripadajoči deli dosta višiši kak ladja, ka se nikák ne bi zgodilo, če bi se vsa cerkev v istom časi zidala. Tišinska cerkev je v dekaniji najvekša i posebno na višino gledoč najbole učinkovita cerkev i če bi mela meram svetišča primerno ladjo i bi tören bio malo zdignjeni pa bi dobo primerno gotsko streho, bi bila med najlepšimi vesničkimi cerkvámi püšpekije. Edna slabost je, da je svetišče v primeri z ladjov prevelko, ka jako kvari vtis notrašnjosti, kak nam dobro pokažejo sledeče mere: dužina svetišča je 12’5, širina 6.30, višina 12 metrov; dužina ladje pa 17, širina 9.60, višina 9.50 metrov. Med svetiščom i ladjov se nad slavolokom zdigavle okoli 25 m visiki požarni zid, končavajoči se v ostrom toki, i se na zvünešnjoj steni cerkve na jugi kaže v obliki 150 m šörkom podporniki, na severnoj pa se skrije na stubaj oratorija. Té velikanski zid je postavleni iz čistoga pesičnoga kamna i má med ladjov i strehov svetišče odprtino. Na severnoj steni toga požarnoga zida je iz 61 lepih stub dohod v oratorij i v prostor nad njim, ki je kak drügo nadstropje, pa se dnes ne rabi, pa na podstrešje svetišča. To zavito stopnišče má 160 m premera. Vhod na tleh je bio v severozáhodnom koti svetišča, pa sčasoma je zavolo dvigata cerkvenih tal komaj 60 em nad njih višino prišla dvema odprtina j tak so je ne več rabili, mesto nje pa so 1891.1. Odzvüna odprli gotske dveri, Znotrašnje pa so zazidali. Na severnoj strani svetišča je jako mala sakristija, štero od sevra razsvetlüje šilasto okno. Železni križi toga okna so kak se vidi iz davnih časov i so tak dobro napravleni, da se ne Vdajo pred nikšim vdiranjom. Zakristija je prvotno vö ne mela dver i je v njo bilo mogoče priti samo iz svetišča. Obok togá mesta leži na štirih rebraj, ki se križajo v sklepniki i tvori ravno telko trikotnih polj stranske stené so jako proste i tüdi denéšnje dveri v svetišče so jako neprilične, pa bodo s časom delno nadomeščene z gotskimi dverami. Nad zakristijov v prvom nadstro-pji je zakristiji popunoma ednaki prostor, ki je dnes oratorij plemenite drüžine za protiuslugo za brezprimerne dobrote, štere je ta drüžina v mnogih letaj včinila cerkvi. Prle kak po stubaj pridemo do oratorijskih dver, najdemo okno v svetišče, šteroga namena si nemrem razložiti, ar majo stube vö male gotske svetlobne odprtine. Oratorij má dve okni, šterih edno gleda na sever na slobodo, drügo pa na jüg v svetišče. Gda sem 1891. 1. to mesto preuredo v oratorij, je severno okno na pou ešče za zidano bilo i sem med delom spoznao, da je to jako lepo okrašeno gotsko okno. Zid smo odstranili i pokazao se je prosti, pa lepi okras okna, kak se dnes vidi. Okno meri 2.10X0.70 m. V svetišče obrnjeno okno je prosta pravokotna odprtina 1'10X1'60 m i se iz oratorija gledano bole kak odprtina liki okno vidi. Da bi se to okno i ti- 5. septembra 1937. NOVINE. 3 GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Širitelski sestanek i nastavitev Prosvetnoga društva v Velikih Dolencih. Zadnjo nedelo toga meseca, septembra 26., se bo oboje sküpno vršilo. Lansko leto, gda so + Klekl Jožef, dolenski plebanoš vmrli, Urednika Novin ne bilo doma i so ne zvedili v dalnom kraji za njihovo smrt. Zato letos pridejo gor na pokojnoga grob, kda se i položi venec na njega iz zahvalnosti, ka so pokojni en kračiši čas bili tüdi urednik Novin i dugša leta Vrednik kalendara Srca Jezušovoga. Podrobni spored se v poznejših številkaj Novin objavi. Dijakinjam, ki ščejo biti v zavodi Doma sv. Frančiska, Sobota, Križova 4.. naj se taki javijo pri g. ravnateli ing. Ivo Zobci ali pa v zavodi. — Odbor. Na državni meščanski šoli v Lendavi bo vpisovanje v vse razrede 1., 2. in 3. septembra t. 1. od 8. ure dopoldne dalje. K vpisu je treba prinesti: zadnje šolsko izpričevalo, potrdilo davčne uprave o višini davkov, prijavo kolkovano z Din 5.- - in učenci 1. razreda še rojstni in krstni list. Letos je radi šolnine olajšava: kdor plača manj kakor 800.