PoStnfos olafian« sobota 20. oktobra 1928 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Ljubljana, 19. oktobra Položaj naše manjšine v Italiji postaja od dne do dne nevzdržnejši. Po uničenju šol in onemogočenju vsakega zasebnega izobraževanja otrok, po odpravi osebne svobode in potem, ko se vidi, da so tudi sodišča v Italiji samo orožje politike, ne pa zaščitniki zakona, se je lotila Italija zadnjih ostankov uporabe materinskega jezika v verskem pouku tudi izven šole, na prižni-ci in v izpovednici. Njen odkrit program je odstraniti domačo duhovščino in jo nadomestiti z Italijani. To delo se prav za prav vrši že nekaj let. Vrši se zelo naglo, a ne dovolj za fašiste, ki bi slovenstvo radi Izbrisali kar čez noč. Pri tem je zelo važno doznati, kakšno je stališče rimske cerkve in kakšna je njena politika. V tem pogledu pa žal ni nobenega dvoma, da vsi cerkveni dostojanstveniki italijanske narodnosti čutijo in delajo skupaj z laško službeno raznarodoval-no politiko. Oni so predvsem Italijani in s prezirom gledajo Slovane. Le če pride od slovenske strani oster protest, skomignejo z rameni, češ, mi bi se že protivili, pa se ne moremo. Od takega stališča Slovenci in Hrvati nimajo nič. Ta dvoreznost samo slabi našo lastno akcijo, ki se zanaša na morebitno pomoč cd tam, kjer je ni in je ne bo Te dni je zboroval jugoslovenski epi-skopat. Usoda našega naroda v pod-jarmljenih krajih mu ni bila mar. Uničenje materinskega jezika pa ni le narodno vprašanje. Naši škofje bi bili kompetentni zanimati se za to stvar tudi z verskega stališča. To tem bolj, ker mora zadržanje katoliške cerkve napram našemu narodu v Italiji odmevati tudi v srcih osvobojenega dela našega naroda. Eminenten interes je tedaj, da se končno razjasni stališče oficijelne rimske cerkve v tem tako bolestnem in občutljivem vprašanju. Fraze o obči misiji cerkve in o njeni pravičnosti ne bodo niti enega otroka naučile očenaša v maternem jeziku. Junaštvo misijonarjev v prekomorskih krajih, ki kot emisarji izvestnih vlad prodirajo, poslužujoč se materinskega jezika dotič-nih narodov, je pač samo dokaz, da celo divjakom privoščijo to, kar jemljejo Slovencem, in da se razvija junaštvo le tam, kjer se prizadeti narodi katolicizma branijo. Istočasno se mnogo govori o ne-zmagljivj in večni moči rimske kurije. Kadar pa gre za življensko vprašanje, ki se tiče Slovencev in Hrvatov v Italiji, isti ljudje grbančijo čelo, češ, da vsa cerkev proti fašizmu ne more prav nič. Treba je vedeti zakaj. Ali zato, ker hoče sama isto in se veasi zavzema le na videz za drugo stališče, ali zato, ker ie res brez vsake moči? Vsekakor cerkev ni v boju za pravice zatiranih primorskih katoličanov z italijansko vlado. Razmerje je zelo prijateljsko in iz ničesar se ne da sklepati. da je cerkev v kaki resni diso-nanci s fašistično vlado zaradi iztrebljenja slovenščine iz verskega udejstvovanja. Te dni je glasilo ljubljanskega škofa napisalo, da mi duhovščini v Julijski Krajini očitamo anacijonalnost. Škofov list naziva to infamno predrznost. Kakor skoro dnevno, tako je blagoslovljeni in od škofovega cenzorja odobreni list zopet enkrat grdo lagal. Pisec dotičnega članka je eden tistih duhovnikov, ki jim je laž poklicno sredstvo. Mi obžalujemo trpljenje jugosloven-ske duhovščine v Italiji in ni ga rodoljubnega srca, ki ne bi bilo tej duhovščini hvaležno za njene žrtve v neznosnih razmerah. Naj bi ji bila dana notranja moč, ki jo moreta dati i vera i ljubezen do naroda. Dobro razumemo dubovnika-Slovenca tam preko, vzgojenega poprej v duhu Missia-Mahniče-vega prezira nacijonahznia. ko danes vzdihuje: »Zdaj šele vidim, kaj je narodnost.« Ne moreimo pa biti hvaležni, pač pa moramo odkrito grajati popolno apati-jo jugoslovenskega episkopata in celokupne katoliške cerkvene hierarhije v naši državi. Še manj pa smemo prihraniti rimiski kuriji očitek, da se obnaša tako, da bo priklicala pomoč svetovne vesti, ko pojde za misijone v Afriki, ne gane pa s prstom, ko se uničuje vsa verska vzgoja Slovencev in Hrvatov v Italiji in se jo hoče preobrniti v sredstvo za poitalijančenje. To obnašanje je tako, da se ne moremo ubraniti suma in odkrito povedano celo prepričanja, da je gospoda v Rimu dogovorjena. Naša SLS je zadnji čas našla nekje v svojem arhivu zaprašeno zabeležko, da je tudi ona narodna stranka. Tu ima zelo hvaležno polje za udejstvo-vanje. Katoliški Slovenci na Primorskem umirajo, ker je na to pristala rimska cerkev, med tem ko so roke križem držali i škofje i duhovniki i versko -politična organizacija taiste katoliške cerkve v Jugoslaviji. Politikuioča cer-keiv ie znala stvar urediti tako, da se Pogajanja Splita za veliko inozemsko posojilo Split. 19. oktobra, n. Splitska občina dela na to, da bi dobila v kratkem v HoAan-liji posojilo v višini 120 milijonov dinarjev. Zaradi za ki juri t ve posojila bo doiel v Split poseben odposlanec holandskega denarnega zavoda, da se dogovori o pogojih. Subotici ponudeno posojilo Subotiea. 19. oktobra. 6. Neka inozemski finančna skupina je ponudila subotiški občini posojilo dveh milijonov dolatjev. Pogoj« posojila drži mestna uprava še v tajnosti. Posojilo se ima uporabiti aa kanalizacijo in vodovod za električno centralo in zgradi ter nove klavnice. Smrt pod lokomotivo Vel. Bečkerek, 19. oktobra. 6. Upokojeni poštni poduradnik Josip Jephart je prišel, najbrž vinjen, na železniški ;ir, kjer ga ja zalotil vlak, ki vozi med Bečkerekom n Vra-cera. Odtrgalo mu je glavo in obe nogi. Ponesrečenec zapušča 9 otrok. Samomor mornariškega oficirja Novi Sad, 19. oktobra. 6. Danes ob 11. dopoldne je izvršil v svojem stanovanju samomor kapetan vojne mornarice Matijevič. Zapustil je nekoliko pisem, iz katerih pa ni razvidno, zakaj si je končal življenje. Kongres planinskih društev Beograd, 19. oktobra p. Savez ptearoskih drn-Stov stoSjcufe za 14- januar 1939 kongres pianin-skrili društev a v®e države. Komore« se bo vrSil v Beograda. Bavarski princ v Besarabiji Bukarešta, 19. oktobra, g. Tesom prihod, njega tedna prispe v KiSinev princ Adalbert, ki ie na lovu v Wileovu. Kralj odpotoval v Južno Srbijo Beograd, 19. oktobra p. Kralj je v toku noči odpotoval v Južno Srbijo. Na potu ga spremljata maršal dvora in pomočnik ministra notranjih del 2ika Lazič. Na postaj? v Skoplju je kralja pozdravil tamošnji veliki žuipan, nakar je kralj po 20mrnutnem postanku nadaljeval pot v Gradac. Angleške vojne ladje v Splitu Split, 19. oktobra, n. Danes popoldne je priplula v Split eskadra treh angleških kri-žark. Naša obalna baterija je razobesila angleško zasztavc in pozdravila angleške borne ladje s streli. Ob 5. popoldne so bili izmenjani poseti zastopnikov vojaških in civilnih r.blasti s poveljniki došlih vojnih ladij. Nesreča v sušaškem predoru Sušak, 19. oktobra. 6. Nocoi je v predoru pred Suša kom skočil s tira en v«gon tovornega vlaka, pri čemer je bila poškodovana proga, tako da so vsi vlaki imeli več ur zamude. lahko ubija naše brate, ne da bi sicer tako občutljivi katolicizem v Jugoslaviji samo črhnil. Zaradi ene nedolžne opazke v »Domovini« grme vse priž-nice, pišeio se pastirski listi, ves cerkveni aparat je na nogah. Zaradi 600 tisoč slovenskih in hrvatskih katoličanov pod fašistično peto pa signor Pelle-arrinelti ni onaajj ša ničesar . * * Kako kleronegemonističui režim podpira slovensko obrtništvo 0 Slovenski obrtniki so dobili lani eno tretjino procenta kreditov Državne obrtne banke Pred leti je Narodna skupščina po dolgem zavlačevanju končno sprejela zakon o Državni obrtni banki in naložila državni blagajni, da prispeva v to občedržavno ustanovo precejšen državni prispevek. Vrhu tega je nova Obrtna banka dobila še važne privilegije, tako da se delovanje tega zavoda ne more presojati zgoft s stališča privatnega gospodarstva. V smislu zakona bi morala Orbtna banka že davno otvoriti v Ljubljani podružnico za Slovenijo. Toda vodstvo Obrtne banke se je postavilo na stališče, da ne more privoliti v otvoritev ljubljanske podružnice, dokler slovensko obrtništvo ne plasira 2 do 3 milijonov akcij tega zavoda. Z drugimi besedami se to pravi, dajte nam milijone, da Vam jih bomo lahko posojevali. Ta račun je docela zgrešen. Državna obrtna banka se nima ravnati po vplačilu delnic in po razmerju delničarjev, pač pa po načelu, da je treba obrtništvu, kjer koli se nahaja, pomagati s cenenim kreditom. Edino, kar bi bilo merodajno, ie prispevek države, ki gre koncem koncev lz žepov vseh davkoplačevalcev. Naj dovoli Orbtaa banka slovenski podružnici toliko milijonov, kolikor je prejela Obrtna banka državnega prispevka v sorazmerju z davki iz Slovenije, pa se bo takoi videlo, da bi ljubljanska podružnica lahko že prvi dan razpolagala z do voljnim denarjem, tako da bi ne bilo treba segati po ciničnem izgovoru: »Plasirajte najpreje v Sloveniji dva do tri milijone delnic!« Nadalje moramo od vsega začetka vztrajati na tem, da mora tudi ta zavod upoštevati kreditne razmere v Sloveniji. Obrestna mera se mora ravnati po strukturi gospodarstva v posameznih pokrajinah. Če drugod cvete oderu-štvo in zelenaštvo, ni s tem že dan razlog, naj obrestna mera Obrtne banke tudi v Sloveniji dosega, previsoke procente. Ali, vsa ta razglabljanja so le srovo-renja v veter. Hegemonističnj krogi se ne zmenijo za pravico in za enakost, še manj pa za bratstvo. Zato pa se moramo tem pogosteje vprašati, kaj prav za prav dela SLS v Beogradu, kako se trudi in poti za Slovenijo »največji Slovenec«, ki se nahaja v zavidljivem položaju predsednika vlade. Najmanj, kar bi moral dr. Korošec storiti in doseči, je, da se pravilno rešijo zadeve, ki so splošno priznane in v zakonih upravičene in utemeljene. Državna obrtna banka v Ljubljani bi morala vznikniti na mig in na povelje. Toda stavimo, da se dr. Korošec niti zganil ni in da se tudi njegovi poslanci ne zmenijo za ljubljansko podružnico Državne obrtne banke. Fakt je, da še danes nimamo v Ljubljani podružnice Obrtne banke! Kakšna krivica se godi Sloveniji od strani Državne obrtne banke, izhaja tudi lz najnovejše službene statistike razdeljenih kreditov tega zavoda. Po teh podatkih je prejela od 70 milijonov Din, ki iih je ta banka dala obrtnikom: Srbija 49,000.000 Din Hrvatska 8,000.000 Din Bosna in Hercegovina 7.000.000 Din Vojvodina 5.500.000 Din Dalmacija 1,000.000 Din Slovenija 250.000 Din Srbija je prejela torej dve tretjini vseh kreditov, eno tretjino pa vsi pre-čanskl kraji skupaj. A kar je dobila Slovenija, le sramota: komaj dobro tretjino procenta! 250.000 Din, to je toliko, kot prejme g. Korošec v pol letu plače kot predsednik vlade ... Če bi zadeva :ne bila tako tragična, bi rekli, naj Korošec zatakne za klobuk pušelc z 250.000 Din, ki jih meče njegova vlada preko Obrtne banke kot kost lačnem« slovenskemu obrtništvu in s tem slovenskemu gospodarstvu. Kakšna žalitev, kakšne razmere v lastni. svobodni, narodni državi! Slovaški klerikalci za avtonomijo v okvirju ČSR. — Nemci in Madžari proti proslavi 10 - letnice republike Praga, 19. oktobra, h. Tudi drugi dan proračunske debate je potekel brez pomembnejšega incidenta. Govorniki so govorili skoraj pred prazno dvorano. Slovaška ljudska stranka je podala izjavo. v kateri naglaša da ne more opustiti zahteve za politično avtonomijo, vedno držala češkoslovaške države. Madžarska opozicija je skupno z nemškimi nacijonalci podala izjavo, da se ne bo udeležila slavnosti ob 10 letnem jubileju obstoja reptlblike. Večji del debat je bil posvečen proračunu, le nekaj tudi praški gradbeni kata- pri čemer pa se bo brezpogojno in za- strofi. Nova žrtev prekooceanskilt poletov O drznem angleškem letalcu Macdonaldn še vedno ni nobene vesti —-,.. London, 19. oktobra (k>.) Kljub vsem prizade-vauniem in iskanju na za pa dni šrskii obaH se dosedaj glede usode ni moglo izvedete' ničesar. London, 19. oktobra (Lo.) Nizozemski pairnifc Herdenbuirg Je opazil včeraj letalca Macdonartda sredi Atlantskega oceana. London, 19. oktobra (lo.) Do danes opoMne |e prispela o letalcu Macdo-naMu, kd je starta k Nove Fuodlandii«, v Londoo edtaott vest, da je opazni letalo oeld nizozemski parni* ▼ 6e.trtek zjutraj 600 milj od kraja poleta. Ker Je po vseh računih zmanjkalo Macdonaldn goriva. Je skoraj gotovo, da Je letalo izgubljeno in da se le letalec ponesrečil Kljub temo je bila irska oba,! ponoči razsvetljena, da omogočijo Macdonaldu prihod v Londoo. »Zeppelin" se vrne danes teden v Nemčijo Dr. Eckener in tovariši gostje Bele hiše. — Kapital za ustanovitev prekooceanske družbe zasiguran. — Za povratek se je priglasilo mnogo potnikov WashJngton, 19. okt. g. Dr. Eckener je danes v spremstvu grofa Brandstein -Zetlina, ministerijalnega ravnatelja Bran-denburga in stotnika Lehmanna oficijelno obiskal glavno mesto Zedinjenih držav. Na kolodvoru se je nabralo le malo radovednežev, ki so prisrčno pozdravljali goste Nemci so vstopili v avtomobile ter se odpeljali do hotela Carlton, kier so iih pričakovali številni novinarji. Pri tej priliki je dr. Eckerer izjavil, da namerava 27. oktobra poleteti nazaj v Nemčijo. Seznam potnikov za povratek še ni zaključen. Vsekakor je došlo mnogo prošenj, tako da je računati, da bo zrakoplov popolnoma zaseden. Dr. Eckener Je označil mesto Splošna stavka na Poljskem Varšava, 19. oktobra (be.) Pogajanja za sporazum med delodajalci in delojemalci v Lodizu so se ponesrečila. Delavci so odlklomili predlagano poviSanje mezd. Varšava, 19. oktobra (be.) Fon4i delavskih organizacij so že popolnoma Izčrpan', t::I:o da ]e pričakovati zloma splošne stavke. Kljub teuu se bo$i vlada, da nastanete zaradfi naraščajoče razburjenosti veliki nemiri. Protižidovski izgredi na budimneštanski univerzi Budimpešta, 19. oktobra g. Danes so se ponovili v večjem obsegu nemiri na vseučilišču. Visokošolska mladina je dejansko napadla več židovskih slušateljev. Nekega židovskega visoko šol ca sti gospodarskemu sporazumu s Poljlkoj zakaj ti magnati imajo samo korist od tega. da je carinska vojna zaprla poljskim agrarnim proizvodom dostop v Nemčijo. V tem pogledu so komentarji te dni postavili paralelo v avstrijsko-srbski carinski vojni, ki je prinesla največje koristi madžarskim veleagrarnim magiatom, oškodovala pa občutno avstrijsko industrijo. Naglaša se, da Poljska mnogo ugodneje prenaša gospodarske poledice carinske vojne. Njena, v mnogih panogah še mlada industrija si je mogla oporno-či, ker se ji ni treba boriti proti konkurenci neprimerno močnejše nemške industrije. Za agrarne in rudarske proizvode se ji je posrečilo dobiti nova tržišča: za lažji transport gradi nove železniške proge, pri čemer je posebno važna direktna' železnica iz Šlezije v Gdynjo, potrebna za izvoz premoga. V velikem stilu se ureja novo pristanišče v Gdynji. Pesimistična presoja pete trgovinske konference med Poljsko in Nemčijo se je izkazala na žalost za pravilno. Pravkar je prišlo poročilo, da je dr. Her-mes, voditelj nemške delegacije, nenadoma odpotoval v Berlin, kar pomeni, če ne ravno prekinjenje, pa gotovo občuten zastoj v pogaian ih, zastoj, ki običajno dovede do popolnega prekinjenja. Značilno je, da so se pogajania prekinila ob reševanju kardinalne poljske zahteve, po prostem uvozu agrarnih, osobito pa živinorejskih proizvodov v Nemčijo. Dr. Herme*. ki sam pripada nemškim veleagrarnim krogom, je poljsko zahtevo popolnoma odklonil, na-*ar je Tvardovski, šef poljske de'ega-cije, zahteval odločno, da se Nemci izjavijo tudi o drugih vprašanjih Odgovor na to je bil odhod dr. Hermesa «po nove instrukcije» v Berlin. Ker pa je vprašanje uvoza poljskih agrarnih produktov najvažnejše, se zdi usoda polj-sko-nemške konference s tem zapečatena. Zdi se, da bo res odločilno, kdo bo Imel močnejše živce, to se pravi, kdo bo dalje časa vzdržal v gospodarski borbi. Dalekovidnost pa bi mogla že sedaj pokazati boljšo smer in skrajšati vojno. __ Žrtve stavbne katastrofe v Franciii Parit, 19. okt. s. Upanje, da bi rešili po« nesrečene delavce, ki jih je zasula poni« Sena nova zgradba, je zelo maihno Sma» trajo. da ie pod razvalinami še 17 delav» cev. Ob 8.30 so slišali izpod razvalin še slabo stokanje, ki pa je kmalu popolnoma prenehalo. Reševalna dela so se vršila da« nes ves dan in se bodo nadaljevala tudi tekom noči. Stavbeni podjetnik je bil aTe» tiran, proti njemu bo naibrže uvedeno po* stopanje zaradi lahkomiselno povzročene smrti. Posebno tragičen je primer nekega delavca, ki je tekom današnje noči umrl. Ponesrečeni je oče osmih otrok. V Parizu vlada zajr&di katastrofa veliko razburjenje. Na potu k prevratu Narodno Veče pošilja zastopnike v Švico. — Na Dunaju so obupani, ▼ Budimpešti pa oholi. — Položaj na vseh frontah porazen WIlsonov odgovor na avstrijsko noto, ki je pomel z zadnjo trohico avtoritete avstrijske vlade, in objava Narodnega Veča, ki je pretrgala vse zveze i oficijelno Avw strijo, sta v naši javnosti močno odmevala. Vsem je jasno, da smo začeli