S! SV. 32-3
tf Trstu, v torek 2. decemž?ra ist9
Letnik XIVI
t«h«l& vsak dan, ud! ob nedeljah In prasnlklh, ajutraj. — Uradntltvo: ulka «v. Pančaba AsISkeja 5tw. 20, t ittditfopje. — Dopial naj rt podajo itfd-»fitvu. — NtfraaMnna ptema st ne jprsjemaH rofcoptsi « as vračaja — jfedzjatdj !n odgovorni urednik Štefan Oodlai. — Ushrtk tonšMci) ftstl tdino^t — Tisk tiskarne Edinost — Naročnin« anaSa na mesec t * pof let j L !8— In celo leto L 36—. — Telefon urtdniStva in Uprav« fov. I14J7.
Posamezne Številke v Trsta in okolici po 10 stotink. — Qgia$i w računajo v firokosii ene kolona (72 mm). Oglasi trgovcev ia obftm..ov ottz po 20 stoti osmrtnice, sahvale, poslanrae in vabila po 4Q*tot. oglasi deru/nih tavodov mm po 80 stat Mali oglasi po 10 tfot bcfeda, nijmanj pa L J'—. Oglase sprejeina inserafcii oddelek Edinosti. Naročnina iti reklamacije s« pošiljajo J zk t jačao upravi Ediuusti. Uprava ia iosualni oddelek se oaii^aU v lista, uL sv. Fuaiiviu Aa.
t
Ez J ugosl@vile.
J ugoslo venske koristi na Jadranu niso v nevarnosti I
BELGRAĐ, 20. (Uradno.) Pressbureau ministrstva zunanjih del objavlja: Naši narodni interesi na Jadranu in na zapadni meji so bili v zadrtih dneh predmet posebne skrbi in varnostnih cdredeb, ki jih je vlada z&ukazala -povodom no vrh agitacij D'Anmmzija in njegovih pristašev. Vlaida pa .je dobila resna zagotovila, da ni nobenega razloga za kakšno vznemirjenje. Sporočilo se jl je, da niso naši interesi v nevarnosti, nasprotno da bo mirovna konferenca v najkrajšem času rešila vsa vprašanja, ki.se tičejo Jadrana in sicer tako, kakor se zatrjuie, da 'bodo izpolnjene vse naše zakonite zahteve. Vlada tpa bo seveda vztrajala pri vseh -odredbah, ki jih $e za ukazala in ki so baš rad: tega resne, ker nimajo značaja kakršnegakoli izzivanja.
Potovanje princa regenta v Pariz.
PARIZ. 1 (S.) Iz Bel k rada poročajo: Princ re-;j?cnt je odpotoval v Pariz, kamor prispe v pome.'d rek pvedpokhic. Potu'e inccjmito; spremlja ga minister za promet. — (V nedeljo zšutraj seje iprrnc regent pe ial na poti v Pariz skozi Trst. Pr. ured.>.
Spopad med madžarsko četo in jugoslovensko stražo.
PARIZ, 1. (S.) Iz Belgrada poročajo: Poročilo vrhovnega »poveljništva od 29. novembra ob 7 (pravi: Neiki maidžarsflci oddelek, v katerem je bilo tudi veliko civilistov, je napadel našo stražo na premimi črti blizu Trekomu-T^*a in je vdrl v majhno mestece Londjo. Vnel se je takoj boj, in ob 10 so bili Madžarji pognani čez premirmo črto. Nase izgube so majhne, a madžarske n;so znane.
Proslava držrmega praznika ▼ Ljubljani.
LJUBLJANA, 1. Državni praznik 1. decembra, kot »dan uedimjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo se je proslavil v Ljubljani na nastopni način: Zečer 30. m. m., se -je oddalo na Gradu 11 strelov, danes, 1. deceaubra ob 7 z; utr d* pa 21 strelov. Vse mesto je razoibesSo zastave. Ob 8 zjutraj se je večala v evangdski carkvii psravosiavna shižba božja, ob 9 ,pa v šerApeterski cerkvi vojaška maša za vse nvožtvo katoliške veroizpovedi. Ob 10 je bila v stolnici pontifiikalna maša z zahvalnico. Maše se je udefležiia celokupna deželna vlada, vse unadništvo, vojaštvo, vsi je^o,:	in kortporacije. Ob 1145 je bilo
čestitanje častniškega abora ljubljanske gar-oizije v »poslopij u Dravske divizije cb J 2 pa potklcnitev in čestitanje vseh civilnih oblasti, zastepov in Ikonporaoij v palači deželne vlade na Ble'weisovi cesti. Med aktoma čestitanja je svirala cb 11'45 do 12'30 vojaška godba v Zvezdi. Zvečer ob 18'30 »je bil vojaški mirozov z godbo in hađđpdo. Godba je odkorakala iz vojašnice in se pomiikaJa po Rosljevi« Dalma-tmorvn, Miklršioevi, Prešernovi in Aleksandrovi cesti pred paJaoo deželne vlade 'kjer je svirala en kermad- Odtod je šel veraški iz-prev^od <pred iposkipje Dravske divizije, kjer se Je po svč-rar-ju -srbske himne razšel. Zvečer sta bili v obeh gledališčih slavsiostni (predstavi. Ves dan je \4adak> »po mestu najsloves-oejfte ra^pc-loženje čsi ogromne množice, ki so prirostvovaie -vi&ean (prireditvam, so navdušeno vzklikale uedinjeni domoviw" Jugoslaviji.
Trgovinska mornarica SHS.
LJUSLJANA, 30. Iz Belgrada poroč'ajo: Kakor se doznava, je brzojavil minister Trum-\mč <5e Bar:jza, da je vprašaje o nafši trgovinski ntornarici rešeno na povoden na^in in v našo korist in da je ngodslo našim zahtevam.
Moaočter pripade državi SHS.
LJUBLJANA, 30. k krogov ameriške delegacije na mšovni ko*rferenci javljajo da je Vrhovni za^ez-ni^ki svet prisodil naši državi tudi Monošter (St. Gotthard).
Kolkovanje bankovcev v Sloveniji.
LJUBLJANA, 30. »Uradni list« je objavil s osrednje viade, da se prične kolk^va-nje baTrkovcev v Sk>veni,i 30. novembra. Od ^olkcvaoia ®o izvzeii enokronski in d-vok.ron-feki baokovoi, nežigasa-ns bankovci in bankovci z neve!,"avnimi ži-gi. K crkavanje se je 'poverilo v I juKlJami poleg podružrice Avstro-ogrske h: -te \sem cstrJfm denarrviun zavodom. Prve dni kolkovanja se sme še plačevati z nek?: tovar:mi bankovci. Prvih sedem dni se kotiti-.j a pri vseh denarnih zavodih, pri davčf^Jt u-a Jili in pri drugih uradih kakor se je to razglasilo v vs-kem ekraju posebej. Nadal^nih sedem dni se bo vršilo kolkovanje samo še pri davčnih uradih. 14. dan se kol-
kovanje zaključi. Potem bosta samo izjemoma sprejemali podružnici arvstro-ogrs&e banke v Ljubljana in Mariboru (bankovce v kolkovanje od strank, ki dokažejo, da so brez svoje krivde zamudile rok. V kolkovanje se sprejemajo samo bankovci, kl <so bili izdani pred 1. no« vembra 1918. Ker gre za. državne koristi, naj občinstvo pomaga državnim organom, da se prepreči kolkovanje, kron, ki prihajajo iz inozemstva. Promet z inozemstvom bo te dni zaprt. Vsi varnostni organi imajo zlasti po železnicah še bolj pa po avtomobilih pravico do telesne preiskave. StamBpve ljudi bodo ustavljali. Trgovcem in oibrtniikom ki bd zaradi kolkovanja zvišali ccne, se bodo zaprle trgovrne, sami pa bodo strogo kaznovani z raporom.
Neresnične govorice.
