*»9tnfno otefona » U itiwM
Leto XXI., št. 123
Ljubljana, sreda 29* maja I940
Cena 2 Din
Upravmstvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon Ste*. 3122, 3123, 3124. 5125, 3126.
Inseratnj oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova uL — Tel. 3492 ln 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg St. T. — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2 Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana 9t_ 17.749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Igijska uojska položila orožje
povelje kralja Leopolda so se belgijske čete nehale upirati
in Francozi se tudi v Belgiji bore še naprej
Angleži
©dpor belgijskih čet se je končal v torek ob zori - Kralju Leopoldu bo nemško poveljstvo odkazalo bivališče v nekem gradu - Belgijska vlada je v Parizu in se je proglasila za edino predstavnico Belgije
Glavni stan vodje rajha, 28. maja. AA. (DNB). Pod vtisom uničujočega učinka nemškega orožja je belgijski kralj sklenil narediti konec nadaljnjemu brezmiselnemu odporu, ter je prosil za premirje. Odzval se ie nemški zahtevi po brezpogojni kapitulaciji. S tem je belgijska vojska na današnji dan položila orožje ter prenehala obstojati.
Glavni stan vodje rajha, 28. maja. AA. (DNB). Da bi preprečil nadaljnje prelivanje krvi in popolnoma brezmi-selno pusto.šenje svoie države, se je kralj Belgijcev odločil položiti orožje v nasprotju z željo večine svojih ministrov. Vojno ministrstvo, ki je v glavnem zakrivilo katastrofo, katera ie doletela Belgijo, se zdi, da ie ';daj pripravljeno pokoravati se še dalje svojim angleško-francoskim zapovedoval-ccro. Vodja rajha je ukazal, da se nasproti kralju Belgijcev in njegovi voj-
i zavzame zadržanje, do katerega imajo pravico vojaki, ki se hrabro bore. Ker belgijski kralj ni zase osebno izrazil nobene želje, mu je določeno r-.esto bivanja v nekem belgijskem gradiču, dokler ne bo končnoveljrvuo določen kraj njegovega stanovanja. Zdi se, da znaša skupno število belgijskih vojakov, ki jih je zadela kapitulacija, okroglo pol milijona mož. Nemške armade se bodo zdaj s povečanimi silami posvetile uničenju glavnih krivcev.
Esjl t zavezniki
§e nadaljujejo
Pari?, 28. maja. AA. (Havas). Kljub temu, da je kralj Leopold položil orožje in so bile nemško-belgijske sovražnosti ustavljene, se francoske in britanske čete Se dalje bore. Calais je še vedno v zavezniških rokah.
V francoskih vojaških krogih so davi izjavljali, da je dejanje kralja Leopolda toliko hujše, ker se je dogodilo v trenutku, ko je bil položaj francoske in britanske vojske na severu težaven, toda ne brezupen.
Berlin, 28. maja. br. (DNB). Po poslednjih vesteh s severno-zapadnega bojišča, se borbe v Flandriji in Artoisu intenzivno nadaljujejo. Francoske in angleške čete se še postavljajo v bran, vendar je nemški vojski tudi v teku današnjega dne uspelo pridobiti nadaljnje ozemlje. Po poslednjih vesteh je prednjim oddelkom nemške vojske uspelo prodreti do Dunkerqua, tako da je sedaj obroč okrog sovražne vojske v Flandriji in severozapadni Franciji popolnoma sklenjen.
Izročanje orožja
Berlin, 28. maja. br. (DNB). V smislu povelja belgijskega kralja Leopolda, ki se je odločil za kapitulacijo, so pričele belgijske čete danes že odlagati orožje. Orožje se zbira na določenih krajih, ki jih je določilo vrhovno poveljstvo nemške vojske. Kapitulacijska pogodba bo podpisana bržkone pojutrišnjem. Kralj Leopold se bo nato za čas vojne umaknil v neki grad, ki bo njegova stalna rezidenca.
Belgijska vlada
se nI pridružila
Pariz, 28 maja. AA. (Havas). Čim so belgijski ministri zvedeli za sklep kralja Leopolda, da opusti nadaljnje vojskovanje, so imeli sejo, da bi razmo-trili položaj, ker so smatrali, da kraljev odstop ni na mestu, in v nameri, da nadaljujejo z boji. Danes opoldne so se ministri spet sestali s predsednikom senata in predsednikom skupščine, da bi izdali potrebne ukrepe, ki jih zahtevajo sedanje razmere.
Posveti v Parizu
Pariz, 28. maja. br. Ministrski predsednik Reynaud je imel v teku današnjega ške vojske pri Douaiu zelo resen. Pariški tičnimi in vojaškimi sodelavci. Sestal se je najprej z zunanjim ministrom Daladie-rom. Zatem je sprejel poslanika Velike Britanije in Zedinjenih držav. Popoldne je imel daljši razgovor z vrhovnim poveljnikom francoske vojne mornarice admiralom Darlanom. V popoldanskih urah so se zbrali pri njem v ministrskem predsedstvu generala Weygand in Georges ter še drugi vodilni vojaški funkcionarji in strokovnjaki. Na konferenci so ponovno podrobno proučili vojaški položaj v Flandriji.
Kolikor je bilo mogoče izvedeti iz zanesljivih virov, je postal položaj zavezni-
ške vojske pri Douiau zelo resen. Pariški vojaški krogi že računajo s tem, da bo fronta v Flandriji in severozapadni Franciji kmalu postala sekundarnega značaja, ter da se bodo glavne borbe nadaljevale znova na liniji vzdolž rek Somme, Oise, Aisne in Meuse. Vrhovni poveljnik franco-ške vojske pri Douaiu zelo resen. Pariški to že izdal vse potrebne ukrepe, da se dovrši dokončna koncentracija vseh razpoložljivih vojnih sil na tej črti.
Zalivala nemški
vojski
Berlin, 28. maja. A A. (DNB). Nemško časopisje objavlja poročilo o kapitulaciji belgijske vojske ter ga izpopolnjuje z naslednjim komentarjem:
»V tem trenutku Nemčija misli na svoje hrabre vojake, ki so s svojim bojevitim duhom zavzeli trdnjave, kakršne so se smatrale za najmočnejše naprave na svetu. Ves nemški narod v globoki hvaležno-
sti in s ponosom gleda na svojo vojsko, ki je izvojevala to kapitulacijo, potem ko je izvršila sijajna dejanja.«
švicarska ugibanja o vzrokih
Curih, 28. maja. z. »Neue Ziircher Zeitung« se bavi v uvodniku s položajem, ki je nastal po kapitulaciji Belgije. Pri tem razmotriva vprašanje, kakšni motivi so utegnili napotiti belgijskega kralja Leopolda k temu koraku. Spričo dejstva, da se je belgijska vojska borila izredno hrabro in do sedaj ni bila poražena, je korak belgijskega kralja tem težje razumljiv. O zlomu belgijske armade ne more biti niti govora. Morda je pri osebni odločitvi belgijskega kralja igralo veliko vlogo dejstvo, da se je zateklo na ozemlje, proti kateremu so usmerili Nemci svoje glavne sile, veliko število belgijskih beguncev, ki bi bili ob nadaljevanju vojne hudo prizadeti.
Beynaud o odločitvi
kralja Leopolda
Radijski govor predsednika francoske vlade — Belgijska vlada se ne strinja z vladarjevim ukrepom in sporoča, da se bo borila naprej — Apel na francoski narod
in francoslso vojsko
Pariz, 28. maja. A A. (Havas.) Predsednik francoske vlade Paul Revnaud je imel davi ob 8.30 govor po radiu, v katerem je izjavil:
»Belgijska vojska, ki je sodelovala s francoskimi in britanskimi četami, je kapitulirala na ukaz kralja Leopolda III. Kralj Leopold se je odločil za ta korak v nasprotju z mnenjem svoje vlade in proti volji svojega naroda. Francija ne more več računati na sodelovanje belgijske vojske. Francoska in britanska vojska se borita sami na severnem bojišču proti sovražniku. Znano vam je, kakšen je bil položaj zaradi predora naše bojne črte 14. maja. Nemška vojska se je vrinila med naše armade, ki so se razcepile na dvoje. Na jugu so francoske divizije, ki drže novo fronto na Sommi in Aisni ter dalje do nedotaknjene Maginotove bojne črte. Na severu je skupina treh zavezniških vojsk: belgijske, angleškega ekspedicij-skega zbora ter nekaj francoskih divizij. Tej skupni vojski je poveljeval general Blanchard. Oskrbovali smo jo preko Dun-kerguea. Francoske in angleške čete so to pristanišče branile na jugu In zapadu, belgijska vojska pa na severu. Ta belgijska vojska je kapitulirala brezpogojno sredi bitke na ukaz svojega kralja, ne da bi bila poprej obvestila o tem svoje francoske in angleške tovariše. S tem je odprla nemškim divizijam pot proti Dun-kerqueu.
Pred 18 dnevi se je isti kralj obrnil na nas za pomoč. Odgovorili smo na njegov klic takoj po načrtu, ki sta ga zavezniški poveljstvi izdelali v decembru. Kralj Leopold se je vse do 10. maja delal, kakor da pripisuje večjo veljavo našim obljubam, kakor pa jo je pripisoval nemškim. Zdaj je pustil boj, ne da bi bil o tem obvestil z eno samo besedo vojne tovariše, ki so mu prihiteli na pomoč, in ne da bi bil to sporočil generalu Blanchardu.
Belgijski kralj se ie odpovedal boju proti volji svojega naroda in je položil orožje. To je dejanje, ki v zgodovini nima primere. Belgijska vlada me je obvestila, da se je kralj odločil za ta korak proti soglasnemu mnenju odgovornih mi-
nistrov. Vlada je izjavila, da je pripravljena staviti v službo skupne stvari vse belgijske sile. s katerimi more še razpolagati. Belgijska vlada namerava dati na razpolago to vojsko ter je pripravljena tudi sodelovati pri delu za francosko oborožitev.
Na naše vojake so zdaj obrnjene naše misli. Ni treba omenjati, da je njihova čast ostala nedotaknjena. Ti vojaki na vseh bojiščih prestajajo veličastne napore. V teku 18dnevnih bojev so dali na tisoče primerov svojega junaštva. Mladi francoski generali, ki so komaj prišli na mesta svojih prednikov, so se že obdali s slavo. Naši poveljniki in naši vojaki tvorijo skupnost, v katero ima država popolno zaupanje, skupnost, ki bo jutri spravila svet v začudenje.
Vedeli smo. da bodo prišli temni dnevi. In prišli so. Francijo je že stokrat poplavil sovražnik, pa nI bila nikdar pobita. Pogumno naše prebivalstvo na severu se tega spominja. Toda po preizkušnjah, ki nas čakajo, se bo skovala nova duša Francije, duša, ki bo Francijo poveličala, kakor še nikoli. Naša vera v zmago je nedotaknjena. Sile vsakega vojaka, vsakega Francoza in vsake Francozinje so zdaj podesetorjene. Nesreča je Francijo vedno delala veliko. Francija ni nikdar bila bolj enih misli kakor je danes. Na novi črti, ki jo urejuje naš veliki vojskovodja Weygand v popolnem soglasju % maršalom Petainom na Sommi in na Aisni, bomo vzdržali in ker bomo vzdržali, bomo tudi zmagali.«
Sprejemi pri Reynaudii
Pariz, 28. maja. AA. (Havas). Razen ameriškega veleposlanika Bullita, admirala Darlana in predsednika belgijske vlade Pierlota je ministrski predsednik Paul Reynaud danes dopoldne sprejel tudi Da-ladiera, britanskega veleposlanika sira Campbella in generalnega tajnika v zunanjem ministrstvu Charlesa Rouxa. Zunanji minister je sprejel belgijskega ministra za narodno zdravje Cajpara, ki zdaj skrbi za belgijske begunce v Franciji,
z uničevanjem malih nemških oddelkov, ki dajejo ogorčen odpor. Na Meusi se že dva dni sem opaža, da sovražnost? vedno bolj oživljajo. Včeraj so Nemc; izvedli napad ter vrgli v boj eno diviz;io, ki jo je podpirala srdita artilerijska priprava. Ta veliki napad so francoske čete odbile. Zdi se, da Nemci niso poslaU v boj mnogo težkih tankov v teku tega napada Po poročilu francoskega poveljstva, so bile nemške izgube kakor se zdi, spet skrajno velike na tem odseku Nocoj so Nemci skoro na istem področju le nekoliko proti zapadu ob reki Meusi izvedl; uapa^ z dvema ali tremi bataljoni, še pre pa je b:'.o močno artilerijsko streljanje kot priprava za naskok. Po srditih artilerijskih bojih je bil napad popolnoma odbit.
Oddaje v francoskem radiu
Pariz, 28. maja. b. Francoske radijske postaje so ves večer ponavljale deklaracijo belgijske vlade, ki sta jo v francoskem in flamskem jeziku prečitala ministrski predsednik Pierlot in notranji minister. Za deklaracijo so postaje oddajale razne francoske izjave v zvezi s to deklaracijo ter izjavo predsedstva belgijskih organizacij v Franciji.
Francoske izjave izražajo globoko žalost francoskega naroda zaradi nepričakovane odločitve belgijskega vladarja, obenem pa veselje nad odločitvijo belgijske vlade,
da bo z vsemi zvestimi Belgijci nadaljevala borbo z Nemčijo na strani zaveznikov.
Vtis v Londonu
London, 28. maja. A A. (Reuter). Angleško prebivalstvo je sprejelo današnjo jutranjo novico, da se je belgisjki kralj s svojo vojsko vdal, mirno in dostojanstveno. Ljudstvo po večini pozorno zasleduje razvoj položaja na bojišču, čeprav ni bilo pripravljeno na ta nenadni udarec, je vendar računalo z možnostjo, da se bo moral francoski imperij braniti s svojimi lastnimi sredstvi za zmago. Posebno ljudske množice so v Angliji popolnoma pripravljene, da prej ali slej sprejmejo možnost, da se vojna približa njihovim lastnim krajem.
Prvi italijanski odmevi
Rim, 28. maja. br. (DNB) Ves italijanski tisk objavlja kapitulacijo Belgije pod ogromnimi naslovi. V svojih komentarjih opozarjajo listi na tragično usodo vseh malih držav, ki so se dale zaplesti v sedanjo borbo med velesilami. »Giornale d' Italia« objavlja uvodnik, v katerem poudarja, da se je kralj Leopold odločil za sklenitev premirja, očividno pod vtisom silnih izgub, ki jih je imela belgijska vojska v borbi proti nadmočni nemški vojski.