živeti svoje samostojno državno življenje. Narodno Veče je storilo prve korake, da pridejo njegovi zastopniki v neposreden stik s pred-stavitelji antantnih sil. Določilo je delegate za potovanje v Švico in zahtevalo od vlade propustnice zanje, kakor so bile že prej izdane češkim poslancem. Narodno Veče si Je izdelalo pravilnik ter konstituiralo odseke po pokrajinah, ki so takoj začeli poslovati. Vlada je brez moči, njena avtoriteta }e Izginila, edino realno silo predstavljajo še čete, v kolikor se med nje še ni zanesel revolucijonarni duh. Na Dunaju ministrski predsednik Hussa-rek še vedno ponuja federacijo v smislu cesarjevega manifesta, toda razen Nemcev se za njegovo prizadevanje ne briga nihče; Obenem pa je na delu močna industrijska kampanja, ki hoče mir za vsako ceno. uvi-devaloč, da se položaj ne da vzdržati. Madžari so se odppvedali zavezništvu Nemcev in hitijo zatrjevati, da se oni niso borili proti Franciji in Angliji in da zapadni velesili gotovo ne bosta imeli nič proti Madžarski. V ostalem Oni nočejo nikakega okupiranega ozemlja, ampak se zadovoljijo, Pardon, skupščina dela in to je glavno! Včasih že «Slovenec» zabrede v take gorečnosti, da se zdi kakor bi se nahajaj v pustnem času. Tako predpustno šalo si je dovolil tudi danes z uvodni kom, kjer svečano zatrjuje, da »skupščina dela in to je glavno«. Ko pa je radovedni klerikalni bravec vprašal, kaj za vraga je ta skupščina storila po 20. juniju, da ne govorimo o koristih za Slovenijo, je zaman iskal v članku odgovora. Od 20. junija do danes, torej v 4 mesecih, je bilo vsega skupaj 6 sej. Na teh šestih sejah ni spregovoril niti en poslanec sedanje vladne koalicije. Še mani pa Seve kak poslanec slovenske klerikalne stranke. Nihče ni prišel s kakim ižpreminjevalnim iz-boljševalnim predlogom. Vsi so molčali kot cerkvene miši. In samo glasovali! A kaj so izglasovali? Zakon o državljanstvu, ki ga je pripravil znan strokovnjak v notranjem ministrstvu in ki so ga s svojo, kritiko v odborih izpopolnjevali poslanci KDK, dočim se v tej debati ni niti enkrat, prosimo, niti enkrat oglasil en poslanec SLS. Molčali so kot bob ob steno in dremali. A ta zakon o državljanstvu se zdi klerikalcem tako važen, da ga njihov notranji minister še do danes nI predložil v sankcijo, odnosno publiclral! Nič boljše ni s čekovnim, meničnim, advokatskim in državnopravdniškim zakonom. Vsi so bili že pred leti gotovi in po večini letos, ko je še KDK sodelovala. ponovno predelani. V svoji lenobi je vlada zavlačevala njihovo izglasovanje do letošnje jeseni. Tako izgleda delo poslancev vladne večine in vprašanje njihovih dnevnic. Kaj pa so poslanci KDK delali v Narodni skupščini? Lani so predlagali ukinjene dohodnine, ki jo Srbija ne pla-Poslanci SLS so glasovali proti! KDK ie zahtevala odpravo trošarin-skjh davščin, orotj je glasovala SLS. KDK ie kritizirala državni proračun, zahtevala enaka bremena za vso državo, torej tudi za prečanske kraje. SLS je bila prcii. KDK je predlagala ureditev pokojnine orožnikom, staroupokojencem, mono-polskemu delavstvu. SLS ie bila proti! KDK je zahtevala enake kredite Narodne banke. Državne hipotekarne banke z znižano obrestno mero za Slovenijo, kredite Obrtne banke in podružnico v Ljubljano, kredite Poštne hranilnice itd. SLS je bila proti! KDK »e napadala korupcijo in izdajstvo SLS. Zato pa se je iz vladne večine dvignil morilec, k! je streljal na poslance KDK in njene voditelje pobil sredi Narodne skupščine, kjer so zahtevali ravnopravnost in enakost, so-vladje in soudeležbo pri vodstvu države. Proti njihovim zahtevam so izdajalsko glasovali voditelji SLS. A «S ove-nec» si upa besedičiti o «skupščinskem delu» vladne večine v korist naroda... In pa da bi vladna večin n pos'ušala »dobre nasvete opozicije«! Z drugimi besedami; zahteve KDK po enakosti in ravnopravnosti, respek-tiranju človečanske dostojnosti in državljanske svobode in vse druge zahteve v prilog našega kmetovalstva. naših upokojencev, našega obrtništva, uradnikov, trgovine in vsega prečan-skega gospodarstva so bile po mnenju glavnega glasila SLS potemtakem »slabi nasveti*, sai iih je morala SLS kot del vladne večine odkloniti... To vam je hinavščina. Napišimo: skupščina dela. sai itak naši bravci ne bodo vedeli, kaj je na tem resnice, saj se itak ne bodo spominjali za mesece in leta nazaj, kai dela skupščina in kako «zaslu2i;!» so naši poslanci... Tako si je mislil šmok, ko je končal klerikalni uvodnik »Skupščina dela». '. Ona strašno dela. dela noč in dan, samo dela. To se je videlo zlasti pred dnevi, ko so klerikalci odklonili zakon- ako antanta zajamči Integriteto dotedanjih dežel svete ogrske krone. Jugoslovenska vojska se bliža Beogradu, Madžari pa še vedno sanjajo, da je Srbija poražena in da Je madžarsko ozemlje nedotakljivo. Vse to vzbuja pri nas veselost tembolj, ker poročajo preuranjene vesti, da je Beograd že zopet v srbskih rokah in da se ofenziva širi prav na sveta ogrska tla! Grof Tisza je še vedno ohoi in prepoveduje slovaškemu poslancu Jurigi vsako slovaško besedo v parlamentu, nakar ta ugotavlja, da so besede ogrske vlade o pravičnem postopanju z narodnostmi navadna laž, o čemur so dovolj poučene zapadne velesile. Občinstvo t velikim zadovoljstom zasleduje poročila o nemškem umikanju na vseh frontah. Na zapadu so Nemci zapustili belgijsko obalo, v drugih odsekih pa se umikajo na tako zvano Siegfriedovo linijo. Z avstrijske fronte ob Piavi ni skoro nič vesti. Tišina na tej fronti ne obeta nič dobrega, tišina pred viharjem in groznim porazom, ki da zadnji sunek trhli monarhiji. Evropa ne bo več potrebovala ogromne nove ameriške armade petih milijonov mož, ki jo je zaključila zbornica, pač pa je ta vest odločen opomin Nemcem, naj nehajo z brezupnim vojskovanjem. ski predlog, ki ureja vprašanje odkupa desettisočev siromašnih bajtarjev, kmetovalcev v Dalmaciji, ki ječe še danes, kakor v srednjem veku v kolonatskem gospodarskem suženjstvu njihovih bogatih gospodarjev, samostanov in cerkvenih poglavarjev! Delo za narod se je videlo tudi v finančnem odboru, kjer so poslanci SLS glasovali, da dobe nekateri čaršijskl kapitalisti od države nad 50 milijonov dinarjev, kar je priznal član večine poslanec Šečerov in o čemer sedaj pišejo ogorčeni prizadeti, da bi morali povzročitelji takih sklepov na vislice... Važna sprememba v angleškem kabinetu Naslednik lorda Birkenheada London, 19. okt. d. Uradno poročajo, da je bil iord Peel imenovan kot naslednik lorda Birkenheada za državnega tajnika r Indiji. Lord Londenderry bo nadomeščal lorda Peela kot prvega komisarja za javna dela. Birkenhead se umakne v trgovsko življenje. Ministrskemu predsedniku Bald-winu je sporočil, da zapušča politiko v popolni simpatiji z njim in njegovimi tovariši. Viskont Peel je 61 let star. Med vojno je vodil razne vojne urade. Od leta 1919. do 1921. je bil državni podtainik v vojnem ministrstvu, pozneje kancelar v vojvodini Lancaster in obenem transportni minister. V letih 1922 do 1924 je vršil lord Peel funkcijo državnega tajnika za Indijo, v drugem Ba!dwinovem ministrstvu pa je prevzel skromno mesto prvega komisarja za javna dela in zgradbe. Nesrečna eksplozija Osijek, 19. oktobra, n. Pred petimi dnevi so se vršili v okolici Almaša manevri osiješke garnizije. Vojaške oblasti so opozorile prebivalstvo na možnost, da pri ostrem streljanju nekateri izstrelki ne bodo eksplodirali in ga je zato pozvalo, nai sporoče občinam ali pa vojaškemu poveljstvu, če se bo našel kje cei izstrelek. Pred nekaj dnevi so pastirji zažgali na paši ogenj nad granato, ki ni eksplodirala, vendar pa se ni ničesar pripetilo. Danes je Stje-pan Podagajac z ženo in 14 letnim sinom Ivanom nabiral na almaškem polju koruzo, pri čemer je našel granato ki jo je položil na svoj voz, ne da bi vedel, da še ni eksplodirala. Ko so se vozili domov, je vrgel granato na cesto. Nastala je strašna eksplozija. Sin Ivan je bil na mestu mrtev, oče pa je bil nevarno ranjen. Razen tega je ubilo tudi 35 letnega Mija Bereša. ki se je vozil za njimi v svojem vozu iz vinograda. Pol ure kasneje je umrl tudi Podgajac. Pri eksploziji je ubilo tudi enega konja, dva pa težko ranilo. Justificiran na stolu! Rhn, 19. okt. d. O justifikaciji komunista DelJa Maggiora v Lucci se izvejo nastopne podrobnosti: Ob 4. zjutraj so zločinca v celici zbudili ter mu zapovedali. naj se takoj obleče. Obsojenec je takoj spoznal, da je njegova prošnja za pomilostitev odklonjena, vendar je z nasmehom sledil straži. Ob 4.15 zjutraj Je pripeljal pred kaznilnico v Lucci tovorni avtomobil z orožniki, ki so odpeljali Della Maggioro v 30 km oddaljeni Pcnte Pugianese. Tu je bilo postavljenih par sto miličnikov 24. legije. Orožniški podčastnik je izročil obsojenca miličnemu konzulu, ki mu je zavezal oči ter ukazal, naj sede na stol. Della Maggi-ore pa se je temu pozivu uprl. tako da so ga morali s silo posaditi na stoL Versko tolažbo je odklonil. Nato je šest miličnikov nastavilo paške in ustrelilo. Obsojenec je bil takoj mrtev._ Hmeljski trg Žatec, 19. oktobra h. Na deželi so se nada-levali nakupi hm&l/ia po nespremenjenih cenah za 1700 do 2150 Kč. Cene za prvovrstno blago so tr struira zračno ladjo. Z lastnimi sredstvi je konstruiral model, čigar ogrodje je bi* lo iz aluminija, pomešanega z neko drugo kovino. Leta 1890. je David Schwarz izročil svo* je osnutke a. o. generalu Kriegshammerju. Ni pa dobil potrebne podpore, zato se je odpravil v Rusijo, kjer je konstruiral nov model in izvršil dva poskusna poleta. Pre» ganjan od fiksne ideje, da ga nameravajo ubiti, se je vrnil nazaj na Dunaj. Zdaj se je ra njegov izum zainteresiral cesar Vi« ljem in pozval Schwarza v Berlin. Vest ga je tako razveselila, da je moža zadela srč» na kap. Posebno nemško društvo je prevzelo Schwarzovo zapuščino, a je propadlo* na« kar se je izuma lotil grof Zeppelin, ga iz« popohiil — in koncem koncev zmagal. In kakor Amerika ne nosi imena po Kolumbu, tako tudi «Zeppelini» ne nosijo ime člove« ka, ki je znal izkoristiti idejo in izum Da« vida Schwarza. Družina in potomstvo Davida Schwarza je v Zagrebu splošno znana. Pokojnikova vdova živi na Dunaju s hčerko Vero, znaš no operno in koncertno pevko, dočim je druga hčerka poročena z odvetnikom dr. Elegovičem. Velika protiklerikalna demonstracija v Mariboru Maribor, 19. oktobra | Snoči se je vršila v Mariboru velika pro-1 tikierikalna demonstracija ob priliki vrnitve urednika g. Eržena Iz enomesečnega zapora. Ob 7. zvečer se je zbralo na vrtu pivovarne Union nad 2 tisoč ljudi, ki so burno pozdravljali došlega urednika. Zaigrala je železničarska godb* . zapeli so pevci društva Svobode, nakar ie otvoril zborovanje urednik g. Jelen. Burno pozdravljen je stopil na govorniški oder urednik g. Eržen, ki je v ostrih besedah slikal pogubonesni Koroščev režim in zlasti orisal delavstvu sovražn; akt Koroščeve vlade. O politični Stranj Erženovih procesov. ki so mu iih naprtili klerikalci, je iz-pregovoril tuid njegov bivši zagovornik g. dr. Reisman. Urednik Eržen je imel poleg duhovniškega procesa tudi tiskovne tožbe ordinarijata lavantinske škofije zaradi dozdevnih žalitev Sv. pisma, tiskovno tožbo nemških nun iz Temešvara in še v istem času tudi tiskovno tožbo zaradi žaljenja Veličanstva. Vse te tožbe pa so bile pred sodiščem zavrnjene. Največje ogorčenje je med zbo-rovalci vzbudila afera z amnestijo duhovnika g. Golca, pri kateri je današnji režm najbolj drastično pokazal svoje partizan-stvo. Nič manj ostro niso zborovalci obsodili notranjega ministra dr Korošca zaradi preganjanja novinarja g Oskarja Kreveča, ki ga je policija ta teden privedla iz Vršca in ga preko Maribora izgnala v Avstrijo, od koder pa so ga vrnili, ker je naš državljan, rojen v Banatu. pristojen pa v Metliko. Ob sviranju godbe in ob neprestanih medklici proti dr. Korošcu, ki pa jih tukaj niti ne moremo zabeležiti, se Je po 20. uri usul velik sprevod zborovalcev skozi mesto. Sprevod je šel tudi mimo škofijske palače, kjer so padali ostrj klici. Preko Glavnega trga je množica krenila v Ljudski dom, kjer je še enkrat izpregovoril urednik Eržen, nakar so se manifestanti mimo razšli. Demonstracija je potekla brez incidentov._ Za Zdravstveni dom v Kranju Krani. 17. oktobra. Eno najbolj perečih vprašanj gorenjske metroopole je potreba ustanovitve centralne zdravstvene institucije, ki bi zadoščala najnujnejšim socialmo-zdravstvenim zahtevam Prebivalstva mesta in obljudene okolice. V zadnjih letih zaznamujemo pri nas izredno velik porast industrije, v prvi vrsti tekstilne, kakor nobeno mesto v provinci-ji. Samo v sedaj delujočih industrijah je zaposlenih nad 2500 oseb, od teh največ žensk. V najbližjem času se bo to število še znatno povečaio. In kaj imamo? Sedaj poslujeta le šolska poliklinika v provizor-nih prostorih in ambulatorij ekspoziture bolniške blagajne: mesto pa nima niti javnega kopališča, zasilne bolnice, porodnišnice, da omenimo najpotrebnejše. Zato so nedavno pokrenili mestna občina, sresko poglavarstvo m ljubljanski Higijenski zavod akciio. da se vsaj v najnujnejši meri odpotnore tem potrebam našega mesta. Po prizadevanju omenjenih faktorjev prihaja akcija, da se postavi v Kranju zdravstveni dom v odlični stadij. Pred par dnevi se ie vršil informativni sestanek, katerega so s* udeležili med drugim mestni župan g. Pire, sreski glavar g. Znidarčič in šef Higijenskega zavoda dr Pire z inženjerjem. Obravnavalo se ie vprašanje, kje naj bi se postavil dom V poštev prihajajo trije prostori: travnik za Suhadolnikovo vrtnarijo v savskem drevoredu, občinska parcela poleg Zorčove pristave ob Majdiče-vem kanalu ter mestni vrt med ubožnico in stolpom na Pungratu. Kakor doznavamo, se ie odločil občinski zdravstveni odbor za poslednji prostor. Higijenski zavod bo sedaj izdelal gradbeni načrt in proračun. nakar se bo skHcaJa Javna anketa vseh oblasti in interesentov. Zdravstveni dom bo imel šolsko polikliniko, oddelek za dojenčke in pouk materam, javno kopališče s prhami m banjami ter najbrže tudi dve sobi za bohrike. Kranjsko prebivalstvo pozdravlja akcijo in želi. da bi jo podprle po svodih močeh poleg države m samouprav tudi tukajšnje industrije, ki so po naši sociatoiozaščitni zakonodaji itak vezane na slična bremena. Usoden padec na cesti Litija 19. oktobra. Pred par dr>ev.i smo opisali žalostno stanje. v katerem se nahaja cesta, ki veže preko Dobrave Litijo s Šmartnim. Po tej cesti gre dnevno ljudi na stotine. Vkljub temu, da uporablja to cesto tudi ponoči precej delavstva, ki konča z večernim ših-tom v litijski predilnici ob 22., ni ta prometna vez ponoči prav nič razsvetljena. Ko smo zadnjič prijavili vse te nedostatke, pač ni nihče mislil, da bo naša kritika potrjena tako kmalu s tragičnim dogodkom. Včeraj so Mandljev« iz Šmartma sporočili zdravniku v Litiji, da leži njih 18-letni sin Davorin v popolni nezavesti in bruha od čsaa do časa kri. Zdravnik dr. Ukmar se je takog odpravili k ranjencu. Njegovo stanje je skrajno kritično m je celo njegov prevoz v ljubljansko bolnico precej tvegan. Ob najmanjšem prenosu ali pretresu utegne nesrečni mladenič popolnoma izkrva-veti. Davorin Mandelj se je vračal predvčerajšnjim iz Litije domov. Preko Dobrave je šel okrog pol devete, ko Je bil že trden mrak.Nenadoma se ie prekobalil preko kupa gramoza tako nesrečno, da je treščili z viška na tla in dobil hude notranje poškodbe. Nesreča, ki ga je zadela, je vzbudila splošno sočutje. Ponesrečenec je znan kot zelo miren in simpatičen mladenič, ki ie izučen elektromonterstva in je bil zadmie čase zaposlen pri s. Razboršku v šmartnem. Dogodek naj bo v svarilo, da se posveti vsa pozornost prometnim razmeram. Opozarjamo na litijski most tn prostor pred njim. ki je skoro stalno zastavljen z najrazličnejšimi predmeti. Ali bo tista šara tudi toliko časa tam. da se bo dogodila neljuba nesreča in se bo šele potem delal red!? Pistotnik - grešni popotnik Ljubljana, 19. oktobra. Ne svetujemo, ampak res je tako: Pojdi ti, pa poskusi komu seči v žep. da mu izmakneš škatlo vžigalic, sedi brez voznega Hstka v vlak, pa se popelji brez pasosa preko meje — pri enem samem poskusu za šalo te bodo prestregli čuvarji postave z odprtimi rokami in te zašili, da boš črn. Tale Pistotnik na se je celi dve leti nemoteno potepal iz kraja v kraj, iz Jugoslavije v Avstrijo, pa še v Nemčijo in Italijo, peš, na ukradenih kolesih in v I. razredu brzovlakov, ukradel vse. kar mu je nanesla dobra sreča, obrnažil je celo tihotapce, pa ne bi obmejnih organov] Zapravil je nad 200.000 Din — Pa mu, zasledovanemu begunu iz mariborske kaznilnice nihče ni stopil niti na kurje oko. Izpodletelo mu je šele v Ljubljani, ko ie pri belem dnevu zasedel tuje kolo in se hotel pognati zopet na pot kamorkoli po svetu. Zasliševanje Ivana Pistotnika iz Mozirja je bilo snoči na policiji končano, nakar je bil izročen v »varstvo« deželnemu sodišču v LJubljani Pistotnik je po večni priznal vse svoje grehe in zločine, ki jih ie zagrešil po begu iz mariborske kaznilnice. Zamolčal pa je do zadnjega razne dogodke, ki jih je doživel na svobodi v družbi raznih ^HftoifiU' je od nekdaj bila znana po svoji hudobnosti Danes pa je cela hila vesela, četudi se pere perilo, ker se rabi deklet, s katerimi Je (zapravljal ukradeni denar. Na stanovanjih, ki jih je prijavljal raznim dekletom v Ljubljani in na deželi. Je policija zaplenila več pisem (tudi iz Avstrije), iz katerih je razvidno, da je bil Pistot- nik prav tako spreten uzmovič kakor nežen ljubimec. Poleg ljubavne vsebine pa vsebujejo ta pisma tudi razne pregreške Pistotnika zaper zakone in se bo dal pojasniti še marsikak zločin, na katerega ie po-hajač tekom svoje pestre zločinske karije-re pozabil. Vsekakor se bodo nagromadili v sobi preiskovalnega sodnika do prihodnje porotne razprave še debeli fasciklji, ki bodo do vseh podrobnosti izpopolnili pustolovski roman Ivana Pistotnika. RABI I E TUNGSRAM elektronke M iS SO: •2 io ■ ■ ■ ■ 5 ■ j io; ■ ■ ■ sS| i o i is? loioioioioioaoioioioioioioioioioioi Velenapeto! — Danes ob V28. In 9. uri. — Senzacijonalno! Premijera gigantskega velefilma krvave ruske revolucije TEROR Največja in najboljša dosedanja kreacija slavnega umetnika L o n C h a n e y a Boji med rdečo in belo gardo. Lepa grofica — preoblečena kmetica. Pod zaščito seljaka. Muke. Ljubezen idijota. Njegova prevara. Misel maščevanja. Spreobrnenje. Za današnjo premijero ob V28. in 9. uri si nabavite takoj vstopnice. Telefon 2124. ELITNI KINO MATICA. ■ ■ ■■■■■■■■■■■■■■■•■a ■—■■»■■■»■■■■■■« ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i ■csaoaoaoaoaoBoaoaoaoaoacsBoacsacDaoBO Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Ljubljanska opera Začetek ob pol 8. zveoer. Sobota. 