LJUBLJANA, 30. Uradno se razglaša: Po jubljanskem mestu se Širijo go\ orice, da je bil pri .tukajšnji delegaciji ministrstva financ ukraden zaiboj za kolkovanje bankovcev na-menjenrh kolkov, ki se baje že prodajajo na Zidanem mostu. Ta govorica .je povsem neosnovana. Kolki, določeni za kolkovanje v Sloveniji, se nahajajo v trezorjih podružnic Avstro-cgrske ibamke v Ljt&bljaim in v Mariboru in se je pri štetju našlo natanko toliko kolkov, kolikor ,jih je balo nakazano iz Zagreba. Predsedstvo delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani- Delegat: dr. Savnik.
»Modus virendi« za Reko.
»Lavorartorui bracja.vihajo z Reike, 30.: Kakor se zatrle, so se začela pogajanja za rešitev reškega vprašanja. (Zaplenijefno.) Italijanska vlada najglaša pmavioo svobodnega mesta, italfcj-ansfke Reke, do samoodločbe, jem&je na znamje svečani izraz \r>!:je reškega mesta dne 26, oktobra 1919 in s-i pridržuje, da je sprejme, če bi ta apre^em ne ustvaril nepremagljive ovire za dosejgo plodov zmage in velike nevarnosti za obstoj domovine.
Medtem- ie »hilifaoeka -vlada pripravljena, neposredno pomagati reškemu mestu, da vzpostavi redne živl-jenske razmere, neobhodno potrebne za obstoj m blagor Reke ter narodov v ozadju.
V ta namen se obvezuje, da da takoi enemu 'talrjanskemu kreditnemu zavodu nalog, naj pomaga Reki pri urejevanju finančnega položaja in reševanju valute, in da bo podpirala takojšnjo vzpostavitev lučnega prometa v reški prosti luki.
Italijanska vlada se svečano obvezuje: 1. da nikdar ne dovoli, da bi se zm£Un;5aia ali kršila suverenost in neodfvusnost redkega mesta kel posebne skuipine; 2. da nikdar ne sprejme rešitve, ki bi .1 o-čila Reko in okolico od ozemlja matere domovine; 3. da medtem zasede ćn zajamči celokupnost Reke in njene okolje z ita'1'jaaiefldem reclirimi četami <in da bo spoštovala mestne čete, ki bi jih Reka mo da sestavila; 4. da prizna suvere®ost .mesta Reke s tem, da pošlre v mesto lastnega za-stn^nSka v svrho olajšanja sttikov med njo iai oblastrii v kraljestvu.
Zagotavlja se, da se veseli tudi del reškega prebivalstva, ki se atrinja z D'Annunzijem in r.je^ovim podjetjem nad to rešitviiijo, ki bi je rešila iz sedanjega abnormalnega položaja. Pripominja se, da (bo imenovan za zastopnika Ptali^jajLske vlade na Reki Rdhaid ZaneMa.
Italijanska vlada jamči za D'Annunzija.
DUNAJ. 30. »Neue Freie FVessi« poročajo iz Befsra-da.: Itaiijianifka vlada je obve^tiia lugoslo-vens^ko vlado, da bo točno izpolnjevala določbe pariške mirovne ko Mere u ce in da bo sama preprečila vsak D'AnmmziJev poizkus za napai Sptita.
D'Amunzijeve fantazije.
DUNAJ. 30. »Daiiy	objavljajo neki pogo-
vor z D'Annunziiem. ki )e med drugim rekel i>a-sk^njc: Mi si prisvojimo vse, kar nam je zagotovila londonska pogodba.	i
naklonjeno« ohrani tudi nadalje. Kramar se na-■faaja sedaj v Pari za, odkoder se v kratkem povrne v domovino.
Češkoslovaška bilanca za L 1919.
PRAGA, 30. (S.) Preventivni proračun državne feilanoe za leto 1919. daje naslednje številke: 1901 mHllonov kron stroškov proti 807 Trii" nov
Vrhovni svet je nato vzel na znanje poročilo o Fochovih navodilih zastopnikom v baltiških pokrajinah; v teh navodilih jih maršal ^och poziva, da posredujejo pri letiški vladi, naj bi se pokazala popustljivejša proti generalu Judeniču.
Končno je vrhovni svet odobril besedilo
P O D L I S T EK
Za staro pravdo.
(r>i)
Avgust Šenoa: Seljačka bona. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja.
V tem hipu so se odprla vrata širom. V dvorano je prifirumeL poten, zaprašen, brez •drfea, plemič Ivan Gušič. Vsi so se prestrašili.
T-Cujte me, gospoda,« je izpregovoril došlec, težko dihajoč. Davi sem šel s Susjeda v Zagreb. Imel sera opravila na sodišču. Opravil sem. Krend sem v krčmo. Bilo je tu čudovito polno oboroženih ljudi — skoro vsi pijani. Niso me poznali, niso vedel", da služim gospo Heningovo. Zavlekel sem se v kot. Cu-;em, kako kolnejo, kako groze. Potrkal sem pijanega soseda in ga vprašal, kaj da je. A on: >Eh, brate, mi smo banderijalci. V dveh dneh nas povede ban na tisto staro bešti;o na Ssujedu. Ponesemo tudi velike puške.
Odplazil sem se, zasede! konja in tu vam sedaj sporočam, da se pripravne, dokler je še čas.«
Iz CeSkostovz&ke.
Kramar o gospodarskih odnosa jih z Rusijo.
PRAGA, 30. (S.) -Narodni Listi« govore o Kramare v cm potovanju v Rusiji; Kramar se je pogovarjal z ruskim poslanikom v Parizu Miljukovim, z Denjiikiuom in najuglednejšimi zastopniki proti-tooljševiških strank in naglašal, da se ne zahteva vouška pc-moč Češkoslovaške, pač pa da se žele vzpostaviti tesni gospodarski odnošaji predvsem sdede izmenjava čeških industrijskih proizvodov za ruske sirovine. Kar se tiče zunanje politike, ie Kramar ugotovil, da se ententna prijatelj?ka
kron dohodkov s skupnim deficitom, vštevši de- ; odgovora na zadnjo nemško noto glede po-ficlt la^^cegst leta, 4905 milijonov kron, povzro- rrnitve vojnih ujetnikov, ki se izroči nemSki čen v prvi vrsti vsted stroškov za vojaške epe- Helpd-,«^ :„fr:
rac:r& na Slovaškem *n plač za državne uradnike.
delegaciji jutri.
Stambulinski in Stancfjov v Neullyju.
PARIZ, 1. (S.) Stambulinski in Stanci^ sta zapustila madridski grad v Neuilyiju in se nastanila v vili Kleber, sedežu bolgarskega poslaništva.
IZ RUSIJE.
Protiboljševiška zarota v Petrogradu.
LONDON. 1. (S.) »Timesom« poročajo iz Re-vada. ida je bilo v Petrogradu aretiranih S—600 oseb, ki so bile v zvezi s protiboljševiško vojaško
organizacijo, katero jte tzdal nemški vohun. Med j	I* FraHClJ©i
aretiranci se nahašajo stotnik Gibson, vodja	Potovanje francoskega ministra za industrijsko
giešk»h uradov ter neka druga ugledna angleška	obnovitev ▼ London,
oseba m ena Angležinja.
Odhod nemških čet iz baltiških pokrajin.
BEROLIN, 30. (S.) Po vesteh iz verodostojnega vira, ie določila ententna komisija, da se morajo dokončati transporti nemških čet pred 15. decembra. Do tega roka s>e morajo prenehati vsa sovraštva čet. Dostavita se, da se taki transporti tehniški dajo izvršiti v doiočen&m roku.
»Ha, izdajstvo!« se je razburilo plemstvo. Po dvorani je zagrmela burja.
»Gospoda!« je kriknil Ambrož tresoč se, -.pred malo dnevi mi je rekel ban, da se ne dotakne moje tašče, naj le gre pra^nAb svojo pot. Prelomil je besedo. Dvignimo se, da pozdravimo bana na pol pota.
»Dvignimo se!« je grmelo plemstvo, razhajajoč se iz dvorane.