Belgijska vlada pravi, da bo vztrajala v borbi
Deklaracija po radiu — Vlada se proglaša za začasno nositeljico vladarske oblasti
Razpoloženje v Parizu
Situacijsko poročilo poluradne agencije Havas — Razburjenje nad korakom kralja Leopolda — Laskava priznanja belgijski vojski — živahnejši boji na jugu
Pariz. 28. maja. AA. Agencija Havas poroča: Postopek belgijskega kralja Leopolda, vrhovnega poveljnika belgijske vojske, ki se je dozdaj junaško borila z ramo ob rami s svojimi zavezniki Francozi in Angleži, postopek, za katerega se je odločil kralj brez vednosti zaveznikov, kakor tudi brez vednosti belgijske vlade, so v Parizu sprejeli z razburjenjem. Poudarjajo, da se je v zgodovini treba vrniti nazaj do podobnega postopka vojakov, ki so drugi dan bitke pri Lipskem zapustili Napoleonove vrste in stopili v prusko vojsko. Toda priznanje belgijski vojski, ki jc od začetka nemškega napada opravljala svojo dolžnost, da celo več ko svojo dolžnost, in to na veličasten način v teku bojev na fronti v Flandriji in pri obrambi Liegea in Namura, je ostalo neokrnjeno.
i Še pred včerajšnjim so belgijske čete od-' ločno odbijale nemške napade na področju Courtraia in ob reki Lys. Belgijski kralj Leopold je sklenil ustaviti sovražnosti med belgijskimi in nemškimi četami sam na svojo roko, ne da bi bil obvestil o tem zavezniško vrhovno poveljstvo severnih armad. Niso še znani pogoji ustavitve sovražnosti med belgijsko vojsko m Nemci, do česar je prišlo davi. Ni znano, ali gre za kapitulacijo ali za ustavitev sovražnosti, na kar naj bi prišlo do demobilizacije belgijske vojske.
Naj že bo kakorkoli, kralj Leopold je spravil britansko-francoske armade v skrajno resen položaj Toda ta vojska se odločno upira in nadaljuje z boji. Na Sommi je prišlo do velikih bojev franc<*skih čet s sovražnikom. Francoska vojska nadaljuje
Pariz, 28. maja. b. (Havas). Nocoj ob 19.30 so vse francoske radijske postaje oddajale deklaracijo belgijske vlade. Prečital jo je belgijski ministrski predsednik Pierlot, ki je dejal:
»Ko se je kralj Leopold začel s sovržni-kom pogajati, je Belgija bila začudena. Po belgijski ustavi je vsa oblast v rokah naroda. Odkar se je kralj sporamel s sovražnikom, ni več v položaju, ki bi mu dopuščal vladanje. Zato so vsi oficirji naše vojske, vsi podoficirji in vojaki odveza-ni prisege svojemu vladarju. V primeru, da kralj ne more izvrševati svoje oblasti, predvideva namreč naša ustava, da prevzame vso oblast vlada, ki ima zaupanje parlamenta. To je sedaj primer. Vlada je zato trdno odločena, da kot edina legitimna predstavnica belgijskega naroda vztraja v svoji borbi proti napadalcu. Vlada, ki tolmači voljo naroda, se niti za hip ne pomišlja nadaljevati borbo. Iz onih Belgijcev, ki so v Angliji in Franciji, bo organizirana nova armada. Potrudili se bo-
mo, da organiziramo vse naše narodne sile in jih postavimo v službo naroda. Ti sklepi se bodo takoj izvršili v skladu z napori zaveznikov, ki so nam dali jamstva in katerim smo dolžni ostati zvesti. Gre za našo čast, zato se bomo borili naprej, kajti moramo se izkazati vredne svojih prednikov.«
Po dolgi seji vlade se je ministrski predsednik Pierlot v spremstvu vseh članov belgijske vlade podal popoldne na Trg sloge, kjer je položil venec pred spomenik pokojnega belgijskega kralja Alberta.
Pred belgijskim poslaništvom v Londonu
London, 28. maja. AA. (Reuter). Po obvestilu, da je belgijska vojska dobila po>-velje, naj položi orožje, se je zbrala velika množica belgijskih beguncev pred belgijskim poslaništvom v Londonu. Policija je obdržala pred poslaništvom red. Vrata v poslopje so bila zaprta.
Zainji sestanek
pri kralju Leopoldu
Dramatični razvoj zgodovinskih dogodkov na dan pred kapitulacijo — Razgovor francoskega in angleškega vrhovnega poveljnika z belgijskim kraljem v glavnem
stanu belgijske vojske
Curih. 28. maja. p. Nocojšnji listi objavljajo v poročilih iz Pariza podrobnosti o poteku dogodkov, ki so bili v zvezi s kapitulacijo Belgije. V nedeljo ie bil ministrski predsednik Reynaud v Londonu, kjer se je sestal z angleškim predsednikom vlade Churchillom. V Londonu so razpravljali o položaju na fronti na osnovi poročil francoskih in angleških vojnih strokovnjakov. Ze v nedeljo zvečer se je Reynaud vrnil v Pariz, kjer ie imel nato celo vrsto razgovorov z odločilnimi političnimi in vojaškimi činitelji. Po teh razgovorih je sklical sejo vlade, ki se je sestala ob 22. uri in je trajala do polnoči. Na seji, ki ie bila pod vodstvom preziden-ta Lebruna v Elizejski palači, so ponovno podrobno proučili položaj na bojišču. Sklenjeno ie bilo. da vrhovni poveljnik general Weygand v ponedeljek ponovno odide v Flandrijo. Dejansko se .ie general Weygand včeraj zjutraj z nekim bombnikom odpeljal v glavni stan angleške ekspedicijske vojske. Imel je dolg razgovor z generalom Gortom. Nato sta skopaj nadaljevala pot do vrhovnega poveljstva belgijske vojske In se tam Sestala z belgijskim kraljem.
Kralj je generaloma predočil. da je situacija za belgijsko vojsko nevzdržna in da bi sleherna nadaljnja borba zahtevala ogromne žrtve v belgijskih vrstah, ne da bi se s tem položaj kakorkoli popravil.
Okrog poldneva se je general Weygand nato vkrcal na neko angleško križarko in s evrnil po Rokavskem prelivu do nekega kraja južno od Abbevilla. Z letalom se je od tam vrnil v Pariz, kamor je prišel ob 21.
Takoj po generalovem povratku ie bila znova sklicana seja vlade, ki se je spet vršila v Elizejski palači ped vodstvem prezidenta Lebruna. Pred sejo so imeli francoski državniki še kratko konferenco z zastopniki belgijske vlade. Na konferenci so bili poleg Revnauda predsadnik belgijske vlade Pierlot, belgijski vojni minister general Denis, francoski poslanik v Bruslju maršal Petain. general Wey-gand ter admiral Darland. Na konferenci so razpravljali o stališču belgijskega kralja kot vrhovnega poveljnika belgijske vojske. O isti stvari je takoj za tem razpravljala francoska vlada v Elizejski palači. Sklenjeno je bilo na podlagi izjav Pierlota in generala Denisa, naj se borbe nadaljujejo. Belgijski kralj pa se je medtem že odločil za drugo pot.
Seja angleške vlade
London, 28. maja. br. (DNB). Angleška vlada se je opoldne ponovno sestala k seji, ki so ji prisostvovali tudi vrhovni poveljniki vojske, mornarice, letalstva ter šef glavnega generalnega štaba.
»Bilo Je ob štirih zjutraj"
Churchillov© poročilo angleškemu parlamentu — Angleške in francoske čete se bodo upirale še dalje, dokler bodo mogle — Sodelovanje vojne mornarice
London, 28. maja. AA. (Reuter.) Ko se ie ministrski predsednik Churchill pojavil v parlamentu, so ga vsi poslanci navdušeno pozdravili z vzkliki. V svojem govoru je Churchill dejal:
»Spodnji dom že ve, da je belgijski kralj včeraj poslal svojega opolnomočen-ca k nemškemu poveljstvu ter zaprosi1, da se ustavijo sovražnosti na belgijskem bojišču. Vladi Velike Britanije in Francije sta takoj poslali navodila svojim generalom, naj se ne solidarizirajo s tem postopkom, temveč nadaljujejo boje, ki so T teku. Ko je nemško poveljstvo sprejelo belgijske predloge in ko je belgijska vojska prenehala nuditi sovražniku odpor, je bila ura štiri zjutraj.
Z naše strani ne obstoji nobena namera, predlagati spodnjemu domu. da v tem trenutku poda svojo sodbo o tem dejanju belgijskega suverena, dejanju, ki ga je izvršil kot vrhovni poveljnik belgijske vojske. Ta vojska se je borila zares hrabro ter je pretrpela, pa tudi prizadejala sovražniku težke izgube. Belgijska vlada je izjavila, da se ne strinja s tem dejanjem svojega suverena ter je proglasila, da je ona sama edina zakonita vlada Belgije. Istočasno je izpovedala svojo trdno odločnost, da nadaljuje z boji na strani zaveznikov, ki so prišli Belgiji na pomoč, i ko jih je zanjo prosila. Naj že bodo naši ; občutki nasproti temu dejstvu kakršni- j koii — v kolikor nam je dozdaj to dej- i sivo znano — mi moramo gojiti bratska ! čustva med narodi, ki so padli pod oblast j zavojevalca, in onimi, ki se zdaj bore j proti njemu in ki pričakujejo boljše dni, I kakor so dnevi, ki jih zdaj preživljamo. j Položaj britanskih in francoskih čet, ki i bijejo zdaj eno največjih bitk, čet, na ka- \ tere udarja sovražnik s treh strani in še j iz zraka, je očividno skrajno težak. Dej- j stvo, da je belgijski kralj položil orožje i obenem s svojo vojsko, v takšnem polo- j žaju, povečuje v veliki meri težko nevar- : nost. Toda naše čete imajo junaško srce j in se bore z največjo discipliniranostjo in j odločnostjo. Danes se bom vzdržal in ne j bom podajal nobenih podrobnosti o tem, '
kako se naše čete ob močni podpori vojne mornarice in kr. letalskih sil bore, toda nadejam se, da bom to v kratkem storil. Mislim, da bom mogel dati izjavo v spodnjem domu o splošnem položaju, čim bo znan izid te velikanske bitke in čim bo moči oceniti ta izid v vsem svojem pomenu. To očividno ne bo možno pred začetkom prihodnjega tedna.
Parlament mora biti pripravljen, da bo prišel krut in težak čas. Morem pripomniti Ie tole: Nobena stvar, ki bi se mogla zgoditi v tej bitki, v nobenem primeru in na noben način ne more vplivati na našo dolžnost, da branimo stvar vsega sveta, ki smo ji posvetili vse svoje sile. Nobena i stvar ne more omajati našega zaupanja I ter nas pripraviti do tega, da bi stopili s i svoje poti. Nikdar v zgodovini nam ni nobena nesreča preprečila, da se ne bi bo-' rili do končnega poraza naših sovražni-j kov.«
London. 28. maja. AA. (Reuter.) Za i Churchillom je govoril socialist Smith in ! se je zahvalil predsedniku vlade za njegovo izjavo: Pa naj ima Churchill v pri-; hodnjih dneh, tednih ali pa mesecih kar-: koli povedati, naša država ostane trdna. Nato je govoril liberalec Harris in rekel: Predsednikovi izjavi naj ne izreče priznanja samo spodnji dom, temveč ves narod. Takoj nato je bila razprava o vprašanjih dnevnega reda.
I razvija zelo naglo. Nemške čete na S .roki
' fronti pritiskajo sovražnika. Zadnje dejanje te velike borbe bo verjetno kmalu končano.
Pesem o Franciji
v nemškem radiju
Berlin, 28. maja. AA. (DNB) Nemški radio, ki je dosedaj o priliki oddaje nemških poročil igral pesem o Angliji, je danes opoldne, ko je sporočil zadnje vesti o vdaji belgijske vojske, prvikrat igral tudi pesem o Franciji.
Prvi ameriški odmevi
Washington. 28. maja. AA. (Havas). V uradnih krogih v Washir.gtonu do nocoj še niso hoteli dati nobenega komentarja na Reynaudovo obvestilo, da je belgijska vojska položila orožje
Washington, 28. maja. AA. (Reuter). Kapitulacija Belgije, ki jo je sporočil kralj Leopold, ni zbudila velikega presenečenja v Washingtonu z ozirorn na izjave, da se
položaj poslabšuje. Takšna poročila so prihajala zadnje dni. Toda kapitulacija Belgije je zbudila nov val pesimizma glede časa in prostora, na katerem bi bilo možno ustaviti nemško prod.ranjj. Razen v Londonu in Parizu, ni bilo nikjer drugod večje nade kakor v \\ ashir.gtonu. da se bo zavezniški vojski posrečilo presekati sovražni prodor. Tu prevladuje mnenje, da bo v skorajšnji bodočnosti prišlo do napada na britansko otočje s francoske in belgijske obale
\Vashington, 28. maja p Državni pod-tajnik za zunanje zadeve Summer Welles je imel danes dopoldne daljši sestanek z
angleškim poslanikom lordom Lothianom.
0
„Da se ne pozabi bratstvo"
New York. 28. maja. AA. (Reuter). »Nevv York Times« predlaga, da se prebitek kmetijskih pridelkov USA podeli beguncem v Evropi, »da ne bi stradal« ir da bi se
na svetu spet potrdilo dejstvo da zabijamo pravega smis'a človeškega nja, smisla bratstva med ljudmi «
nc po-življe-
»Najbolj krvava bitka"
Zavezniška poročila o bojih v ponedeljek in torek „Dragccen čas za Francijo"
Izjava DuSfa Coopra
London, 28. maja. AA. (Reuter) Minister za informacije Duff Cooper je imel danes opoldne govor po radiu. V njem je med drugim dejal:
Kapitulacija Belgije je bila izvršena danes ob zori. Ne verujem, da smo mi poklicani podajati sodbo o tej odločitvi. Vemo, da se je belgijska vojska borila hrabro in nasproti strahovitim težavam. Položaj, v katerem je na podlagi tega britanski eks-perticijski zbor, je skrajno težak, vendar pa nI nobenega razloga za kakršnokoli paniko. Naj bo izid sedanje bitke kakršenkoli, mi ne zgubimo in ne smemo zgubiti zaupanja v našo končno zmago.
o kapitulaciji
Nemška vojna poročila o bojih proti angleškemu in francoskemu delu severne vojske — Letalski spopadi
Berlin, 28. maja. AA. (DNB) Vrhovno poveljstvo državne oborožene sile poroča:
Velika bitka, ki se bije v Flandriji ter na področju Artoisa, je dosegla vrhunec srditosti. Naše čete so pri svojem srditem napadu ponekod naletele na ogorčen odpor. Stisnile so obkoljene sovražne armade v čedalje manjši prostor. Ta prostor strahovito tolčejo naše letalske sile. Po srditih bojih smo hitro pridobili na terenu proti belgijski vojski in smo zdaj 10 km pred Brugge jem (Bruges) in pred Tourou-tom. Prekoračili smo Tild in v naskoku v bojih na nož zlomili odpor sovražne artilerijske divizije, ki je dozdaj branila tamkajšnje postojanke. Ko je belgijska vojska n videla ta svoj brezupni položaj, je bilo izdano naslednje posebno poročilo:
Belgijska vojska pod poveljstvom svojega kralja, ki je štela 400 do 500.000 mož, je položila orožje.