20. ob 8. zveče-: , opereta. Izven. Ponedeljek, 22.: Zaprto. Ljubljanska drama. Začetek ob 8. zvečer. Sobota, 20.: Predstava v opernem gledališču. Nedelja, 21.: . A. Kupon«. Nedelja, 21.: «Ognjenik». Znižane ceno. Ponedeljek, 22.: Zaprto. Torek, 23.: «Plesni večer Ksenije Burghau-ser». B. Sreda, 24.: «Therese Raquin». A. Preimijera. Proslava 40-letnice gospe Danilove. Danes zvečer se proslavi v oiernem ^Izdali šču 40-letno igralsko udejstvovanje gospe Avguste Danilove. Gospa ie delovala na poliu slovenskega gledališča z nesebično požrtvovalnostjo v čitalniški d^bi. na Deželnem gledališču, na tržaškem odru. na diietantskih odrih v Ameriki in končno y>et v, Narodnem gledališču v Ljubljani. Za svojo proslavo si je izbrala gospa slavljenka znamenito vlogo Emilije Martyeve v Capkovi komediji »Tajna dolgega življenja« (Stvar Makropulos). V ostalih vlogah so zaposlene še dame ga. Mira Danilova, gdč. Slavčeva, ga. Rakarjeva ter gg. Levar. Skrbnšek, Rogoz, Kralj, Lipah, Jan in Po-tokar. Dekoracije po načrtih g. prol. Vavpo-tiča. Režijo ima g. prof. Šest. Ker je zanimanje za slavnostno predstavo Izredno veliko, vabimo občinstvo, da si vstopnice, ki so še na razpolago, pravočasno preskrbi. Predprodaja pri dnevni blagajni. Začetek ob 8. uri v opernem gledališču. Prva repriza Suppejeve operete »Boccaccio« v ljubljanski operi bo v nedeljo 21. t. m. ob pol 9 uri zvečer v opernem gledališču. Opereta je izredno zabavna ter dobro naštudirana. Predstava se vrši izven gledališkega abonmaja. v nedeljo, 21. t m. Moderna duhovita komedija ptemeaitenje gledalca. Baš iz tega igralskega vzgojnega efekta na dušo publike, izvajam še danes svoje zahtevo po našem nekdanjem naravnem teatru. Kadar je treba publiki pokarati sroe, naj vidi t«, kar vidi v življenju, kaikor da odprem vrata v dogodivščine njihovih lastnih domov. Potrebno je. da vidimo resnico, in vpliva naij beseda in ne kulisa. Le z besedo, govorjeno odkrito in naravnost, bomo dosegli to, za čemer moramo tudi danes stremeti: zvezo med publiko io igralcem. Odkriti moram, da mi ni baš posebno prijetno igrati med samimi zasloni in da me to nekako ovira v svobodnem podajanju vloge. Mogoče pa so zastoji le zastori naših slabih gmotnih razmer. Ce se dotaknem problema našega gledališkega naraščala,' storim to v zavesti, da morem in moram spregovoriti po tottkfti letih svoje gledališke realnosti strogo « ostro besedo, ki v danih razmerah ne more biti preostra. Naš naraščaj, ki dorašča, ie prepuščen samemu sebi. Naš naraščaj. kd danes 2e isra, pogreša močne roke odličnega učitelja. Tu posebno občutimo hudo pomanjkanje vzornega moža na čelu uprave, moža s odličnim poznanjem gledališke stroke m brezobzirne odkritosrčnosti napram časj in sebi. Boli kot kdaj potrebujemo danes ljudi, kakor so StantelavskSI aH Taiirov. ki so pregnetli sedanjost in « temelja dal« novo dušo gledališkemu ustroju. In naijveč so ti žrtvovali baš za izbiro m oblikovanje neiraščaija svojih teatrov. RekH so m.i nekoč, da sem dobra učiteljica. Velika šok mi je bilo moje bivanje v Ameriki i« veselo je bilo moje delo med ameriškimi Slovenci. Ne bi se rada vrnila med nje, 5e bd mogla pri nas doma uresničiti svojo željo: dat< našemu gledališču skrbno vzgojo in z vero prepojen naraščaj. Ne laskam si, da bi iznašla našemu gledali šču ži v Kenija efliksir, ču tim pa, da sem močna dovolj, da poklonim naraščaju v svoii »dramatični šota* vse svoje z>namje in izkušnje dolgih let. Morda mi bo mogoče na ta način realizirati svoje želje po vstajenju našega naravnega teaitra. Pa o tam v bližnji prihodnjo«ti! Brez teatra ne moremo živeti! Priznati moram, da sem trpela, ker se po povratkn v svojo domovino nisem mogla taiko udejstvovatd, kakor sem želela. Vroča igralska kri ne zamre tako hitro in ne more živeti ob spominih, naj bodo žalostni alii veseli. Te bomo enkrat še brali, danes pa še moremo dati življenje. Igralec živi iz preteklost v sedanjost in bodočnost. Ne gre za to, koliko sem stara, ampak kad zmorem. Mlada sem, kolikor živo živim na odru. Pa te opazke zaradj tega, ker so šteli, ko sem igrala lani v »Lady Windermer«, da sem prestara za svojo vlogo — in štejejo letos, da sem v »Stvari Makropulos« premlada za svojo vlogo 337 let stare dame. »Stvar Makropulosc sem si izbrala za svojo jubilejno predstavo, ker upam, da morem pokazati v svoji vlogi vso svojo rutino in vse, kar živi v tea ženski. Mislim, da sem zrela, da igram to čudno žensko, kj je vezala preteklost in sedanjost. Vse je odvisno od tega, kako me sprejme lij ubijam sko občinstvo, čigar odraz sem vedno bila. Publika je mo.je zrcalo in jaz njeno. Rada bi »znova začela. Pri vsej in tolikšni navdušenosti naše mladine za teater in igralsko manifestacijo umetnin sem navdušena tudi jaz. Stara sem 58 let. Da bi bil lep mej novi začetek! (t. , Domače vesti * Imenovanje v konzularni službi. Konzul dr. Mirko Miroševič - Sorge ie imenovan za našega generalnega konzula v Celovcu. * Izpremembe v državni službi. Premeščeni so: politično - upravni uradnik Fran Verbič od velikega župana v Ljubljani k okrajnemu glavarstvu v Ljubljani; komisarji finančne kontrole: Peter Držaj iz Celja k oblastnemu inšpektoratu finančne kontrole v Ljubljani, Fran Kukar iz Škofje Loke k okrajni upravi na Jesenicah in Rado-slav Perovič iz Privlake k okrajni upravi v škofji Loki. Trajno pa sta upokojena administrativni uradnik pri podkovski Soli v Ljubljani Ciril Tomšič in višji pisarniški oficijal Rudolf Sorglechner pri okrajnem sodišču v Velikih Laščah. * Izpiti začasnih učiteljev. Minister prosvete je izdal odlok, da smejo izpit po čl. 30 zakona o narodnih šolah v Srbiji, polagati tudi oni začasni učitelji, ki so ab-solvirali srednjo šolo brez izpita zrelosti. * Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo naše države so sprejeti: dijak Mirko Mermolja, mehanik Izidor špacapan in gospodinja Marica Mozetičeva — vsi v Ljubljani. * Imenovanje šibenlšklh ulic z Imen! narodnih mučenikov. Uprava mestne občine Šibenik je na svoji poslednji seji sklenila, da se v spomin velikih narodnih mučenikov ceste do železniške postaje imenujejo odslej Ulica Pavla Radiča, trg pred kolodvorom pa Poljana dr. Gjure Basarička. * Slovenski klub v Sarajevu ie izvolil nov odbor, ki mu predseduje g. Fran Robek. Klubovi prostori se nahajajo sedaj na Vojvode Stepe obali št. 42 zraven gledališča. Ima svojo čitalnico z glavnimi slovenskimi časopisi in revijami in svojo knjižnico. Klub ima svoj pevski zlbor, prireja društvene sestanke vsako soboto, ob prilikah pa prireditve v večjem stilu, n. pr. Martinov in Miklavžev večer. Klubove prireditve uživajo splošno priljubljenost, radi jih pose-čajo Hrvati, Srbi in muslimani. Klub ie poverjenik slovenskih družb za izdajo kniig. * Himen. Danes se bo poročil gosp. Joso P1 e t e r š e k, knjigovodja, z gdč. Helo R a z i n g e r, bančno uradnico. Naprednemu Daru iskreno čestitamo. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla včeraj po dolgem trpljenju gdč. Zinka I ž a n c, kontoristinja. Pogreb bo Jutri ob 4. popoldne iz hiše žalosti na Zabjeku št. 3. Po-kojnici blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Kdo je skladatelj »Daiibora«? Glasbenik nam piše: »Slovenec« nas je te dni spravil v nemalo zadrego s tem, da pripisuje »Dalibora« Dvoraku. Sicer je gospod glasbeni referent »Slovenca« v svojih kritikah tako visoko znanstven, da ga navadni smrtniki ne morejo razumeti.,A to pot tako razločno in jasno pove. da je »Dali-bor« Dvofakov, da je vsakomur lahko um-Ijivo. Ker je pa na gledališkem listu napisano, da je skladatelj »Dalibora« Smetana, pozivamo vse kritike in glasbene zgodovinarje, da nam pojasnijo, kdo ima prav. Oj, ti kritiki, zopet ena blamaža več! * Vsa kulturna in narodna društva, včlanjena v Zvezi kulturnih društev, naprošamo, da pošljejo svoje delegate v sm'slu poslane okrožnice prav sigurno na današnjo sejo, ki se bo vršila točno ob pol 18. uri v prostorih tajništva. Kazino. II. nadstropje, levo. Glede na izredno važnost te seje prosimo polnoštevilnega in točnega prihoda delegatov. — Tajništvo ZKD, Ljubljana. * Prvi časopis v Ljubljani je izšel leta 1578 in mu je bil naslov: Eine wahr-hatige und erschreckliche neue Zeitung. Ta časopis je izšel samo enkrat. »Lublanske novize« Janeza Fridriha Fgerja so začele izhajati v avgustu 1. 1707. in sicer tedensko. To in še mnogo zanimivosti vidiš na rr-zstavi »Tisk«. Izrabi te tri dni, ki se ti še nudijo in obišči to razstavo, kajti toliko zanimivosti in redkosti smotreno zbranih na enem kraju, ne boš več tako kmalu našel. * Papir Je kulturni faktor. Papirju gre velik de! zaslug na kulturnih uspehih Papir je omogočil, da so postali sadovi kulture lažje dostopni tudi naiširšim plastem ljudstva. torej obča last, in da so dobili velik kulturni pomeri in značaj. Papir ima te zasluge, ker je sposoben, spoiiti duševnost z materijo tako, da se razširi med živečimi in da se z njo seznanijo tudi bodoči rodovi. Človek je čuti! potrebo, da ohrani izsledke svojega razuma že davno preden ie poznal papir. Duševnost ie nesnovna, dinamična in bežna. Mi smrtniki jo moremo obdržati samo, če se nam posreči, da jo priklenemo na materijo. Zato so se trudili že naši pradedje in iskali sredstev in možnosti, da bi ohranili izsledke svoje dobe tu- di bodočim rodovom. Od početka so uporabljali kamen, ker so sa smatrali za edino sposoben materijal tedanjih časov, ki je zamogel biti nosilec duševnih dobrin. S ča sovnim razvojem so nastale nove pptrebe-be ki jim kamen ni mogel zadoščati. Uporabljati so začeli glinaste tablice. Ta tva rlna je bila zelo neprikladna. Narava pa ie deželam ob Sredozemskem moriu omogočila, da so začeli hoditi čisto svojo pot: tam je bila razširjena posebna močvirnata rastlina »Papirus«, ki Je pomorskim narodom nadomeščal papir. Pozneje so postale važne živalske kože. Vendar pa ie bil »Papirus« zmagovalec. Kmalu pa ga Je Izrinila kitajska iznajdba papirja. V Tsai Lunu vidimo prvi papir že leta 105 pr. Kr. Od tu je šel preko Kitajskega Turkestana ln Tibeta v Bagdad, kjer ga najdemo leta 739 po Kr. Pot ga je vodila dalje preko Ara* bije v Egipt, kjer ga najdemo v Kairu leta 900. Tu se je cepila pot. Ena Je peljala preko Severne Afrike do Feza v Maroko (leta 1100) in od tu preko Španije v Evro* po (1150). kjer ga dobimo 1. 1320. že visoko gori v Kolnu. Druga pot pa je šla preko Sicilije ln Italije v naše kraje, kjer so ga prvič začeli uporabljati v Trbižu leta 1340. Ves postanek papirja in njegovo pot prikazuje poseben oddelek v historiiski skupini grafične razstave »TISK« na ljubljanskem velesefmu. Razstava je odprta še do vključno 21. t. m. Prima pletenine za dame in gospode ; jopice, pulo-ver.e. volnei.e veste i. t. d. boste n ajbolje kupili pri A. PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta * Otvoritev pomorske strojniške šole v Bakru. V kratkem se bo v Bakru otvorila po oblastnem odboru v Karlovcu osnovana pomorska strojniška šola, kar je bila že davna želja Primorcev, šola ima en pripravni in tri strokovne tečaje. Sprejemajo se v to šolo absolventi 4. razreda gimnazije ali meščanske šole s sprejemim izpitom iz matematike in fizike. Direktorju pomorske akademije v Bakru je naročeno, da razpiše natečaj za sprejem v to šolo. • »Prosvetnega Glasnika«, glasila Zveze kulturnih društev, je izšla 7.—10. številka z raznovrstno in za kulturna društva aktualno vsebino. Poleg društvenih navodil, programov za prihodnjo sezijo in poročil ima tudi zanimive razprave, kakor: »Sokol-ska misel je vzgoja v duhu demokracije,« »Masarykov narodno - prosvetni žavod«, »K 251etnici Zgodovinskega in muzejskega društva v Mariboru«, »Ljudsko vseučilišče«, »Sokolska misel je nravna vzgoja« 1. t. d. »Prosvetni Glasnik« izhaja mesečno in velja letno 40 Din. NE ZAMUDITE znatnega popusta na vsa oblačila Pri Jos. Rojina, Ljubljana. 12157 * Konflscirano Dobro po!]e. Kakor znano, ima naša železniška uprava nekai repara* cijskih vagonov I. in II. razreda, kateri izgledajo kakor oklopni vozovi, a so bili proglašeni za posebno nobel vozila. Ti vagoni imajo svoja posebna Imena. Tako se eden imenuje celo »Prešeren«, eden pa tudi »Dobropolje« po slovitem mestu, kjer ie bila na solunski fronti leta 1918. prebita sovražnikova fronta. Ta vagon »Dobtopolje« se je nahajal te dni v garnituri mednarodnega brzovlaka, ki vozi iz Beograda v Carigrad. Na bolgarski pogranični Staniči Dragoman je pa postajenačelnik vagon zadržal in izločil iz vlaka, češ da so Jugosloveni poslali vagon z napisom »Dobropolje« nalašč sedaj ob proslavi proboja solunske fronte v Bolgarijo, da provociraio... Upajmo, da ne pride radi tega Še do diplomatskega konflikta. * Pojasnilo. Zadruga stavbnikov za Slovenijo objavlja: Ker zaradi nesreče v Pragi časopisje opozarja ljudi in namigava na enake stavbne razmere pri nas, prosi zadruga cenjeno občinstvo, naj se ne da po nepotrebnem begati in strašiti. V pojasnilo tiste nesreče ter v pomirjenje in v pouk javnosti pripravlja zadruga po zbranem materijalu obširnejši meihorandum. * Pri oslabelem delovanju srca vam povzroči kupica prirodne grenčice »Franz -Josef«, zaužita vsako jutro na tešče, lahko telesno odvajanje. Strokovni zdravniki za srce so prišli do zaključka, da učinkuje voda »Franz Josef« celo pri težkih napakah srčnih zaklopnic zanesljivo ln brez vsakršnih težav. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. M 0! KINO IDEAL a 2ene in dekleta — možje in fantje — staro in mlado, skratka vsak, ki si želi plesa, pikantnostl, hrupa pustolovščin in zabave na veselo MORNARSKO SVATBO Kot novoporočenca se cenj. občinstvu priporočata Uaorg O' Brlen Mi Mora« I. mornar ameriške in najlepša barska ple-vojne križarke salka New-York. Marokko. Poročni obredi se vrše ob zaljubljenih pogledih, toplih objemih in vročih poljubih. Dnevno ob 4., V26., Vt8. in 9. uri v kinu Ideal. m 0 3[eDi r m Moderne pletene obleke iz lastne delavnice v najmodernejših vzorcih vedno v zalogi. Po meri v najkrajšem času P. & M. ROZMAN, Židovska ul. 7. Nizke cene!_Nizke cene! * Vsakomur, Id potuje v Zagreb, se priporoča novootvorjena, okusno opremljena restavracija »Valjak« (štajerska vina), Ma-rovska ulica 10, v prelazu kina »Balkan«. Velika izbira najboljših štajerskih vin ter izborni kuhinja. Lastnik Gjuro Valjak, ustanovitelj mariborske Grajske kleti. 2012 9 NI dovolj, če zahtevate pri trgovcu samo žitno kavo. Teh je več vrst. Ce hočete res nekaj okusnega in za zdravje vrednega, potem zahtevajte »Ziko«. »Zika« je namreč na specijalen način izdelana kava iz rženega slada. 220 * Obleke kemično čisti, barva, pllsira ln lika tovarna Jos. Relcb. * Volnene nogavice In pletenine v veliki Izbiri se dobijo pri tvrdki Karel Prelog v Ljubljani. 