»Stepko,« je rekel Ambrož, reci taSči, da pojdem žnjo na Susjed, a ti pripravi tu moštvo; drugi pojdejo z menoj. Sporoči Milicu, naj pride — — —*
Dvorana je bila skoro prazna. Planila je notri Marta, vsa bleda.
»Kaj je, za božjo voljo?« je vprajala.
»Spopad, sinaha,s je odgovoril podban, »res, ali si rekla materi radi Milića?«
»Sem.«
»A ona?«
»Odgovorila: Jaz da bi dajala svojo hčer malemu plemiču? Nikdar!«
Ambrož se je zdrzniL
"Bomo videli!« je rekel« polj ubi vši sinaho na čelo, »z Bogom hči! Sedaj je treba na
delo.«
Iz Poljska.
Sestava novega poljskega- kabineta.
VARŠAVA, 30.' (S.) »P«egled Wieczorny« zatrjuje, da ^e Prlsudslki sporazumno s kabinetom poverili sestarvo novega kabineta Pa-derews!keimu. Sklenilo se ie, da se tpri sestava novega kabineta ne bo oziralo na stranke, temveč da se ibodo poiklicali v kabinet §pe-ciialloti. Socijalisti bodo podpirali kabinet, četudi bi zastopali njegovi člana drugačna načela, nego oni. Doslej «e govori o dveh kandidatih: ministru za notranje zadeve WojciechowskamAi in voditelju narodne zveze Skulsikem-u.
Vprašanje vzhodne Galicije.
VARŠAVA, 30. (S.) Predsednik Paderewski je izjaivil nekaterim poslancem, da je dobil pojiuradmo poročalo 'st Pariza, da se vzhodna Galicija pofcfcvrie za 25 lat poljski upravi. Bržkone se pošlje v Pariz delegacija, da protestira proti temu sklepu. Poljsko časopisje izraža enoglasno svoje razočaranje zaradi tako neugodne rešitve tega v?prašanja.
Boji v Ukrajini.
VARŠAVA, 27. (S.) »-Kurjer Porany« objavlja .naslednjo brzojavko iz. Lvova: Nekateri oddelki generala Petliure so obkoljeni; vsaka zveza z Romunijo jim je onemogočena. Poljska vojska nadaljuje svote prodiranje na vzhodu Kamenieca Podcls'kega in se bliža Usfchi; severno krilo napreduje -proti Zitomerut
Iz Nemčije«
Maršal Mackensen na poti v Nemčijo.
PARIZ, 1. (S.) Z Dunaja poročajo z 30. m. m.: Maršal Mackensen ge prispel danes popoldne na Duoiaij v spremstvu .10 častnikov svojega šla/ba An 10 "vojakov. Vlaik je pod nadzorstvom 5rancoslkih čet. Maršala so pozdravili na postaji nemški zastoptniki in razni politiki. Vlak je na)to odpotoval dalje proti Nemčiji.
te Avstrije.
65% oddala premoženja v Avstriji.
DUNAJ, 30. >J4eue Preie Presse« piše: Državni tajnik za finance, dr. Reiseh, je izjavil odposlanstvu kmets'kih zastopnikov, da ni načrt za oddajo premoženja še popolnoma gotov, toda da bo zelo enostaven. Določbam za oddajo bo podvrženo i-metje, vneseno v davčne -knjige. Dei premoženja, doiooen za otroke, se «e podvrže oddaji. Kot prva stopnja oddaje je doiočeno imet}e 15.000 kron. Pristojbine se zvišajo postopno na 65%.
Velikanska eksplozija pri Dunaju.
BAS-EL, 30. CS.) Dunajska »Wilhehnkorrespon-denz« jaHja, da se ie izvršila v noči 28. novembra silna eksptoziia, katere vzroki niso znan«, v delavskem trboru v Neusiedki pri Dunaju. Od 100 prebivalcev, ki so b+Li v baraka.h >e bilo 50 mrtvih, 9 težko in 15 lahko ranjenih.
Mirovna konferenca.
Madžarsko in baltiško vprašanje.
PARIZ, 1. (S.) Vrhovni zavezniški svet ae je sestal v ministrstvu za zunanje zadeve ped Clemenceauievim predsedstvom. Sir Georg Clark je podal natanko poročilo o svoji misiji v Budimpešti in o razmerah, v katerih mu je uspelo doseči sestavo vlade, ki predstavlja voljo madžarskega naroda. Vsled tega poročila je vrhovni svet sklenil, zaprositi madžarsko vlado, naj pošlje čim preje v Neuilly delegacijo s pooblastilom, da razpravlja z en-tentnimi zastopniki o mirovni pogodbi. -
X.
PARIZ, 1. (S.) Loncher, minister za industrijsko obnovitev, je odpotoval danes ob 10'15 v London, kjer bo razpravlja! z angleško vlado glede vprašanja prehrane Francije in glede raznih drugih vprašanj. Loncher ostane v Londonu en teden,
Poinankanje premoga v Parizu.
PARIZ, 30. (S.) PoKoijsko ravnateljstvo objavlja odlok, ki predpisuje, da morajo v svrho omejitve porabe premoga kavarne, gostilne, restav-ranti, in vsa podjetja za javne zabave v Parizu biti zaprta ob 23*30. Vse plesne dvorane in plesne šole morajo omejiti razsvetljavo na eno električno luč (16 voltov) in eno plinsko svetiljko na vsakih
10	m3.	_
Iz rtallfe.
Otvoritev italijanskega parlamenta.
RIM, 1. V oo?igled otvoritve parlamenta je bilo tnesio okrašeno z zastavami in že ob 9 so bile razpostavljene čete po ulicah, koder bo šel kralj z dnužino. Zbornica je bila ob 9*30 skoraj polna. Na galer^i so bile večinoma ženske, ki so čalkale že na vse zgodaj na trgu Moniecitonio in trgu »pred parlamentom. V diplomatska tribuni so sedeli zastopniki raznih držav. Socijalisti eni poslanci, kakih 140 eseb, so zasedli ob 9'30 svoja mesta. Vsi so imeli rdeč klinček v gum/bnici. Zastopnik« -Ljudske stranke so imeli bele klrnčke v gumb-nicah. Ob 10'30 ;je nastal v zbornici molk. Vstopil je kralj s kraljico, kraljevičem, prince sinjo Jo.la.ndo, admiralom Bonafcdijem in vrhovnim stanom. Vsi senatorji in poslanci ra-zun socijalbtov, so vstali in zaklicali: ->Žmo kralj!« Kralj je odzdravil in sedel a nato je pozval čv. Nrtti senatorje 'in poslance, da sedejo. Nastal je nato dramatičen moment. Komaj je Nitti umolknil, so se socialistični poslanci dvignili in začeli s klicanjem »Živio so-cijal'zem!« eopuščali zbornico. Preostali poslanci in senatori so -priredili po odhodu so-cijalistov žiiva.lmo demonstracij o kralju, socija-l:siične sedeže so zasedli senatorji in bivši poslanci, a nato je prečiital čv. Nitti besedilo prisege in pozval poslance, da prisežejo. Ob
11	ije začel kralj citati svoj govor. Naglašal je, da se mora parlament, zaščitnik svobode in vseh demokratskih ustanov, oslanjati bclj nego kedajj poprej na narodovo zaupanje in biti svotboden d/zrijz njegove ivcije; spomnil se je nato padlih vajalkov v velikanski vojni, 'katere Ita/li-ja ni hetala, ćn retkel, da se marajo sedaj vložiti vse sile v delo marmega proiz-vanja in igc^podairsike cibno^tve. Zmagovalcem din premagancem je sedajj potrebno delo, in ne more biti posebnega miru za zmagovalce, a posebnega za premagance. »Italija je dobila svoje naravne meje, je nadaljeval kralj, toda ne upoštevajo se vse italijanske zahteve z duhom pravičnosti, ki mora obvladovati reševanje vellki'h vprašanj. Italijanske zahteve na Jadranu ne skrivajo vejaškeh načrtov in nimajo gospodarske veljave, temveč gredo samo za obrambo prebivalstva italijanskega jezika in plemena. Toda oni ibi hoteli, da naši sosedi vedo, da ne gre naše delovanje za im-pe ijalistianimi cilja in da Italija nikalkor noče, da se moti evropski mir. Dolžnosti in interesi Italije nas silijo, da pccdfpiramo vsako gibanje, ki gre za udejstv^tvajo miru in sodelovanja svobodnih narc-dov.«