-- Din davka, je šolnine prost. Popravni izpiti so v soboto, 4. septembra, od 8—12. ure. Otvoritvena sv. maša bo v četrtek, 9. septembra, redni pouk prične v petek, 10. septembra. Beltinci. Preminoče dni so nas obiskali s svojov gospov g. dr. Bratina, sreski načelnik iz Sobote i so bili gost naše patrone mil. grofice Zichy Marije, ki je pred tem bila gost g. sreskoga načelnika. Poslanec lendavskoga sreza v Parizi. Naš parlament je kak vsako leto, tüdi letos določo odposlanstvo, ki se vdeleži mednarodne parlamentarne zveze po raznih državaj. Letos ma ta zveza v Parizi svoje seje. V odposlanstvi je tüdi naš poslanec g. dr. Klar Franc. To Odlikovanje nas zaistino veseli. Vtopo se je aug. 30. v Müri Gabor Ivan iz G. Bistrice. Seliti so mlin Geričov iz Melinec na Bistrico, ladja se je prevrnola i Gabor je najšeo smrt v hladnih valovaj Müre, drügi so vö priplavali. Kda sami ne vete kama se obrnoti, vam pomaga dobrodelno drüštvo: kda iščete slüžbo, vučnoga majstra za svojega sina, kda v kakšoj zadevi ne vete ali ne morete sami si pomagati iz nevole, se zavüpno obrnite na „Drüžino božjega svetaˮ, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. Vmor na Petanjcih. V preminočoj štev. Novin smo prinesli od toga vmora samo na kratko, a zdaj prinašamo bole obširno. Žena posestnika Bratkovič Franca z Tišine je že dugši čas hodila vküp s hlapcom Serec Jožefom na Petanjcih. Njeni mož Bratkovič je kakpa zvedo za to, ali ne je meo dokazov, ka se tak godi, pač pa je na ženo jako pazo. 18. aug. je mož zvedo, ka je žena pa vküp s Serecom. Mož je vzeo bicikl i se odpelao na Petanjce i tam najšeo v ednoj kukarci ženo i Serca. Skočo je k Serci, šteroga je šteo potegnoti s kukarce naj bi ga drügi lüdje vidili, ali Serec je potegno nož i šteo Bratkoviča smeknoti. Bratkovič je bio pa šče hitrejši i je tüdi on potegno nož i ga zapičo Serci v šinjek. Serec je naskori po tom mro, Bratkovič se je pa sam javo žandarom. Hotiza. Mi smo od Sobote preci oddaljeni, nego zato ne tak preveč, da se tabora v Soboti nikak ne bi mogli vdeležiti. Čiravno je naša fara ne velka i je pot do Sobote duga, se itak mislimo v velkom števili vdeležiti tabora, da tak pokažemo sveti, da tüdi mala fara pod vodstvom dobroga düšnoga pastira vnogo lehko napravi, samo če šče. Beltinci. Pri nas bode proščenje v grofovskoj kapelici na malo mešo, Marijini častilci pridite. — Pred par dnevi so nas pali obiskali kürji tolvaje i odnesli z več mest preci perutnine. Pri Horvatovom Feriji so odnesli 20 picekov. Jako se nam to čüdno vidi, ka tej ftički ne pridejo v roke pravici. Orožništvo bi moglo po noči malo bole paziti i bi sumlive poteple po vesi moglo vzeti na odgovornost. Nezahvalen gost. Neki mladenec iz Štajara iz Svetinj je dobo salaš pri g. dekani Jeriči v Turnišči. V nedelo je samo zgino nekam, a ne sam, odišo je ž njim tüdi dekanov biciklin. Zavednost. Na XIII. rednem občnem zboru „Slovenskega katoliškega akad. društva „Zavednostiˮ je bil izvoljen sledeči odbor: Novak Štefan, predsednik, Varga Ludvik, podpreds., Düh Andrej, tajnik, Nežima Majda, blagajničarka, Halas Štefan, knjižničar. Dobite hrastove doge za küpiti v Črensovcih pri Hranilnici in posojilnici in Agrarnoj zadrugi sept. 6. ino 7. Javite se v poslovalnici Hranilnice in posojilnice v Našem Domi predpoldnom ob 8 vüri. Vlagatelje lejko dobijo doge za svoje vloge. Doge do se tržile na kubike. Borzno ceno zvedite v Našem Domi. — Vodstvo obeh zadrug. Dokležovje. Naš stari svetek sv. Štefana krala smo proslavili v našoj vesi v najlepšem redi kak nedelo, či glih ka je bio v petek. Sv. Štefan je bio sv. krao i mi kak dobri katoličanci ga častimo. G. kaplan Ciglar so jako lepo razložili pri predgi živlenje toga svetnika. Velko sveto mešo so pa slüžili g. kaplan Štukovnik. Tombola pri sv. Sebeščani. Gasilno drüštvo pri sv. Sebeščani je preložilo tombolo. Tombola bo neprezvano v nedelo 12. sept. popoldnevi ob tretjoj vöri. Prvi dobitek je lepi novi biciklin i dosta drügih dobitkov. Isti den bo tüdi blagoslovitev nove cerkvene vöre. Pridite od blüzi i daleč k lepomi Sv. Sebeščani. Tombola bo