235 lz Ljubljane u— Proslava desetletnice ČSR pod pro-tektoratom mestne občine. Včeraj se je zglasila pri mestnem županu g. dr. Pucu deputacija odbora Csl. jugoslov. lige ter ga naprosila, da prevzame v imenu mestne občine ljubljanske protektorat nad slovesno proslavo, ki jo priredi Liga ob lOlet-nlci ustanovitve Češkoslovaške republike. G. župan je ljubeznivo ustregel prošnji ter prevzel protektorat. Proslava se bo, kakor je bilo že objavljeno, vršila ob sodelovanju Glasbene Matice, orkestra Narodnega gledališča in odličnih umetnikov v nedelio 28. t. m. zvečer v veliki dvorani Kazine. u— Zadušnlca za carico Marijo Feodo-rovno. Dne 21. oktobra po jutranji liturgiji se bo v pravoslavni kapeli vršil parastos za blagopokojno carico Marijo Feodorovno, o čemer se obveščajo vsi v Ljubljani bivajoči Rusi in ruske organizacije. u— Iz krajevnega središča TM. Danes, 20. t. m., s-s bo vršil v Akademskem kolegiju ob 17. kurz iz alkoholnega vprašanja, ki je ža člane(ice) vseh ljubljanskih absti-nentskih kol obvezen. Po kurzu seja širšega odbora. — Tajnik. BLUZE iz baižu* a in crep de china, deimke pvame in hilne hafje v pr- kn sni ubi i. P. Magd c Mu Jtf^iia _ L | _ , . .. -r —** u— Friderik Veliki Danes in jutri predvaja ZKD ob spremljevanju predavanja g. prof. V o 1 a v š k a zadnji del in konec velikega nemškega historičnega filma »Friderik Veliki«. Današnja predstava ob 14.30, jutrišnja ob II. dopoldne v prostorih Elitnega kina Matice, š u— Klub esperantlstov v LJubljani otvar-Ja naslednje tečaje za esperanto: 1.) splošni tečaj in za poštne nameščence v torek 23. oktobra t. 1. ob 19 30 v šentjakobski šoli; 2.) za srednješolce v ponedeljek 22. oktobra t. I. ob 17. na III državni realni gimnaziji, Beethovnova ulica 2, a razred; 3.) za skavte v sredo 24. oktobra t. 1. ob 18. na moškem učiteljišču (L letnik): 4.) za privatne nameščence in delavstvo, čas in kraj se objavita pozneje. Učnina mesečno Din 15, dijaki in delavci Din 10. u— Martlnovanje priredi, kakor vsako leto, šentpeterska moška in ženska podružnica v Ljubljani, $ne U. novembra. Prireditev prinese vsako leto družbi lep prispevek. Ce bi podružnice po deželi začele prirejati martinovanja, bi glavna blagajna dobila nov vir dohodkov. Zato prosimo podružnične odbore, da se odzovejo naši prošnji. 2029 „_ Drevi ob 8. sobotni plesni tečaj Jenkove šole v balkanski dvorani Kazine. — Nove prijave dam in gospodov istotam. — Jutri nedeljske popoldanske plesne vaje g. Jenka v veliki dvorani Kazine. Pričetek ob 3. uri. 2032 U— Jutri popoldne plesna vaja v hotelu Bellewue. 2027 u— Plesne vaje SK Svobode se vrše vsako soboto ob 20. uri v zeleni dvorani Uni-ona. 2033 u— Elitne »Jadranove« plesne vaje se bodo vršile to sezono v veliki dvorani Kazine pod pokroviteljstvom ga.: dr. Brett-love, dr. Fettichove. dr. Kramerjeve, gen. dir. Kroftove, dr. Pucove in prof. Skaber-netove. Plesne vaje bo vodil dipl. profesor pariške akademije plesa g. Jenko. Otvoritvena plesna vaja bo drevi ob 8. Vstop le proti vabilu, študentje z legitimacijo. u— Poziv dobrosrčnim meščanom. Pri mestni občini ljubljanski prosiio dnevno ljubljanski reveži za ponošeno obleko in obutev. Posebno sedaj, ko se bliža zima, le takih prosilcev vedno več. Mestni magistrat ne more vsem neštetim prosilcem pomagati z novimi oblekami in čevlji, ker mestni proračun, določen v to svrho, tega ne dovoljuje. Prosilci pa se po večini zado-volje s ponošeno obleko. Radi tega se obrača mestni magistrat ljubljanski do dobrosrčnih meščanov s prošnjo, da darujejo v označeni namen odvišne in odložene obleke ln obutev ter na ta način priskočijo na pomoč naj'bedne'šim someščanom. Obleko in obuvalo sprejema socijalno - politični urad mestnega magistrata ob določenih uradnih urah. u— Drobna policijska kronika. Policijski organi so včeraj ponoči zalotili dve znani vlačugaricl, Ano P. ter Julko Z., ki sta se podnevi potepali po Tivoliju, na večer pa radi žahajali v razne zakotne lokale, kjer u Je končno tudi dohitela usoda. S tatovi in slično sodrgo ima policija neprestano opravke, vendar se vjamejo v mreže običajno le male ribe. —Tatvine so na dnevnem redu in so bile včeraj priiavljene zopet štiri. Prijavljeno je bilo dalje t sle- parstvo, 1 poSkodba tuje lastnine, 3 primeri prekoračenja policijske ure, 1 poskus predvajanja necenzuriranega filma, 1 prestopek obrtnega reda, 3 prestopki zglaševalnih predpisov, 16 prestopkov predpisov o zapiranju trgovin, 2 prestopka avtomobilskih predpisov in 4 prestopki cestnopolicijskega reda. u— Karambol vojaškega la pogrebnega voza. Predvčerajšnjim okrog 16. se je pri petila vozniku Pogrebnega zavoda Antonu Z. na oglu Dunajske ceste ln Pokopalške ulice mala nezgoda. Z. je privozil z zaprtim pogrebnim vozom iz Pokopališke ulice v trenutku, ko je pripeljal po Dunajski cesti z dvovprežnim vojaškim vozom redov Ivan M., zaradi česar je prišlo nenadoma do karambola. Zaradi zaleta se je pri vojaškem vozu zlomilo oje. dočim so se na po grebnem vozu razbile šipe. Oglejte si veliko, najnovejšo izbiro KLOBUKOV po znano rtizki ceni modnem salonu 22 Stuchiy-Mašbe, ŽIDOVSKA ULICA ŠTEV. 3. Popravila točno in ceno. u— Tatvina na pokopališču. Oskrbnik evangelskega pokopališča Gustav Coriari je prijavil, da je v noči na 18. t. m. neznan zlikovec vlomil v njegovo barako na evangelskem pokopališču, iz katere mu Je ukradel različno orodje, vredno več sto dinarjev. Oskrbnik je dogodek takoj prijavil policiji, a je ostala vsaka sled za storilcem doslej brezuspešna. u— Okradena delavca. Zidarska delavca Ivan Šakanovič ter Sulejman Kapetanovič sta bila prisiljena več dni stanovati na nekem hlevu ob Tržaški cesti na Glincah. Seveda sta imela tamkaj tudi svoje kovčege ter različne druge vrednosti. Njuno pre-nočevališče pa je izvohal predvčerajšnjim neznan tat, ki se ie med njuno odsotnostjo vihotapil v hlev ter iima pokradel za okrog 700 Din razne obleke. u— Vražji Štefan. Po gostilnah v Kolodvorski ulici se radi družijo naši vojaki in dalmatinski krošnjarji. Pred nekaj dnevi se je nahajal v gostilni »Pri Tišlerju« tudi redov Martin P., kateremu je bil zelo všeč »zlat prstan«, ki ga je nudil na prodaj kroš-njar Štefan D. Martin je imel ljubico, kateri bi neznansko rad naklonil kar najbolj diagoceni prstan, ki bi pa seveda ne smel biti predrag. S krošnjarjem sta se pogodila za prstan, ki naj bi bil zlat, za 100 Din. Predsinočnjim pa je Martin poiskal Štefana ponovno v omenjeni gostilni, mu vrgel medeni prstan, vreden par dinarjev, v glavo, ter zahteval 100 Din, ki mu iih je svoje-časno izročil, nazaj, zaradi česar je med njima skoro nastal pretep. Red je napravil šele stražnik, ki je oba legitimiral ter prijavil Štefana zaradi sleparstva pristojnemu oblastvu. h Maribora a— Komercijalni tečaj priredi Društvo zasebnih nameščencev v Mariboru za one, ki se hočejo naučiti, ozir. izpopolniti svoje trgovsko znanje. Poučevali se bodo trgovski predmeti, jeziki, stenografija in strojepisje. Predavanja bodo zvečer ali popoldne. Prijave in pojasnila daje g. Pelikan, Ljudska tiskarna. Sodna ulica 20. 2028 a— Sumljiva novotarija. Potniki, ki prihajajo iz Zagreba, imajo na voznih listkih prilepljeno znamko nekega potniškega zavarovalnega društva iz Beograda. Te znamke jim nalepijo v Zagrebu že pri blagajni in morajo zanje plačati po 2 Din. Znamko dobi na vozni listek vsak potnik, pa naj se vozi eno ali 10 ali pa več postaj. Ker se potniki, ki imajo prtljago, Itak sami zavarujejo, diši ta čudna novotarija ali po kaki zaradi, ali pa po nekem novem, kar čez noč uvedenem bremenu. a— Stanovalci pod dravskim mostom niso v "Mariboru več nikaka redkost. Zdaj se je zatekel pod most upokojeni orožnik Filip Andič s svojo 9člansko rodbino. Ta rodbina je stanovala že od leta 1921. v Kr-čevini, kjer pa je zdaj izgubila stanovanje. Sploh se večkrat dogodi, da prihajajo obupani deložiranci iz ožje mestne okolice v mesto v nadi, da bodo tu našli streho. Te nade pa so prazne, ker stanovanjsko bedo v Mariboru večkrat ilustrirajo nesrečni stanovalci pod mostom. Iz Celja e— Manifestacijski zbor KDK v Celju v nedeljo 28. t. m. mora biti impozantna manifestacija vsega naprednega življa v Savinjski dolini. Somišljeniki, pridite na zbor v kolikor mogoče velikem številu! e— General Kerčevič v Celih. General Kerčevič, brigadir v Pirctu, ki je Celjanom v prijetnem spominu še iz časa, ko je služboval na tukajšnjem vojnem okrožju, se mudi na bolezenskem dopustu v Celju, kjer misli prebiti zimo. Visoki volaški dostojanstvenik — edini aktivni prečanski general v naši kraljevini — si ie pridobil s svojo ljubeznivostjo za časa službovan'a v Celju splošne simpatije in nam ie tudi zdaj srčno dobro došel. e— Ljudsko vseučilišče v Celju. 15. t. m. je predavala v francoskem jeziku gdčna. Leiija Fermevčeva iz Ptuja o metodiki učenja modernih jezikov. Močen aplavz mnogih poslušalcev je jasno pokazal, da je predavanje zelo ugajalo. e— Borza dela v Celju ima svoj delokrog v naslednjih okrajih: Celje, Laško, Brežice, Šmarje pri Jelšah. Slovenjgradec in Gornii grad. Borza dela posreduje brezplačno delavcem delo in skrbi tudi drugače za brezposelne. e— Postajališče na Tebarjah. Teharski občinski zastop je pričel akcijo, da bi se uredilo blizu Tlakarja ob križišču ceste in železnice postajališče. e—r Savinjska podružnica SPD bo priredila v nedeljo 21. t. m. v Celjski koči trgatev grozdja. r KINO „DV0R" l"; Z30 Danes velika komična premijera: „DVA MORSKA PSA" Po sloviti veseloigri Karla Roslerja *Die beiden Seehunde». Slavni nemški komičar HANS JUN« KERMANN kot knez in «Dienst* mann». Smeh! Veselje! Najnižje cene. Ob: 4., četrt na 7., pol 8., 9. Iz Kranja r— Iz državne službe. Pri tukajšnji ere* Ski upravi finančne kontrole je nastopil službo sreski upravnik g. Franjo Someršič, podinspektor finančne kontrole iz Zagreba. r— Gledališki oder Narodne čitalnice pripravlja znano burko «Lokalna železni« ca», ki se bo vprizorila najbrže prihodnji teden. r— Veliko stavi Je na Šmarjetni gori. Ob priliki blagoslovitve novega zvona v sta« rem zvoniku na Šmarjetni gori se obeta ob lepem vremenu velika ljudska slavnost. Zvon bodo odpeljali že danes ob pol treh s kranjskega kolodvora na vrh. r— Nova transformatorske postaja. Elek trična centrala Majdič nasledniki bo zgra« dila poleg svoje elektrarne večjo transfor« matorsko postajo za vsa tukajšnja indu« atrijska podjetja. Iz Tržiča č— Umrla je Zofija Perne, hčerka gostil« ničarke Perne, vulgo Bastlnova Zofka. Po« kojnica je dosegla 55 let in se je v pred« vojnih časih prav živo udeleževala vsega narodnega življenja v Tržiču. Sedaj pa se je zanimala le za obrt in jo bodo stalni gostje prav pogrešali. — Radi oslabelosti srca je umrl Rok Kogoj, čevljar pri Malli* ju. Bil je vnet član gasilnega društva in dober družabnik. Oba sta pokopana na tr« žiškem pokopališču. Naj počivata v miru! č— Sokolsko društvo je otvonlo zimsko sezono s trgatvijo grozdja, ki je prav lepo uspela. Dramatični odsek pa vprizori v ne« del jo dramo «Kajn», ki je, kjerkoli so jo že igrali, dosegla prav lepe uspehe. Stalno občinstvo sokolskega odra opozarjamo, naj ne zamudi lepe prilike in si ogleda pred« stavo, ki bo gotovo dostojna dobrega ime« oa Sokolovih igralcev. č— Stolp sv. Andreja se bo končno le še pred zimo popravil. Seveda ne po za« slugi tržiškega g. župnika, temveč po uvi« devnosti merodajnih činiteljev, ki so v zad« njem trenutku preprečili posledice samo« voljnega postopanja. Na inicijativo mest« nega župana se je konstituiral posebni od« bor, ki je vzel vsa dela v svoje roke. Stro« ški za popravilo stolpa bodo znašali okoli 70 tisoč Din. Krije jih cerkveni patronat, mestna občina in cerkev sama. Odobren je bil načrt, kakor ga je napravil iz pri« jaznosti g. tovarnar Aman, ki je pokazal mnogo okusa, tako da je njegov načrt iz« med 15 predloženih najlepši in najbolje od« govarja položaju. Z Jesenic s— Osebna vest. Te dni nas ie zapustil g. Andrej Zvan, učitelj na meščanski šoli, ki je po službeni potrebi premeščen kot učitelj na meščansko šolo v Krškem. L; dej« stvoval se je v skoraj vseh naprednih dru« štvih, posebno ga bo pogrešal Sokol kot vaditelja moške dece in izbornega igralca na sokolskem odru. Na lastno prošnjo je bil premeščen učitelj meščanske šole na Jesenicah g. Slavko Mravlje na osnovno šolo v Slovenjgradcu. s— Brezobziren kolesar. Ko je v pone« deljek zvečer šla delavčeva žena Marija Mrhar, stanujoča na Javomiku, po oprav« kih na Jesenice, se je na cesti, ki vodi pod tovarniškimi rakami, zaletel neki kolesar v njo s tako silo, da jo je podrl na tla ter si je pri padcu zlomila desno nogo tik pod koler.om. Ko je zlikovec videl svoje deja« nje, je hitro odvozi! v temno noč. Da se dogaja na Jesenicah zaradi kolesarjenja toliko nesreč, je pač vzrok ta, da mnogi kolesarji nimajo ne svetiljk ne zvoncev. Treba bo v takih primerih napraviti že en« krat red. Iz Liti Je i— Uradne ure na lilijskem okrajnem sodišču, Zaradi bolj racijonelne izrabe kur« jave se bodo vršile uradne ure litijskega sodišča do preklica dnevno od 7.30 do 14. ure. i— Živahna gledališka sezija. V Litiji in v bližnjem Šmartnem skrbijo prav pridno sokolski člani za povzdigo gledališkega žiy» ljenja. V nedeljo bosta igrala oba odra, in sicer bo vprizorilo šmarsko Sokolsko gle« dališče veseloigro «Svet brez mož». Zače« tek ob 15. uri v tamkajšnjem Sokolskem domu. Litijsko Sokolsko gledališče pa bo vprizorilo ob 20. nad vse zabavno veselo« igro «rCharlejeva teta». V nedeljo nam to« rej ne bo manjkalo zabave. i— Tombola Kola jugoslovenskih1 sester. V nedeljo popoldne se bo vršila v Zagorju tombola Kola jugoslovenskih sester, na ka« tero opozarjamo naše okoličane. i— Sprememba v orožniški službi. Po« veljstvo litijskega žandarmerijskega voda je prevzel podporočnik g Brano Popovič, ki se je vrnil po polletnem službovanju iz Krive Palanke. j? t— Stavka steklarjev v Hrastniku. Po« gajanja med steklarji in podjetjem se zo« pet vrše in, upamo, da so zadnja. Ze v sre« do se je baje v principu dosegel sporazum. Kakor je znano, traja stavka že 4 mesece. Med stavko je podjetje v Hrastniku pove« čalo tovarno. Zgradilo je novo peč in po« daljšalo glavni dimnik za 7 m. Prav tako je zelo povečalo brusilnico, ki jo namera« vajo moderno opremiti. t— Tombola Narodnega doma v Urast* niku je radi nepričakovanih zaprek prelo« žena na nedeljo 4. novembra. I? Zagona z— Kmetovalci in posestniki! Kmetijska >odružnica v Zagorju sprejema naročila za sadne drevesnice do 20. L m. po izboru, cot ga je podružnica določila na sadnem ogledu. Naročila sprejemajo: gg. Kolenc A v Zagrebu, Drnovšek M. in Vovk J. v Kotredežu ter Alič A. na Lokah. 21. t. m. n 28. t. m. od 8. do 10. ure bo vpisovanje v kmetijsko«nadaljeva!no šolo v zagorski šoli. Sprejemajo se mladeniči iz zagorske, cotredeške in aržiške občine, v starosti od 16. do 24. leta. Pouk bo vsako sredo od 13. do 16. ure in v nedeljah-od 8. do 11. ure. Velika jahalna prireditev v Ljubljani Kolo jahačev priredi v nedeljo 21 trn. ob 14.30 na igrišču veliko jahalno konkurenco, katere se udeleže domači in zagrebški jahači. Na programu je poleg skakanja cigaretna tura in in jeu de barre. Pri cigaretni turi stoje na eni strani jahači, na nasprotni strani pa odgovarjajoče število dam. Vsak jahač dobi cigareto in na dano znamenje galopirajo vsi do dam, ki jim cigareto prižgo. Kdor se vrne prvi s prižgano cigareto nazaj, dobi kot zm^Eovalec prvo nagrado. Jeu de barre obstoia v tem, da dobi en jahač na levo roko trak, ki ga mu morata druga dva jahača v treh minutah odvzeti. Konji galopirajo v omejenem prostoru, iz katerega ne sme noben jahač, sicer je igro izgubil Oni, ki trak odvzame, je zmagovalec. Če pa prvi jahač traku ne izgubi, ostane zmagovalec on. Potem dobi trak drugi Jahač in za njim tretji tako, da vsi po vrsti trak branijo, odnosno love onega jahača, ki ima na roki trak. Obe točki sta torej zelo zanimiva in bosta nedvomno privabili mnogo gledalcev, saj Ljubljana doslej takih prireditev še ni videla. Opozarjamo občinstvo, da bo svirala med prireditvijo godba dravske divizije. Vstopnice so v predprodaji v trafiki ge. Sever v Šelenburgovi ulici. Beg mlade milijonarke Beograd, 19. oktobra. Včeraj zjutraj je pritekia na policijo vsa v solzah ga. Dana Markovičeva, soproga manufakturnega trgovca g. Milije Markovi, ča, in priglasila, da je njena hčerka, 241et» na Ljubica, neznanokam izginila. Po zatr* dilu obupane ge. Dane je odvedel Ljubico, ki ne slovi samo kot eno najbogatejših, ne* go tudi najlepših deklet v svoji okolici, ne* ki Dragiša Jovanovič, star šele 22 let, po poklicu trgovski pomočnik, uslužben v zad« njem času pri tvrdki Matejič in Sazdič. Z lepim Dragišo se je spoznala Ljubica pred šestimi meseci. Zaljubila sta se drug v drugega in se često shajala. Ljubičinim staršem to razmerje nikakor ni prijalo Materi mladi mož, dasi je bil priznan le* poteč, ni bil simpatičen. Isto mišljenje je delil s svojo boljšo polovico tudi oče, do* čim je Dragiša že povsod govoril, da se bo poročil z Ljubico, ali pa bo izvršil samo* mor. Nedavno se je Ljubica pritožila svojim staršem, da ji ni dobro in da občuti bole* čine v prsih Zaradi tega so se starši takoj odločili, da pošljejo hčerko na zdravljenje v kak ^anatorij; in poslali so jo dva dni po tem dogodku na Golnik v Slovenijo. V sa* natoriiu je ostala Ljubica dalje časa, a nje* ne zveze z Dragišo niso prenehale. Dragi« ša jo je na Golniku celo obiskal. Pred kaK» šnimi desetimi dnevi se je Ljubica, nena. vadno sveža in še lepša kakor prej, vrnila domov. Doma so bili njenega ozdravljenja nad vse veseli. Za povratek Ljubice je zvedel, seveda, tudi Dragiša in posetii Ljubico, odnosno njene starše Dasi mu je mati popolnoma jasno daia razumeti, da ga ne mara. je Dragiša vendarle menil:..