Nadaljujejo se boji proti obkoljenim Angležem in Francozom. Severno od Valen-ciennesa so naše čete na široki fronti prebile močne francoske obmejne utrdbe, medtem ko so zapadno od Valenciennesa prekoračile prekop šelde (Escauta). Zavzeli smo Oisy in Douai. Tudi naše čete, ki prodirajo v smeri od zapada, so na vsej črti odbile sovražnika. Mesta La Bassee, Aire Merville, Hazenbrouck in Bourbourg so v nemških rokah. Vojna letala so obmetavala z bombami ceste in železniške proge, ki vodijo proti Zeebriiggeu. Nieuport, Ostende in Dunkerque, pristaniške naprave kakor tudi ladje v teh pristaniščih. Ob tej priliki je bil porušen v Dunkerqueu pristaniški most. Med Calaisom in Doverom so nemški bombniki težko zadeli neki sovražni rušilec.
Na južnem bojišču smo odbili nekaj sovražnih napadov, izvedenih v gornjem toku reke Somme ob uporabi bojnih vozil. Pri tej priliki smo uničili 30 sovražnih tankov. Južno od Carignana smo zboljšali svoje postojanke in odbili močne sovražne protinapade. Sovražnik je včeraj izgubil skupno 91 letal. Od teh jih je bilo 63 sestreljenih pri letalskih spopadih, 11 pa jih je zbilo protiletalsko topništvo. 15 letal je bilo uničenih na enem samem letališču. Izginilo je 23 nemških letal.
Vojno letalstvo z uspehom napada tudi v severni Norveški. V Bozeu je bila uničena radijska postaja, dočim je bila neka druga sovražna radijska postaja hudo poškodovana. Na Norveškem smo zbili na tla dve sovražni letali.
Kakor je bilo sporočeno že v posebnem obvestilu, so nemški borbeni čolni uničili ob belgijski obali neki britanski rušilec in eno sovražno podmornico. Ponoči na 28. maj se je posrečilo razen tega nekemu našemu bojnemu čolnu potopiti prevozno ladjo, ki je imela 3.000 ton. Na njej je bilo mnogo blaga. Angleško vojno letalstvo je nadaljevalo s svojimi napadi brez cilja in načrta na nevojaške objekte v severni in zapadni Nemčiji. Ubitih je bilo nekaj civilistov.
Topniški boji
ob švicarski meji
Basel, 28 maja z. »Basler Nachrichten« poročajo, da je francosko topništvo včeraj hudo obstreljevalo badenska mesta ter so padale granate tudi v neposredni bližini švicarske meje.
Gospodarski pomen
doseženih uspehov
Berlin, 28. maja. AA. (DNB). Najnovejše uspehe nemških čet v »koridorju« v severozapadni Franciji je treba gledati ne samo z vojaškega, temveč tudi z gospodarskega stališča. Nemške čete so prispele v najbolj industrijsko francosko po-
krajino, ki je največjega pomena za gospodarsko življenje Francije. Severovzhodni del Francije, kjer je zdaj bojišče, proizvaja 75®/o skupne francoske proizvodnje črnega premoga, 21% železa in železnih proizvodov, 82«/e proizvodnje jekla itd. Nemški strokovnjaki trdijo, da tekstilna industrija v teh krajih pokriva 88% skupne francoske proizvodnje volnenega blaga, 30o/0 bombažnega blaga in prediva ter 90% lanene-ga blaga. Pokrajina Nord z industrijskim središčem Lille je znana industrijska pokrajina.
Nemci o pomenu kapitulacije
Berlin, 28. maja. AA. (DNB). Brezpogojna kapitulacija belgijskega kralja je pognala angleško vojsko z belgijskih tal. Angleži so upali, da bo vojna odločitev padla na belgijsko-holandskem ozemlju. Odločitev je res padla, vendar pa je prinesla nekaj čisto drugega, kakor pa so Angleži pričakovali. Celo s pomočjo zaveznikov se jim dosedaj ni posrečilo znatno zadržati nemških čet, temveč so tudi Angleži popolnoma potolčeni. Britanske čete, ki so jih sploh mogli prepeljati nazaj v Anglijo, so se z vso naglico vkrcale na ladje.
Bil je skrajni čas, da so se Belgijci odrekli sklepu, da se popolnoma žrtvujejo za zapadne sile. Belgijske čete so se silno hrabro borile in so tudi Nemci morali storiti vse. Vedno znova je nemška pehota napadala, dokler niso bile prebite najmočnejše postojanke. V prostoru, kjer so zajete francoske-angleške armade, se položaj
London, 28. maja. AA. (Reuter) Izve se iz pooblaščenega vira, da bo bitka v Flandriji in severni Franciji najbolj krvava bitka francoske vojske. Večina britan-ostalih j skega ekspedicijskega zbora se nahaja v severni Franciji, toda ne v celoti. S tem da nadaljujejo borbo, dajejo naši vojaki Francozom dragoceni čas, ki jim omogoča, da ojačijo bojišče pri Sommi. Britanskega ekspedicijskega zbora ni treba smatrati za slučajnostno vojsko. Angleški vojaki niso niti za hip odnehali v disciplini ali v svoji odločnosti. Pokazali so se kot nadmočni sovražniku, kadar gre za borbo človeka proti človeku, prav tako kakor njihovi tovariši v mornarici in letalstvu.
Razume se, da je v sedanjih razmerah nemogoče preusmeriti fronto, da bi odgovorili na napade od vseh strani. S svojimi francoskimi zavezniki se angleški vojaki bore hrabro ter bodo nadaljevali z borbo. Kadarkoli so dobili zahtevo, da izvedejo protinapad, so vojaki hudo napadli, in kadar je bilo zahtevano, naj se umaknejo, so se v popolnem redu umaknili. Angleži so marširali in se borili več kot 15 dni brez prenehanja. Ta čas so jih stalno napadala sovražna letala in tanki, toda oni niso nikdar pokleknili. To bi bilo vse nemogoče brez absolutnega zaupanja, ki ga ima moštvo v svoje častnike, ki so podali najlepše dokaze o svoiih poveljniških sposobnostih in v samoodpovedi.
London, 28. maja. A A. (Reuter). V francoskih vojaških krogih pravijo, da se francoske in angleške čete, čeprav so v težavnem položaju, odločno branijo. Davi so se boji povsod nadaljevali. Na Somni so se kljub srditemu sovražnemu odporu nadaljevala »očiščevalna dela--<. Včeraj popoldne in danes ponoči so Nemci na obeh straneh Meuse izvedli močan napad in na drugem mestu silen naskok. Oba poskusa sta se z velikimi sovražnimi izgubami ponesrečila.
Francosko večerno poročilo
Pariz, 28. maja. br. (Havas.) Vrhovno poveljstvo francoske vojske je objavilo nocoj naslednje 356. vojno poročilo:
»Spričo odločitve belgijskega kralja je bilo sovražniku omogočeno, da je ojačil svoj pritisk na severu, kjer pa se angleške in francoske čete še nadalje bore z dosedanjo odločnostjo. Na Meusi se nene-homa nadaljujejo borbe, v katerih so dosegli zavezniki nadaljnje uspehe. Francoski bombniki so dan in noč napadali sovražna letališča in kolone vojaštva in vojnih potrebščin. Na ostali fronti nič omembe vrednega.«
Kako |e bil evakuiran Boulogne?
London, 28. maja. p. Informacijsko ministrstvo je objavilo, da je potekla evakuacija Boulognea v redu in brez večjih izgub, čeprav so sovražni bombniki, tanki in pofljsko topništvo mesto močno bombardirali. Pri evakuaciji so se posebno odlikovali angleški mornarji. Poseben oddelek je nazadnje pognal v zrak vse objekte, ki bi mogli kakorkoli služiti sovražniku.
Čete, ki so bile razmeščene vBoulogneu in okolici, so bile prepeljane v Anglijo z an-
Pregled bojev In položaja tia zapadnih bojiščih
Po izvršenem proboju belgijske obrambne črte na reki Lys proti Ypernu je bila zavezniška vojska snoči razbita na dva dela. Severno od črte Courtrai — Ypern — Dunkerque — Brugge — Lys je ostal glavni del belgijske vojske v skoraj brezupnem položaju. Na jugu od njega pa so bile odsekane divizije angleškega ekspedicijskega zbora in nekaj francoskih divizij na predelu med Valenciennesom, Cambraiom, Arrasom, St. Omerjem in Courtraiom. Pod vtisom strategičnih posledic tega prodora je belgijski kralj ukazal svoji vojski, naj položi orožje in se preda. V koliko je bil ta korak res neizbežen, o tem bosta sodila zgodovina in belgijski narod. S tem se je belgijska vojska po lSdnevni borbi, v kateri se je odlikovala po svojem junaškem odporu, izločila iz nadaljnjih operacij med Nemci in zavezniki.
Po poročilih obeh taborov je bil ponedeljek gotovo eden najtežjih in najbolj krvavih dni v toku zadnjih 18 dni, odkar se je pričela velika nemška ofenziva s prodorom preko belgijskih, nizozemskih in luksemburških mej. Napadalci in branilci so doprinašali maksimum mogočih fizičnih in moralnih žrtev, katerih veličina bo znana morda šele po vojni Kako krvav obseg pa so zavzele te borbe, dokazuje nemško poročilo, da je nemška pehota na nož jurišala zavezniške artilerijske položaje.
V borbi so bila angažirana vsa moderna
orožja v največji meri. Posebno vlogo pa je odigravalo letalstvo obeh taborov in je bilo v toku včerajšnjega dne sigurno dozdaj v zgodovini letalstva največ lgtal x
letalskih operacijah angažiranih. Smelost enih kakor drugih je bila brez primere, ker so se letala spuščala do nižine 20 m nad postojankami in obsipavala nasprot-niške edinice s strojniškim ognjem in bombami.
Kljub kapitulaciji belgijske vojske z vsemi njenimi moralnimi in strategičnimi posledicami se združene angleške in francoske divizije na prostoru Cambrai, Ba-paume, Arras, St. Omer, Roubaix še ogorčeno branijo. Pri tem pa je njihov položaj naravnost brezupen, ker se zdi, da so popolnoma obkoljene, kakor so bile poljske divizije ob Zuri in Kutnovu. Ti boji dokazujejo, da sta kljub vsem tehničnim sredstvom, ki so danes na razpolago za totalitarno vojno, še vedno morala in odločnost temelja vsake vojske.
Odpor teh zavezniških divizij bo kljub vsemu junaštvu in požrtvovalnosti le še kratkotrajen. Odrezane so od morja, kjer so padla s kapitulacijo belgijske vojske v nemške roke skoro vsa obalna mesta, preko katerih bi se lahko vkrcale, odnosno dobivale rezervna sredstva za vzdrževanje svojih operacij. Postavljene so tako pred alternativo ali se prebiti za ceno najtežjih žrtev proti jugu ali poginiti ali pa tudi kapitulirati.
Na južni fronti od Abbevillea do Magi-notove linije se ni zgodilo nič pomembnega. Zdi se, da se francosko vojno vodstvo mrzlično pripravlja za bodoče operacije na tej novi fronti. To tem bolj, ker se postavlja sedaj že vprašanje, kam bo usmerjena druga faza nemške ofenzive, ali preko Kanala na London ali pa na jug .proti Pariza.
gleškimi rušilci, ki so po vrsti pristajali ob pomolih, tako da je šlo vkrcavanje čet in vojnih potrebščin naglo od rok. Ilkratu so topovi z rušilccv močno zadrževali sovražnika, ki jc od vseh strani pritiska! na mesto.
Akcija angleških letal
London, 28. maja. AA. (Reuter). Letalsko ministrstvo je objavilo naslednje poročilo o bombardiranju, ki ga je izvedlo angleško letalstvo v toku noči:
Angleško letalstvo je v minuli noči močno bombardiralo železniške in vodne prometne zveze v pokrajini med Renom in francosko mejo. Poleg že omenjenega bombardiranja letališč v Vlissingenu, Bruslju in Anversu sta bili bombardirani tudi letališči v Venloju in Charleroiu. Več požarov je bilo videti na letališču v Vlissingenu. Na letališče pri Anversu sta dve angleški letali vrgli težke bombe. Okoli 150 bomb je bilo vrženih na letališčih pri Bruslju in Charleroiu. Letališče pri Venloju je bilo napadeno z višine 150 m. Porušena so bila poslopja na letališču. V toku nočnih operacij so bile bombardirane železniške proge v Belgiji in zapadni Nemčiji, železniški mostovi v Belgiji ter oddelki nemške vojske in kolone tovornih avtomobilov.
London, 28. maja. AA. (Havas). Angleški merodajni krogi izjavljajo. 1a so zavezniška letala od 15. do 26. t. m. zbila 1575 nemških letal. Naglaša se. da so tu upoštevana samo letala, za katera je na osnovi ostankov bilo ugotovljeno, da so bila v resnici zbita. če se temu številu dodajo še letala, ki jih je zbilo francosko protiletalsko topništvo, so po mnenju angleških vojaških strokovnjakov Nemci izgubili v omenjenem času okoli 2.000 .etal, večinoma bombnikov in lovskih letal.
London, 28. maja. AA. Reuter: Zgodaj zjutraj se je slišalo topovsko streljanje ob izlivu reke Temze. Reflektorji so zasledili neko letalo. Protiletalski topovi so začeli bruhati, toda letalo se je še pravočasno umaknilo ter poletelo proti zapadu.