Krulij ^e nalo govoril o notranji -italijanski politiki. Rekel ie, da Ital^a želi upoštevati z največjo simpatijo dviganje fjindskih slojev, ki bo udejstvčio načrt prodzivajanja in dela ter socialnega sodelovanja. Vsi imperijalistični cilji, ki so povzročili vc^no, so b!di bclj plod notranje nego zunanje poJćtđke, zato ^e potrebna v svrho udejsrtvitrve svetovnega miru utrditev novih velikih delovnih demokrčicij. Delcvni sveti bodo morali imeti v prihodaijosti večji vpliv na državno žti\ljenije, ne da bi pri tem trpelo zakonodajno delo. Ravnotako se bo morala z vsemi sredstvi vzpostaviti disciplina. Italija mora sedaj obračati vso svojo pozornost na energične in delovne sile ljudskih slojev, ker edino v dedu je njena bodočnost. Parlament (bo moral pomagati — .je tia-
V tistem kotu, kjer se reka Krapina, prihajajoč od severa« izteka r Savo, sc raztezajo. , .. , , t.	. , t ... skrajni zapadni bregovi Zagrebške gore. Na I ^^	- v nje^m delu za zviš^e kraju zadnjega ogranka pri reki Savi ^^iprodukc^e m	zr^ange strdkov ter v reše-
grad Sused, Id ga je dal kralj Karel Rohert van^u vPrašanj v n<>Vih	^
zgraditi okoli leta 1316 toliko za carinsko stražnico, kolikor ▼ obrambo tega kraja. Od Zagreba vae do S useda se raztezajo gorski ogranki od glavne planote proti ravani v obliki prijaznih gorskih travnikov in gričev, pokritih s seli, pristavami, vinogradi in pašniki, a dalje za njimi se vzpenja temnejša gozdnata gora, ki se ji nestrmo vrbovje v lahko zavitih Črtah odbija od modrikastega neba. Med griči hHe mali potočiči skozi hladne soteske proti Savi. Na mestu pa, kjer sa gora dotika Save, so bregovi strmejši, puičobnejši, soteske ožje, potoki manjii, a šume gostejSe. Pred dovolj strmo zaseko med dvema brdoma stoji tik Save samoten breg, pokrit z nizkim hrastjem, gabri, robadovjem, trnje« # šipkom in praprotjem"
bodo moral« spoštovati iakalne avtonomije ćn tradficaje.
Kralj je ie govori o oalogi Italije, da pre-vzame obrambo irosnanstva, naglašal potrebo edinosti in sodelovanja med romanskama narodi v EvtrofK in Ameriki in zaključil s pozivom na aotvo aAvornico, ki je pak&cana, da vodi Katico v enem »med na>jo«dločitnejših časov njene zgodovine, nag bo složna in nag zaupa v bodočnost vikijub VTS^fll ted&anram, s (katerimi se 'bo morala borifti, ki vkljub velikim delom, ki jih bo morala dokončati.
V gospodajsiki preobrazbi Ogrske bo zemljopisni položaj Budimpedte kot srednje a «po-dođiavske-ga prometa igral veliko ukjgo. Kot svobodno pristanišče more pričakovati gospodarske povzdage. Velika revščina, ki vlada danes na Ogrskem, v Avstriji in drugih deželah nekdanje monarhije, se le še poveča, ako te države ne odp.ro sikoro svojih medsebojnih mora. Gospodarski so navezane druga na drugo in le po medsebojnem gospodarskem prometu se more valuta povzdigniti. To je tudi v interesu entente, ker bi vsled finančnega poloma vzhodne Evrope trpela tudi ona. Ogrska utegne biti agrarna dežela, ki se ob intenzivnem delu hitro povzdigne zopet.«
Če so te izjave resnično podane, »potem jih menda smemo smatrati za važno izjavo entente. Doslej smo čuli vedno, da je podonavska Iconfede racija poseben načrt-ljubljenec Francije, ker da hoče odpraviti nevarnost nemštva s tem, da se na eni strani postavi aočan jez proti presezanju nemške sile na Balkanu in daljnji Vztok, na drugi strani pa prepreči priključenje Ne.nske Avstrije k Nemčiji, kajti, po tem načrtu bi tudi Nemška Avstnija spadala h konfederaciji. Sir George Clark je poverjenik entente v Budimpešti. Če je torej podal agonijo izijavo v zmislu namenov entente in če je, kakor že rečeno, ta izjava resnično podana, potem bi morali misliti, da polanavska konfederaci-ja ni le v računih francoske, amipak tudi Anglije in Amerike, ali pa vsaj prve. Tako moramo soditi tem bolj, iker je str George Clark Anglež. Ali Ualija — ItaJ-:i}a? Tudi ona .je članica entente — ali z nekako čudnim peložajem. Večkrat smo že videli, kako je — aLi po sili razmer, ali vsled lastnih ipogrešek — zaplesala svoje posebno kolo. In stkoro sleherni dan vidimo tudi, da se italijansko časopisje zibad'lfliivo o-brača s prikritimi tožbami in obtožbami ali proti Francija, ali proti Angliji, ali proti Ameriki ali pa proti vsem treni skupaj! Ni pravega soglasja, pa ga ni. Včasih se sicer jasni »n nad Italijo se vzpenja vedro modro in uho. Morda že naslednjega dne pa (postaja zopet oblačno in Itaili.ja je ozluvoljeiiu. Tako ge tudi ob vprašanju (podonavske konfederacije. Težko vprašanje je to za Italijo Mjub temu, ali, pravzaprav ravno zptto, ker se na ;!aša g< ^o-'darski značag te prihodnje zveze mcJ lu-Jed-ricami prejšnje monarhije. Ravno zaLo ker je polnika v neločdjivoni razmerju z gospodarstvom. Brez dobrega goapo-darstva tudi politika ne more biti uspešna. Ali bclj preprosto -In neoleipšano povedano: s politiko je 'kot z ljubeznijo kraj vse n,je poezije: gre preko — želodca! Za Italijo -morda bclj, nego za katero 'drugo deželo, iker ima vediiko premalo obstojnih sredst&v tza prcdbilico ovojih ljudi. Tudi ona je s svc.;:m gospodarskim življenjem navezana na druge dežele, a v prvi vrsti na tiste, ki bi jih hoteli Anglija in Francija spraviti v svojo gospodarsko interesno sfero — bržkone ne na korist Italije!
Italijani, Slovenci in socijalisti.
II.
Živimo v času večnih polemik. Strankarsko po-[itiško delovanje in življenje, ki se je moralo v prejšnjih dneh podvreči strogim zahtevam vojnega Časa, je zopet oživelo in danes smo že spet v najhujšem OKU.Hi strankarsko-poIitiSkega boja. Sli bi mimo tega dnevnega prerekanja v tržaškem časopisju, ker nas pravzaprav malo zanima, kdo podleže in kdo splava na vrh; ;i£i od časa do časa vendar radi povračamo ik stvari, si jo ogledamo od svoje strani, posebno kadar padejo v polemiko naše zadeve, to je: bodočnost politiSka in kulturna našega naroda v teh krajih. Tako se je /-godilo tudi v teh dneh, takole mimogrede, v polemiki med tržaško »Nazion-e* in socialističnim glasilom.