«Gospa, dajte mi za ženo Vašo hčerko! Midva se imava ra> da. Jaz ne morem živeti brez nje in ona ne brez mene. Saj jaz nisem kak takšen.. «Ne bo nič.-o je menila mati. »Ljubica je bolna Po zdravnikovi odredbi se ona vsaj dve leti še ne sme poročiti Pa tudi sicer bi Vam je ne mogli dati.» Potrt in obupan je zapustil Dragiša Mar« kovičeve Pred tremi dnevi pa je ga. Mar. kovičeva dobila anonimno pismo, očividno napisano od Dragiše, ki v pismu zahte. val Ljubičino roko, ali pa bo umoril njo in sebe. No, in včeraj se je zgodilo, da je iz Mar. kovičeve hiše izginila domača hčerka Lju* bica, ki je odnesla s seboj zemljiško pismo na imetje, vredno 300 000 dinarjev, name. njeno za Ljubičino doto, ter različen na. kit, vreden okrog 10.000 Din. Z dekletom pa je pobegnil tudi Dragiša. Verjetno je. da sta begunca krenila proti Kruševcu, kjer ima Dragiša svoje starše. Gospa Markovi, čeva je prosila na policiji, da takoj javijo vsem cerkvam v Kruševcu, ha j ne dado bla» goslova obema beguncema, če bi se hotela poročiti... p—Porastek prebivalstva. V tržaški pokrajini so ugotovili za letošnje tretje četrtletje porastek prebivalstva v tržaškem mestu z.a 28 oseb. na deželi *pa za 220 Na kmetih je doma zdravje in veselje do življenja. p— Veliko električno centralo zgradijo na Bovškem. Družba, ki izvrši obsežen načrt, je pričela z delom na Plužniah in pod Mangartom. Zaposlenih je par sto ljudi. Spomladi se delo razmahne. p— Orožniške postaje Zgradili so orož-nšške postaje v Otaležu za 154.000 lir, v Podbrdu za 381.000 lir, pri Hotederšici za 93.000 lir Na treh drugih obmejnih postajah se gradijo orožniške stavbe tudi po 93.000 lir. p— Nova vojašnica v Idriji bo stala 420 tisoč lir. Po dveh letih bo končana. p— V Istri izpreminjajo priimke takole: Zadev Zaddeo, Zaje Sarti, Zaplotmk Zappeloni, Zdravile Draflffi, Zorn Giornri. Zfovič Lat ti, Cvar Vairi, Ca>r Žaro, Žic Sšzzi. Ziimic Semi, Zo-bec Zobbi, Zore Zorzi, Žerjav Zeriani. Šport Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše! Srednješolsko prvenstvo Slovenije Danes ob 14.30 se bo vršil na igrišču ASK Primorje, Dunajska c. srednješolsko prven« stvo Slovenije za prehodno darilo Športne zv;ze, srebrn pokal, ki ga brani dijaško mo« štvo srednje tehnične šole. Lahkoatletski šport pri nas, zlasti v Ljub ljani, zbira večino svojih najboljših repre« zentantov iz srednješolskih vrst. Nastop naših mladih atletov vseh srednjih šol iz Ljubljane in gimnazije iz Kranja, bo gotovo nudil našemu športnemu občinstvu izreden sporti.i užitek. Imena Jug, Perovič, Pavšič, Režek, \Vall* ner, Korče itd. so že dovolj znana ne sa« m" slovenski temveč vsej jugoslovenski športni javnosti. Pred kratkim so ravno di. jaki tvorili večino moštva mesta Ljubljane, ki je z uspehom nastopilo proti Zagrebu. Njih medsebojno srečanje ne bo nudilo samo lepe borbe, temveč tudi lepe rezulta* te. Ker je vstopnina za miting propagand, no nizka, smo prepričani, da bo športno občinstvo, predvsem pa srednješolska mla» dina s svojim lepim obiskom podprla strem Ijenja naših najmlajših, toda že renomira. nih sportašev._ < Državno prvenstvo v bazeni V nedeljo ob U. uri HSK Concordija : SK Ilirija na igrišču Ilirije. Za konec letošnje hazenske sezone se nam obetajo najinteresantnejše in najbolj, še, obenem pa najvažnejše tekme, ki nam bodo določile našega letošnjega državnega prvaka. Za ta častni naslov se bodo borili 4 klubi, med temi trije podsavezni prvaki in zmagovalec nedeljske tekme, v kateri nastopita bivša prvaka zagrebškega in ljub* Ijanskega podsaveza — Concordija, ki drži trenotno še državno prvenstvo od lani in Ilirija. Srečanja med Ilirijo m Concordijo so vzbudila vedno veliko zanimanje tudi šir« šega športnega občinstva ter privabila za jaše razmere vedno lepo število publike na igrišče. Brez dvoma bo tudi nedeljska tek. ma številno obiskana, ker bo to športni dogodek prvega reda. Oba tekmeca je šteti med najbolj znane družine v državi, ki sta po svoji kakovosti povsem enaka sedanjim podsaveznim pr» vakom. Posebno važna je ta tekma za nas tudi zaradi tega, ker je od nje odvisno, ali bo Ljubljana sodelovala tudi dalje v boju za drža%rno prvenstvo, ali bo morala to mesto prepustiti Zagrebu. Zato je dolž* nost vsakega športnika, da poseti to tek. mo ter s svojo navzočnostjo moralno pod. pre naše igralke. Jutrišnje nogometne prvenstvene tekme Zaradi hazenske prvenstvene tekme Ili« rija : Concordia in jahalne prireditve Ko« Ia jahačev, ki okupirata športni prostor SK Ilirije, bo mogel izvesti LNP jutri le polo» vico napovedanih prvenstvenih tekem. Na prostoru Primorja igrata ob 1030 dopoldne Reka in Krakovo iz I. B razreda, popoldne pa ob 14. rezervi Slovana in Hermesa in ob 16. uri I. moštvi Slovana m Hermesa. Tekma Hermes : Slovan je odločilna za placement na III. mesto prvenstvene tabele. Jutrišnja tekmeca za to mesto sta prilično enako močna in gresta v boj z enakimi šan. sami. Ker je tretje mesto velike važnosti za obstoj enega obeh klubov v L razredu v p hodnjem prvenstvenem letu, je priča« kovati, da bosta oba kluba nastopila do. bro pripravljena in v najmočnejši sestavi. Slovan je v'tem pogledu nekolikt na slab« šem, ker ima suspendiranega srednjega kril ca Volkarja., V predtekmi rezervnih mo* štev je s precejšnjo gotovostjo računati z zmego Hermesa. Zanimiva utegne biti dopoldanska tekma Reka : Krakovo. Krakovo je v prvenstve* nem srečanju nepričakovano zmagalo nad še ravnokar prvorazredno Slavijo s 3 : 0. Proti Reki, lanskemu prvaku II. razreda, bo moralo Krakovo pokazati, ali je bil nje« gov uspeh proti Slaviji realen. V primeru, da nadvlada tudi Reko, postane najresnej« Si tekmec za prvenstvo I. B razreda. Službene objave LNP, (Iz seje kazen« skega odbora dne 18. X. 1928.) Kaznujejo se po § 16. kaz. pravilnika: igr. Volkar Fr. (SK Slovan) z uporabo § 9. kaz. pravilnika s štiritedensko zabrano igranja do 17 no. vembra zaradi prestopka v tekmi Slovan : Primorje dne 7. t. m.: in contumaciam igral, ca Prusnik Milan (SK Slivnica) in Alič Alojzij (SK Javornik) z dvomesečno zabra. no igr inja do 20. decembra zaradi prestop, ka pri tekmi Slivnica : Javornik dne 23 IX. — Po § 36 kaz. pravilnika z uporabo § 9. kaz. prav. se kaznuje igr. Erman Adolf (ASK Primorje) z ukorom zaradi prestop« ka pri tekmi Slovan : Primorje dne 7 t m. — Ukine se začasna zabrana igranja igr. Markiča Rudolfa in Kosa Emila' (SK Kra« kovo). — Tajnik II. Ex praesidio se objav» Ija: Z" nedeljo 21. t. m. na prostor SK Ili« rije določene prvenstvene tekme Svoboda : Slavija, Ilirija rez. : Jadran rez. in Ilirija : Jadran se odgodijo na kasnejši termin, ker prostor SK Ilirije ta dan ni na razpo* lago LNP. Nov termin odredi poslovni od. bor na prihodnji «eji. — Tajnik I. Gostovanje SK Grafike v Trbovljah. V nedeljo 21. t. m. odigra v Trbovljah SK Listnica uredništva B. R.. L—sko: Na žalost vsebinsko in oblikovalo nedodelano. Grafika, Lj-bljana, prijateljsko nogomet« no tekmo s tamošnjim »Amaterjem* ob 15. na igrišču oAmaterja«. Grafika, ki je bila pred nedavnim časom ustanovljena, je do« segla že prav lepe rezultate proti doma« čim klubom. Za nedeljsko tekmo vlada med športno publiko veliko zanimanje, ker se s tem zaključi jesenska nogometna se« zona v Trbovljah. Ljubljanska Svoboda v Celju. Jutri v nedeljo se srečata v Celju prvi moštvi ljub« ljanske Svobode in celjskih Atletikov, To srečanje je prvo med tema dvema ktubo« ma. Svoboda, ki nastopi, sicer brez enega svojih najboljših igralcev Zoreta, je poka« zala v zadnjih tekmovanjih izreden napre* dek in se nahaja trenotno v jako dobri formi. Tudi Atletiki beležijo zadnjr čas ze« lo dobre rezultate, med drugim zmago nad SK Ilirijo in neodločen rezultat (3 : 3) s ASK Primorjem. Tekma prične ob 15. ob vsakem vremenu. — Rezerva ljubljanske Svobode igra istega dne v Novein mestu preti agilnemu SK Elanu. Pričetek tekme ob 14.30. SK Ilirija (damska sekcija). V nedeljo prvenstvena tekma rezerv s Primorjem. Igrajo sledeče: Wohlfart, Senekovič Olga, Trampuš, Godler Kristina. Kezele, Mirtič, Papež Nada, rez. Janežič. Cas in igrišče se objavi pozneje. SK Svoboda. Zd prijateljsko tekmo s SK Atletiki v Celju postavljam sledeče moštvo: Fugina, Habicht, Novak, Bone!, Gabršek, Batič. Breznik, Potrato, Koser, Bončar, Ozebek, rez. Prešern. Imenovani naj bodo ▼ nedeljo točno ob 12. na kolo« dvoru. Proti SK Elanu igrajo sledeči, ki naj bodo točno v nedeljo zjutraj ob 7.15 na kolodvoru: Papler, Zaje, Drnovšek, Šu* šteršič, Baggia, Slavko, Lavadinovič, Ta* sotti, Sušnik. Jereb, Pogačnik Ce je kdo zadržan naj se opraviči danes do 14. pri Kovaču, Miklošičeva 13. — Načelnik. ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Naprošam sledeče gospode, da se v sobo« to, dne 20. oktobra ob 14. uri javijo pri vrhovnemu reditelju na prostoru ASK Pri« morja: gg. Omladič, Petkovšek, Kovačič, Kolar, Gaberšek, KermavneT, Tuma, Sra* mel. — Načelnik. SK Reka: Jutri ob 10. morajo biti na igrišču Primorja sledeči igralci: Koren, Be« seničar, Bdgel, Košir, Galič, Mrzlikar, Ga* brovšek, Zuccatto, Thuma, Bommel II., Llrbančič. Rez. Venturini, Prijatelj. Redite« Iji: Pišler, Češnik. Blagajnik: Bartl. SK Krakovo. Za prvenstveno tekmo z «Reko», ki se vrši na igrišču ASK Primor« je ob 10.30 dop., naj bodo ob 10. na igri« šču sledeči: Malič, Marjetič, Jeršek, Ma« rinko, Novak I. Vlaj, Accetto. Lado, Gra« brijan, Zajec, Novak II. Viziak. — Danes ob 20. naj pridejo k tajniku: Marinko Jo« sip, Zajec Ivan rn Markič R. — Tajnik L SK Slavija. Danes ob 20. zvečer pri Po« dobniki seja upravnega odbora. Prosi se polnoštevilne udeležba. — Tajnik I. TKD Atena (hazena odsek). Danes po« poldne ob 15. trening na igrišču. Istotam sprejemanje novih članic. — Vodstvo odseka. Gospodarstvo = Predlagane sprememb« železniških ta-rifor za les. Na podlagi zaslišanja interesentov in razprav je tarifni odbor predložil, kakor znano, prometnem« ministrstvu spoine-nico, v kateri se v dodatku predlagajo spremembe posameznih tarif. Kakor poročajo iz Zagreba, se imajo 'zvzršiti v tarifah naslednje spremembe: rezana jelovina za izvo? in lokalni promet — povišanje za 10 %; frizi, testom, tavoleti, tram i — povišanje 5 %; pragovi _ povišanje 5 %: parkeH — povišanje 10 %; brzojavni drogovi in hmeljskj drogovi — povišanje 5 %; jamski les — znižanje za negotov odstotek; Hodi za izvoz — povišanje 20 %, Modi za domače žage do 250 km — znižanje 20 %; oglje — znižanje za 40 %, furnirji v lokalnem prometu ->ridejo v raz-red II., v izvoznem prometu pa A; tarife za taninski les pa ostanejo nespremenjene. = Vlada išče nore kombinacije za posojilo. Da bi vlada našla izhod iz sedanje finančne krize, ki je .»nastnln znradi trošenja denarja v pričakovanju velikega inozemskega posojila, se sedai trudi najti novih kombinacij. Po vesteh iz Beograda je posojilo nemškega koncema propadlo, deloma zaradi odpora domače železarske in kovinske industrije, deloma pa, ker je vlada baje dobila za nabavo vagonov, lokomotiv in železniškega materijala na kredit ugodnejšo ponudbo. Prometni minister bo v kratkem razpisal licitacijo za dobavo tega materijala in bo s tem daiia naši domači industriji možnost za sodelovanje. Na drugi strani se trudi finamčni minister dobiti kratkoročno posojilo v denarju, da bi se rešil vsaj ogromno naraslih letečih dolgov. O po-sojilu, ki bi ga dal švedski vžigalični trust, se še dalje razpravlja. Poleg tega pa je finančni minister pozval domače banke, ki stojijo v zvezi z velikimi inozemskimi kon-cerni, da mu stavijo ponudbe za kratkoročno posojilo. Po poročilih iz Beograda, je Banca Comerciale tlaliana ponudila preko Hrvatske banke naši vladi posojilo od 300 milijonov Din. Slično ponudbo je stavila tudi Anglo - International Bank Corp. preko Jugoslovenske Unionbanke in banka Blair & Co. Pogoji teh posojil še niso znani. = Reorganizacija finančne uprave. Dodatno k tozadevni notici, ki smo :o pred kratkim objavili, poročajo iz Beograda, da bo uredba o reorganizaciji finančne uorave še ta teden objavljena v cSlužbenih Noviriah« in bo stopila v veljavo 1. januarja 1929. Kakor se doznava, bo spadalo pod kompetenco novih finančnih direkcij: da»ki, trošvine, takse, blagajniška računska služba, katastrska služba in služba finančne kontrole. Direkcije bodo imele pet oddelkov: za računovodstvo. za neposredne davke, za trošarine, takse in finančno kontrolo, za carine in za kataster ter državna posestva Reševale bodo v drugi instanci rekurze proti odmeri davkov. Njim bodo neposredno podrejene davčne uprave, carinarnice, katasterske tipra-ve in sreske uprave finančne kontrole. Davčne uprave bodo odmerale in iztirjeva-le davke, avtonomne doklade. Pristojne bodo v prvi instanci glede na zakon o neposrednih dnvkih. = škodove tvornice se zanimajo ca Zenico. Svoječasno smo poročali o pogajanjih med našo vlado in nemškim železarskim koncernom Krupo (Essen) zaradi prevzema in razširjenja državne železarne v Zeiid. Pogajanja se bila v principu skero že zaključena. vendar pa so se zaradi nekaterih nesoglasij v zadnjem hipu razbila. Kakor sedaj poročajo iz Sarajeva, se za prevzem te železarne zanima znani češki industrijski koncem škoda (Plzen), in sicer v zvezi s francoskim železarskim koncernom Schn»d-der - Creusot iz St. Etienna. = Sirarne v Sloveniji. Prejeli smo: Glede na razne članke v slovenskem časopisju o težki krizi' v mlekarstvu, moremo sporočiti interesentom, da se neki švicarski koncern zanima za ustanovitev sirarn v Sloveniji. Mleko, ki ga sedaj producenti (kmetje) ne morejo spraviti v denar, bi se potem lahko stalno prodajalo krajevnim sirarnam, ki bi jih ta koncem ustanovil pod vodstvom Švicarskih strokovnjakov povsod tam, kjer take VREMENSKO POROČILO Meteorološki razrod v Ljubljani. 19. oktobra 1928. Višina baromeUa 308.8 m. Kra Ch> Barom. Cemper. 2? bn Smei vem in brzina o C o >o — JS | opazovanja > (U o: v metrib Ljubljana . . . Maribor . . . Zagreb .... Beograd . . . Skoplje .... Split ..... Sarajevo . . . Dubrovnik . . 767 7 760 0 765 5 765 5 776 6 766 6 110 80 80 80 40 13'0 75 85 75 90 tO W 3 mirno SW 2 mirno ntrno NE 1 10 0 9 4 2 4 7. Padavne Vrsta mm do J. ure Solnce vzhaja ob 6.18, zahaja ob 17.11, luna vzhaj ob 11.19, zahaja ob 1926. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 13.2 C, najnižja 8.4 C. Dunajska vremenska napoved sa soboto: Pretežno oblačno, semintja deževno vreme. Temperatura malo spremenjena. sirarne še ne obstojajo, a je za to dovolj dobrega mleka na razpolago. Za izvedbe takega načrta rabim naslednje podatke: 1.) današnja povprečna cena za liter dobrega kravjega mleka v posameznem podeželskem okraju; 2.) kje obstoja že najbližja sirarna in nje naslov; 3.) koliko litro/ mleka dnevno bi se dalo spraviti v dotičnem okraju v sirarno; 4.) kdo v okraju bi proti primarni odškodnini organiziral donos oziroma dovoz mleka v sirarno,. Jaz sam pri tej akciji nisem soudeležen, ampak bi rad pomagal nagemu kmetu. Cenjene dopise, predvsem od interesentov za organizacijo naprošam na naslov: Ivan Tomažič, uradnik, Tezno št. 130, požta Maribor. = Mah uspeh dunajske konference nasled-«tvenih držav za ureditev predvojnih av»tro-ogrskih rent. Dunajska konferenca nasled-stvenih držav, ki je bila te dni zaključena, ni prinesla zaželienih uspehov. Pri pogajanjih, ki jih je vodi! ingo-lovenski delegat pri reparacijski komisiji dr. Ploj. se je izkazalo, da naziranja posameznih držav niso enotna, zato sklepi niso bili sprejeti soglasno. Glede upravni^ rent so inozemski uoni-ki svoječasno predlagali, da se ti titri vsaj tako honorirajo, da bi upnikom prišli v dobro stroški za tisk novih titrov, ki bi jih morale izdati pasivne, nasledstvene države. Glede pavšalne ugotovitve teb stroškov ni prišlo do soglasja. Nasledstvene, zlasti pasivne države (Jugoslavija, Madžarska, Romunija in Poljska) so odklanjale vsako valorizacijo teb rent. Glede spremembe zlatih rent v amortizačne, bi bile nasledstvene dr* žave pripravljene nristati na amortizieijo v 55 letih po največ 60 — 65 % nominalne -vrednosti, dočim bi Caisse eommune žeWa pristanek na 47 let in 75 % nominalne vrednosti. Ker se ta ureditev tiče edino staro-inozemskih lastnikov rent, ki se nahajajo v zapadnovropskih državah, se čuje. da bodo finančniki teh držav, izvajali na dolžne uasledstvene države pritisk, če bi »skale kaka posojila. = Prodajni kartel fvornic za barve. Štiri jugoslovenske tvornice barv, in sicer Savinjska tovarna barv in lesnih izdelkov Alojz Goričar in drug v Mozirju, . tovarna barv. družba z o. z. v Dolu pri Ljubljani; «Bistra», kemična tovarna olja. lakov in barv, družba z o. z. v Domžalah ter Moster. tvornica lakov in barv v Zagrebu so ustanovile skupno prodajno organizacijo, ki bo pod firmo , združene tvornice trakov m pramenov, d. d. v Ljubljani 'n konkurz o imovini Alojzija Pungerčiča v ŠkoePanu št. 10. = V zadružni rejrister so se vpisale nastopne zadruge: Kovinska nabavna zadruga v Lescah, r. z z o. z. v Lescah: Lesna z;:z-druga v Lucah, reg. z. z o. z v Lučah; Krajevna zadruga za kmetijski kredit v Piše-cah. ; = Našifka Unija (Union des Usines et dea Exp!oitations Foresti^res de Nasic, S. A., ženeva), ki je, kakor znano, finančna družba velikih lesnoindustrijskih podjetij v Jugoslaviji in Rumuniii. zaključuje poslovno leto 1927. /28. z dobičkom 2.26 mili iona švicarskih frankov (1926./27. 