London, 28 maja. A A. (Reuter). Iz pooblaščenega vira se je zvedelo, da je bil včerajšnji dan najuspešnejši dan za britanska lovska letala od vdora Nemcev v Ho-landijo in Belgijo. Britanska lovska letala so uničila, oziroma resno poškodovala 79 nemških aparatov, od katerih so britanski letalci ugotovili, da jih je padlo 50. 29 pa poškodovanih pobegnilo. 14 britanskih letal vrste »Hurican« in »Spitfire« se ni vrnilo v svoja oporišča, smatrajo pa za gotovo, da so letalci ostali nepoškodovani.
Poostreni ukrepi v Švici
Bern, 28. maja. br. (SDA). Zvezni svet je na svoji današnji seji razpravljal o nadaljnjih ukrepih, ki bi jih bilo treba izdati za notranjo varnost. Vlada se je odločila odrediti najstrožje kazni za vse, ki bi posredno ali neposredno širili vesti, ki bi mogle kakorkoli škoditi švicarski obrambi ter morali vojske in civilnega prebivalstva. Posebno hude kazni bodo odrejene za vse one, ki se ne pokoravajo vojaškim oblastem. Kakor se je nocoj zvedelo, bo uvedena tudi smrtna kazen, ki je bila doslej v Švici predvidena samo za primer vojnega stanja.
Nemci ostro zavračajo zavezniške trditve
Berlin, 28. maja AA. Današnji nemški tisk se ponovno obširno bavi z vestmi nasprotne propagande o nemških zver-stvih. »Berliner Lokal Anzeiger« pravi, da se te vesti sedai »osebno intenzivno širijo zato. da se: 1) pri lastnih narodih ohrani in še okrepi razpoloženje za odpor navzlic dosedanjim neuspehom; 2) vpliva na nevtralne di-žave. da bi še katero izmed njih dobili za vojno oroti Nemčiji; 3) da se najde vsaj eno naknadno opravičilo za pobudo zaveznikov za vstop v vojno.
»Berliner Borsen Zeitung« prinaša v nasprotju s temi neresničnimi vestmi poročila o umoru ujetih nemških letalcev, naglašujoč. da je to surova kršitev mednarodnega vojnega prava. List dodaja da je maršal Goring kot glavni poveljnik nemškega vojnega letalstva odredil strogo preiskavo za vsak posamezen primer te vrste, da bi se zaradi takega postopanja izvajale potrebne konsekvence.
»Volkischer Beobachter« pravi med drugim, da se nasprotniki Nemčije motijo, če mislijo, da bodo s tako propagando dosegli ceneno zmago, kakršno so na ta način izvojevali v vojni leta 1914 do 1918. Takrat se je nasprotnikom posrečilo s proizvodi svoje fantazije dvigniti ves svet na noge proti Nemčiji, danes pa ie Nemčija močnejša od nasprotnikov tudi v pogledu tega vojnega sredstva. Medtem ko sovražna propaganda dela z meglenimi trditvami brez navedbe imen. krajev, datumov itd., dela nemška informativna služba sistematično na osnovi dokazanih dejstev.
I Anglija in Italija
London, 28. maja. AA. (Reuter). Neodvisni delavski poslanec Vasvvoode je vprašal državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu, ali bi mogel kaj povedati z o*i-rom na sedanje stanje italijansko-britan-skih odnosov. Buttler je v svojem pismenemu odgovoru izjavi:
»Da. Jaz prav rad porabim priliko, da povem kaj o pogajanjih, ki jih britanska vlada vodi z italijansko vlado glede nadzorstva nad tihotapstvom. Kakor je bilo že objavljeno v listih, je prispel naš delegat v Rim s pooblastilom, da razpravlja o tem vprašanju z italijansko vlado. Ta delegat sc je že vrnil v London s predlogi italijanske vlade, katere smatramo kot zadovoljivi temelj za sporazum. Britanski in italijanski delegati izdelujejo sedaj v Rimu podrobnosti in gospod vprašrvaler bo razumel, da ves čas. kar teko pogajanja, ne morem ničesar izjaviti o tem prcdrretu.«
PegaSanfa z Irsko
Dublin, 28 maja hr (United Press). Irska vlada je danes izdala službeni komunike o izjavah, ki jih je dal ministrski predsednik Dc Valera danes o mednarodnem političnem položaju in stali:ču Irske do sedanje vojne. De Valera jc naglasil. da se vojna nevarnost približuje tudi Irski domovini. Zate je bila vlada primorana da izda daljnosežni ukrepe za obrambo države. Irska se je odločila, da se bo z vsemi sredstvi borila proti slehernemu napadu.
V službenih krogih komentirajo De Va-lerove izjave zelo živahno in pri tem ugotavljajo. da so se med Londonom in Dubli-nom žc pričela pogajanja po katerih naj bi se ustanovila posebna angleško-irska organizacija za obrambo Irske. Angleška vlada je predložila irski vladi, da prouči njena zaupna poročila, iz katerih neposredno izhaja, da je Irska v resni nevarnosti Glede na današnje izjave Dc Valcre sodijo, da je bil med Dublinom in Londonom že dosežen sporazum o skupni obrambi Irske. Kakor znano je irska vla-da žc pred nekaj dnevi vpoklicala pod orožje več letnikov rezervistov. Ukrepi so bi!1 v naslednjih dneh vse do včeraj izpopolnjeni Na posameznih točkah irske obale sc že nameščene baterije modernih protiletalskih topov.
Stiki z Rusijo
London, 28. maja z. (United Press) Iz zanesljivega vira se izve, da bo Anglija v najkrajšem času imenovala novega veleposlanika v Moskvi. Sedanji angleški veleposlanik v Moskvi sir Erik Phipps je zapustil Moskvo že mesca januarja in se ne bo več vrnil na svoje mesto. Sovjetski poslanik v Londonu Majski je sporočil lordu Halifaxu, da sovjetska vlada nima nič proti posebnemu pooblaščencu angleške vlade Crippsu, da pa zahteva, da imenuje Anglija v Moskvi svojega rednega diplomatskega zastopnika. Lord Halifax je pri tej priliki sporočil Majskemu, da je to že sklenjena stvar ter da bo novi angleški poslanik v najkrajšem času nastopil svoje mesto. Imel bo najširša politična pooblastila, iz česar se da sklepati, da polaga Anglija na izboljšanje odnošajev s Sovjetsko Rusijo največjo važnost.
Vojno posojilo v Avstraliji
Camberra, 28. maja. AA. (Reuter). Urad no poročajo, da je avstralska vlada sprejela sklep, da razpiše notranje posojilo v znesku 5 milijonov funtov-šterlingov. To posojilo, ki bo brezobrestno, se razpisuje z namenom, da bi se nudila prilika vsakomur, kdor želi pomagati pri prizadevanjih za dosego vojnih ciljev.
Naš poslaark pri Summer Wellgsis
Wash.'ngton, 28. maja. AA. pomočnik zunanjega ministra Sumner VVelles je včeraj sprejel angleškega veleposlanika lorda Lothiana ter jugoslovenskega poslanika Fotiča.
Spominska svečanost v čačku
Beograd. 28. maja. p. Iz čačka poročajo, da je bila danes tam svečano proslavljena 150-letnica hrabre smrti junaka Ziatka Ra-jiča, ki je na legendarni način padel za domovino. Svečanost je organizirala sokolska župa v Čaeku. Sodelovala so vsa nacionalna društva Duhovnik Savič je imel za-nosen govor o herojskih borbah na Čegu-ru. Zvrstilo se je še nekaj nadaljnjih govornikov. Popoldne je bila velika sokolska akademija.
Sokolska glavna skupščina odgodena
Beograd. 28. maja. p. Glavna letna skupščina SKJ, ki je bila napovedana za 8. in 9. junija t. 1., je bila odgodena za nedoločen čas.
Nevihta v Medjimurju
Zagreb, 28. maja. o. Iz Hrvatskega Zagorja poročajo, da je divjala včeraj popoldne v Medjimurju in Podravju strašna nevihta Nevihta je nastopila s silnim grmenjem in strelami ter s točo, ki je bila v ilud-breškem srezu debel2 kakor oreh Toči je sledil silen naliv, kakor, da bi se bil utrgal oblak V mnogih krajih je toča napravila veliko škodo po vinogradih in na poljih.
Ogromna škoda zaradi
poplav v Noveiss 5aču
Novi Sad, 28. maja. o. Posebna komisija. ki je ocenjevala škodo, povzročeno od poplav v Novem Sadu in okolici, je sedaj dovršila pregled položaja v Adamičevem naselju, ki je bilo od poplav najhuje prizadeto. Komisija je dognala, da znaša škoda samo v tem novosadskem predmestju 21.4 milijona din. Porušenih je bilo 705 hiš. poškodovanih nadaljnjih 209. Prebivalci naselja pa zatrjujejo, da so jim poplave prizadejale kar za 36 milijonov din škode.
Zemunska vremenska napoved: Na severni polovici države se bo prčasi zjasnilo. Tam bodo še prehodni nalivi, morda tudi nevihte. Na južni polovici države ln v spodnjem primorju bo prevladovalo oblačno vreme, ponekod z dežjem. Temperatura brez znatne spremembe. Noči bodo hladne.
Naši kraji in ljudje
Naši mlad! učitelji na jugu
Nekaj slovenskih učiteljev, nastavljenih ▼ vardarski banovini, je že pisalo v »Jutru« o življenju, o potovanjih in šegah na našem jugu. Zdaj, ko se bliža konec šolskega leta, je pa potrebno, da se oglasimo še nekateri.
Nastavljen sem v Lesnici. Tega kraja seveda ne boste našli na zemljevidu, temveč samo na specijalkah Lesnica je oddaljena od Vranja osem ur Kraj, razdeljen v Gornjo in Dolnjo Lesnico, leži nad 1000 m visoko in je gol, divje romantičen. Da prideš do Lesnice, si primoran potovati samo na konju, ker je dosti rečic in potokov, ki nimajo brvi. Moj upravitelj biva v tri ure oddaljenem Trgovištu. kjer je tudi pogodbena pošta. Zatorej večkrat jezdim v to »varošico« in se večkrat pripeti, da se vračam pozno domov. Pot, p ravza prav steza, ki vodi od Lesnice do Trgovišta. je zelo nevarna. Človek, ki bi ponoči pešačil, bi težko prispel do svojega cilja Če pa jezdiš na konju, si lahko brez skrbi. V največji temi pozna konj pot in previdno stopa, preudarno tipajoč na najbolj nevarnih mestih. Prezanimivo je, da konj stopa vedno na robu steze, ki se spušča v prepad ali hudournik. V začetku, ko sem jezdil mimo takih mest, so se mi naježili lasje. Zdaj sem se pa popolnoma privadil. Konj je tukajšnjemu človeku glavna opora v gospodarstvu. Saj mu nosi žito drva in vse važne življenjske potrebščine Razumljivo je, da ljudje konjička zelo cenijo, skoraj bi rekel: spoštujejo. Moj šolski služitelj vztrajno trdi, da ima konj dušo.
Sola, v kateri poučujem, je bila zgrajena leta 1911. V tisti dobi so bili tu Turki gospodarji; kako je bilo pa z njimi, je znano. Seljani so se tajno sestajali in so sklenili kljub vsem zaprekam, da sezidajo .šolo. Da bi pa Turke premotili, so jim pripovedovali, da bodo zidali navadno hišo. Seveda je iz te navadne hiše postala šola, zgrajena iz gline. Prvi učitelj je bil Grk, ki se je pa moral zelo mučiti in boriti pri poučevanju. Za grški jezik je bil narod težkodostopen, in je bilo poučevanje neuspešno. Pozneje so prihajali narodni učitelji in tako prosvetili narod v pravem nacionalnem duhu. Tudi mene je doletela usoda, da prosvetljujem ta narod in sicer kot poslednji učitelj v tej šoli, ker bomo namreč na jesen zidali novo. Sedanja šola stoji v bližini rečice, pritoka reke Pčinje. Ob šoli je tudi vrt, posajen s slivami. Prejšnji učitelji so sadili samo čebulo in papriko. Jaz pa sem začel s posejevanjem solate in druge razne povrtnine, ker se nikakor ne morem naučiti uživati iljuto papriko.
Šolska zgradba je res že slaba in učilnica ne zadostuje več. 80 učencev se stiska v tem tesnem prostoru. Ko sem prvič stopil v razred, sem se po pravici povedano prestrašil, ko sem zagledal toliko mladine. Prvi dan so bili otroci mirni in so stali kakor izklesani kipci, toda sedaj jih komaj mojstrujem. V Začetku mi je bilo nenavadno, ker so me otroci tikali. Vendar sem kmalu spoznal, da je to dobro, ker imajo tako učenci večje zaupanje do učitelja in njegova avtoriteta zaradi tega prav nič ne trpi. Otroci so se me privadili in tako sem žel ob priliki zadnje inšpekcije zelo dober uspeh.
Naj vam še omenim obiskovanje mojih tovarišev, ki je zaradi prevelike oddaljenosti zelo redko. Te dni, ko me je inspi-ciral šolski nadzornik iz Krive Palanke, sem imel priliko, da posetim tovariše. Nadzornik ima namreč lepo navado, da ob pregledih šol povabi s seboj učitelje, ki ga spremljajo in hospitirajo na dotičnih šolah, kjer izvrši on pregled. Na ta način dobro spoznavamo delo in metode tovarišev, kar nam vsekakor koristi pri nadaljnjem poučevanju. Tako se je zgodilo, da sem lepega dne zjutraj zagledal na bližnjem brdu koder vodi pot do šole. kar celo karavano jezdecev. Med njimi sem takoj spoznal nadzornika in sreskega načelnika ter mojega upravitelja. Kar malce vroče mi je postalo, toda takoj sem bil spet miren, ko sem jih videl veselih in prijaznih obrazov. Služitelj je hitel pripravljati »crnu kavu«. Po izvršenem pregledu sem odrinil tudi jaz z njimi in tako smo dospeli do naslednje sosedne šole v vasi Stajevcu. Tu nas je sprejel bivši narodni poslanec Sta-rnenko Stošič in nas je dobro pogostil z janjčkom, pečenim na ražnju Pečenka je
bila precej ostra in so nam gorela usta. Morali smo se potolažiti z iljuto rakijo. Ko so bile opravljene vse formalnosti v šoli, smo odjezdili v Radovnico Ker pa je bil naš tovariš, Slovenec, na bolniškem dopustu, se pregled ni mogel izvršiti tako, kakor bi se bil moral. Takoj drugi dan smo nadaljevali pot in dospeli do Črne Reke.