končana do večernoga vlaka za Soboto. Zato Sobočanci pridite. Karta stane samo 2 Din. 200 letnico rojstva pisatela Küzmič Mikloša i 80 letnico rojstva narodnoga büditela dr. Ivanocy Franca bo proslavilo Prekmursko muzejstvo drüštvo v nedelo 12. septembra pri Sv. Benedikti v Kančovci. Te den de vozo poseben autobus v Kančovce. Vsi, ki se namenite vdeležiti te proslave z autobusom i ščete meti sküpen obed, javite se taki vučiteli g. Štubl Mirki v Soboti. Bogojina. Dnes tjeden smo obhajali jesensko proščenje, Angelsko nedelo. Vreme je bilo jako lepo i prijetno odzvünaj, odznotraj v düši nam je pa napravila lepo vreme predga našega domačina g. Camplin Ivana, tajnika Prosvetne zveze z Maribora. Ljutomer. Na naši Glasbeni šoli se vrši Vpisovanje v soboto 4. sept. od 8—12 in od 13—16 ure v glasb. sobi. Podučevalo se bode goslanje, klavir, čelo, harmonika (kromatična), teorija, mladinsko in solopetje. Vpisana 5 Din. Podrobnosti na deski. Naročnino iz Čikage sta plačala potom g. Denša Ivana: Salaj Ivan i Vučko Štefan. Za Herman Jožefa i Hozjan Martina nega lanskoga duga pri nas. To na znanje naročnikoma. Prosimo naše naročnike v Čikagi, ki za letos ešče ne so plačali naročnine, naj 3 dolare odnesejo na dom Denša Ivana, 2730 Arthington Str. V njegovoj hiži je vsikdar nekak doma. 7 let obstoječa pekarna z hišov, dobro vpelati poseo, se oda taki. Pitati v Črensovcih hš. 100. Dekla i hlapec (kravar) se sprejmeta. Več se Zvedi na uredništvi Novin v Lendavi. Ne zamerite. Naša uprava je v svojoj gorečnosti tüdi takšim dostavila prošnjo za plačilo naročnine, ki so jo za letos že v celoti plačali. Takših je toti jako malo, a vendar jih prosimo naj ne zamerijo i naj na poslano prošnjo pred novim letom ponovijo naročnino za leto 1938. Na podporo Novin sta darüvala Koren Martin iz Francije 2 Din i Horvat Marija, Lipovci iz Francije Din 13.50. Bog povrni! Blagoslovitev križa v Velikih Dolencaj. 15. augusta smo meli redko slavnost pri nas. Najmre te den so blagoslovili g. plebanoš novi kriš, šteroga sta dala gori postaviti Konkolič Jožef pa žena Marija, roj. Nemeš. To je dozdaj že peti križ, šteroga sta dala teva verniva krščenika gori postaviti. Ravnotak sta tüdi küpila dve mešnivi knigi. Te den sta tüdi obslüžavala zlato zdavanje i sprejela od domačega g. plebanoša boži blagoslov. Bog daj, da bi oba ešče dosta let živela v najlepšem miri i božem blagoslovi. Vpelavanje na faro. Novoimenüvanoga plebanoša, g. Bejek Janoša vpelajo na sv. sebeščansko faro po po cerkvenih predpisaj 15. septembra. Bog blagoslovi njihovo delovanje. Zaročila sta se g. Žižek Joško črensovski kantor i gdč. Cigan Katica, vučitelica doma iz Črensovec. Bodi blagoslovlena od Srca Jezušovoga ta zveza. Dolič. Streljeni je na granici naše občine Ropoša Jožef, ki je hodo na Štajar mlatit. Zapüšča ženo z peterov decov. Siromaške sirotice priporočamo smilenim srcom na pomoč. Novine so naraste meseca augusta za 38 komadov. Odpadnolo je 6 komadov, čisti narastek 32 komadov. Vroče se zahvalimo božima slüžabnikoma Antoni Martini Slomšeki i Frideriki Baragi za pomoč. Prosimo pa sv. Cirila i Metoda, naj njima sprosita čast oltara, njeva pa s svojim dühom napunita slovenski narod, naše liste i te razširila. Na sirotišnico v Turnišči so darüvali v dolaraj: Salaj John i žena iz Črensovec 2, Toplak John i žena iz Hotize 2, Rajtar Bara iz Gomilic 1, Gjörköš Joseph iz Gomilic 1, Slovenska ženska zveza 5. Sküpno 11 dolarov. Bog povrni. Gederovci. Naša cesta se popravla. Zahvalimo se našim trem g. banskim svetnikom za trüd, ka so se potegüvali za nas. Oženo se je naš Širiteo v Lipovcih Sraka Štefan z Zver Katikov z Beltinec. Našemi vrlomi širiteli Želemo blagoslovleni hišni zakon. sto s stub v svetišče skiadalo z gotskim svetiščom, sem istoga leta dao napraviti obema jako lepi gotski okras, šteri jako popravi püsto velko severno steno. Ravno te sem odkrio dverno odprtimi v oratorij!, štera je na izhod vodila i je na pou bite zazidana. Ar dnes ta zidina proti izhodi nema nadaljavala, na