2.02) ali 24.8 milijona Din. Po odbitku stroškov in obresti za 7 % posojilo od 5 milijonov angleških funtov znaša.čisti dobičik 1.75 (1.5?) milijona frankov ali milijona Din. — Dobave. Splošni oddelek dire&cije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave raznega papirja. brusilnih kamnov, galuna, soliterne kisline, barve, knjigoveških trakov, jermenov, vrvi, krtač. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. t. m. glede dobave razne pločevine, železa, zakovic, vijakov, angleškega cina; do 30. t. m. pa glede dobave raznega or>lja (vile za gramoz, teslo za prage, sekire, kladiva, motike, sekači, zagozde, grabl|e, cepini in klešče) ter glede dobave pločevinastih predmetov. Prometno - komercijalni ddo-lek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. t m. ponudbe glede dobave impregniranih drogov. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani »prejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave hrastovih plohov in desk; do 30. t. m. pa glede dobave peresnega jekla in matic. (Predmetni pogoji so na vpogled pri posameznih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 25. t m. ponudbe glede dobave 2000 kg olja za osovine Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 20.000 kg pločevine za kritje vozov; do 30. t. ra. pa glede dobave vijakov za les. Vršile se bodo nasledniie ofertalne licitacije: 6. novenora Polnoč! Skrivnostna ura, v kateri so bolečine najhujše. Zato se mora imeti vedno pri roki skatljo Aspirin tablet Olajšajo takoj bolečine v glavi, ušesih in zobeh. , , I S Zahtevajte pa vedno originalni zamot kf *e spozna na modro-beto-rdeti varstveni znam> kL pri upravi državnih monor»oW, Tiski oddelek v Beogradu glede dobave 350.000 kg sivega kartona; dne 7. novembra glede dobave 1.750.000 komadov novih vreč iz jute. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani.) = Prodaja. Direkcna šum v LjubManl sprejema do 6. novembra ponudbe glode piodaje bukovesra lesa (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) Borze 19. oktobra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet večji, zlasti v devizah na Curih, London, Prago in Dunaj. Vso potrebo je krila Narodna banka. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, edino deu'iza na Duiaj je ponovno popustila. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda popustila za 2—4 točke. Ponudba je bila znatnejša. Pri slabem prometu je promptna notirala 434 — 4?>6. trgovala pa se je za december po 445-5 in 445. Tudi investicijsko je popustilo in je bilo zaključeno po 85.5 in 85.25. V bančnih vradnotah je bilo malo prometa pri nespremenjenih tečajih. Med industrijskimi vrednotami pa se je trgovala Slavonija po 6 in 6.5( ter Dubr »račka po 470. Trboveljska je pri slabši tendenci notirala 475 — 495. Devize in valute. Devize. Amsterdam 0 — 2"1S275. RprlH 13.35 - 13.58 (13.565), Bruselj 0—7 9135, Budimpešta 0—99295 Curib 1094 1 — 10971 (1095.6). Dunai 7 983 - 8 013 (7.995?), London 275 77 — 276.57 (276.17). Ne\vyrrrk 56.84 — 57 04 (56.94) Pariz 0—222 37 Praga 168.35 - 169 15 (168 75), Trst 297 25 — 299.25 (298.25). Zagreb. Amsterdam 22.7975 — 22.85/5, Dunaj 7..983 — 8.013, Berlin 13.56 ~ 1358, Budimpešta 9.9145 — 9.9445, Milan 297.1S6 do 299.186, London 275.77 — 276.5' \ New-york 56.8149 — 57.0149. Praga 16Č..35 do 169.15. Curih 1094.1 _ 1097-1. Curih. Zagreb 9.13, Pariz 20.29. London 25.20. Newyork 519,55. Milan 27.22. ^raga 15.40, Dunaj 73, Budimpešta 90.58, Eerlin 123.83, Bruselj 72.23. Amsterdam '208.30, Varšava 58.25. Sofiia 3 75, Bukarešta 3.14. Efekti. Ljubljana. Celjska 158 — 0, Ljubljanska kreditna 128--0. Praštediona 920-0. Kreditni zavod 175—0. Vevče 110—0. Ruše 260 280, Stavbna 56—0. Šešir 105—0. Zagreb. Oržfcvne vrednote: Vojna Sk da 434 — 436, kasa 434—436, za oktober 0--43S, za december 444 — 445.5. za februar 452.5 do 45G, investicijsko 85.25 — 855. agrarne 55.75 — 56: bančne vrednote: Hrvatska 58 _ 0, Polio 17 — 18. Hipo 57 5 — 58, Jugo 88 — 88.5. Ljubljanska kreditna 126 — O, Narodna 7000 — 7100, Praštediona 920 do 925, Srpska 151 — 152: industrijske vrednote: Narodna šumska 20 — 25. Gutmann 200 do 205. Slaveks 100 — 105. Slavonija 6 do 6.25, Danica 150 _ 155, Drava 545 — SR0, Šečerana 480 — 487-5, Vagon 80 — 85, Union Osijek 300 — 0. Vevče 110—115. Isis 22 _ 24, Dubrovačka 470 — 477.5, 'Trbovlje 475 — 495. Narodna mlinska 19.5 — 0. Beograd. Vojna škoda 433.5 — 434.5. investicijsko 85 — 85-5, agrarne 55 — 56.5. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (19. t. m.) Les: Tendenca nesoremen;ena. ZakP"čv,uh je bilo 5 vagonov ž«manih bukovih plohov. Iščejo se hrastovi plohi, od 30 cm naprej po 350 — 400. Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključena s'a bila 2 vagona pšenice in 1 vagon moke. Nudi se: pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, 80 kg. promptna po 3025—305, za oktober po 302.5 — 305, za november po 307.5 — 310; t u r š č i c a: baška, slovenska postaja, navadna tarifa po 365.5 — 370, ameriška «La Plata>, promptna. zacarinjena, fco Ljubljana po 315-5 do 320; ječmen: baški, 70/71 kg, zdrav, re-šetan. fco Ljubljana, plič. po prejemu blaga po 315 — 317 5; rž: baška, 73/74 kg, uzanč-no blago, mlevska tarifa, slov. postaja po 295 _ 297.50; moka: <0g>, fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 430—435; oves: baški ali slavonski, rešetan, zdrav, navadna voznina po 295 — 300. Novosadska ' blagovna borza (19. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 132 vagonov pšenice, 7 vagonov ovsa, 12 vagonov moke in 3 vagone otrobov. Pšenica: baška. baška poti jska in gornjebaška 252.5, do 255; banaška 247.5 — 2%0. Oves: baški in slavonski 250 — 252.5. Turščica: baška, za december - januar 257.5 — 262.5; za marc - april 285 — 290; za april - mai 290 do 292.5. Moka: baška «0g» in <0gg» 357-5 do 367.5; <2> 337-5 — 347.5; «5» 317.5 do 327.5; «6» 270 — 280; c7» 250 — 260; <8> 205 — 215. Otrobi: baški in banaški v jutastih vrefeh 180 — 185. Dunajska borza za kmetijske proizvode (18. t. m.) Zaradi mirne tendence na inozemskih borzah je konsum ostal dalje rezerviran. Na dunajski borzi je bil promet pri nespremenjenih cenah minimalen. Tudi v turščici ni bilo večjega prometa, edino v ovsu je tendenca nekoliko prijaznejša. Uradni tečaji so ostali nespremenjeni. Iz življenja in Homoseksualni umor v Gladbecku sveta Naši čitatelji se bodo spominjali odurnega umora, ki se je izvršil letos v noči 23.— 24. marca ▼ Gladbecku na \Vestfalskem. V tej noči so zbudili gladbeškega rektorja Viljema Daubeja divji kriki na pomoč. Jfogledal je na uro. Bilo je natančno pol 4. zjutraj. Stopil je k oknu in je opazil v temi ob vrtni ograji pred svo* jo hišo dva človeka, ki sta se premeta* vala po tleh. Menil je, da sta pijanca in je legel spet spat. Ob 5. je potrkala na vrata Daubejeve hiše skupina ru* darjev. Služkinji, ki je prišla odpirat, so veleli, da leži v travi pred hišo mr* te v človek in so ji rekli, tnaj bi po* zvala policijo, ker morajo sami takoj na delo. Služkinja je rektorja zbudila, ta se je oblekel, pozval po telefonu po* licijo in stopil z nekim sosedom k mr* liču. Noč je bila še temna, moža nista mogla razločiti potez mrtveca. Šele ko je pribrzela policijska komisija in so * zasvetile električne žepne svetiljke, je spoznal Daube truplo. S krikom »Za božjo voljo, io je vendar moj sin!» je padel onesveščen na tla. Pogled na mrtveca je bil strašen. Te* lo mu je bilo vse pokrito z ranami, gla* va je bila malodane odrezana od tele* sa, obleka vsa raztrgana, spolni udi odsekani. Bilo je jasno, da je mogel edino kakšen perverzen pohotnež iz* vršiti to grozno delo, tem bolj ker so našli mrtvečevo listnico in zlato uro nedotaknjeno. Še to jutro je policija aretirala po* leg nekih drugih oseb umorjenčevega prijatelja, 18letnega dijaka Karla Hussmanna, ki je bil po lastni iziavi ponoči spremil mladega Helmuta Daubeja z nekega dijaškega komersa v bližnjem mestu Bueru nekaj časa domov. Tudi drugi so videli oba prijatelja, ko sta se vra* čala. Hussmann pa je trdil, da sta se poslovila ob 3.20 pred njegovim (Huss* mannovim ) stanovanjem, nakar je ste* kel Daube do svojega 1.4 km oddalje* nega doma. Po tej trditvi bi bilo to* rej že mogoče, da je 10 minut pozneje rekto.jevega sina pred domom umoril drug človek. Toda nadaljnja preiskava je privlekla na dan ihdicije, ki težko obremenjujejo Hussmanna samega. Na lakastih polčevljih, ki jih je nosil tisto noč, so odkrili krvave sledove, ki jim ni vedel povedati pravega izvora. Dejal je, da je brcnil ponoči mačko, ki mu je prišla na pot in da izvjrajo mor* da od nje ali pa iz krvi. ki mu je kap* ljala iz nosa. Strokovna analiza je do* kazala, da je bila ta kri nedvomno člo* veškega izvora in še več: da je pripa* dala po znani razdelitvi v štiri skupi* ne isti skupini, ki je bila lastna Dau* beju, dočim je Hussmannova kri dru* Nova vraža Francoski Urad za nabiranje narodnega blaga je ugotovil, da se širi po deželi nova, pred svetovno vojno nepoznana vraža. Nihče noče tretji prižgati drugo cigareto ob isti vžigalici. V tem slučaju zadene baje tretjega kadilca vedno nenadna smrt Poizvedovanja so ugotovila, da so prinesil to vražo vojaki s fronte, a ti so jo pobrali od oddelkov iz Južne Afrike. Izkazalo se je, da so kadilci v burski vojni leta 1902. hudo trpeli. Buri so bili preslabi, da bi napadali angleške osvojevalce. Zato pa so jim nagajali ponoči in po njih streljali iz zasede. Po vročem dnevu so posedali angleški Tommyji (kakor pravijo vojakom) v nočnem hladu in kadili svoje pipice. Vžigalic jim je vedno primanjkovalo radi slabih prometnih zvez. Zato se je posluževalo več kadilcev ene vžigalice. \ ko je vzplamtel drobni plamenček, ga je takoj opazil iz zasede sovražni strelec Ko je prejemal vžigalico drugi kadilec, je že nameril Bur puško. Tretjega kadilca je navadno zadela v prsa neizprosna krogla, ki je priletela kakor iz neba. V oddelkih bur-skih poveljnikov Botahe tn Croniera je bilo polno sličnih »upihovalcev lučk«. Angleži so slednjič opazili, da morajo biti previdnejši in so nehali rabiti po trije skupaj eno vžigalico. To navado so obvarovali tudi v svetovni vojni. Francoski vojaki so jo od njih prevzeli kot vražo, ne da bi vedeli, od kod izvira. Morski volkovi Angleški poslanik v Washingtonu je naprosil Zedinjeme države, naj primerno kaznujejo nekega kapitana Cranle-ja, poveljnika petrolejskega parnika »Croydon«. Kapitan je tako trpinčil angleškega mornarja Thomasa, da se moramo spomniti- najgroznejših prizorov v romanih Jacka Londona. Fred Thomas je bil angleški poročnik. Po končani vojni je osrtal brez službe in je končno moral na parnik za navadnega mornarja Cim je zapustila ladja South-hamipton, se je pričela burja. Thomas ni bil vajen morja. Vrglo ga je na razbeljeno cev in si je ožgal roke do kosti Ležal je 24 ur na tleh ne da bi se kdo zmenil za to Sele zjutraj je rekel kapitan. da ga bo vrgel čez krov. če ne neha cviliti. Stokanje nesrečnika je motilo moštvo pri spanju. Thomasa so uklenili, privlekli na palubo in polivali z morsko vodo po ranah, dokler se ni onesvestil. Ožgane roke so otek- gačne vrste! Tudi obdolženčev zago« vor, da se je pomazal ž njo morda zju* traj ob 6., ko je pritekel na telefonsko obvestilo o umoru k truplu svojega prijatelja, ni dosti vreden, ker ob tem času je bila umorjenčeva kri že strje* na in se ne bi mogel na takšen način pomazati ž njo. Toda preiskava je dognala še odlo* čilne;se obtežilne momente. Hussmann je veljal med svojimi znanci za sadista in homoseksualca. Njegovo največje veselje je bilo ubi* janje in surovo mučenje mačk in dru* gih živali, v krogu nemškonacijonalne* ga dijaštva, ki mu je pripadal obenem z Daubejem, pa je bil kolovodja za prirejanje homoseksualnih orgij! Nad* vse značilna podrobnost: Študijski svetnik Gemmer, vodja penzijonata, v katerem je prebival Hussmann, je ve* del za te orgije in jih je trpel. Rajši je videl, da se mladi ljudje kvarijo med seboj, nego da bi letali za ženskami... Nepojasnjen je tudi značaj prijatelj* stva, ki je vladalo med Daubejem in Hussrmnnom. Ta trdi, da je bilo to prijateljstvo le «duševne» vrste; oba sta bila člana neke «biblijske družbe«, ki se je bavila z disputi o naj različne j* ših verskih in filozofskih vprašanjih. Ti disputi so bili takšni, da tta se oba mlada človeka od časa do časa sprla med seboj in si odpovedala prijatelj* stvo. Hussmann hoče te spore razla* gati tako, da so se člani biblijske druž* be obvezali izogibati se občevanja z drugim spolom, a Daube je to obvezo baje večkrat prelomil in to Hussmannu ni bilo prav. Drugi trdijo, da so se ti prepiri vršili samo zato, ker je bil Hus* smann ljubosumen zaradi Daubejevih stranskih ljubezenskih avantur... Ves ta indicijski materiial je povzro* čil, da so Hussmanna pridržali v zapo* ru in da se mora sedaj zagovarjati pred poroto v Essenu. Proces se je otvoril v po* nedeljek. a trajal bo po vsej priliki ce* la dva tedna. Hussmann slej ko prej trdovratno taji vsako krivdo na umo* ru in se zagovarja neverjetno mirno, tako da res vzbuja vtis. da ni morilec. Njegova usoda pa je odvisna od iz* povedi 152 prič ter izvedencev, ki jih sedaj zaslišujejo. Doslej niso iz* povedale še nič takšnega, kar bi ga po* sebno obteževalo. Smučar]!, m b letos kmalu zapadel. Drese si pre* skrbite pri tvrdki Drago Schwab, ker ima edina prima švedski ne* premočljivi modni loden. Komplet* ni dresi za smešno nizko ceno. le in. se pričele gnojiti, toda nesrečni častnik je moral ostati v okovih še naslednji dan. Teden pozneje je prišel parnik do otoka Haiti Napol mrtvega Thomasa so poslali v francoski špital. Zdravnik mu je hotel odrezati obe roki. a Thomas v to ni privolil. Po mesecih je okreval, dasi so vsi mislili, da bo podlegel zastrupljenju krvi Samo levica je še vedno pohabljena, da ni za delo. Angleški konzul je poslal Thomasa domov. Biva v veliki revščini z ženo in malo hčerko kot postrešček na borzi. Za njegovo nesrečo se je zanimal Chamberlain sam, ki je tudi naročil angleškemu poslaniku v Washingtonu, naj zahteva primerno kazen za zverinskega kapitana in odškodnino za Thomasa. Princ Charoon, sijamski poslanik v Parizu, ie te dni umrl radi srčne kapi. Učenjaski razbojnik V neki ječi čaka na električni stolec Henry Fairnaix, najnevarnejši ameriški razbojnik s priimkom »krvavi škrat«. Ta pritlikavi človeček z nežnim smehljajem je strašil Unijo 10 let in zagrešil do 60 umorov. »Krvavi škrat« je dovršil pravno fakulteto in v odmorih med vlomi je pridno študiral mehaniko in kemijo Poznal je vse skrivnosti oklop-nih bančnih safesov, vse strupe in netiva. Izumil ie poseben neslišen revolver in dosti vlomilskih potrebščin. Njegovo zadnje junaštvo ie bil rop dveh milijonov dolarjev iz neke chicaške banke, kjer je umoril z amijakom vse nastavljence. Prijeli so ga v univerzi-tetski knjižnici pri pisanju kemičnih enačb. Mlada uradnica ga je spoznala in naznanila policiji. Toda »krvav: Škrat« ie še pognal v zrak iečo. kjer je bil zaprt. Pomagači so mu znali vtihotapiti za to potrebno bombo. Samo junaštvo paznika, ki se je z revolverjem ubranil tolpe težkih zločincev, je preprečilo Fairnaixov beg. Zda.i bo menda končal »krvavi škrat« svojo znanstveno vlomilsko delovanje. Francoski prosvetni minister Herriot se ]e mudil te dni v Berlina, baje zato, da bi si ogledal neke dokumente, ki so mu potrebni za neko večie delo o Beethovnu. Slika nam kaže ministra na sprehodu po berlinskih ulicah, ko študira nemško plakatno reklamo. Kaj vidi Lon Chaney na ljudeh Človeški obraz zame ni nikaka tajnost, pravi Lon Chanev Še preden sem deloval na odru. sem bil vajen opazovati ljudi pri športu Obraz, ki sem sa ustvaril v filmu »Človek, ki dobiva klofute« (po Leonidu Andrejevu). sem v resnici srečal v življenju. Sedel sem s prijateljem v kavarni in sem mu pokazal človeka pri sosednii mizi: »Temu človeku bi ne mogel verovati — strašen je!