Mislim, da je Črna Reka postala že nekoliko popularna, saj je o njej pisal in govoril v radiu naš marljivi tovariš Mirko Demšar. Ko smo zagledali učilnico, se nismo mogli dovolj načuditi okrasitvi, saj je bila polna slik in zemljevidov. Ko so nad-
zornik in drugi učitelji odšli, sva ostala sama z Demšarjem. Ker sva bila sošolca iz Ljubljane je razumljivo, da sva mnogo kramljala o vsem mogočem. Lahko si mislite, kako v tej romantični samoti dobro de svidenje.
Ker gre šolsko lete h koncu se nadejamo, da bomo drugo leto premeščeni v druge kraje. Čeprav smo daleč od doma, boreč se z nekaterimi težkočami, se vendar vsi zavedamo, da nam bc tukajšnje življenje kažipot v bodočnos* in nam bo ostalo vse v najlepšem spominu.
Dušan Kavšek.
Silovito neurje okrog Marije Snežne
Toča je opustošila nasade in posevke, strela pa žagala
pet domačij
Maribor. 28. maja
S skrbjo so opazovali včeraj popoldne Mariborčani, kako se na severni strani kopičijo gosti, temni cblski. ki se naglo podijo proti Slovenskim goricam. Druga letošnja večja nevihta, ki smo jo doživeli včeraj popoldne v Mariboru, ni bila z vsem nalivom skupaj nič nasproti onemu, kar so doživeli naši obmejni prebivalca pri Mariji Snežni in v tamešnji okolici. S strahom v srcu so nesrečni obmejni gospodarji pričakovali, kaj se bo zgodilo. Sredi groma in bliska se ie vlil dež Lilo je kakor iz škafa. Treskalo je in se bliskalo, kakor da bi bil sodni dan.
Nato ie zaropotala toča. debela kakor lešniki. Pol ure je padala, klestila sadno drevje, mlatila po poljih in njivah, uničevala vinograde. Bila je suha teča. ki je pokončala vsa. kar ie bilo mogoča uničiti. Hudo so prizadeti kraji: Marija Snežna, Velka, PlederJniea, Trate, Šomota, D.-ažen vrh. Temni oblaki so napovedovali hudo uro tudi naselbinam proti Sv. Jakobu na
eni strani in Sv. Ani na drugi strani. Od Sv. Jurija do Marije Snežne in naprej do Jarenine in Sv. Jakoba v Slovenskih sr°-ricah nudi vsa pokrajina sliko groznega, pretresljivega razdejanja pa poljih, vinogradih in sadovnJakih. kj so obetali letos zelo dobro sadno letino. Toče se je nakopičilo toliko, da je je bilo ponekod na kupe in da je vsa nesrečna obmejna pokrajina nalikovala snežnemu polju. Se danes zjutraj je ležala ponekod toča na tleh. Naše Slovenske gorice so doživele v tem okolišu svoio prvo letošnjo razmeroma zgodnjo vremensko katastrofo, ki ie pokopala mnoge upe in nade našim težko preizkušenim obmejnim gospodarjem. Škoda gre v težke stotisoče. Naše obmejno kmetsko ljudstvo kliče co comcči, ki je nujno potrebna.
Težka preizkušnja s točo ni bila dovolj. Tudi strela je opravila svoje delo. Treščilo je v 5 domačij, ki so zgorele in ki nudijo sliko žalostnega pogorišča sredi belih poljan, pokritih z ledenim zrnjem.
Sodijo, da je postal žrtev krča, ko je hotel preplavati
reko
Murska Sobota. 28. ma:a Dva vaščana iz Bakovcev sta v Muri pri Murinem rokavu Bukovšku v vasi Krogu našla moško truplo, ki je moralo že dalje časa ležati v vodi. Ko sta potegnila utopljenca iz vode in ga pregledala, sta dobila pri njem v žeou vojaško knjižico, iz katere je razvidno, da je utopljenec Alojzij Nekrep, rojen 1905. v Sladkem vrhu, občina Velka v srezu Mariboru levem bregu. Utopljenec je imel preko ramen zvezane čevlje, klobuk zataknjen za telovnik, v žepu pa steklenico z žganjem.
Poleg vojaške knjižice ie imel pri sebi še krstni list in poziv na vojaške vaje. iz katerega je razvidno, da bi se moral javiti 10. maja v Mariboru.
Domnevajo, da je imel Alojz Nskrep kake tihotapske namene, ko si ie sezul čevlje in jih zvezal čez rame. da bi jih pri plavanju ne izgubil. Gotovo ga ie v mrzli reki prijel krč in je utonil. Truplo še ni začelo raznadati. kaže pa. da ie ležalo več kot 10 dni v vodi. Truplo so prepeljali na pokopališče v vasi Krogu.
Požlgalec Iteražf ja se fea pokoril iS let
Zažgal je 39 domači3 in napravil za 1,700.000 din škode
Maribor. 28. maja
Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je moral zagovarjati danes dopoldne največji piroman. kar smo jih imeli na slovenskih tleh 351etni Avgust Koražija ie bil strah in trepet prebivalstva. kjerkoli se je pojavil. Sam je priznal, da je zažgal. 39 domačij. Posestniki imajo škode okoli 1,700.000 dinarjev. Avgust Koražija je razen tega v 7 primerih samo poizkusil s svojo p žigalsko srečo, ki mu pa tedaj ni bila naklonjena, ker so domačini pravočasno pričeli z gašenjem ognjenih zubljev, ki so zajeli njihove domačije.
Avgust Koražija seveda ni normalen. Zdravniki so ga preiskali in dognali, da ima določene požigalske predstave, ki vzbujajo v njem nagon k požigu. Zanimivo je, da je požigalčavo obnašanja nekam otročje, razen tega ga označujejo p: teze duševne manjvrednosti in prirodne slaboumnosti, tako da ie njegova razsednost obremenjena. Ko so ga izpraševali. zakaj je ljudem uničeval domačije, ie mirno, kakor da bi bilo samo ob sebi razumljivo, dejal, da je pač zažigal, ker ie lad gledal, kako gori in kako se potem liudje zgrinjajo v bližini gorečih domačij. V nekaterih primerih je tudi priznal, da ie zanetil požar, ker ie čutil mržnio do nekaterih posestnikov.
Prav za prav so zajeli Avgusta Kora-žijo po naključju. V zvezi s požarom, k: | je vpepelil kozolec posestnika Mihaela j Kumra iz Slovenske Bistrice 26. novem- 1 bra 1939, so osumili požiga Kumrovera
hlapca. 351etnega Avgusta Koiažiio. ki je doma iz Taborskega Kumna. Od zač.tka je bil Koražija trdovraten, toda pod težo dokaznega materiala, ki se ie obilno namnožil, je sledilo priznanje za priznanjem. dokler se ni ob tem ogromnam gradivu izluščila podoba enega največjih pi-romanov. Povsod, kjer ie služil za l^aoca. je pcžigal in ie pustil za seboi žalostna pogorišča slovenskih domačij. Od leta 1932. naprej gre to njegovo piromansko zažiganje. V Zgornji Gorici je zažigal domačije in v Vrhlogi. potem v Podovi in Leskovcu, na Spodnji Hajdini in v Haj-došah, v Stražgonjcih. v Razvaniu. Skorbi. Sv. Kungoti. Slovenski Biptrici in v Zgornji Bistrici. Vse to ie priznal. Potem
pa so ga vodili od kraja do kraja kjer ie služboval kot hlapec, da je na kraju svojih zločinskih podvigov točno pripovedoval, kako in kje je zanetil ogenj. Ko je prišel Avgust Koražija pred preiskovalnega sodnika, se ie hotel nekoliko potuhniti. Pričel je tajiti nekatere primere požiga. ki jih ie prvotno priznal.
Seveda je bilo za današnjo razpravo proti Avgustu Koražiii zelo živahno zanimanje.
Razprava ie bila v dvorani št. 53. Predsedoval ji je predsednik okrožnega sodišča dr. Hudnik. prisedniki so bili s. o. s. dr. Čemer. Kolšek. dr. Rebula in Lečnik. Obtožbo je zastopal višji državni tožilec g. dr. Zorjan. Obtoženec je le nekatere požige priznal. Razprava je trajala spričo obsežnega gradiva vse dopoldne. Naposled je bil Koražija obsojen na 15 let ro-bije in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic.
Bela Krajina
se pripravlja
Kakor smo svoj čas že poročali, se Bela Krajina, naša sončna deželica onkraj Gorjancev, letos zopet pripravlja, da pokaže svetu svoj narodni zaklad, svoje narodne običaje, igre in plese.
V	svoji odmaknjenosti od sveta in svoji domači lepoti je Bela Krajina ohranila še mnogo vernega našega življenja iz davnine, četudi je čas tudi tu že marsikaj prekril in deloma zabrisal Lansko leto je na prireditvi v Črnomlju pokazala Bela Krajina nekaj svojega narodnega blaga, ki se je ohranilo še iz davnine, letos pa se pripravlja belokrajinski praznik v Metliki dne 16. junija, ko bodo nastopile skupine iz Adle-šičev, Bojancev, Črnomlja, Metlike, Prelo-ke, Poljanske doline in Vinice ter pokazale svoje običaje in svoja narodna kola. Na sporedu so letos nekateri plesi, ki jih lani v Črnomlju nismo imeli prilike videti. Prireditvi bodo pridruženi izleti po Beli Krajini. Bela Krajina vabi vse na ta svoj praznik. Za prireditev pripravljata društvo »Bela Krajina« in Tujskoprometna zveza v Ljubljani skupen izlet v Metliko in druge kraje Bele Krajine. Podroben spored bomo še objavili.
Umrl je zgleden Sokol
škofja Loka. 28. maja
V	nedeljo popoldne je preminil g. France Kokalj, sin posestnika in knjigoveza. Komaj so ga prepeljali iz ljubljanske bolnišnice pod rodni krov, je začelo ugašati v njem življenje, štel je šele 31 let, a se je
je zelo važna materina prehrana. Materi, ki doji, je treba da vnese s svojim mlekom v otroka one vitamine in redilne snovi, ki so za zdrav razvoj otroka neobhodno potrebni. Za časa nosečnosti, a še bolj za časa dojenja potrebuje vsaka mati, da za-užije za predjužnlk in malico 1—2 skodelici krepilne hrane
OVOMALTfJKE
ki jači zdravje in življenjsko moč matere in otroka.
Dobiva se povsod. CENE NESPREMENJENE!
že moral posloviti od staršev, sester, Sokolov, Sokolic in vseh, ki smo ga imeli radi. Še pred tedni je bil vesel in zdrav. Pa se je prehladil, hripi se je priključilo vnetje rebrne mrene in ni bilo več pomoči.
Jutri ob 17. ga bomo spremljali na poslednje domovanje. Brat Kokalj je bil marljiv član škofjeloškega Sokola. Delal je pri veseličnem odseku in tudi v telovadnico je zahajal. Rad in brez izmikanja je poprijel za vsako delo. Bil je tih. zanesljiv sodelavec. Mnogo je hodil po planinah. Redki so vrhovi v Julijskih Alpah in Karavankah, ki jih Kokalj ne bi bil naskočil. Marljivo je delal tudi v domači knjigoveški delavnici, ki ji je bil on, edini sin, določen za bodočega vodnika. Smrt je zdaj prekrižala vse načrte. Brata Kokalja bomo ohranili v najlepšem spominu, globoko žalujočim pa izrekamo naše iskreno sožalje!
Spremenjene določbe o pogojih za dssego namescenske legitimacije
Delavska zbornica v Ljubljani objavlja: Po predpisih uredbe o poslovnih knjižicah delavcev in zasebnih nameščencev ne sme delodajalec nikogar sprejeti v službo brez predpisane poslovne knjižice. Za zasebne nameščence obstojajo legitimacije, katere pa so občine izdajale le proti predložitvi odloka o pokojninskem zavarovanju. Pokojninsko zavarovati pa se ne more nihče, kdor ni že v službi. Tako so si morali nameščenci najprej nabaviti delavsko knjižico, katero so kasneje, ko so že imeli odlok o pokojninskem zavarovanju v rokah, lahko zamenjali za nameščensko legitimacijo. Imeli so na ta način dvojne stroške. Na predlog delavskih zbornic je minister socialne politike sedaj odredil naslednje:
Do legitimacije privatnega nameščenca, ki v vsem nadomešča poslovno knjižico, imajo pravico:
a)	osebe, ki so zaposlene in predlože poleg ostalih dokumentov odlok o pokojninskem zavarovanju enega izmed pokojninskih zavodov v državi;
b)	osebe, ki so nezaposlene in vsled tega
Ine morejo predložiti odloka o pokojninskem zavarovanju, ki pa morejo dokazati, da drugače izpolnjujejo pogoje za obvezno pokojninsko zavarovanje v smislu zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev;
c)	osebe, ki so zaposlene ali nezaposlene, a so dovršile 55. leto starosti ali ki kot upokojenci ne morejo biti sprejeti v pokojninsko zavarovanje, pod pogojem, da sicer izpolnjujejo pogoje iz §§ 1 in 2 zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev;
d)	osebe, ki imajo svoje pokojninsko zavarovanje pri poslodavcu v smislu tč. 6 ali 7 § zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, ako to dokažejo in predlože rešitev ministrstva socialne politike in narodnega zdravja, odnosno banske oblasti banovine Hrvatske, da so izvzete iz obveznega zavarovanja pri Pokojninskem zavodu, v kolikor niso izvzete po sili zakona (tč. 6 § 3 zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev), a pod pogojem, da sicer izpolnjujejo pogoje iz § 1 in 2 zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev in predhodne točke c).
-"rngfremagrri
Luise Rainer
v najboljšem filmu, v katerem si je umetnica pridobila prvo nagrado ameriške akademije za umetnost!
Dramatika šola
%•%- v

Film o milijonih lepih deklet, ki so vse prepričane, da so rojene zato, da postanejo slavne filmske zvezde!
DANES PREMIERA! Kino Union — 22-21
Predstave ob 16., 19. in 21. uri.
Kulturni
Likovni umetniki v Mariboru
Mariborski likovni umetniki so razstavili svoja dela v dvorani Sokolskega doma ob priliki III. umetnostnega tedna. Na razstavi, ki je bila odprta do 25. t. m. je bilo razstavljenih 46 del. Izmed teh razstav-ljalcev sta imela v zadnjem času dva svoji kolektivni razstavi: Mušič in Putrih, pozneje šušmelj. Sedaj so razstavili Fran Golob, Maks Kavčič, Ivan Kos, Karol Jirak, Zoran Mušič, Lojze šušmelj in Klavdij Zornik.