»Lavorotore« očita italijanskim nacijonaiistom, da hočejo »izrabiti primorske Slovane in ustvariti svoji buržoaziji žandarme ia čuvaje njenega bogastva.« Nekje drug";e zatr;u>e, da »^h nameravajo Izrabiti proti drugim Slovanom (beri .lugo-slovenom!) in končno tudi proti socijalistom samim in proletarijatu sploh.« V odgovor je napisala N:izione« člančič, ki' ga naj reasumiramo v kratkih potezah:
»Nadaljevanje nacijonaliiega l>oja nočemo m k pač pa socialistično glasilo, iki s svojimi pogostimi članki ustvarja nasprotje međ slovenskim proletarijatom in italijansko državo. — Nočemo razvijati .posebnih podrobnih programov v tem oziru, ker vemo. da skrpno živ!;-enje in -scdelova-nre v vseh ozirih medsebohirh koristi ustvari med obema narodoma v Julijski Boneči^ skupnost teženj rit vez simpatij, ikjer dozore pravi programi ©a bodočnost. — Z ozirom na to, da živimo še v okirpiransm ozemlju, k.'er niso še n»ti točno določene ineje naše debele, smo zahtevali edino, da se nam ne obnavlja to, kar ie bilo v Avstriji in po njent pomoči za nas napor raznarodovanja v slovanski smeri. — S časom iias že pouči izkušnja o načinu nacionalnega življenja (meri!), ki bo najbolj prikladen za Slovane v kraljestvu. —c
Kakor ie razvidno iz navedenih okfsitnvkov, Je odgovor tržaških nacijonaltstov preoej klavenu neumen in — lažnfiv. Vse žIv^enTje, ki smo Je živeli v dolgih mesecih vojaškega režima, ros morda ne potrja stališča socijatfstov.
(Dalje.)
Sir Otorge Clark za podonavsko konfederacijo«
Madžars&a list »Az Est« prinaša atazgovor svofjega poročevalca a poverjenikom entente v Budimpešti, sir Geofgeom Clarkom. Ta poslednji j* rekel med drugim:
Res, veliko )e števiJo naših Iju-dtj, fci so zapustiK te /.esnJte, ok pod pritiskom razmer aH pa po svoji lastni neumnosti in nepre-vdarnosti l Ali zaradi tega, naj nam verjamejo gospodje okoli »Nazione«, da dežela danes ni nič manj slovenska, nego je bila prej. Ker narod je kakor drevo; nikoli ga ne izmješ popolnoma ta grude, na kateri je erastlo. Teea ne orineso niti leta in stoletja, karkor si morita misldjo in želijo naši sosedje. Posebno, če sta zavest ia značaj ljudstva tako trdna« kakor |e ravno pri našemi
»EDINOST« »ter. 32*.
? Tfetu, da« 2. decembri 191%
Sfifeafcjo sjneSno je torej, Če d>odtik.a »Naziotie« socijalistom. da sejejo med našim ljudstvom sovraštvo do Italije, <kcT £a jx> naših nazorih in izkušnjah gojijo med nami na vse načine, z^ivečno ali nezavedno, le sami tiacijonaHst?
Kako dakč sega neumnost teh ftudi, naj razvidi'o naši čitatelji še iz fiasledniega: V večernem »Lavoratorir« beremo brzojavko doušnika z Dtma-ja. kjer poroča po nekem tujem viri!, da je v zadngti (dneh pripel v Budimpešto dr. Orazio Pedrazzi. poveljnik poročevalskega stana D Annunzijevih iegijonarjev na Keki. Poga-JaJ bi se rad z Ogri glede reškega vprašanja in ie izjavil časnikariem. da Italijani v slučaju neuspeha odstopijo mesto s pristaniščem vred raje Ogrski, mesto Jugoslaviji.
Potem naj človek razume te naše italijanske na-etfonake!
Ureditev valutnega vprašanja v zasedenem ozemlja.
Italijanski »serijski bankovci.«
Kakor smo že pojasnili, se je z italijanskim kraljevim odlokom menjalni ključ evišal ne famo <za meseca aprila t. I. zamenjani kronski papirnat! denar, temveč tudi za one posebne « eri je italijanskega (papirnatega denarja, tki so se uvedle sreda lanjskega meseca decembra prethseui v »vrh o fc&piačil s stremi H al ionski h državroh Magainic, ika-kor vojaških, begunskih podpor itd. Ta italijanski »serijski^ papirnati denar \e imel prisilen tečaj in se je moralo femati 40 lirskih stotink za 1 krono- S kraljevim dekretom se je sedaj zvišal menjalni ključ tudi «a ta > serijski < papirnati denar. Ker smo hneii včeraj, ko smo pčsali tostvamo pojasnijo, na razpolago edino le precej nejasno brzo-pvko agencije Štefani, ne pa kraljevega odloka samega, smo dodatek 50%, ki se dobi na »serijske« ira-nkarvce, umevali napačno. Sedaj nam je »a razpolago odlok sam, tu se glasi: ^Zamena držav-nih bankovcev aii blagajniških Obveznic posebnih serij, katerim se je z naredbo vrhovnega paveijništva kr. vojske, izdano 9. decembra 1918 mi 27. februarja 1919 odredil prisilni tečaj, se izvrši do 30. junija 1920. Zamena se izvrši po imenski (nominalni) ▼rednosti z dodatkom 50 odstotkov. Po tem roku iz-gube serijske lire pravico do dodatka in se zerračijo z državnimi bankovci in bla-gajnišk:mi obveznicami.«
Tako torej dobi vsaka oseba, ki zamenj-a sedaJj ta -serijski- papirnati denar pri pristojni blagajnici, afli ki ga je že naložila preiti potrdilu pri njej, še polovico (ne pa četrtino, kakor smo (p-sali včeraj) lirskega zneska kot doplačilo, torej na vsako liro še 50 (ne pa 25) lrrs?kdh stoiink. To odgovarja tudi popolnoma 20% .povišanju menjalnega ključa pri ostalih zamenjanih krcirskih svat ah .
To 50 odstotno doplačilo se debi pri naslednjih serijah, »ki so označene na vsakem kosu v desnem kotu zgoraj, in sicer: blagajniške obveznice po 1 L, serija 91, blagajniške obveznice po 2 L, serija 61, državni bankovci po 5 L, serije 3183
do vštete 3212, državni bankovci po 10 L. serije 2561
do vštete 2590 Opozarjamo torej občinstvo, da paz.i pri izdavanju le vrste papirnatega denarja, da ne bo imelo škede, oziroma da si gotovi eno-četrtiusko doplačilo, ki mu gre v zmislu 'kraljevega odloka.
Kedaj se prične izplačevanje 20 odstotnega dodatka?
Italijanski kraljevi odlok, ki ckrloča 20od-stoino zvišafljje men-a!nega ključa za zameno kroTiS-kega papirnatega denarja -v italijanskega, odreja, da se prične izplačevanje dcaatka (na vsako zamenjane krone prejelo liro še 50 lirikih stoiink) 25. februarja 1. 1920. Jzplaee-vč !o se bo proti .potrdilu, ki ga je tprejel za-mFi^ovalec ob zameni. Razun v izjemnih slučajih, ki j h posebej navada odlek, se po 30. ftraija I. 1920. ne bo več izplačeval ta dodatek.
Pomaže ve?ti.