« »Ne obsojai ga.« mi ie odvrnil prijatelj, »on se zmerom smeje.« »Baš njegov smeh mi ni všeč. Smeje se z ustmi in ne z očmi. Le poglej!« Mož pri sosednji mizi se je nehal smejati, okrog ust pa mu ie ostala zlobna črta. »Vidiš, ne smeje se od veselja, nego zaradi družbe in zato, da se kaže prijaiznega. Njegov smeh je konvencijonalen.« V filmu ni treba posebnega šminkanja. da prikažeš zlikovca. Poznal sem moža. 3 fiobre zidarje za notranje delo spre me takoj Elektrarna Vinko jfta 5ič, JCrani k! !e s svolo ljubeznivost jo In kulturo uprav očaral svojo okolico. Nikdo mi ni verjel, ko sem rekel, da je zločinec. Njegov široki mesnati nos je izdajal krutega človeka, majhne oči in usta. ki so bila skoro brez ustnic, so mi svedočila. da je mož vzlic prijetni vnaniosti zločinec. Ljudje so se mi smejali, ko sem jim to razlagal, toda kmalu se je izkazalo, da sem imel prav. Umetnost šminkanja ie poglavitma sestavina mojega igranja. Pred kratkim me je vprašal režiser, kako bi s šminko podal ameriškega milijarderja Odgovoril sem mu. da bi obrazu dal samo nekaj črt. ki bi kazale odločnost in energijo, v ostalem pa bi njegovega značaja ne mogel podati zgolj s šminikaaijern. ampak predvsem z igranjem. Velik človek se izda samo z očmi. Opazil sem, da finančniki in milijonarji zelo malo odpirajo usta. kadar je govor o denarju — to utegne pomeniti žejo. Lopove podajajo v filmu povsem napačno. Čeprav vem, da je fizijogomija odraz človekovega značaja, sem vendar velik nasprotnik pretiravanja vnanjosti. Očitali so mi, da sem Fagina v »Olivru Twistu« podal preveč evfemistieno. Jaz pa menim, da Fagin sploh ni zločinec. Oiivra ljubi na svoj način, njegova ljubezen pa ni brez nežnosti. Misli da mu bo koristilo, če napravi iz njega tatu PogTešno je tudi mnenje, da lopov nikomur ne more gledati v oči Pravi lopov se tudi temu privadi, ker ve. da bi se sicer prehitro izdal, Interesantni so Kitajci — oni vidijo, ne da bi gledali. Če Kitajec kupuje konja, bo najprej vprašal o zdravju cenjene rodbine V očeh lahko mnogo čitaš. in ni treba da bi bil človek, ki pri kvartanju ne mara pokazati kvart. goljuf Mnogo se lahko tudi naučimo iz hoje. Opazil sem. da liud.ie. ki hodijo po ulici z lahkimi, skoro letečimi koraki, navadno niso trdnega značaja Človek trdnega značaja stopa vedno trdno. Tako sem se naučil opazovati ljudi in značaie in v svoiih vlogah se ne bom nikdar opiral zgolj na šminko. Konec ženske vlade Med najnaprednejšimi norveškimi mesti je mestece Utsira, ki je imelo v občinskem svetu devet ženskih in samo enega moškega mestnega svetovalca. Siromak ie moral vedno molčati, ker .ie vseh devet ženskih svetovalcev palo po njem, če se je le oglasil. Napredne mestne matere so sprejele celo vrsto pametnih in naprednih ukrepov: v brezkončnih debatah so razpravljale o najbolj perečih svetovnih vprašanjih, proračuna pa niso znale sestaviti in gospodarstvo mesta ie šlo ra- kovo pot. Pri novih volitvah pa so se ženske same uprle ženska vladi in novi mestni svetovalci so razdeljeni po spolu ravno v obratnem razmerju: devet moških in ena ženska. Zdai se svetovalka ne upa oglasiti, ker ji precej zabrusijo krepke o prejšnjem ženskem gospodarstvu v mestni občini Pravijo pa, da so moški že napravili proračun in načrt za sanacijo mestnih financ, čeprav so imeli šele dve seji. Delo gre baje kakor po maslu, ugled in samozavest moških pa sta se v mestu silno ojačila. Dooisi PREKOPA PRI VRANSKEM. Nedavno je bil izvoljen za župana tukajšnje občine, Ludovik Košir, trgovec in posestnik. S to izvolitvijo se je pričela delovna doba, ki bo gotovo le v korist občini. VOJNIK. Narodna čitalnica bo priredi« la to nedeljo ob 15. veseloigro »Gospod senator®. SELCE NAD SKOFJO LOKO. Jutrišnjo nedeljo priredi tukajšnje Sadjarsko in vrt* narsko društvo sadni ogled v Krekovem domu. Ogled bo trajal ves dan. Popoldne ob 15. bo na oglednem prostoru zanimivo predavanje o sadnih vrstah, ki bi bile naj* bolj primerne za selško dolino. Ljubitelji sadjarstva se vabijo na ogled, trgovci s sadjem pa lahko dobe informacije za na* kup. SLOVENSKA BISTRICA. Nedavno je proslavil naš vrli somišljnik, narodnjak in naprednjak g. Adolf Škofca, žel. strojevod* ja, s svojo soprogo go. Marijo srebrno po« roko v krogu svoje rodbine. Jubilantu in soprogi, ki se pri vsaki priliki požrtvoval* no udejstvujeta v narodnem življenju, že* limo vsi, da bi dočakala zlato poroko. ^ KOROŠKA BELA * JAVORNIK. Dne 30. septembra se je vršila javna tombola tukajšnjega Sokola na letnem telovadišču poleg lastnega doma. Prireditev je vse« stransko dobro uspela. Prvi dobitek (kra* vo) je dobil g. V Nadižar iz Sela št. 4 pri Žirovnici, drugi dobitek (prašiča), dijak IV. r. meščanske šole, I. Brelih z Javomika St. 57, tretji dobitek («Sakov plug»), g. F. Pukl z Javornika št. 102, in četrti dobitek (železno brano) pa ga. Francka Čopova s Save. Sokolsko društvo si šteje v prijetno dolžnost, da se vsem velikodušnim daro* valcem lepih in mnogobrojnih dobitkov, kakor tudi vsem udeležencem najtopleje zahvaljuje, predvsem p. n. tvrdkam iz dalj* njih krajev naše širne domovine, katere se zavedajo važnosti sokolske misli. Posledice, ki nam pretijo radi tajnega angleško-francoskega pakta Urarja (Chamberlain in Briand): »Kazalca na uri sva torej pomaknila nazaj.« Evropa: »Za božjo voljo! Kako daleč?« Urarja: »Do leta 1914.« Ali ste že citali Pustolovščine dobrega vojaka Šve;ka j ki so vzbudile po vsem svetu velikansko zanimanje v f knjigi, v filmu in na odru. V slovenščini jih izdaja Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani \ K Prvi zvezek velja broširan Din 46.—, vezan Din 56.—. ? Drugi zvezek izide v kratkem. 236 Prava pot za zopetno pridobitev zdravih živcev) Bolni onemogli ilvci zagrene življenje povzročaio mnogo ttpljenj. -ot bodeče in trga oče bolečin« omotico, bojazen šumenje v ušesih, moteni" irebave nespame nedelavnost in druge neprijetne pojave. Oa hm tega Meh a i Pravilnik z i izvrševanje novega zakona o neposrednih davkih izide kmalu v nemškem jeziku v naklad? »Belgrader ZeitiMig«, Beograd, Knez Miihajlova 35—III. Predplačila do 10. novembra za ceno od Din 65 (z zakonom Din 85) naj se pošlje na konto pošt. šteti. v Beogradu štev. 53.046 12266 Vat ieši edino ie pristni Kola •ecitb n hranivo ki vsebuje naj->ec vitaminov za vse človeštvo ju dobrote ki na rudovil način jospesuje telesne lunkclje okrepi ■rotni mozeg in možgane ojačj nisice in ude daje moč In nov •ogum do življenja Pristni Kola •ecithin dela često čudeže pro-ede prave redilne snovi do Kramlh kotičkov kjer se dela n poživlja, drami in ohranjuje nlado in sveže Proprlčajte se sami, J ia Vam ne obljubljam nič neistinega kajti v prlhodnih dveh tednih pošljen. sakomur ki mi piše popolnoma zastonf lauitc maio -.katljico Kola Lecithiii m knjigo zdravniku ki ima dolgoietn usnje ki je *«m irpc na slabem živčevju Piiite mi takoj, da Vam bre< >ačno pošljem obltubljeno. 94» M\ PHK BEHIIH. S. OJiMIfElUz B. Ul 1 ZAKAJ vporahlfa napredni rad f o - amater TUN6SRPM0VE BARIJEVE CEVI? Ker predstavljajo te cevi pri današnjem stanju znanosti in tehnike najpopolnejše in najtrpežnejše. Kako se prepričate o tem, da so Tungsramove barijeve cevi najpripravnejše za Vaš aparat? Prinesite svoj aparat eni podpisanih tvrdk! Če je to združeno s težkočami. pošljite radio-trgovcu stikalno shemo svojega aparata ali pa pišite, v kake svrhe nameravale porabiti cevi. Tungsramove barijeve cevi vas bodo presenetile z neslutene moč.io glasu in čistočo tonov. Franc Bar, Ljubljana. Mestni trg 5, Radio, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5, Radio val, Ljubljana, Kongresni trg 3, Slavo Kolar. Ljubljana, Dunajska cesta 22, A. Verbais. Ljubljana. Onsnosvetsfca cesta 13, Ivan Bogataj, LJubljana. Kongresni trg 11, Karol Florjančič. Celle. Cankarleva ce*ta 2, Josip Wipp|lncer. Marlhor Jurčičeva iiL 6, Radio Starkel, Maribor, Trg Svobode 6, Josip Ogrizek, Novo mesto, Jakob Klenovšek. Trbovlje. Naročilo, m, us» dopu*. ličenatolih, oglasa*, pujlah* ma>0giajntfO. 35589 Prodajalko zanesljivo ia pošteno iščem za moško konfekcijo po sejni ib. Potrebna kavcija fiO.OrtO Din. Nastop takoj Istotam s« sprejme za popoldanske ure 80—401etna gospodična ljubiteljica otrok, k trem Šoloobveznim otrokom. Nastop takoj. Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 85575 Francoščino angleščino in ruščino poučujem po ugodni ceni na Starem trgu ZfU, desno. 85548 Inštruktor H poučeval nižješolce. Ponudbe ns oglasni oddelek ko. 25001 Orehov idrsvib nudi dokler traja zaloga v manjših is večjih ličinah fiUUtlijJi Velika Izbira znamk z« začetnik« la isrežbane sbtralee. V s« fHatolističn« potrebščin« v zalogi. Katalogi ts leto 1929 prispeli. Micke! Seal Y«rt ft Fetltsr filateUia B. Wels«r, Zajreb, ilarof.ska ul. 10 (skozi Balkan kino). 251 IS ! Stanovanje S sob in kopskuea, * mi pritiklinami ia tefanjad-nim vrtom oddam mirni stranki na Mirju t 1. no-Teaibrom sa prime rs« eeoo Prodam železen štedilnik. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 85u53 »Ljubljanski Zvon» kompiet letniki 1H81—1928 ugoano naprodaj. Nar-lov t oglasnem oddelku -vnib cenah t: punudb« od tvrdke Vllim Kohn i brat. Glina, telefon »t. 6. Brzojavl »Kon* 34567 Kostanj lepi, izbran, jedilni, proda po najnižji eenl tvrdka Peter Setina. Radeče pr; Zidanem mostu. 3516® Jedilni kostanj brani, nudi ▼ vsaki količini po Din 2.50 kg Ivan Kos, trg., Noro mesto. 85438 Žlahten kostanj j« od danes dalje stalno v zalogi. NivroJMla sprejema Vidakovii, Osijek I, Kolodvorska 84. 25005 Svetlo sobo s hrano oddam t novi hiši za 600 Din. Naslov r ogl. oddelku »Jutra*. 35549 Opremljeno sobo mesečno, s električno razsvetljavo oddam mirni in I solidn; gospodični na Po-. ljanski e. št. 121. 85551 „OLLA je kot dokazalo že desetletja vodilna kot najstarejša in dokazljivo tudi najza-nesljivejsa. ^foiBi »nti M F. ČUDEN Poročni prstam LJl'BL.1 A!»\. l'reMTB»T8 iiliea Sfev l Na željo mnogih naših naročnikov in drugih interesentov smo se odločili, da uvedemo »Male oglase« tudi v »Ponedeljku«, da s tem sDopolnimo vrzel, ki je dosedaj obstojala v Sloveniji ob ponedeljkih, ko ne izide noben drug slovenski jutranji list razen »Ponedeljka«. Z ozirom na velik uspeh, ki ga imajo oglasi v ponedeljskih jutranjih listih po vsem svetu, si dovoljujemo vabiti vse cenjene interesente, da se tudi v svojem lastnem interesu poslužujejo oglasovanja v »Ponedeljku«. Oglase za »Ponedeljek« sorejema oglasni oddelek »Jutra« ves teden, ob sobotah pa od 14. do 18. popoldne, torej tudi še v času, ko za svojo nedeljsko številko ne more več sprejemati oglasov. Oglasni Oddel. ,Jutra' Ljubljana, Prešernova ulica 4. Prodajalka išče mesta v trgovini z mešanim blagom na deželi ali v špecerijski trgovini v mestu. Nastop 1. novembra. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro ^Poštena in vestna*. 85472 Trgi. pomočnik manufakturist, starejši^ želi premeniti službo takoj ali pozneje Na-slor ▼ oglas, oddelku »Jutra*. 35431 Strojni tehnik išče kjerkoli primerne službe. Dopife na oglasni oddelek »Jutra* pod »31*. 35541 2 glinasti peči novi, po nizki ceni naprodaj r Ljubljani, Hralec-kega vas 70. 35559 Vinske transportne sode v vseh relikostib proda Hrvatska središnja vinara d. d., Zagreb. Preradovi-lieva ulica 34. visoko pritličje, desno. 20025 Kartonaža Skatlje vseh vrst po najnižjih cenah prj Fotokom-pamji. Maribor, Gregorči-čera njica 12. 85581 Ca. 5 km tračnic >5 mm visokih 7 kg po t. m težkih, 1.5 m dolgib — vsled preureditve obrata prodam. Istotako prodsm stro) za rezanje lat paralelno obrezovanje desk. Vse t dobrem »tanju Vprašanj* ns naslov: Ing Milan Lenarčič, Ribnici ns Pohorju. S5352 Pozor! Volno in bombaž kupite najceneje pri tvrdki Kari Prelog Ljubljana. Stari trg št. 12 in Židovska ulic« 4 234 Puhasto perje razpošiljam po povsetjn najmanj 5 kg po Din 88 kg — Izkoristite priliko dokler traja zaloga. L Brozovi6. Zagreb. Uies 82, komična čistilnica perja. 188 la trbovelj. premo« in lepa. suha bukova dret kupite najugodneje rri tvrdki Franc Slavja. Ras iagovs ulica 30 175 Prevoz Naprodaj par konj , težki »Pinzgauerji* s komati, 2 železna tang voza, kapacitete po 4500 lt, 8 težke di. re in seno. Interesenti n«j sporoče naslove na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Prevozi*. 35453 Nagrobne svetilke proda po ugodni ceni 8. Justin. Florijanska ulica 9. 35545 Tovorni avto od 8—6 ton malo rabljen, najraje na olje tudi na l>enein, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 85358 Auto mali, ' brzotovorni, v brezhibnem stanju proda zelo ugodni Leo Mflller, Zagreb, Samostanska ulica 3. 26015 Posteljo z žičnim vložkom (Drabt. nutratzen). nočno omarico io visečo svetiijko po zelo nizki eeni odda Franc 8e-ber. Rožna ulica itev 6. 35300-s Neka) pohištva kuhinjsko opremo, okvirje, železno peč ter razne malenkosti radi selitve proT dam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35449 Jedilnico novo, oziroma zelo dobro ohranjeno, kupim proti takojšnjemu plačilu — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Jedilnica* 85440 2 avtomobila »Ford* odprt in zaprt po ugodni ceni naprodaj. — Vprašati: Garaža Exsmger. Osijek I, Detatičina ulica 26020 Auto «CleveIand» šeetcilidereki, pete »dežni — rabljem, v dobrem stanju ugodno proda Hirschfeld in Schlesinger, VLnkovci. 86033 Železno posteljo močno, prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 85561 Pohištvo kupite najbolje pri produ-centu. Kadar potujete v Zagreb, si gotovo oglejte pohištvo zaloge 8. Henč, Vlaška ulica. Nadbiskupska palača. 26011 Spalni divan spalne fotelj«, klub-garai-tnre, žimnice. vložke, tape-tirane fn pletene, kakor vsa tapetniška dela nahavite najceneje v Zagrebu v Ta petariii Hirschl, MedulMe-va 24/A. 26016 ObUUUn Kožuhovlnast plašč lep, Neiz-Murmel, prodan Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 86267 Autobus 15-sedežen Chevrolet, pol let« Tožen, z novimi gumi-ji. v najboljšem stanju ueodno proda BerSnjak, Stična. 35428 Mehan. delavnica Osijek I. Desatlčina al. 27 vzdržuje stalni šoferski te-Čaj s strokovno teoretično in praktično izobrazbo. — Prijave kandidatov sprejema F K Planer, mehanik, Osijek I. 25010 ZSSSlSEi SromeUski mošt fini, sladki, priporoča reno- rirana gostilna Mencinger. Sv. Petra cesta 43. Odprto do polnoči. 35417 Skladišče 16 X 5 m. sredi mesta oddam takoj. Vprašati v trgovini Jager, Dvorni trg 1, Ljubljana. 35314 Velik lokal oddajn takoj v sredi mesta Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra*. 85506 Trgovski lokal odda Ve kač, Krekov trg št. 10/H. 85557 Pekarno obstoječo že 60 let, na prometnem kraju v Zagrebu radi starosti prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 35522 Lokal priprav« u trgovino — iščem aa takoj na prometnem kraju v 0 e 1 j n Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šilro »Cvetlični salon*. 35514 Lokale za pisarne, trgovino, obrtno delavnico, zobozdravni. ški atelje ali elično oddam v prizemlju sredi trga Litija. I«* P. KoHer, Litija 35448 Lokale v izmeri SO m*, za trgovi no <31 pisarno "oMa Lovro Pičman, Ilirska- ulica 15. .... 85537 Kupom Gostilno ali vinotoč prevzamem v najem ali na račun. Reflektiram na bolj. ši lokal, katerj naj tri se nahajal v Ljubljani, event. r bližnji okolicL Pismene ponudbe s navedbo kraja ter pogojev na oglasni od-leleik »jutra* pod značko Gostilna ali vinotoč*. -Prevzamem takoj ali pozneje. 85555 Bukova drva ponudite i navedbo cene in množine družbi .Ilirija«, Vilharjeva cesta (za glavnim kolodvorom) 35311 Železne sode od 2001, rabljene, kupuje vsako količino »Mineralija*, Zagreb. Gunduličeva ul 43 86254 Rabljeno sesalko za gnojnico kopi Lilijo, Sv. Peter, Savinjska dolina 85516 Vreče in plahte rabljene, kupuje in proda ja ter posoja »L i q u i d*. Osijek. Dcsatičina ul. 27 Tel. 5-17. 25013 Dva plašča za de&ka od 15—16 let, dobro ohranjen*, naprodaj. Naslov v oglasnem oddplku »Jutra*. 86409 Smoklnfl žaket. več promenadni!) oblek sa večjega gonpoda poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 86394 Različne starine proda Albin Hrast. Vir ft. 10, Stična. 85804 Električne peči Golt baterii«. žerme svetilke, največja izbira vsakovrstnih senčnikov pri tvrdki Sohwarz i druar, Zacrreb, Preradovi6eva ul. 1. 26012 KplesarJI, pozor! Ravnokar dospela velika pošiljate* električnih svetilk za kolesa »Broscb* — Posežite po njib dokler traja zaloga Justin Gustinčič. Maribor, Tattenbachova nI št. 14. 26025 Hermelin Stolo kupim. Naslov por« Oglas, oddelek »Jutra*. 86618 no »»rijflju »11».» «<»w»uv.uiui ~ *., Vegova ulle* 8 j na podružnice »Jutra* Perslanskl plašč ugodno naprodaj Na ogled r modnem ateljeju Hitv, d. t o. *., Vegova 86519 Moško suknjo črno. »koraj novo, za srednjo moško postavo, ngodn« prodam v FoSni dolini, ce. Hrastove prage 260 cm, kupimo t vsaki množini Oferte z navedbo cene in množine pod lifro »Hra«tovina* ns oglasni oddelek »Jutra*. 