Razstava je nudila jasen pregled razvoja in dela mariborskih slikarjev, zato je bila vredna posebne pozornosti mariborskega kulturnega občinstva.
Fran Golob je razstavil 3 olja in 4 akvarele. Njegovo olje »Na klancu« tvori nekak prehod iz prejšnjega ekspresionizma v novo mirnejše, stvarnejše gledanje na svet. Sedanje umetnikovo delo je prepričevalno, barvno pripovedujoče in poenostavljeno. živi barvni toni so v skladnosti z idejo ter vsebino lika. Tudi v akvarelu se poslužuje barvnih ploskev in živih tonov. Včasi se mu oljna tehnika ne posreči (»Ruše«). Tu ni homogenosti sižeja, ploskve so barvno razbite brez tonske skladnosti. Najboljši akvarel je »Mati«, ki sliči prav dobremu delu »Na klancu«. Dobri celi sta tudi »Interier« (akvarel) in »Kmetija pri Prevaljah« (olje). Vsa ta dela so boljša od doslej razstavljenih.
Maks Kavčič je razstavil 8 olj. Značilno dejstvo njegovih del so tuji osnovni barvni toni. med katerimi prevladuje topla
temno rjava barva. Povsod se kaže stroga pažnja v kompoziciji in analizi barvnih odnosov. Svojstvo njegovih del ni toliko intuicija. kolikor intelekt v zvezi s slikarskimi problemi, ki jih rešuje. Posledica tega je pomanjkanje neposrednosti in elana. Ideja prevladuje nad motivom. Na tej razstavi je imel nekaj prav dobrih del, kakor »Drava«, »Tihožitje« in »Vprega«, ki so zgrajena v isti barvni skali ter izpričuje jo neko individualno svojstvenost. V »Mestnem parku« je zašel v barvi in tehniki na bolj impresionistično pot.
Ivan Kos je razstavil eno olje in 7 akvarelov. Med akvareli so večinoma motivi iz Dalmacije. Sveže in tople barvne ploskve dajejo tem delom slikarsko pristnost in vedrost. Nekatera dela so odlična, kakor »Ob morski obali«, »Oljke in gore«, motiv z zelenimi bori ter »Naša krajina v jeseni«. Res je, da je umetnik v teh delih sam svoj. Lirično doživetje prihaja do polnega izraza.
Karol Jirak je razstavil 11 olj. Njegov način izraževanja je ustaljen. Gradi impresionistično. vendar tako, da obirži pristnost slika v pravilnem realnem odnosu. Njegova dela so razgibana. Ne ljubi barvnih in tonskih kontrastov. Drži se danega sižeja in ne razglablja. Ponekod prehaja v virtuoznost in dekoracijo (Tulipani). Drugod zopet kaže izvirnost doživetja, izredno močno kompozicijo in pogodenost ozračja. Tako se odlikujejo »Stolnica» in »Zimska krajina«. Obe deli sta izredno
močni in prepričevalni. Sutt;lno podana je slika s Iz parka«. Med najboljšimi njegovimi celi in tudi med najboljšimi na razstavi sploh pa je bila slika »Kopači«, ki je bila peklonjena hrvatskim književnikom Pri tem delu se barvna enotnost harmonično ujema z lepo kompozicijo. Izvrstr.o delo je tudi »Mati z ctrckcm« v živih in mehkih barvah. Delo sHaložanke« je močno kemponi-rar.o in razgibano.
Zoran LI u š i č je razstavil sama olja. 6 manjših in 1 večjo kompozicijo. Obcut"0 pogrešamo njegovih gvašev, ki jih je imel zadnjič na kolektivni razstavi, kjer doseže njegova individualna slikarska svojstvenost poln rarmah. M"išič je tudi v olju kakor v gvaš'h ko'orist. Barva ostane nadrejena in edini r.r.rilec like rih vrednot, ki so predvsem občutje in intuicija. Barve izraž: jo tudi vsebino, kar je v polni meri dose~cl v svojem najboljšem delu »Moja mati?, ki ie no svoji skromnosti ileine zamisli pravilni kompoziciji ter globini eno najlepših umetnin mariborsloh razstav. Njegovi ?Ttfipaui« in - Kolo.vor« značilno kež.vo č;sto koloristično izraževanje brez slikarskih efektov. Ma~.j dognano delo ie »Grajski trg«. Umetnik potrebuje za svojo barvno intuicijo čim več slikovitosti južnih rok a;'in. kjer zaživi v polnem obsegu svojih ustvarjalnih zmožnosti.
Lojze šušmelj je bil zastopan samo z 2 oljema, šušmelj je razstavljal že v okviru »Kobanskega tedna s, kjer je bilo laže dognati njegov razvoj ter napredek. Od lanske razstave je zajel v globino m postaja vse močnejši. Njegovo olje »Sv. Duh pri Ojstrici« je zelo učinkovito, globoko in razgibano. Temni toni ozadja z menjajočimi se svetlobnimi odtenki nudijo vtis polnega doživetja ter močne slikarske individualnosti. Tudi »Selnica ob Dravi« je živahno in dobro podana.
Klavdij Zornik ima 4 olja. Njegova dela kaže,jo grafični način podajanja. Bavi se bolj s študijem kompozicije, kar nudi vtis enostavnosti. Na lanski razstavi je imel nekaj del, ki so bila slikarsko in umetniško bolj dognana. To izpričuje iskanje novih potov, ki jih bo pri svoji slikarski individualnosti gotovo nadel. Njegovo najboljše delo je »Sv. Miklavž na Dravskem pelju«.. V tem delu razodeva moč in pi epričevalnost kompozicije, tonsko skladnost in barvno svojstvenost. Dobro delo so tudi njegovi »Tulipani«, kljub enostavnosti zelo ugajajo. — Prof. Lojze Bizjak.
,,Evgenij Onjegin" ob stoletnici P. čajkovskega
P. čajkovskij se je v svojem »Onjeginu« povrnil k pra vrelcu romantike in v Puškinovem romanu našel iskreno, toda pretresljivo dramo, ki sloni na konfliktu takih situacij, kakor jih je sam doživel ali videl. Tako označuje skladateljev brat Modest priljubljeno romantično opero »Evgenij Onjegin«, ki si je pridobila pri nas toliko ljubiteljev, da jo že prištevamo med stalna repertoarna slovanska dela.
Ob sobotni (25. maja) proslavi stote obletnice rojstva velikega ruskega glasbenega tvorca je občinstvo premierskega abonmaja. pomnoženo s številnimi člani ljubljanske ruske kolonije, prisostvovalo osveženi uprizoritvi, ki ji je dal svojstven značaj ruski baritonist g. B. Popov kot gost. Mimo njegovih pevskih zmožnosti (pel je slovenski), o katerih je občinstvo že poučeno. je g. Popov izborno vtelesil ruskega plemiča, ki že v svojem prvem nastopu kaže vso uglajenost, hladno razsodnost in nekakšno otopelost svetovnjaka, a do blaznosti vzplamti tedaj, ko je v Tatjani že zamrl mladostni ogenj neodoljive ljubezni
do njega. Gdč. Heybalova svoje že z uspehom podane vloge vsestransko izpopolnjuje. Skladnejša igra se je tokrat družila s tenkoslušnim obvladanjem glasbenega izraza v njeni Tatjani. Dražestna zunanjost v posameznim scenam prilegajočih se kostumih je še povečala uspeh. (Njej in našemu opernemu repertoarju v prid bodi na tem mestu na konec sezone ponovno izrečeno, da nujno potrebujemo pevko izrecno dramatičnega kova!) Lenskega je izvrstno pel tenorist g. Gostič z njemu lastnim navdušenjem in prepričevalnostjo. S posebnim aplavzom nagrajeni g. Betetto, ga. španova in Kogejeva so se lotili z enako vnemo že znanih svojih vlog Gremina, Olge in Filipjevne. Nova, zelo ustrežljiva kot posestnica Larina je bila ga. Poličeva, dober g. Sancin v vlogi Francoza Triqueta.
Predstava je pod štritofovim glasbenim vodstvom in smiselnimi spremembami v režiji g. Debevoa žela močno odobravanje.
P. š.
Zapiski
Iz na&e filozofske literature. Znanstveno drudtvo v Ljubljani je pravkar izdalo nov zvezek svojih Razprav, prvo knjigo filozofskega odseka. 76 strani obsegajoča knjiga vsebuje dve razpravi dr. Ceneta Logarja in obe se tičeta problemov zavesti. Pisec, ki izhaja iz filozofije Fr. Brentana in njegove šole, podaja v prvi razpravi z naslovom »Analiza vnanje in notranje zavesti« splošen pregled problemov o zavesti in nekaterih njihovih rešitev. Druga razprava z naslovom »Zavest in abstrakcija« obravnava nekatere izmed teh problemov v podrobnem. Glede na aktualnost problemov o zavesti v moderni fenomenološki filizofiji utegne ta knjiga ra-nimnij slehernega prijatelja filozofija
Domače vesti
* Vabilo prostovoljnim sodelavcem za zaščito otrok v primeru vojne. Jugosloven-ska unija za zaščito otrok vabi k prijavi prostovoljce, ki bi hoteli opravljati prostovoljno razna dela v primeru potrebe evakuacije otrok, bodisi za nego malih otrok, bodisi kot vzgojitelji ali vzgojiteljice, bodisi za ekonomsko ali administrativno službo kakor tudi za gospodarsko službo. V poštev pridejo le žene in oni moški, ki niso voijni obvezniki. Vsi, ki bi hoteli takšno delo sprejeti, naj se s področja mesta Ljubljane javijo v pisarni Jugosloven-ske unije za zaščito otrok, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/1. Prijave se sprejemajo od 8. do 13. in od 16. do 18. Kdor bi se ne mogel osebno prijaviti, hotel pa bi se prijaviti pismeno, naj v pismu navede ime in priimek, poklic, izobrazbo, rojstni datum, kraj rojstva, pristojnost, ali je prijavljenec samski ali poročen in koliko otrok ima, za kakšno delo se prijavlja in točen naslov stanovanja. S področij mest Maribora, Celja in Ptuja kakor tudi iz drugih mest naj se reflektanti prijavijo pri tamkajšnjih krajevnih odborih Jugoslovenske unije za zaščito otrok.
*	Smrt gospe Josipine Keršovanove v Beogradu. V Beogradu je umrla gospa Jo-sipina Keršovanova, soproga načelni ka ministrstva za notranje zadeve v pokoju, bivšega policijskega ravnatelja v Mariboru in Ljubljani g. Vekoslava Keršova-na. Pokojnica je bila blaga žena, ki je ime la zlasti v krogih primorskih rojakov mnogo iskrenih spoštovalcev. Kot vzorna soproga in mati je vso ljubezen posvečala svoji dragi družini, katera je z njeno smrtjo bridko prizadeta. Ugledno pokoj-nico so v nedeljo položili k večnemu počitku na novem pokopališču v Beogradu in je pogrebne molitve opravil beograjski nadškof g. dr. Josip Ujčič ob asistenci duhovščine ter se je ob grobu tudi z govorom poslovil od drage rojakinje. Ugledni družini Keršovanovi izrekamo odkritosrčno sožalje, blago pokojnico pa bomo vsi ohranili v najlepšem spminu.
*	Promocija. Na medicinski fakulteti beograjske univerze je bila promovirana za doktorja medicine gdč. Tatjana Z a 1 o-k a r j e v a, hčerka prof. dr. Alojzija Za-lokarja, upravnika ženske bolnišnice v Ljubljani. Naše iskrene čestitke!
*	Nova klinika za živčno bolne bo še letos zgrajena v Zagrebu. Stavbišče so izbrali v Vočarski cesti na Salati. da bo klinika čim boli oddaljena od mestnega trušča. Stavbišče je že svoj čas poklonil pokojni mitropolit dr. Ante Bauer zagrebški univerzi, da bi tu zrastla medicinska fakulteta. Zdai mora najprej biti zgrajeno prvo poslopje medicinske fakultete, nakar lele postane celotno stavbišče last univerze. Zavoljo tega bodo torej predvsem zgradili kliniko za živčne bolezni, ki je skrajno potrebna novega poslopja. Urejena bo po vseh sodobnih zahtevah tehnika, medicine in higiene ter bo imela 80 dt 100 postelj.
*	Posebno hrvatsko ginekološko društvo je bilo ustanovljeno v nedeljo v Zagrebu. Skupščino je vodil znani učenjak, vseučiliški profesor dr. Franjo Durst. predstojnik ginekološke klinike. Poudaril je, da hrvatski ginekologi ne morejo biti ravnodušni nasproti razmeram, v kakršnih se med hrvatskim narodom rodi naraščaj. Zlasti bo treba poslej posvetiti čim več skrbi porodom na deželi. Banovina Hrvatska ima doslej devet bolnišnic za žene. v kratkem pa bodo odprli še dva nova oddelka v Zagrebu. Za predsednika hrvatskega društva ginekologov ie bil soglasno izvoljen dr. Durst.
*	Nov vozni red na Jadranu. Jadranska in Dubrovačka plovidba sta sklenili, da vendarle s 1. junijem izpremenita dosedanji, zimski vozni red parnikov. Vendar pa izpremembe niso znatne. Uvedena bo nova | dnevna proga med Splitom, Kašteli in Tro- i girom z odhodom ob 9. iz Splita. Brze proge med Splitom, Sušakom in Dubrovnikom ostanejo nadalje v veljavi, samo da bo par-nik proti Sušaku odhajal iz Splita namesto ob 17.45 že ob 16. Med Splitom in Koto-rom so uvedene tri brze proge na teden, med tem ko je doslej bila ena sama.
*	Sremska Mitrovica dobi muzej. V nedeljo so v Sremski Mitrovici ustanovili muzejsko društvo »Sirmium«. Sremska Mitrovica z okolico vred je znana po svojem zgodovinskem pomenu in po najdbah,
kar je primerno poudaril župnik dr. Franjo
Rački, ki je bil izvoljen za predsednika novega društva. Namen novega društva je, da dobi Sremska Mitrovica muzej, v katerem bodo zbrane številne najdbe ln bo gotovo eden najzanimivejših v Jugoslaviji.
*	Sociologija naj se uvede na srednjih šolah, tako so sklenili predlagati starši v Bjelovaru, ki so te dni zborovali. In sicer naj bi se sociologija poučevala v sedmem in osmem razredu gimnazije. Predsednik okrajne organizacije HSS za bjelovarski srez pa je predlagal, naj se takoj v prvi razred gimnazije uvede tudi pouk ruščine kot obvezen predmet.