Odprava italijanskega jezika v Splitu-. So-4>otni Ficcolo« je ob>vil naslednjo brzojavko iz Zadra z datumom 2B. novembra: i-Po zanesljivih vest«Ji >e :iiorc poročati, da so vkljub odloku arae-f&anskega ,;_in*raia oblasti jugoslovanske viade \ ^jptrt.j odpravile oporabo italijanskega jezika v urinih obra vali. Po avstrijskem zakonu, ki esta-Jj > pultu veljavi v premirat vladavini, morajo fciti vse uradne objave dvojezične. (Brzojavna cenzura.) Nova vlada, ki je dala odstraniti z železniške postaje in poštnega urada itd. vse napise v italijanskem jeziku, je zagrešila zlorabo napram mednarodni zakonodaji. — Ta zloraba se razširja vedno bolj. Pristaniške oblasti predelujejo vse »pisno knjiiice mornarjev in krovnega osobja trgovinske mornarice >tuno v hrvatskem jeziku, dočim so bili pod avstT&Jto vladavino vpisne fcniižice in priključeni pruvimfti •v 3:aWcnikem ieziko.« —	i
Hrvatskim učitelji(ca)ma Istrel Došao ie — i prošao i. decembar, a vlada nije ispunila svoga obećanja, da će naše zaliteve, kako su svojedobno bi!i razloženi u ovim listu, i prihvatiti do ovO£a roka. Čekati više ne možemo. UčiteljUce) pokazale idovoljno ustrpljivosti čekajući do sada po-bo'. &icu svoga materijalnog stanja, ali J naša ustrp-tfivost imade svoje granice. Niko na svetu ne može učiteljima kratiti pravo, da i oni budu materijalno posve obezbedjeni, da se mogu sa voJ-iom i željom dati na rad za dobrobit dece — za dobrobit eeloga naroda. Moramo dakle, premda nerado, izvršiti svoju odluku, stvorenu na skupštini u Pazinu. Zato pozivtjemo tim putem sve učltetj(lc)e. da sa danoui 2. decembra t. g. (ili najkasnije čim im stigne ova vest!) neopozivo stupe u štrajk. Istupimo svi solidarno, t pobeda je naša! — Ponovno otvorenje škole javiti će se putem novina Ili eventsuakio privatno poštom (u koHko bude moguće!). — Odbor za promicani učiteljskih interesa za Istru.
Kar ie prav, fe prav! Snoči se je menda vršil v gledališču Pollteama Rossetti koncert mladega češkega gosla rja-umetnik a Pepe Bartona, vsaj tako je bilo naznanjeno svoječasno v našem iistu i;i tako smo tudi čitali na lepakih, nalepljenih .po ufcčnih vogaJib. Da, nekako (pred tremi tedni je prišel k nam znanr tržaški 'impresarir: Smrcmetti in nas j« naprosil, sda primerno naznanimo ta koncert. Samoposcbi umljivo smo storil* to e najvećem veseljem. Pričakovali smo potem, da nas ali tržaški, če pa ne ta. pa vsaj češki impresarij Bar tono v. g. Skorna, natančneje obvesti o koncertu. nam dopošlje spored, da ga objavimo, in kakor je ne samo običajno vsepovsod ipo civiliziranem svetu, temveč tudi naravnost dolžnost prirediteljev, da nam" dopošlje tudi vstopnico za našega glasbenega poročevalca. 0 vsem tem pa ni bilo ne duha ne sluha. Prejeli nismo niti na-dalmih obvestil, ne sporeda, ne ničesar drugega. Kako naj si tolmačimo to? Ali naj morda mislimo, da se ie smatralo s kake strani za nevarno koncertu, če bi b«la ^Edinost«, edini slovenski dnevnik v zasedenem ozemlju, priporočala občinstvu, da naj se udeleži koncerta, češkega umetnika. ?H pa se ie hotel naš Ust po umazanem židovskem načinu pač uporabiti za reklamo, potem pa so ga, •ko bi bilo treba storiti svojo dolžnost napram njemu, krarkomalo prezrli. Hvala lepa! Drugič se bomo -znali ravnati. O koncertu seveda po vsem tem ne moremo in tudi nočemo poročat"!
Z daljnega vzhoda. Pišejo nam: Tu. na skrajnem vzhcJu zasedenega ozemlja ne uživamo istih državljanskih svoboščin, kot vi tam doli v srečnem Trstu. Posebno v logaškem in postojnskem okraju je osebna svoboda »prej ko slej -re!o omejena. Tu se ne mere na pr. nihče peljati z Rakeka v Po-stošno, ali iz St. Petra v Bistrico, ako se ne more izkazati bodisi z velikim »P?ssaporto tper Kin-teruo«, ali pa s posebnim, za par dni veljavnim dovoljenjem »rožniške postaje za tja m nazaj. Leteh pa ni dobiti — kar tako lahko. Kdor nima enega teh dokumentov, ga zavračajo. Posebno vneti so pri tem delu kraljevi orožniki na >šrans^ na Razdrtem in na poste nskem kolodvoru. CitaJ-•mo sicer neki otkaz najvišjega poveljništva z dne 3. septembra t. 1., ki je določal, da ima biti o»jbni promet — izvzemši edinole operacijsko ozemlje — po vsem vojnem ozemlju prost in da zadostuje tu \ saka legitimacija. Ta ukaz pa se v naših krajih enostavno ne izvršuje, dasi ničesar ne vemo o kakih drugih vojnih dogodkih. Obračamo se tem potom na višjo oblast, »da odpomore temu. ker gre prav gotovo le za odredbe krajevnih činitel ev, ki pomenjaio hudo nadlego in vebko škodo za ljudstvo m ki očitno nasprotujejo, omenjenemu u-kazu — tako da prihaja človeku nehote misel, da ve ha jo tu morda kaki ukazi z Reke!!
Opozarjamo na nocojšnje predavanje v Narodnem domu ob 20. Predava gdč. Pavla Hočevar-Jeva o Ibsenovi »Nori<-. Vstopnina 40 stotink.
Izplačevanje užitnine na peneča vina. Finančno nadzornis-tvo naznanja: Osebe, ki bi na podlagi čl. 9. odloka generalnega civilnega kemisarijata za Julijsko Benečijo od 5. novembra t. 1. glede kclkovne pristojbine na \Ina in likerje v stekle-iiicah zahtcv. li izplačilo užitnine na peneča vina, ;c pozivajo, ča naznanijo finančnemu nadzerni-štvu v uHci Cavcur 6, 111. nadstr.. do dccem-bra t. !. mero in itevilo steklenic s penečimi vini. Prošnje za azplačlk) užitnine se morajo kolkovati z dveHrnim kolkom in uložiti tekom meseca de-ccmbra t. 1. pri finančnem nadzormštvu. V omenjeni prednji morata navesti števi'o steklenic in užitninska svota, plačana za vsako steklenico; prizadete oftbe morajo v prošnji podati izjavo s svo;im lastnoročnim podpisom, da so bile stekle-n:ce pooskrb^jene z listkom-»a kolkovno pristojbino. krkor določa goriomenjeui odlok.
Nespodobnosti v g'edaUSču. Prejeli snio: V nedelo zvečer sem bil v našem gledališču na predstavi -Amise« tega "globokega dela Andrejeva. Po vsej dvorani nekaka pobožna tišina, svečano razpoloženja. Le v prvih vrstah — torej ne morda taji zadej v stojišču, eli na galeriji — je lxia neka družba, ki se je neprestano razgovarjala »n smejLaia glasno — med dejanjem. Ne le, da je tako vrčetje naravnost ža* ivo za to našo kultiirno ki-stkneiro in »da moti igralce, temveč poroenja tudi brezobzirnost do drto^ega občinstva. Tu je treba tniru, zbranega duha. da moreš sledit: giobokim misiim odticsiega pisca In potem zasledovati besedo ht kretnjo igralcev, ki naj izraža to misel. Vsi *p»ri« niso koristili. Cc se komu zdi naše gledj-smešno, saj mu Je na svobodo, da — ne bodi notri! Ce pa prihaša, naj se vede pristojno ki naj ne kvari nasTadi drugemu občinstvu. In kdor se ob takem delu, kakršno }e Andrejevega =Anfisa«, more smeta«, ta res ne s.pada v gledališče, vsaj v resno ne! Take nespodobnosti je treba odkrito obsojati.