podlagi teh dver skoro s punov gotovostjov lejko sklepamo, da je nigda tű več zidin bilo i že so te dveri vezali svetišče z njimi. To je tem bole Verjetno, ar so stube v oratorij preci zvoščene i so se gotovo dosta rabile. Obok oratorija je popunoma ednaki tistomi v zakristiji. Po istih stubaj više pridemo v prostor drügoga nadstropja i nekaj stub više v podstrešje svetišča. Te prostor se dnes ne rabi i se je brž-čns tüdi ne rabo. Ma dve okni, Izhodno meri 95X25 em, severno pa je ro-žasto okno s premerom 65 em z jako lepimi ostánki kamenoga okrasja. Zakristija i obe nadstropji kaki stube s stenami so zidani iz čistoga pesičnoga kamna. Ladja je najstarejši deo cerkve. Iz velkih kamnov meter debele stené so tak močne, da jih je ne mogoče zrüšiti. Tak močne stene bi potrebü-vale zvünešnje podpornike i tistiva dva na zahodnoj steni sta sledkar postavleni, gda so s prizidanjom törna šteli zvünešnjosti dati enotnost. Ladja je mela na záhodi velko pročelje, k šteromi so sledi prizidali tören. Nad vhodom toga pročelja je bilo okno z rozetov s premerom 1.30 m., odzgora pa odprtina pravokotne mere 90—40 Prvo okno je svètilo v cerkev, drügo v podstrešje. Ladja je ne bite obokana, liki je s stropom bite ločena od podstrešja, ka dnes nad obokom jasno vidimo. Denešnji obok iz 17. stotine je eden tistih nesrečnih stvörov, štere je pomenkanje dobroga okusa napravilo v tistom časi. Razdelitev toga oboka je onemogočila odpirale starih oken, ar so stubce zozidali ravno v okna pa je delno zakrili. Iz istoga časa je okoruš. Da bi stranskim stenam zdigno razmerje i da bi ladja dobila potrebno svétloščo, sem na sredi posameznih prostorov dao odpreti nova got-ska okna, tak da so zdaj mesto dveh menših starih, jako neprilične postavleni oken tri vekša okna. Na severnoj strani nega oken. V ladji sta v najstarejšem časi bite dva jako maliva oltara, šteriva fundament sem najšeo, gda sem 1898. 1. dao razdreti v sredini preminočega stoletja napravleni neprilični fundament oltarov. V ladji je bio tüdi grobni spomenik, šteroga so že pred 40 leti predjali pred vhod. K sreči je popisana stran na tla prište i tak ne vé-snola. L. 1893. sem te kamen dao postaviti v zahodno cerkveno steno. To je podoba oboroženoga štajerskoga plemenitaša v živlenjskoj velikoči. Izpod čelave se vidi bole speči kak mrtev obraz. Na levoj je velka, Vednaka sabla, na pravoj pa ista sabla pomen-šana, pod šterov je plemenitaši grb. Té kaže tri poumesece, konja itd. Vi-tezova glava leži na blazine Okoli je nemški napis, ki pove ime pokojnoga, šteri je vmro 1600. leta. — V ladji so bilé tüdi štiri grobnice. Tören je prizidani k zahodnomi čeli cerkve iz cigla, samo zvünešnji deli krtov i podpornikov so iz kamna. Višina je ne sorazmerna ladji i svetišči. V najvišišem nadstropji so tri gotska okna s pokvarjenimi okrasi. Najlepši deo cerkve je svetišče, ki je po navadi starih cerkvi Obrnjeno na izhod. Svetišče veže z ladjov U m visiki, prosti, pa jako lepo odlikovani slavolok, za šterim se svetišče na vsakoj strani razširi za 1 meter i se v dužini 12 m širi do apside, ki se zapira v obliki polovice šesterokota. Na stranskima stenama apside sta dve okni 1—8 m, v zaklüčnoj steni pa edno 1.4—8 m velko. Ravnotak velko okno je na sredi jüžne stene, preci menše okno pa je v stranskom koti svetišča na jugozahodi. Izmed teh oken je severoizhodno menše i Izhodno vekše bilo zazidano, ovivi okni pa sta bilé več kak polovico zazidanivi. L. 1896. so bite vsa okna odpreta i so dobite poslikana stekla; glavno okno je dobilo jako lepo Marijino sliko, tak da je svetišče približano gotskomi stili, četüdi ešče ne docela. Obok svetišča se deli na tri dele. Iz slavoloka ide debeli tok med stenama i z dvema rebroma tvori štiri polja. Obok je lepi, da njemi je redko najti para v vekših cerkváj. V sklepniki apside se steka šest reber, v drügom sklepniki pa osem. 25 reber apside kaže lepo šesterokotno zvezdo s 17 trikotnomi polji. Tüdi tišinska cerkev se je ne mogla skriti pred lüterani i je skoro od