*	Osrednja palača turizma banovine Hrvatske to urejena v Praški ulici št. 5 v Zagrebu, kjer je »Putnik« že kupil veliko poslopje in ga bodo začeli že letos preurejati, čim se izselijo dosedanje stranke. V prvem nadstropju bodo uradi društva za tujski promet in zveze kopališč s posebnim salonom za sprejemanje tujih delegacij in strank. V drugem nadstropju bo banovinski tujsko-prometni odsek, v tretjem pa bo zagrebški mestni tujsko-prometni odsek z vsemi važnejšimi zagrebškimi tujsko-prometnimi ustanovami. Na dvorišču bodo urejeni pomožni prostori za biljetarnico in za druge potrebe, S preureditvijo osrednje tujsko-prometne palače bo najlepše počaščen 20-letni jubilej uspešnega delovanja ravnatelja »Putnika« in organizatorja celotne turistične propagande na Hrvatskem, Stjepana Dragomanoviča, ki ima tudi med Slovenci mnogo dobrih znancev in prijateljev.
*	Omejitev prometa na cefitl J epe r ca— Labore. Z 31. majem bo zaradi dovršitve-nih del na drž. cesti št. 2 promet v odseku Jeperca—Labore ukinjen za čas 10 do 14 dni. Promet iz Ljubljane v Kranj bo usmerjen po banovinski cesti Medvode—Mavčiče
-Labore, promet v smeri Kranj—Ljubljana pa po banovinski cesti Stražišče— Suha—Jeperca.
*	Občni zbor Zveze združenj gostilniških obrti dravske banovine Je preložen na poznejši čas.
soboto^ luiiija^f zo, telovadna akademija v nedeljo ž. junija ob poi 16. jubilejni telovadni nastop
: ^ razvitjem naraščajskega prapora r
i
Višek senzacije
Ob 16., 19. in 21. uri. KINO MATICA — teL 21-24
Poslednji gangster
Edvard G. Robinson ▼ najsijajnejši vlogi. Napeta drama, ki se odigrava deloma v največji ameriški
kaznilnici.
J
Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
Ogl. reg. S. br. 30474/35
*	Izkoriščanje zemeljskega plina. Iz Pe-
trinje na Hrvatskem poročajo: V Kravar-skem se dokončujejo raziskovalna dela pri iskanju zemeljskega plina. Nahajališča o-betajo obilne količine, ki se bodo dale izkoriščati cela desetletja, če bodo rezultati zadovoljivi, bodo zgradili plinovod do Zagreba, do koder je v zračni črti komaj 20 kilometrov. Izkoriščanje zemeljskega plina iz Kravarskega lahko prične novo dobo gospodarske delavnosti Zagreba, ker bo plin zelo poccni. Inženjerji, ki preiskujejo nahajališča plina, bodo v kratkem sestavili podrobnejša poročila.
*	Otvoritev nove pogodbene državne pošte Sv. Lenart pri Veliki Nedelji, s 1. junijem 1940 bo pričela poslovati nova pogodbena državna pošta Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. V okoliš te pošte dobo spadali kraji Breznica, Vršič, Spodnji in Zgornji Cvetkovci, Dobrova, Otok, Trnje, Oslušev-ci, Podgorci, Sv. Lenart, Predava, Rit-merk, Sterjanci, Sterjanski vrh in Brato-nečice (h. št. 19—21) iz okoliša pošte Velika Nedelja. Po krajih Podgorci (razen h. št. 23—28), Sv. Lenart, Spodnji in Zgornji Cvetkovci ter Osluševci se bo dostavljala pošta na dom vsak dan razen ob nedeljah in državnih praznikih, v krajih Podgorci (h. št. 23—28) Sterjanci, Bratonečice (h. št. 19—21), Ritmerk, Breznica in Predava pa ob torkih, četrtkih in sobotah.
*	Otvoritev nove razredne državne pošte Hajdina. Dne 1. junija 1940 se otvori nova razredna državna pošta IV. razreda 1. stopnje Hajdina. Okoliš nove pošte tvorijo kraji Spodnja Hajdina, Zgornja Hajdina, Draženci, Nova vas, Turnišče, Taborski dvor, Gerečja vas, Hajdoše, Njiverje, Ravno polje, Sv. Kungota, Skorba, Slovenja vas, Sodinci (občina Ptuj) in Spodnji Breg (h. štev. 143, 149 ter hiša Koželja Alojzija, ki se izločijo iz okoliša peste Ptuj). Nova pošta bo vzdrževala vsak dan peško zvezo z ambulantnima poštama Maribor — Kotoriba 80 in Kotoriba — Maribor 80 in z njima izmenjavala skupne sklepe. Krajevni dostavni okoliš tvorita kraja Spodnja Hajdina h. štev. 56—60 in 113 in Zgornja Hajdina h. štev. 1—13, 18—24.
*	Kosti orjaškega mamuta našli v vasi Strmici blizu Kina. nedaleč od bo-
IBUCK JONES, nekronani kralj ameriškega divjega zapada nastopa kot borec za ■ pravico in proti nasilju v napetem in borbenem filmu:	PREMIERA! I
B ANDIH PRERIJE ^VoTL^^-V1' "ri |
Nemški rčsume ob koncu knjige omogoča tudi filozofom tujih narodov, da se seznanijo z izsledki avtorjevega proučevanja. Knjiga je izšla z naslovom »A n a 1 i z a zavesti« in se dobiva pri Znanstvenem društvu v Ljubljani.
živko Miličevič je izdal pri beograjski »Državni štampariji« zbirko potopisov »Zapisci o srpskoj zemlji«, ki opisuje kraje, samostane, cerkve, ljudi na črti od Grocke do Smedereva, preko župe in Mi-leševa do Budve, Kotora, Perasta in Risna.
Probleme »javnega mnenja«, ki so tako značilni za sodobno družbo, razglablja dr. Jovan Gjorgjevič v politično-sociološki študiji »Javno mnenje«, ki je izšla v knjižnici »Politika i društvo« (Beograd).
O Vuku Karadžiču in njegovi dobi je izšla v Novem Sadu študija Dake Popoviča »Vuk i njegovo doba«.
O sKandinavskih deželah razpravljata dva nova srbskohrvatska spisa: Luka Smo-dlaka v knjižici »Skandinavizam« (v knjižnici »Biblioteka i društvo«) in dr. Aleksej Jelačič »šta treba da znamo o skandinavskim zemljama«.
»Engleska koju ne poznajemo« je naslov interesantne knjižice Milivoja Mihailoviča, ki je izšla nedavno v Beogradu.
Pesniški sinhronizem. lz Afrike (»Mont Hydra«, Birmandreis, Alger) mi je poslal najnovejši snopič, naslovljen »De 1' ile de-serte«, S pustega otoka, Marcello-Fabri, zastopnik tkzv sinhronizma, ki sem ga ]. 1939. očrtal v »Obzorjih«. Tu je še ves prejšnji tvorec drznih prispodob, zastopnik hermetizma ali ezoterizma kakor Mallar-mč, Rimbaud, Valery, zavzet za eksotizem, poudarjen tudi s tipografske strani: razen pomišljajev in osobito vezajev skoro ne pozna nikakih ločil, spomlnjajoč na nekdanje Blatter fur die Kunst. A. D—k.
Sigrid Undsetova, pisateljica v slovenščino prevedenega velikega romana »Kristina, Lavransova hči«, se je začasno naselila na Švedskem, kamor je bila dospela iz Noi eške po naporni in tvegani poti čez gore, deloma s smučmi. Ta njen beg iz domovine je predvsem posledica pisatelji-činega odločno opozicionalnega stališča nasproti sedanji norveški vladi in nemški okupaciji. V tem pogledu se je Undsetova postavila na čisto nasprotno stališče kakor Knut Hamsun, ki vidi v Quislingovi politiki srečo za Norveško. — Ko je Undsetova dospela v Stockholrn, je izvedela, da je v bojih pri Gandalu padel njen sin.
Belgijski pisatelji francoskega jezika so se tik pred okupacijo zatekli v Francijo, kjer uživajo gostoljubje pisateljskih organizacij ali posameznih francoskih tovarišev, ki so voljni deliti z njimi vojni kruh in negotovo streho. Med begunci so pisatelj R. Goffin, Charles Bernard, nedavni lavreat Verhaernove nagrade Noel Ruet, kipar de Bremaeker in drugi, ni pa še znana usoda Franza Hellensa, Floqueta, Geor-ga Minne, Cartona da Wianta in drugih.
Roland Dorgelčs, pisatelj tudi v slovenščino prevedenega znamenitega vojnega romana »Croix de Bois«, je izdal pri Mi-chelu v Parizu knjigo o novi vojni z naslovom »Retour au Front«.
Giovanni papini je pravkar objavil novo knjigo z naslovom »Figure umane«. Knjiga vsebuje šestnajst Papinijevih leposlovno spisanih podob preprostih in odličnih ljudi, ki jih je pisatelj srečal na svoji življenjski poti in katerih liki znova osvetljujejo Papinijevo pojmovanje novega humanizma, ki naj bi nastal iz spojitve med katoliško idejo ln fašistično akcijo. Nova Pa-pinijeva knjiga je izšla pri Vallecchiju v Firenzi.
i^iias pranogenirus). išiou ugniia so aeD 50 cm do enega metra, nato se vrst sloji gline. Tako je bilo doslej mogoče c kopati samo glavo orjaka. Dobro so ohi njeni štirje zobje, katerih vsak tehta do 4 kg. Računajo, da ie lignitska f< macija v pokrajini Strmici nastala v do ko še ni bilo pogorja Velebita. Po take sklepajo, da je mamut iz dobe pred ka kimi 100.000 leti. Zdaj se trudijo, d spravijo na dan še ostale dele mamuta, k ležijo med lignitom in glino gotovo 10 r globoko. Tri mamutove zobe ima zda shranjene solastnik opekarne Mihovil To mič v Strmici. četrtega pa ima Miro Ši munovič v Kninu.
*	Granate iz svetovne vojne ubijaj otroke. Se dolgo potem, ko se vojne kon čajo, so razgubljene bombe in patrone ne varne zlasti mladini. In tako še venome čitamo poročila zdaj iz tega. zdaj iz oneg. kraja, da se je smrtno ponesrečil kal otrok. Iz Sarajeva poročajo, da se je zgo drla te dni huda nesreča v vasi Kuti. Pa stirčka Jovan Jovanovič in Djordje Niko lic sta našla na paši star šrapnel iz sve tovne vojne. Desetletni Djordje ie hote čudno napravo na vsak način odpreti ii razstaviti, med tem ko mu ie Jovan od ločno svetoval.nai pusti vse skupaj pr miru. Naenkrat je šrapnel eksplodiral ii je na mestu ubil malega Djordia. Jovai pa ima od delca šrapnela nevarno ran< v prsih in so ga prepeljali v sarajevski bolnišnico.
*	V spalnem kupeju je prijel tatu. Trgovski potnik Ivan Polež iz Zagreba se ,i< peljal proti Osijeku. Ležal ie v spalnen kupeju. Okrog 2.30 zjutraj ie opazil tujca ki je pravkar snemal njegov površnik.
Polež ie skočil z ležišča. Tat ie pobegnil Polež pa je planil za njim. Tat ie začel 2 nekim topim predmetom udarjati Poleža po glavi. Ta se pa ni dal ustrašiti, marveč se je z vso silo lotil tatu in obenerr klical sprevodnika. Trajalo ie precei časa preden so prišli sprevodnik in trije vojaki, ki so divjega tatu ukrotili in zaklenili v posebni kupe. V Podravski Slatini so ga izročili orožniški patroli.
*	Nesrečne žrtve pijančevanja. V občini Hlebinah na Hrvatskem se je zgodila v noči od nedelje na ponedeljek velika družinska žaloigra. 45-letni Andrej Markušič je zadnje čase popival in se večkrat prepiral s 36-letno ženo Maro. V nedeljo sta se pobotala in sta šla skupaj v gostilno. Pozno ponoči sta prišla oba precej na-kresana domov in že sta sc spet sprla. Ko je Andrej zaspal, je Mara segla po britvi in je možu prerezala vrat. V nekaj minutah je izkrvavel. Zgodaj zjutraj se je novica o zločinu razvedela po vasi in orožniki so takoj aretirali Maro. Odkrito je priznala zločin, ki ga je storila zaradi tega, ker jo je mož pogosto mučil. — V bjelovarski sodni zapor pa so prignali 45-let-nega Andreja čerija iz čurlovca, ker je ubil svojo pijansko ženo Margareto. 13 let sta v zakonu živela precej složno, a zadnji čas se je žena čisto sprevrgla, začela se je potepati in popivati. Mož jo je rotil, naj se poboljša vsaj zaradi otroka, toda žena je v soboto spet šla z nekim znancem popivat, otroka pa je oddala pri sosedovih. Ko je mož ni našel doma, jo je začel iskati. Pijano je spravil domov. Ker je Margareta segla po sekiri in hotela moža napasti, ji je ta sekiro izvil in ženi z enim samim udarcem razbil lobanjo.
*	Ubil je ženo in sebe. V Zemunu je zidar Josip šil, doma iz Vukcvai-a, usmrtil 231etno ločeno ženo Aranko, ki si je po ločitvi kot tovarniška delavka služila kruh. Ko je padla pod njegovimi udarci smrtno ranjena, ie šil zavrgel nož in je hotel pobegniti. Toda brž se ie skesal in preden je kdo mogel preprečiti njegovo namero, ie znova segel po ne:1u in si zadri sedem udarcev v prsi. Aranka je bila lepotica in šil ni mogel preboleti, da ga je zapustila.