Slovensko gledališče. V četrtek. 4. t. m., točno ob
20 se uprizori krasen Ibsenov igrokaz v tre dejanjih »Nora«. Ta krasen igrokaz velikega modernega dramaturga tu pesnika, ki ie pravi biser dramatske literature in ki je na repertoarju največjih svetovnih gledališč, nam jam^3, da bo naše občinstvo tudi znalo ccniti in poset'.k> to pTedstavo v velikem šte\i!u. V naslovni ulogi nastopi naša pridna Igralka gdč. Meagečeva; njeoesa soproga flelmerja igra g. MikoIiČ; rdravnika g. Terčič. Razun teh nastopno ga. Silova. gdč. Voukova, Kraljevu in g. Kralj. Vstopnice so v predprodaji od jutri dalje pri -gledališčni 'blagajni v veži Narodnega doma-< Pogreša se že skoraj p it let Aiiton Debevc. star 29 let, rodom iz Postojne. U;et ie bil v Karpatih 8. novembra leta 1914. Odpeljali so ga v * Omsk v Sibiriji. Kdoi bi kaj vedel o njem, se na-<proša, da spo i oči na naslov: Terezija Debevc, . Postojna, * __
Tatvina. Frančiška Luzzotetez, stara 19 let, sta-
Imroča v tri; j i Valdirivo 3, »e Sla v nedeljo zvečer i na stanovan.c nekega sospoda, pri katerim ic
obUtJa celo aoč; ko se ie smotra j vnila v svojo sobo. je opazita, da so ji neznani tatovi v njeni odsotnosti ukradli fe omare za 500 Mr perila in 200 ter denarja. JavMa je tatvino orožnikom.
Hazardne tarak V kavarni »Adrtatico« so osle-pariH Gvida Fajta, starega 29 let, mizarja, ca 5000 Ur .pri igri. igrala so neko hazardno igro. Fajt je naznanil slučaj orožnikom. Ti so hote!« easačiti hazardne igralce m prišli nepričakovano v omenjeno kavarno. Neko znamenje (z električnimi] svetil i k s nv*) je opozorilo igralce, ki so -bili v kavami ter so prenehali igrati. Orožniki niso zalotili nobenega igralca; lastnika kavarne pa so vzeli na zapisnik.
Ve!ika tatvina. Iz skladišč trgovca Humberta Alienga na miramarski cesti 117 so minulo noč odpeljali na ukradenem vozu in z ukradenim konjem naslednja živila: 300 kg sira, vrednega 3600 lir; 100 kg mortadele, vredne 1500 lir; 40 zabo'ev sardin, vrednih 8000 lir in 6 zabojev steriliziranega mleka, vrednega 700 lir. Konja sta 'bila vredna 4000 lir, voz iti oprema pa 2000 Ur; skupna škoda zna6a torej 19.R00 lir. Tatvina se je javila orcžmkom, ki iščejo tatove.
Porotno sodišče.
Rop, o katerem ne vesta napadalca nlffesar.
Včeraj se je pričela razprava proti Francu Prettenerru, staremu 27 let, kotlarni, in Josipu Francovichu, staremu 32 tet, težaku, ki sta obtožena,, da sta 22. maja t. i. okoK 23 napadla v ulici Madonna del Mare nekega Mateja Puca in mu ukradla uro in verižico. Orožnika, ki sta bila onega fdne v bližini omenjene utfee, sta prihitela na klice Mateja Puca v ulico Madonna del mare, kjer sta ga našla na tleh; pripovedoval je orožnikoma, da so ga neznani ljudje napadli ter mu vzoli uro in verižico. Ker je začel klicati na pomoč, mu >e nekdo zakril usta z roko; on pa ga je ugriznil iza prst, nakar je napadalec odstranil roko. Nato so vsi zbežali. Ostala sta v ulici samo on in neki (Feliks Cuclt, ki ga je spremljal domov. Orožnikoma se je posrečilo irjeti kmalu po napadu obtoženca Franca Prettenerja, ki je hnei na kazalcu leve roke rano. Trdil ije, da se je ranil onega dne na delti. Pozneje pa je moral priznati, da so rmr rano povzročili Pucovi zobje. Tudi na orožniški postaji je ? prva zanikal svojo udeležitev pri napadu na Puca in trdi!, da je nedolžen. Rana na prstu in njegove netočne izjave pa so pričale o tem, da je ravno on napadalec Puca. Končno je to tudi sam priznal in .povedal, da je sprožil misel za napad na Puca Josip •Francovich, katerega so tudi aretirali. Nekoliko dni pozneje pa je trdil pred preiskovalnim sodnikom, da nima on pri celi stvari ničesar opraviti in da je dal one izjave le zaraditega, da bi ga orožniki ne pretepali.
Ko se je prečitala dolga obtožnica, ie prvi vstopil v dvorano obtoženec Franc Prettener, ki trdi, da ne ve ničesar o napadu in je ponovil, da fe priznal orožnikom svojo krivdo, ker so ga. in da bt ga ne pretepali. Zvečer je šel v neko gostilno v ulici Capitelli. kjer je našel nekega Francovicha ki je pozneje igral rinoro« z drugimi tovariši. Bila je tudi Francoviefaeva nevesta v gostilni. Ko >e prišel iz gostilne je našel Cucita in na poti proti domu sta ga dva orožnika aretirala, ne da bi bil on vedel zakaj. Prst si je ranil na parniku. ko se je vračal iz Tržiča v Trst. Obtoženec je tudi zanikal. da bi mu bil Francovich nasvetoval. nai ttapa-deta Puca.
Francovich je pred sodiščem povedal, da se je onega večera vrnil iz gostilne s svojo zaročenko domov. Ko se je poslovil od svoje zaročenke je šel v Barkovlje na sestanek z aieko drugo ženo. Trdil je. da ie bil pijan, kakor je to sploh njegova navada.
Danes se razprava nadaljuje.
Književnost In umetnost.
-,y odgovor. (K oceni »Anfise«.) — G. Marij Sila je n^TTŠal v včerajšnji »Edinosti< nekak zagovoru podoben dopis, ki ne more ostati brez oc,govora. G. Sila zvrača krivdo negotovosti v prvem de-janju na prekratko odmerjeni čas. Prvič se kritik na to ne more ozirati, drugič pa ni res, da so razpolagali igralci za študii te drame s samo štirimi dnevi, ampak s šestimi.
Drugo »dejanje se je kritiku zdelo zaraditega najboljše podano, ker je to dejanje najlaže pogrešalo režiserjeve roke. Režijske hibe, posebno v prvem dejanju, so preveč upile, da bi jih dobra igra posameznih oseb mogla ublažiti. Neokretna stoja posameznih igralcev, prehitro govorjene, brezipavzni skoki vz ene misli v drugo (Ninica, Saša v prvem de:aniu), pomankliiva zakulisna, igra (gostje v prvem dejanju), grupacija oseb <3. dej.), itd.; aa vse to je odgovorna režija. Pri dobri Tcžijd se dado take hibe tudi v štirih dneh, vsaj zmanjšati, če ne popolnoma odstraniti.
O Feodorovem značaju s. da debatirati. Vsekakor ni samo slabič. Ali dobro! Zaradi mene naj bo samo slabič! A s tem še n: rečeno, da manka slabičem temperamenta!
Lziava g. Sile. da se ne bo v interpretaciji Fcdora oziral na osebno mnenje kritika, me veseli. ker vsebuje obenem upanje, da se bo vendar kakšenkrar obiral -tudi na mnenje ocene, kar se :e doslej, v Trstu, le redkokedai zgodilo.
Zakai bi kil izraz »lepovidin« neumesten, ne vem.
Glede umiranja v zadnjem dejanju nisem trdil, tki bi ne bilo prav podano, le to sem menil, da veristiCno igranj na odru ni vedno lepo. Radoveden sem. kakšen vt»s b! n. pr. pustil prizor v »Pelikanu«, ako bi se EKz!«a stroka dušila v dimu. recimo, pet minut! Dtdafam še to: vse kar pribaia z odra, mora imeti nekoliko kolorita este-tične lepote. Videl sem pred ikratkim umirati Chiasr.onija v »Mister Wuju«. Tudi on je pil s*rup. Umiral ie dobrih deset minut. A?i koliko umetniške lepote je bilo v tem umiranja!