začetka 17. stotine skoro 80 let bite iz nje pregnana kat. vera. Lüteranska »strpnost" i »domolübja" krucov sta v tom iskala zaslüženje, da sta vse, ka je količkáj spominajo na katoličansko preminočnost, vničila. Lepe gotske rože na opornikaj svetišča so te spotrli, ar je znamenje križa ne bilo prilüblen pri teh velkih prenovitelaj vere. Lüteranskoj božoj slüžbi so ne-prilična lepa okna svetišča, zato so stekla spotrli, gotske okraske vničili, okna pa zazidali. Samó se razmi, ka divjosti tistoga Podivjanoga časa lü-teranov níšče nede za krivo meo samomi lüteranstvi ali denešnjim njegovim vernikom, liki moremo to gledati kak Zgodovinsko istino, štero moremo tolmačiti iz tistoga časa. Ta istina samo kaže, da je lüteranstvo ne .bilo samo na sebi i od začetka glavni pod-pornik kulturnoga napredka. — Széchy Peter je 1670. 1. Odstrano s Tišine zadnjega luteranskoga predgara. Ar tak kratka doba v lüdstvi nemre vničiti dete stotin let i je lüdstvo samo prisiljeno bilo v lüteranstvi, zato se je naglo pokatoličanilo, posebno, ar je med sosednimi štajarskim! Slovenci katoličanstvo živo bilo. — Krnci so v velko siromaštvo sünoli lüdstvo i dugi čas je trbelo, da si je cerkev Popravilo. Pri tom njim je posebno pomagao grof Peter Szápáry, ki je na sredini 18. stotine dao napraviti po okusi tistoga časa baročni vélki oltar. — Edine zgodovinske vretine, štere tű najdemo, so matrika, zbirka püšpekijskih okrožnic i cerkveni računi. Kniga krščenik se začnejo 1731. leta, mrtvečne knige 1750., Zapisnik spreobrnjenih 1750., zdavanjske 1749. leta. To siromaško lüdstvo, štero Vnogi tak krivo sodijo, z občüdüvanja vrednov vrelostjov i darovitnostjov slüži cerkvi i domovini. To lüdstvo je vredno, da ga Cerkev posebno poštüje v njem tisto pobožnost, štero je dnes že redko gde mogoče najti. (Konec.) 4 NOVINE 5. septembra 1937. Na sirotišnico deteta Marijike v Turnišči so darüvali sledeči: Gjörköš Ana, Turnišče je küpila vsem sirotam v zavodi obleko ; Peterlin Makso, kralj, notar, Lendava 100 Din. Bogojina. Naš g. plebanoš so se povrnoli zdravi z bolnice. Teško nam je bilo ovcam brez pastira. — Na velko se pripravlamo za postavitev novoga prosvetnoga doma. Prosimo Boga, da nam v tom teškom deli i slabom časi bode na pomoč. — Pred nedavnim smo zakopali daleč na okoli poznano gostilničarko Vogel Terezijo. Pokojna je davala nasvete v gospodinjstvi našim kmetskim deklam i to v časaj, gda so ešče ne bili tak razširjeni gospodinjski tečaji. Pa tüdi na socialnom poli se je jako udejstvüvala. Kobilje. V četrtek, 19. avgusta smo dobili visike goste. Našo lončarsko obrt so prišli gledat vučenjacje iz delešnjih krajov, i to gospa Luigija Kasimira, žena znamenitoga slikara iz Beča, g. dr. Abranič, ravniteo muzeja v Spliti i Franjo Baš, banovinski arhivar v Maribori. Domači g. kaplan so jih sprevajali i njim tolmačiti, kelko je bilo potrebno. Vsi so bili jako zadovolni. Nekaj lončarskih izdelkov so poküpili, več pa šče naročili za muzeje v Maribori i v Spliti, pa tüdi v Beč se bodo pelali naši izdelki. Vučenjacje so ugotovili, da je po izde-lavi (po tehniki) naše lončarstvo podobno lončarskim izdelkom v pradavnoj dobi. Zato so šteli, da bi njim tam zakrpao lončarske izdelke iz rimske dobe i iz drügih zgodovinskih dob. Od našega kobiljanskoga lončarstva bodo pisali tudi v hrvatskom pa nemškom jeziki i to si lehko štemo v posebno čast. K nam so prišli iz Filovec i so šli naprej proti Prosenjakovcam. Grad. Krajevni odbor Jadranske straže pri Gradi priredi dnešnjo nedelo 5. septembra tombolo z lepimi i praktičnimi dobitki. Vsakše leto pošila Kraj. odbor Jad. straže po 5 do 6 slabotnih dec na morje, ka pa vnogo košta. Da bo mogoče tüdi drügo leto poslati deco na morje, se priredi tombola, ar je čisti dobiček tombole določen samo v te namen. Posegajte po srečkaj i zdaj v nedelo, 5. sept. ob 3 vöri na svidenje pri Gradi. Beltinci. Pravzaprav smo letos nameravali pri nas napraviti velki prosvetni tabor za celo našo krajino i se je naše drüštvo za to že močno