35455 Za družabnika vstopi samostojen vinski trgovec s kapitalom in lastnimi vinskimi pridelki — k večji gostilni. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Celju pod Šifro »Promet*. 35517 Priložnost se nudi aeilnemu hi podjetaesin trgovcu s kapitalom 100 000 Din, nad 33 let starim, v zelo prometnem trgu na deželi, kjer hi se lahko priženil Cenjene ponndbe na oglasni oddelek »Jutra pod »PriložnoM*. 85578 Mlin in žago v dobrem stanju kupim takoj na stalni vodj in prometnem kraja. Ponudbe z natančnim opisom in ceno sta VI, It. 4/1. S55S0 Celju pod »Mlin*. 88615 Žago ln posestvo kupim. Ponndb* s skupno ceno ns oglasni oddelek »Jutra* pod »Žaga 35». 35523 Mesarijo in gostilno vzamem takoi v najem novembrom Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 85511 Opremljeno stanovanje sobe ta kuhinje, s shrambo takoj oddam os Krekovem trgu 10/IL 35558 Kot sostanovalko event. s hrano sprejmem osjKviiično. Naslov v ogl. oddelku »Ji|tra*. 35560 Opremljeno sobo elegantno, t vhodom iz stopnic in ■ elektr raz-aTo oddam boljšemu gospodu. Naslov v oir'as. oddelka »Jutra*. 35543 Lepo, solnčno sobo liri gorenjskem kolodvoru, posebnim vhodom, parketom in elektriko ter z uporabo kopalnice o d d a m prazno ali opremljeno 1 ali 2 gospodom« Naslov pove oglasni oddelek »Jutra-> 35501 Sostanovalko z vso oskrbo sprejmem za 500 Din Naslov v oelas. oddelku »Jutra*. 35562 Sobo zračno in solnčno. t električno razsvetljavo, popolnoma separiraa vbod. event. s souporabo kopalnice ia z veliko verando oddam v v vili zakonskemu paru brez otrok. Ogled od 11. do 18. ure. Nvlev v oglasnem oddelku »Jutra*. 35569 Prijazno sobico » opremljeno kubinio oddam mirnj gospod!čii uči teljici ali .uradnici. Na.Oov v oglasnem oddelku Jutra. 35591 ftove og'asni oddelek »Jutra v 35587 v2 Svidenje istotajn. 35586 Trgovec ločen, 48 let star. želi skupno življenje z ločenko ali vdovo ki poseduje dobro idočo trgovino, ker je r»("i svoje žene propal ao malega premoženja Pismene ponudbe s sliko pod »Varan v ljubezni 92» na oglasni oddelek *Jut'a» 35392 Idealno dekle premožno, trg naobraženo. želi znanja * agilnim trgovcem ali dobro situiranim nradnikom na-1 30 let. — Dopi«e na oglasni oddelek »Jutra« pod «Sorodna d«. Sa 33». 35479 ve i tisoč parov čevljev z a d j me in gospode ter 0t'0ke, nepremočljive v za ogi. Pnsttnročn zde ek ob najnižji ceni. D0K0| Prešernova 9 (ivor&če) Vdova brez otrok, stara 50 let, posestuica, išče gospoda s premoženjem ali vpokojen-ca dc 55 let. radi ženitve. Dopise na oglasni o Idelek »Jutra« pod »Svoj Dom«. 84669 Starejši višji drž. uradnik vdovec, želi radi ženitve spoznati čedno vdevo brez otrok, ali gospodično s primernim premoženjem. Le resne dopise, event s sliko na oglasni oddelek «Jutra» ped šifro »Sava 11». 35313 Pozor! Pristno marmelado (po vide! j) dobjte edino le pri tvrdki A. Svetina, Ljubljana, Kongresni trg štev 3. 35590 ••4*4 Doberman psico 2 letj staro, z rodovnikom proda Anton Kovačič, tovarna peti v Rožni dolini. 35401 Pes volčje pasme 5 mesecev star, precej močan, ne visok, ki sliši na ime »Lord» se je zgubil. Kdor ga pripelje, dobi primerno nagrado. Lovro Pič man, Ilirska ulica št. 15. 35577 Stražnik za železo malo rabljen, še v dobrem stanju kupi Ivan Bogataj, kovač, Gorenja vas št. 16 nad Skofjo Loko. 85428 Knjigoveški stroj za rezanje knjig, tvrdke Anger, malo rabljen reže dolžine 72 cm viš 15 cm, ročni pogon, poceni naprodaj —. tudi na obroke Poizve s« v oglasnem oddel ku »Jutra*. , 85348 H. Srce udano. z. vsemi utripi navezano na Te — hrepeneč« čaka... M--a. 35567 91» Moderen gramolon velik in lep prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 35521 Mlatil, garnituro ki sestoji iz »Lanz» traktorja 38 P. S., na sesalni plin, 1 štiribrazdni plug. tovorni voz za 80 stotov npedno proda Tomo Mat-kovič. Snbotica, Vukoviče. va ulica 1«. 5. 2G022 plačuje najvišje M. Geršak & Co. Liubljana, Prečna oL 4 (poles mesta« ljudske kopeli) Telet. 2329. Kina ke, Pazite! srebro, razne itd. okrafc> , pribor itd. najceneje očistite s kemično vato in Elfotin pa.-1 o. Naročite pri: »Pokal*, Zagreb, Ilica 8. 26014 Stenice kakor stenice še uleglih uničuje udušljiv plin. — Uspeh zajamčen! Dobivajo se sredstva proti vsakemu mrčesu. Artes, ■ Osijek I, Zupanijska ulica 42. 26019 Snežne čevlje in dajte pravočasno v popravilo tvrdki JU. Crcbar Sv. Petra cesta 6 i jo/3 OE 3 Snežne čevlje in galoše dajte v popravilo « a m o strokovnjaku Avjr Škofu, čevljarju. Borštnikov trg št. 1 (za dramskim gledališčem). 35220 Kemično barvanje čevljev izvršuje Alfonz Zamik — Gajeva 2. 35572 Hmm • - razUtmb rsoretb oc 55< k* u> ®8f Din otcman»k> jr»grin]«la modro?* Itd ;upit* uatbol)* pr Ka-iolfi ■Vverju. tvornlrs tapetni k»n Mhlltvs H ari lir tre »« t f ho liti te v gostilni Dobra domača kuhinja! Vedno sveže delikatese 1 Vsako soboto in nedeljo domače klobase Sprejemajo se abo-nenti na dobro domačo hrano! Obed in večerja Din 12. 122 l Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. Vsak dan godba! V soboto in nedeljah salonski Koncerti 1 Točna postrežba! Nizke cene! .Gromofo Pridite in oglejte si mojo, novo urejeno spe-cijalno trgovino z najnovejšimi aparati in velikansko zalogo prvovrstnih gramofonskih plošč. Od najboljšega najbolje. Madomestne dele. Najfinejše igle. Delavnica za popravila. A. Rasberger, Ljubljana. Trgovina se nahaja na najlepši točki mesta, v neposredni bližini glavnega kolodvora. Miklošičeva cesta štev. 32, v palači Pokojninskega zavoda. Opozorilo: Vse plošče, katere reproducira ljubljanska radiopostaja, dobite v moji trgovini popolnoma nove, še nikdar igrane. 122 8 Sinclair Glnck; Zlati panter 30 Nisem se deli menil za njegov ©govor. Eden izmed pajdašev je pomolil glavo skozi okno in zažvižgal. Drugi, temnopolt človek šibke rasti, je stal tik zraven mene. Po bliskovo sem spustil svoje dvignjene roke n izdal in ga s pestjo podrl na tla. Vining je Skočil proti meni, da bi me pobil s samokresooi, med tem ko je tisti, ki je stal pri oknu, prihuljen planil proti mojim nogam in ga je zadel udarec, ki je bil namenjen meni Viining se je odmaknil in pomeril name; oči so se mu krvoločno zaiskrile. Pripognil sem se in skočil proti njemu. Njegov samokres se je sprožil, toliko da ne naravnost ;V moj obraz. Bilo mi je, kakor da mi je odtrgalo glavo. Omahnil sem in onesveščen telebnil po tleh. Ko sem se spet osvestil, me je obdajala Črna tema. Trudoma sem se vzravnal, grabeč se za glavo, ki me je strašno bolela, in izkušaje se spomniti, kaj se je zgodilo. Začutil sem, da mi je glava vlažna in lepka. Tipaje sem se splazil ob zidu do vrat, poiskal stikalo eelktrične napeljave, napravil luč in videl, da je soba prazna. Moji nasprotniki so bili izginili in vzeli Moorea s seboi Za trenutek sem bil ves prevzet po toliki nesreči. Ubogega Moorea je čakala Bog si ga vedi kaka usoda — in jaz nisem bil storil ničesar, da ga rešim. In Natalija-- A bil sem svoboden in še vedno mi je bilo mogoče pomagati Mooreu. Ln kdo ve, morda se je bila Natalija med tem že vrnila v tetino hišo? Bržkone so me bili pustili na pozorišču, ker so se bali, da jih ne bi zasačili ljudje, ki so bfli morda slišali Vinlngov strel; morda so me tudi imeli za mrtvega. Najbrže so si morali s sik) priboriti pot skozi ogorčeno množico; na to je kazal hrup v hiši, ki se mi ie vse bolj in bolj približeval. Morda je bil Vining ujet in Moore že svoboden? Opotekel sem se po stopnicah. Po veži se je gnetlo veliko ljudi okoli dveh redarjev. Toda niti o Mooreu, niti o Viniirgu ni bilo duha ne sluha. Pogled name je moral biti kaj nenavaden, zakaj ko je množica opazila moj okrvavljeni obraz, je prestrašeno zakričala. »Ograbili so me — toliko da me niso umorili!« sem s šibkim glasom zaklical redarjema. »Spravite me domov, saj ne stanujem daleč. Pokličite kakega zdravnika. Ostalo vama povem pozneje.« Eden izmed redarjev je razpodil radovedneže, med tem ko me je drugi, ki sem mu tiho povedal svoj naslov, odvel k avtomobilu, ki je še vedno čakal name. Množica jo je ubrala za nama. »Peljite me po ovinku na moje stanovanje, da ne pridejo ljudje za nami,« sem velel šoferju. V avtomobilu bi se bil skoro zgrudil od slabosti. In ko sta me redarja prenesla v stanovanje, sta bila uverjena, da moje stanje ne dopušča zaslišbe. Larry je odprl vrata in besno vzkriknil, ko me je videl tako zdelanega. Nato me je zanesel v posteljo kakor mati bolnega otroka. Dokler sta bila redarja pri meni, sem se moral delati huje ranjenega, nego sem bil, da se ognem zaslišanja. Zgrudil sem se na blazine in zaječal s slabotnim glasom: »Larry, prosim, stopite po zdravnika — ali še bolje, pomagajte mi najprej', da se slečem.« Nato sem se obrnil k redarjema, rekoč: »Ne morem vama veliko povedati. Trije neznani moški, ki so stali pred hišo zraven nekega avtomobila, so mi mahali, ko sem se pripeljal mimo, in so me prosili, naj jim pomorem. Rekli so ml, da sia se dva zastrupila s plinom in da je treba spraviti ponesrečenca doli. Niti sanjalo se mi ni, da bi utegnila biti njihova prošnja past Nč hudega ne sluteč sem šel z njimi v hišo. Tam so me poizkusili oropati, in ko sem se upiral, so streljali. To je vse. Jaz — jaz--« Z izrazom silne utrujenosti sem zatismil oči. Larry se je ves prepaden sklonil k meni. »Spravite ju že odtod,« sem mu šepnil na uho. »Bogme,« se je Larry obrnil k redarjema, »toHko da ga niso umorili. Zdaj mu je najbolj treba zdravnika in brezpogojnega miru.« Izpod priprtih trepalnic sem videl, da sta redarja v zadregi gledala drug drugega, ne vedoč kaj bi rekla. »Larry,« sem dihnil, »zahvalite se gospodoma, ki sta me spravila domov — in — prosite ju, naj se vrneta jutri. Jutri — jima povem — vse podrobnosti.« To rekši sem tiho zaječal. Larry se je spet obrnil k redarjema: »Zakaj nista prijela lopovov, ki so ga napadli?« je vprašal razjarjeno. »Povedal vama je vse, kar ve, in zdaj umira. Brž mu moram obvezati glavo.« Larry še vedno ni bil prijatelj varuhov javnega reda. Segel je v žep in izvlekel nekaj bankovcev, velikodušno pomolil vsakemu enega in dodal: »Vrnite se čez kako uro; nemara ga bosta tedaj lahko zaslišala.« Planil je Iz sobe. Redarja sta se nekaj časa obotavljala, nato sta odšla. Slišal sem še, kako je eden izmed njiju zunaj govoril z Larryjem, nato so se vrata zaprla za njima. Čez nekaj trenutkov se je vrnil Larry s skledo vroče vode in obvezami. Med tem, ko mi je obvezoval glavo, sem mu povedal, kaj se je zgodilo. Svinčenka me je bila samo neznatno oprasnila in uverjen sem bil, da bo rana čez nekaj dni zaceljena. Podružnica LJUBLJANA, Mestni trg St. 5 Afiliacija Banke čehoslovaških legij, Praga Obavlja vse bančne oosle najkulantneje, sprejema vloge na tekoči račun hi na hranilne knjižice. Pooblaščeni orodajalec srečk državne loterije. Prodaja drž. srečk na obroke. Prodaja in nakup deviz in valut Brzojavni naslov: Komercbanka. — Telefon: 2005. PnSt hran 5tev 13 320 Nedosežen v konstrukciji in materialu! Na stotine referenci Zahtevajte prospekt! ^ LJUBLJANA' Telefon 2268. Gradišče 10 110',- PROTI HEMOROIDOM MERZ HEMOROIDALN1 SERUM •RECTO-SEROU, predpisan ed prek« 80.000 edravnikof po tveta, prodira avtomatično y wdež povzročiteljev bolečin ter oa^lo odstrani bolečine, srbečico, vnetje in stori, da bemeroidi kmalu izginejo. Dobiva se t vseh lekarnah. Kompletni inventar za izdelovanje kanditov oddam v najem ali prodam. \mudbe na upravo »Jutra" Mari bor pod „Kandti\ 12249 wmmSk PAPIRJA Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za industrijo kg 4 Din množina večja na razpolago po ugodni ceni Naslov pove uprava »Jutra«. Ali ste se že naročili na „Ponedeliek"? Neka lepa plesalka v Haller-reviji. Foto: E. Schineider, Berlin. Vitka linija je zmagala Odvečne pfe&tii maščobe preprečujejo obtok krvi, Izmeno vlage in fumkcijooArainje celokupnega organizma. Odstranimo torej odvečno mast in »ščinio zoipet vitko Liniijo! To pripomnijo moremo dandanes čuti tisočkrat od vseh stvarni, ne da bi se dosedaj vedelo, kako se najuspešnejše odpravi nepotrebna plast maščobe. Odkar pa je izšla v prometu LEICHNER 1001 kopelj za slabljenje Je na tisoče in rtsoče Ijudii sipoznalo na lastnem telesu feredno delovanje tega kozmetičnega sredstva. Leichner kopelj za slabljenje je tudi najideataejša lepotna kapelj, ker učini kožo belo in nežno in odstrani vso nečistost na koži. — Cena 30 Dim — za koipeiji. — Dobiva se povsod. Nabavite sd tore] za poskus nekoldiko koipeiji in uspeh vam bo dal povod, da boste isto še vnaprej vpovabljati in izvršili kuro 20 kopelM. L. LEICHNER, BERLIN, Schutzenstrasse Nr. 31. Generalno zastopstvo: HELLER IN VAŽONY, VELIKA KIKINDA. Tekstilna tovarna v bližini Ljubljane išče samostojnega eiektromonterja kateri je izvežban v visoki napetosti na enakosmeren in vrtilni tok in obenem zmožen samostojnega popravila mo» torjev ter dober instalater. Nastop takoj. Ponudbe z navedbo zahtevkov pri prostem stanovanju, razsvetljavi in kurjavi pod šifro »Trezen« na upravo »Jutra«. 12233 je največji in najživahnejši zgod. roman H. Sienkiewicza 1096 strani obsegaioči roman je izdala v d veh delih TISKOVNA ZADRUGA v LJUBLJANI Prvi del velja broširan Din 110—, diUiji del kt ji pravkar izšel Dn 100, v 'latno vezan pa prvi del Din 134, drugi D n 124 235 Zahtevajte od svojega trgovca da, prodaja J. oviginali*o ugobancdr p atent- moko pri kateri bo sicer nekoliko manje zasluzil pac pa boste vi bolj zadovoljni 5 5Vojim kruhom in pecivom. Pomlajevanje ln zdravlienle organizma orl liudeh, ženah in otrokih. Znameniti angleški zdravnik dr. Halz le ugotovil, da sigurno vsi kulturni Ijudie vno-sijo v organizem obenem z jedjo tudi vse mogoče strupe (zlasti sečno kislino), katere organizem sam ne more odpraviti. Ti strupi oslabujejo, da, celo atrofirajo živlieniske človeške žleze, ki preskrbujejo organizem z fermenti energije in moči. in s tem zmanjšujejo pri njem moč. kar povzroči razstroi-stvo razmene materije, raznovrstne bolečine in muke, in dovedejo človeka do prera-nega starostnega oslablienja. pa tudi do smrti. No, k sreči so znamenit' znanstveniki kot Brown-Seckar. Karno. Stajnach in drugi dokazali, da bolan, utrujen itn slaboten organizem, pod vplivom fiziološkega ekstrak-ta, (kakor je »KALEFLUID« D. Kaleničen-ko) iz življenjske žleze močne živali, zopet postane zdrav, močan, sposoben za delo in vse njegove fizične in umstvene sile prideio zopet v normo, z drugimi besedami: organizem se pomlaia. Brezplačno se vsakemu pošlje detajlna znanstvena literatura »Pomlajevanje in zdravljenje organizma« z zdravniškimi ocenami in pismi bolnikov o brezpogojnem učinky »KALEFLUIDA« pri raznih boleznih Obrniti se je na: Beograd Šumad'lska ul 33. Miloš Markovič. - »KALEFLUID« sam pa se dobiva v lekarnah in drogerijah vsega sveta, tudi v Jugoslaviji. ' i0 l Gg. zdravnikom se pošlje brezplačno ln franko radi terapevtskih preizkušenj. PROTI IZOAOANJU t AS in za pospeševanje rasti močnih in zdravih las ni nič bolj* šega kot je staroznana Č1LAGG-POMADA že 50 let jo milijoni hvaležnih odjetnaJcev po vsem svetu uporabljajo. Veliki lonček (100 g) Din 60; dvojini lonček Dim 90. K vsakemu lončku je potreben: Specijal-šhampoo za 20 pranj glave. Din 25 Poštnina posebej. Naslov: Aurora, Sekt. 16, Novi Sad, Željeznička 38. »♦♦♦♦♦♦♦>tMM»t»M>Mt»M' KDOR OGLAŠUJE, TA NAPIHUJE! Radio - detektor ■-aparati nudi najkulantneje IVAN BOGATAJ, Kongresni trg št. 19 poleg nunske cerkve. 12.165 a V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša srčno ljubljena hčerka, sestra, teta in svakinja, go« spodi čna Zinka Ižanc kontoristina dne 19. t. m. po dolgem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 21. oktobra 1928 ob 4. uri popoldne od doma žalosti 2-abjek štev. 3 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 19. oktobra 1928. l 260 ŽALUJOČI OSTALI. Ž / Zahoala. Ob priliki prebridke izgube našega preljubega očeta, starega očeta, bra* ta, tasta in svaka, gospoda Ferdinanda Polafea se tem potom prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, someščanom, znan« cem in prijateljem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da so ga spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Najtopleje naj bodo zahvaljeni tudi vsi darovalci prekrasnega cvetja in mnogobrojnih vencev. Posebej se še zahvaljujemo preč. duhovščini, vsem zastopnikom držav« nih uradov, obč. zastopstvu mesta Kranja, vsem društvom in korporacijam za častno spremstvo. Narodni čitalnici v Kranju za ganljive žalostinke in prav posebno gospodu županu mesta Kranja Cirilu Pircu za ganljiv nagrobni govor. ysem prisrčna hvalal K Kranju, 18. oktobra 1928. ,afujoči ostali. Urejuj« Davonii tUvljeo. t*daj« za Konzorcij »Jutra* AdoJJ &ibuk*t. L* fSarudao čislana« a a (ot asuaro *j j* t nun Jezer**. L* auerafao da jewOgoha.ia,