Kako naj kritika upošteva trud oedega ansambla, ce vem natančno. Ali ni v stavku: »Vsi ostali dobri«, dovol) hvale, upoštevanja in priznanja? Ali je treba Tes vsakega posebej Imenoma navajati! Spominjam se da se je ianrsko leto neki štatist bridko pritožil, ker «a kTitik ni imenoma omeni! v kritiki.
In še k tzaJnjemu redoljubnemu vzdihu t^jave. V tem ozLru je kritika v Trstu napravila in še dela žalibog še prevečl Sicjr s>a: izraza »ohraniti* in =i2popolniti«. ne moremo pri nas zma&ti v en lonec! V »ohraniti« je zapopader.a obzirnost, Ida, celo mižanje, v »Izpopolnjevanju-« pa nasprotno. Ne eno. ne drago ni neposredna naloga kritike; pri nas ie prvo stvaT iavnosti. -drugo pa dolžnost igralcev. — R.
Borzna poroOla.
Tr»t, dne 1. novembra 1919.
Tečaji;
Jadranska banka	250—	255
Cosuiich (Austroamericana)	500—	505
Dalmatia (Parohr. dr.)	310—	320
Gerolimich	1300—	1350
Lloyd	860—	870
Lussino	1400—	1450
Martmolich	340—	350
Navigazione Libera Triestina	1400—	1420
Oceania	405—	420
Prem uda	550 —	560
Tripcovicli	500—	510
Arapelea	420—	430
Cement Dalmatia	285 -	290
Cement Spalato	330—	340
Čistilnica petroJeja	2100—	2150
Čistilnica riža	260—	270
Krka	340—	350
Tržaški Tramway	226—	230
Tržaška tvornica olja	825—	850
Poslano*)
PREKLIC.
Jaz Leopold Lapajne, upok. rudar iz Idrije 272, in meja žena Jožefa Lapaijoe fobžalujeva, da sva govorila neresnico zoper Katarino Kaučič in Marijo Miklavčič, prodajalki v Idriji 244, in sicer iaz Jožefa Lapajne, da sta iz prodajalne darovati Mariji Laipa,jne posodo in živež, jaz Leopold Lapajne pa, da je Marija Miklavčič izkupljeni denar pridržala zase. — Obenem izjavljava, da sva bila k .tej govorici zapeljana.
IDRIJA, 28. novembra 1919.
Leopold in Jožefa Lapajne.
•) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mn veleva zakon.
HALI OGLASI
IZKUŠENA BABICA sprejema noseče na dom, — Ulica Cbiozza št. 50, priHičie. "	4417
PRODA se radi selitve po ugodni cent hišu s 4 stanovanji u> ipttuom. vrtom, v sredini Sv. Iva. na. Informacije nk S. Cillno 541 pritličje, od 14-16.	4418
PRODA se po ugodni ceni več deJov spalne sobe. Rojan Moreri št. 114."	4413
SVETLA poročna soba z ž im niča mi in vzmeti, vse novo, se proda po konkurenčni ceni. UUca Madonnma št. 8, II.	4420
DVE zakonski postelji ena svetla, s ponočno omarico in umivalnikom za eno o~ebo, vzmeti va postelje, mizice, zavesna držala in zavese, se prodajo. Ul. Madonnina št. 8, JI.	4421
DVE olrfeki za dečka 13 let starega 'in dekliški jopič, ovratnica in mui, vse novo, se proda ipo nizki ceni. Ul. Madonnina št. 8, II.	4422
HISA 8 sob in hlev za živino, 5000 sežnjev zemljišča okoli hiše, cveriičniak in druKe slične naprave, poljedelske priprave se prodajo za 60.000 lir. V hiši je voda »n plin. Naslov pove ins. odd. Eidinosti.	4404
SPOSOBNA •ril.'a se priporoča. Cene nizke. — Oretta di sopra št. 276.	4405
LEPE punčke od 4 lir naprej in lisičji kožuh Ah-ska« za 140 Hr. sc proda. Greta Zgornja 276.
IŠĆE se izurjen slaščičar za slaščičarno \ Gorici. Naslov pove ins. odd. Edinosti.	3342
MOŠKO aH žensko krojaško moč iščem »za takoi-šen nastop. Plača po dogovoru in eventnehio hrana v družini. Rojic. krojač. Gorica, ul. For-mica št. 30.	4391
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini. Pridem lahko ponj. Alojz Povh, Garibaldijev trg št. 3 (prej Barriera.) 33-11
Zahvaljujemo se tem potom vsem onim, kateri so nam na katerisibodi način izrazili sožalje fn spremili našega pok.
Laha
k večnemu počitku.
TRST, 2. decembra 1919.
Družina LAH.
2ALcea ua hi mwm :::
na veliko izbero se vdobi pri
POVH v Trstu
TRG GAR1BALDI (J5ARRiEUA> 3.
Jp p p Siioj za šivanja in V873iij2 pravi nsuš'ti uzorci
ji jMll Seidel & Neumann In s^^tfifB&a »Singer1 Gast & Gasser
Tvrdka ustanovljen !. 1«J73
FRAHCESCO BE3HAR
Trst, ul Cainparule l'J
Bogata zaloga vs«h potreb^in. Meiiamčii delavnrca m vsako popra', han^a.
Deln g ta/. K 30,}DD.0TO, Rezerva K 8/jOJ.OoO Centrali: WIf
Mm Ji RiOTii 5 - lil 5. Ml 4
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotar, Ljuo -lja.u, Metković, Opatiji Split, ^ibeai.t Za Jar Ekspozitura: Kranj.
Obavija vse v btnčno stražo spiJijs^ pj3la
Sprejema vlaga
na hranilne knjižice prati i t/a*'® letal n stim v oancogtro-prometu proti 3>/u let ti n o-brestim l.a odpoved navezale zneste sprejema po naju^odnejš h pobojih, Ki se imajo pogoditi o.1 slučaj i do slačaja.
Daie v Q3js.ii varssstsa ?i2iila (iifai Jjuiitji).
Blagajna posluje od 9.30—12.30 in 14.30—16
Na dve veliki lepi posestvi z gozdovi in vsemi pritlklinami, vrednimi nad pol milijona lir, išče se za kratek rok, proti visokim obrestim na prvo vknjižbo 150-200 tisoč lir posojila-Naslov pove ineratni oddelek Edinosti.
G. Pir:o, zlafcrnica-urtrnicci
Trst, Corso štev. 15
Kupujem srebrne krone in
goldinarje po najvišj K cenah.
Za t?ak: p
prve vrste, se je obrniti k založni
tvrdVf
EDGARD PRISTEK, Trst
ul. Cesare Baitistl 24, Tel. 11-40.
DHETNI ZOBJE
t in brez čel usti, zlate krone in tudi ohrobki
I viuehtus::^«" 1
Ti\Si , ul oktobra (ex Caser na;

Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. OSč
Vežna d w
ZOBOZDRAVNIK
D". MRAČEK ¥HST
Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3-6 pop.
IiezbdieitDO minule iti. pMimi] io Dinstsi za'Jie
Naznanamo cen. odjemalcem, da smo prejeli veliko mfiozino
isSrsKega nousga, črnega m Mm
dalmatinskega Opollo po'eg Italijan kih vin, vse transito in brez carine — V za'ogi imamo tudi vino Chianti v ori-g nalnih s»eklenicah, »sti, šampanjec, marealo, vermouth, žgan a in fina vina v steklenicah.
Ernest Ifočeuar in Ilarcouich
Trst, ulica XXX. oktobra S»ev. 14
(prej ul. Caserma)
Srebrn denar m l
kupuje po najvišjih cenah
Albert Pevh, urar9 ulica Kaazani Steč. 17, ur. Z, pritJcje
Obvečen, pridem tudi <ia dom po ih_
---MBarigaifarf rr-	wmm ^
Umetno

Slike - povečanje - slike na porcel. ploštah, umetne si:ke v velikih o&!;kah.
Trst — ulica Acquedolfo itev. 2? — Trst
Pozor! — Govori se slovensko in hrvatsko-srbski ! — Pozor!

^rsst