pripravlalo. Prilike so se pa tak zasükale, da se bo vršo zdaj prosvetni tabor v Soboti, ki je nekakše središče vse Slovenske krajine i kam pride sam voditeo slovenskoga naroda g. dr. Korošec. Mi smo zatogavolo nikaj ne čemerni, samo naj je vse dobroj stvari na hasek i Bogi na čast. Zato se bomo tabora v Soboti denešnje nedelo tüdi mi v velkom števili vdeležili. Misel na to, da priredimo tüdi mi velki tabor, smo pa ne opüstili i Želimo samo, da bo tüdi na našem tabori, šteroga mi priredimo, vdeležba lepa i velka. Strehovci. Kak smo v predzadnjih Novinaj pisali, da je nekši naküpovalec živine nas noro, je tüdi prišlo na svetlo. Té naküpovalec je najmre meo iz edne sosidne občine občinsko vágo, štera je po kontroli že več let ne bila sposobna za vaganje. S tov vagov se je vsakokrat po 10 kg. menje zvagalo. Zdaj so pa naši dobrovnički žandarje vago zaplenili i zadeva se bo obravnavala pred oblastjov. Mi tomi naküpovalci svetüjemo, da naj ne pride več v Strehovce, ar njemi mi pokažemo pot pravičnosti. Kak moramo brati grbanje? V letošnjem deževnom vremeni je po naših logaj jako dosta grbanjov, ka je že ništernomi siromaki lepe peneze prineslo. Vnogi pa ne vej, da bi lehko zraslo na ednom mesti vnogo več grbanjov, če bi grbanje pravilno brali Najvažnejše je pri branji grbanjov to, da grbanja nesmemo iztrgati iz zemle. Gde je grbanj iztrgan iz zemle, tam več nede raseo. Če pa grbanj lepo z nožom odrežem, tak da spodnji deo korna ostane v zemli, te v kratkom časi okoli tistoga korna zraste vse puno mladih grbanjov. Zato grbanja ne trgajmo ščista s kornom vred iz zemle, nego ga lepo z nožom odrežimo, tak da spodnji deo korna ostane ešče v zemli. Pisma naših iz tüjine. Jug Marija, Terezija, Pepca, Janos, bratja i Graj Emilija prijatelica pošilamo najlepše pozdrave iz Francozke suzne doline. Želemo Vam od lüboga Jezuša i Marije zdravje, da bi nam dugo mogli pošilati liste, ki so nam na veliko tolažbo. Pozdravlamo svoje starše, sestre, brate, nevesto, Črnsko ves, celo Cankovsko faro z oskrbnikom fare. Slovenska krajina, mili moj.dom, pozabo te nikdar in nikdi ne bom ! Vuk Gizela, Nemčija iz Črensovec pošila pozdrave iz mrzle tüjine v toplo naročje Slov. krajine, nadale celoj črensovskoj fari, vsoj dühovščini, Marijinoj drüžbi in vsem sotrüdnikom. Zahvalüje se za redno pošilanje njenih najlübših listov, šteri so neobhodno potrebni za vse izseljence, ki so brezi düšnoga tolažnika. To tolažbo nam pa ravno nadomestijo naši domači listi. Zato prosi vse brate i sestre izseljence, naj radi prebirajo naše liste, i če jih što nema naj si je naroči. Počüti se nesrečno, ar ne more pogosto krat pristopiti k angelskomi stoli. Priporoča se vsem v molitev. Činč Franc, Francija pošila pozdrave upravi i vredništvi Novin, štere si naroča, da bo ta stalno v zvezi z domačim krajom. Kolenko Katica, Janoš i Marton Terezija iz D. Bistrice v Franciji se zahvalüjejo na rednom pošilanji naših listov i pozdravlajo célo Slov. krajino, stariše, sestro, brate, prijatele i prijatelice i dühovnike črensovske fare. Fartek Jožef, Francija, pošila pozdrave celoj Slov. krajini i si naroča naše liste. Rajbar Ana, Francija: Veleč, g. uredniki oprostite, da Vam pišem ešče zdaj. Oglasila sam se že edaok pri Vas zavolo knige Male Trezike i dali ste mi odgovor v Novinaj, štere pa nejsam dobila včasi v roke, ar mi je moja gospodinja vrgla z drügimi papirami v koš. Samo po ednom meseci sam je najšla i težko mi je bilo, da ste mi odgovorili i jaz nesam znala, včasi za to. Poslala sam Vam peneze, prosim poskrbite i pošlite mi knjigo Sv. Male Terezije. Računajte si vaš trüd i drügo ka je više ostane na Dom sv. Frančiška. Pred kratkim sam štela oditi v drügo mesto, pa me ne püstijo i tak moram vse nevole prenašati. Ne obvüpam, najslajša pomoč mi je vsigdar v prošnji „Sv. Terezija pomagaj; prosi presladko Srce Jezušovo, da se me vsmili.ˮ To mi je edina tolažba, ka sam blüzi cerkve, da lehko idem vsakšo nedelo k sv. meši, če bi bila malo dale od cerkvi, ne bi mogla k meši, ar so tű velki bregovje i jaz sam slaba pri zdravji pa ne bi mogla prenesti tiste poti. Zdaj Vas ešče ednok lepo pozdravlam i želem od Boga zdravje, da te šče vnoga leta širili dober tisk med nami v tüjini i s tem gojili v nas močno vero do Boga. Najlepša hvala za Novine, štere so mi v velko veselje. (Knigo poslali, trüd plača Bog. Vrednik.) Špiclin Matjaž i žena Marija iz G. Bistrice v Fraciji pošilata pozdrave g. vredniki i gg. dühovnike črensovske fare i tüdi g. novomešnika Kusteca s sledečim pozdravom: Kelih živlenja dragi nam boš prvikrat izpil, Ta kelih Bogu darovani bo delež Tvojega stanu. Nadale želeta gi novomešniki, naj bo njemi pot nastlana s cvetlicami i naj bi nebo nalejalo v kelih živlenja vse sladkost i ni kaplico bridkosti. Denša Štefan z ženov pošila iz Francije pozdrave celoj Slov. krajini. Pošta. Maučec Stefan, Nemčija. G. profesor je plačao naročnino za liste do 1. decembra. Matija Vuk, Destriny, Francija. Sprejeli Din 122-50, prosimo, naznanite v kakši namen naj Višek obrnemo. — Denša Štefan, Wiloquet, Francija. Sprejeli Din 61.25, prosimo, naznanite v kakši namen naj višek obrnemo. — Miholič Štefan, Brazeux, Francija. Sprejeli Din 36, za letos vse plačeno. — Kotnjek Marta, Le Pontouvre. Sprejeli Din 61.26, sporočite ali je deo toga mogoče naročnina za novo leto, ar so oča pri nas že plačali D. 50. — Nedeljko Marija, Francija. Sprejeli Din 93.60. Duga je ešče na leto 1936 Din 19 i na letos Din 6. — Pücko Julika, Francija, Ferme de la Bretomiére. Penez sprejeli i za letos s tem vse plačeno. Kalendar tüdi dobiš. — Šebjan Avgust, Villersexel, Francija. Sprejeli Din 61.26, oča so plačali Din 32, jeli višek naročnina na novo leto. — Pücko Franc, Ferme de Montagny, Francija. Sprejeli Din 78.80, višek na koj naj obračunamo. — Marič Marija, Les Epourneaux, Fosse Nou velle, Citer, Francija. Sprejeli Din 52.50, prosimo naznanite nam vaš stari naslov. — Trojok Katarina, Vauxrenard, Francija. Sprejeli Din 80, razloži na koj je višek. — Fartelj Jožef, Saudillon, Francija. Takač plačao Din 40, lani ostalo Din 25, duga je ešče letos Din 7. CENE. Penezi. Angleški fünt ... Nemška marka ... Austrijski šiling ... Vogrski pengő .. Grčka lira____... Amerikanski dolar Holandski goldinar Švicarski frank___ Belgijska belga... Italijanska lira ._ Francoski frank... Češka korona ... Dinarov vala: 214—216 17.20-17.50 8.40 8-8.76 31-50 43-80 23—24 9-10 7.37 231 1.70 1.54 Živina. Kg na živo vago v dinaraj: Jünci debeli 5.50 - 6.50, poldebeli 4.75— 5.75, biki za klanje 5.50—6.- --, krave za klanje 3—4, plemenske krave 3—3.65, krave za kolbase 2—3.50, telice 5—6.50, teoci 750—5, praščiči 8.50 —9.25, plemenski prasci 5—6 tjednov stari 115—140, 7—9 tjednov stari 120—150 Din. po falati. Konji 3000—3600 Din. Zrnje. 100 kg. v dinaraj: pšenica 185 do 190, žito 165—170, oves 110—120, kukorica 120—140, grah 150—220, ječmen 110 do 125, proso 90—110, hajdina 95—115. Razpis. Krajevni šolski odbor v Dol. Lendavi razpisuje ofertno licitacijo za prizidavo dveh razredov državne ljudske šole v Dolnji Lendavi. Pismene ponüdbe je vložiti do 10. sept. 1937. Licitacija se bo vršila dne 10. sept. 1937 ob 10. uri v pisarni šolskega upraviteljstva v Dolnji Lendavi. Eno uro pred licitacijo je položiti 10*/« kavcije v denarju ali državnih vrednostnih papirjih (po kufzu na dan licitacije) pri blagajnik krajevnega šolskega odbora v D. Lendavi. Vsa druga pojasnila in navodila so na razpolago v pisarni šolskega upraviteljstva. Krajevni šolski odbor si pridržuje pravico oddaje ne glede na najnižjega ponudnika. Krajevni šolski odbor Dolnja Lendava, dne 28. avgusta 1937. Razglas. Upravna občina Turnišče naznanja, da bo oddala svojo Občinsko gostilno Central v najem za dobo šest let. Začetek 1. jan. 1938, do 31. dec. 1943. Licitacijo se vrši dne 19. sept. 1937 v občinski pisarni ob 14. uri. Vsak reflektant, ki namerava licitirati mora pred Začetkom licitacije položiti 1000 Din kau-cije. Vse drugo se izvej pred Začetkom licitacije. Predsednik: Litrop. »SINGER« Šivalne stroje za Vsakovrst- no uporabo v najmodernejših opremah, na nožni ali električni pogon Vam nudi Joško Brumen trgovec v Murski Soboti. Zelo ugodno, dolgo- Nadomestni deli, ra- trajno odplačevanje zni aparati za po- v mesečnih sebna fina dela, obrokih. Singer sukanec itd. VABILO na občni zbor Hranilnice in posojilnice r. z. z n. z. v Beltincih se bo vršil v nedeljo dne 12. septembra 1937 v Uradnem prostoru v Beltincih ob 3 uri pop. po večernicah. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrditev računskega zaključka za I. 1936. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako ta občni zbor ne bi bil ob 3. uri sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje drugi občni zbor ob vsakem številu članov In z istim vsporedom. Načelstvo. Vika Razlágova: Iz življenja vzornega očeta. Oče je ure in ure prečul ob njeni bolniški postelji in jo tolažil, — ko je gledal ta izmučen od trpljenja razoran obraz, se je spomnil svoje blagopókojne žene, ki je pred leti ravnotako trpela, kod zdaj trpi ta nesrečni otrok. Solnčni žarki so padali na njeno bledo obličje, — tam v daljavi je pel pastir milo otožno pesem, — Rezika je kakor v sanjah poslüšala pesem: „Odkar mi mati v grobu spi, srce mi vedno bolj medü, povsod že zeleni Pomlad, le v mojem srcu ni več nad.ˮ Bridko se je nasmehnilal... Zasanjala je ... bližala se je k uresničenju svojih sladkih nad. ----Oh kmalu, kmalu tja dospem, kjer ni več zla, — ne zmot ! Zunaj na rožnem vrtu je pel Slavček v tih večer, svojo pesem, tožne melodije so omamljale srca vseh, ki so ga Slišali!... Snežnobela vrtnica je brez življenja klonila svojo glavnico k tlom .... V tihi sobici Fričevega doma je umiralo mlado cvetoče živ- ljenje! Prvi petek v mesecu juliju je bil! Srce Večnega Kralja je priželo svojo ljübljeni na svoje Srce . . . Leto dni po Rezikini smrti, je dočakala blaga Marija, vsa srečna dan svoje preobleke! Kot Kristusova nevesta je stopila pred Njegov oltar,— solze veselja so blestele v njenih očeh. „O mati zakaj nisi doživela te moje sreče, zakaj si odšla prej od nas,ˮ tako je govorilo srce — Marija, sedaj č. sestre Orlande. Obe Sestri sta bili navzoči pri preobleki, — tudi brat Fric je prihitel k dragi sestri — da ta najlepši dan v življenju drage sestre, — zapre v tiho kamrico svojih spominov! Oče ni bil navzoč pri preobleki svoje ljübljene hčerke, daleč od nje je neprestano hvalil Boga za to milost. Njegove molitve so bile neprestani „Magnfikatˮ s katerim je sipal novo cvetje sreče na pota svojih otrok, ter jim pri Bogu izprosil mir in srečo življenja! Med temne dneve gorja in bolesti, ki so bili zvesti spremljevalci vse njegovo dosedanje življenje, je začelo sijati zlato solnce, ki je pregnale — temne oblake, ki so gnali ubogega moža neštetokrat v grozne, temne misli. Solnčen dan, eden najlepših nje- govih dni v življenju, se mu je ljubeče smehljal nasproti. Njegov dragi sin Lojzčk se je nagloma bližal svojemu cilju nasproti! Premagane so vse ovire, — izpolnjena je Mariji dana za-obljuba, — njegov sin stopa z brezmejno srečo pred Gospodov oltar, da mu kot novomašnik darüje svojo prvo daritev! „O Bog, s kako težkimi preizkušnjami obremeniš slabotnega človeka. Kako čudežni so tvoji nameni z njim, ki si ga ustvaril za bolest in srečo. Kdo razume tvoje’sklepe? Edino tista duša, ki nosi moč ljubezni v svojem srcu do tebe, o Bog; edino tisti, ki ne omaga pod težo križa, ki si mu Ga poslal v življenje, kod pre-izkušnjo, ali bo našel v sebi moč, da ti zvesto in udano sledi, na Tvojo pot na — Kalvarije. Pogosto je ponavlja! te besede vzorni očé, — njegova duša jih je neprestano ponavljala kot verno nesli-šno molitev, — znano le Bogu. Vse je storil za svojega sina, ob dnevu njegove prve svete maže, da mu ostane ta najlepši dan v najmi-iejšem spominu! Veselje in radost sta objemali srca vseh domačih, nič ni kadio tihe zadovoljnosti Ijubečih se src! — (Dalje) Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkanji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.