Iz revij. Pravkar izišla majr.iška številka zagrebške revije »N ova Ev ropat prinaša na uvodnem mestu članek svojega urednika dr. čurčina »Srbi na okup!« Pisec polemizira s stališčem nekaterih srbskih političnih krogov in s članki raznih beograjskih intelektualcev, zlasti še živo-jina Baludžiča. Notranjepolitični preosnovi naše države je posvečen tudi članek Dj. Subotiča »Na novim putevima«. Prav tako je aktualen in vrhu tega zanimiv glede na naš zunanjepolitični položaj članek Ante Cilige »O Rusiji i Južnim Slovenirna«. Dr. Ivo Kolbe razpravlja v članku »Uloga su-seda na Jadranu« o položaju naše države glede na probleme sredozemske politike. O poteh fašističnega imperija razpravlja v daljšem članku dr. Oton Ambrož iz Rima. V rubriki Polemika odgovarja urednik revije svojemu sodelavcu Bogdanu Rašici.— Najnovejša številka beograjske revije »V i d i c i« prinaša na uvodnem mestu članek »Verovanje«, ki vsebuje izpoved vere v vse višje in idealne vrednote, ki jih ograža prav sedanji čas. K. M. D. se bavi z bedočo organizacijo jugovzhoda. Milan Marjanovič razpravlja v članku »Hrvat-stvo in srbstvo« o še vedno aktualnih vprašanjih hrvatskega in srbskega nacionalizma. Končuje se daljša razprava znanega beograjskega zgodovinarja, univ. prof. dr. Viktorja Novaka »Strcssmajer i Mihailo-vič, dva crkvena antipoda«. Razprava obravnava z mnogimi podrobnostmi in večidel na podlagi doslej še neobdelanega gradiva stališče djakovskega škofa ln zagrebškega nadškofa okrog leta 1870., ko je vatikanski koncil sprožil celo vrsto zanimivih vprašanj. O vprašanju povodnji v naši državi razpravlja inž. Daka Popovič, dr. K. N. Milutinovič piše o Ljubomiru Davido-viču in mladini, Ernest Kazraer se bavi s
•	Nesrečna smrt zaradi naduhe. Premožni posestnik Mojsilo štrbački v Lačar-ku v Sremu je že dalje časa bolehal za naduho. V nedeljo se je posebno slabo počutil. Prepričan, da bo laže dihal, je vzel nožič in si nekoliko narezal grlo. Po nesreči pa je zadel na žilo, začel je močno krvaveti in se je onesvestil. Prenesli so ga v bolnišnico v Sremski Mitrovici, kjer pa je kmalu izdihnil.
*	Važna vest za gospode; Varujte svoje zdravje in zahtevajte izrečno samo O. K. ameriško gum«. Zavrnite slabe potvorbe, to je v vašem interesu! (—)
Iz Ljubljane
u— Novi bolnica rski tečaji Rdečega križa v Ljubljani se prično junija. Prijave se sprejemajo v pisarni Rdečega križa, Go. sposvetska cesta 2/II do 4. junija dopoldne med 9. in 12. uro in popoldne med 4. in 7. uro. Moški naj se javijo samo vojaški neobvezniki. Tisti, ki so se jeseni prijavili, naj se zglasijo ponovno, če svojo prijavo še vzdržujejo. Sprejeti bodo le tisti, ki se obvežejo sodelovati v bolnišnicah in ustanovah Rdečega križa tudi v primeru vojne.
u— Učenci klasične gimnazije v drami.
V petek 31. t. m. bodo nastopili višješold klasične gimnazije v Ljubljani, predvsem maturanti, v dramskem gledališču s Cankarjevo dramo »Jakob Ruda«. Režijo je prevzel g. Milan Skrbinšek. kar je dovolj-no jamstvo, da bo igra nad povprečnim nivojem šolskih prireditev. Starši, podprite idealno stremljenje mladine, saj je čisti dohodek namenjen maturantskemu podpornemu skladu, ter obiščite predstavo. Vstopnice se dobe pri šolskem slugi klasične gimnazije (Tomanova ulica).
u— Uprava Sokola Ljubljana—Vič ponovno poziva svoje članstvo in naraščaj, naj takoj v svrho vidiranja legitimacij izroči svoje legitimacije bratu tajniku med uradnimi urami vsak večer od 19. do 20. ure v Sokolskem domu. Kdor še nima le-gitimadje in znaka, naj prinese sliko, da mu bo uprava izdala legitimacijo in znak. — V nedeljo, dne 2. junija bo proslavil Sokol HI. za Bežigradom svojo desetletnico. Tega slavja se bomo udeležili v polnem številu v kroju in s prapori. Zbor članstva, naraščaja in dece v kroju in meščanski obleki z znakom bo v nedeljo, 2. junija ob 14.30 na vrtu Sokolskega doma, odkoder bo skupen odhod k Sokolu ni. Za vse brate in sestre, ki imajo kroj, je udeležba v kroju obvezna. Zdravo!
Brasnorje in voluharje
uniči preizkušeno sredstvo
BRAMORIN.
Navodila v drogeriji RANC — Ljubljana, židovska 1.
u— JNAD »Jugoslavija«. Danes ob 20. uri bo seja upravnega odbora. Udeležba za načelnike sekcij strogo obvezna. Točno! Jutri ob 20. uri članski sestanek s predavanjem dr. Verčona.
u— Svojevrstna stavka, ki se je končala z zmago. Konec je tritedenske stavke, ki so jo pivci dalmatinskega vina v Ljubljani zaradi podražitve izvajali vseskozi dosledno. Zdaj pa že lahko opaziš v nekaterih izložbah dalmatinskih gostiln in vinotočev opozorila, da se vino toči liter po deset dinarjev. Prevladala je torej pamet dobaviteljev dalmatinskih vin.
u— Združenje gledaJišKih igralcev v Ljubljani, se v imenu slavljenca Josipa Daneša in v svojem imenu, kar najiskre-neje zahvaljuje banu dr. Natlačenu, županu g. dr. Adlešiču, upravi Narodnega gledališča, nestorju hrvaških Igralcev g. M. Markoviču, vsem slavljenčevim prijateljem ter vsemu ostalemu občinstvu za tako topli in prijetni večer ob priliki proslave 401etnega umetniškega dela slovenskega igralca Josipa Daneša. — Za //druženje gled. igralcev: L. Drenovec. predsednik; S. Jan, tajnik.
u— štiri peresna deteljica. Marija Bošte-letova, posestnica v Hradeckega vasi, je prijavila, da ji je pred dnevi ponoči nekdo odnesel iz kokošnjaka dve kokoši. Da bi j mu pa pečenka še bolj teknila, se je tat splazil še v klet. lzruval ključavnico in odnesel 15 steklenic rujnega vina. Vsa ta reč bi morda ostala za vekomaj skrita, da
stoletnico Emila Zolaja, Luka Smodlaka piše o malo znanem pesniku Proki Jovki-ču. ki je pisal pod psevdonimom Nestor žučni. Rubrike Književnost, Politički pregled, Turizam in Osmatranja zaključujejo številko. — V »Letopisu Matice Srpske« zvezek za maj in junij, je izšla na uvodnem mestu razprava profesorja za nacionalno zgodovino na ljubljanski univerzi dr. Nikole Radojčiča »Ratničke vrline Srba u srednjem veku«. Branko La-zarevič se v članku »Agonija Evrope« bavi s senzacionalno knjigo Bogdana Radice, Trifun Djukič obravnava vprašanje iz življenja vladike in pesnika Njegoša: »Njegoš i bečka diplomacija«, Zvonimir Kulundžič r?zpravlja o pesniku Silvi ji Strahimirju Kranjčeviču, dr. Milan M. Jovanovič je prispeval filozofski članek »Celina sveta i smisao života«. V tem zvezku je poleg leposlovnih prispevkov tudi obilo literarnih. znanstvenih in kritičnih pregledov. »M a t i c a rada«, glasilo enako imenovana organizacija v Beogradu, priobčuje v pravkar izišli številki članek dr. Bogomila Vošnjaka »Balkanska uvertura«, ki se tiče lOletnice prve balkanske konference v Atenah oktobra 1. 1930. Nikola Alek-sič nadaljuje svojo statistično podprto in iniciativno razpravo »Naš agrarni problem«. Prav tako se nadaljuje daljša razprava zastopnika energetične filozofije, našega rojaka dr. Ivana žmavca »O nauč-noj organizadji socialnog života«. Psihoteh nik prof. Mirko Ferenčak razpravi ja v slovensko spisanem članku o gospodarskem pomenu industrijske psi ho tehnike, številko zaključujejo poročila o nekaterih novih publikacijah.
INSERIRAJTE V MJUTRU"!
ni predvčerajšnjim službujoči rajonski stražnik na svojem obhodu nenadoma zalotil v senčnata zatišju graščinskega parka na Kodeljevem pisano družbico štirih oseb in sicer treh moških in ene ženske. Že na pogled so se mu zdeli sumljivi, vsak dvom o njihovi poštenosti pa se mu je zazdel odveč, ko je zagledal, da nosi član druščine pod pazduho dve mrtvi kokoši, iz bisage, obešene na krmilu kolesa, pa prešerno kukajo na plan vratovi vinskih steklenic. Hopla, se je domislil stražnik, tole so prav gotovo ukradene reč L V imenu zakona! Stražnik je kanil prijeti vse skupaj, toda tat je kokoši odvrgel in se pričel ruvati ž njim, samo da bi pripomogel ostali trojid k begu. Res se jim je posrečilo pobegniti, pustili pa so na mestu žensko kolo, ki je najbrž po zgledu kokoši in vinskih steklenic tudi kje ukradeno. Kolo je znamke »Styria«, prijavljeno je v kamniškem okraju in nosi evidenčno številko 1-61782-9. Tudi kolo, na katerem se je vozil aretirani kokošji tat, 451etni Pavle Kovač je skoraj gotovo ukradeno. Prijavljeno je v škofjeloškem srezu in ima evid. št. 2-182497-29. Aretiranega Kovača, ki je že star znanec policijskih zaporov, zaslišujejo, a doslej še ni izdal imen svojih potepuških tovarišev.
u— Identiteta samomorilca s proge v Tivoliju. Kakor smo včeraj poročali, so našli ob železniškem prelazu v Tivoliju pri Pu-harjevi ulici truplo neznanega mladeniča, ki je šel očividno prostovoljno v smrt. Neznanec se je vrgel pod brzi vlak, ki odhaja iz Ljubljane proti Rakeku ob 2. po-polnoči. Močno razmesarjeno truplo so prepeljali v prosekturo splošne bolnice, niso pa mogli ugotoviti mrtvečeve identitete, saj ni imel pri sebi razen nekaj kovanega drobiža in neke slike nobenih dokumentov. Na prstu je še imel velik srebrn prstan z vtisnjenim likom kralja Petra 1. V žepu so našli še dve vstopnici za kino, eno kina Matice in eno kina Sloge z datumom istega dne. Nesrečnež je svoje poslednje ure prebil torej kar pri dveh kinopredstavah. Včeraj dopoldne pa sta se pripeljala iz Maribora in iz Slov. Konjic v Ljubljano njegov brat in sestra, ki sta se zglasila na polidji in izrazila domnevo, da je mrtvec najbrž Franc černec, po poklicu pekovski pomočnik, rojen 1. 1919, v Slov. Konjicah. Brat, ki je uslužben v Mariboru, je namreč v nedeljo prejel pismo od Franceta iz Ljubljane, v katerem mu javlja, da gre v prostovoljno smrt in sicer iz žalosti, ker se je lani smrtno ponesrečil tretji brat. Po predmetih, ki so jih pri mrtvecu našli, in po prstanu je bila končno identiteta nedvomno ugotovljena. Nesrečni France Černec je bil sploh nagnjen k samomorilnim mislim in je že prej večkrat obetal, da se bo ubiL
u— Obvezno cepljenje proti davka prav naglo napreduje in je mestni fizikat cepil že nad 4.000 šolskih otrok. V ponedeljek se je pričelo tudi cepljenje predšolskih otrok, v prostorih mestnega fizikata v Mestnem domu ter je mestni fizikat v dveh dneh s cepljenjem zavaroval že 500 malih Ljubljančanov zoper davico. V mestnem fi-zikatu bo cepljenje trajalo do 6. junija vsak dan od 9. do 11. ure in od 16. do 18. ure. Danes bo cepljenje predšolske mladine v Mostah in v Sp. šiški v tamošnjih šolskih prostorih, jutri, v četrtek, na Viču in za Bežigradom ter v petek na Barju, povsod v tamošnjih šolskih prostorih ob 16. uri. Mestno poglavarstvo ponovno opozarja, da mora biti cepljena tudi ona mladina od 2. do 10. leta, ki Je davico že prebolela.
u— Sirene za naznanjanje letalsldh napadov bo mestni zaščitni urad spet preizkušal v četrtek 30. maja ob 11. dopoldne na raznih krajih mesta, na kar opozarjamo občinstvo, da se ne bo razburjalo. Hkrati pa javnost opozarjamo posebno na to, da bo v četrtek zadnja preizkušnja siren, ki jih je nabavila mestna občina, pozneje bodo pa sirene tulile le tedaj, 6e bo dejanska nevarnost.
n— Monumentalne »like iz slovenske zgodovine, veliko delo akad. slikarja Go$-mira Antona Kosa, namenjene za okras reprezentančnih prostorov banske palače, bodo razstavljene od 1. junija dalje v Jakopičevem paviljonu. Razen teh slik bo razstavljen tudi del obsežnega študijskega gradiva, ki je za izvršitev tako velikih figuralnih kompozicij potreben.
u— Tatvina ali kaj. v skladišče trgovine z železnino na Zaloški cesti je stopil v soboto neznanec in ponudil v nakup bakreno mrežo po 10 din kilogram. Na vprašanje. kje da je to dobil, se je neznanec izgovoril, češ, kupil sem jo v Domžalah od neznanega moškega. Stvar se je zazdela sumljiva in poklicani stražnik je povabil moža na policijo. Mreža Je dolga 4.50 m, Široka 2.50 m, ima nekaj delov že odrezanih in je zelo verjetno, da jo je aretiranec nekje ukradel ter jo potem prodajal okrog kot staro železo.
V	NEW-YORK:
»Roma« 10. VI. iz Trsta; 11. VI. !m Dubrovnika. — »Conte di Savoiac 11. VI. iz Genove.
V	BUENOS AJRES:
»Virgilio« 12. VI. iz Genove. — »Vui-cania« 19. VL iz Trsta; 19. VL is Splita.
V	VALPABAISO:
»Oceania« 21. VI. lz Genove. Informacije:
„ItaIiaM — Lloyd Triestteo
LJUBLJANA. Miklošičeva ceete 14.

n— Kronika tatvin. V rudarskem paviljonu na Aškerčevi cesti je bilo ukradeno slušatelju montanistike iz predavalnice še-stilo znamke »Richter«, vredno 500 din. To je že drugi primer tatvine v oddelku. — V noči na 10. maja sta bili Josipu Oražmu v Pokopališki ulici ukradeni dve žagi za pol-nojarmenik, vredni več sto dinarjev. — Rjavo usnjato denarnico je nekdo izmaknil iz visečega plašča izpred kuhinje v neki restavraciji služkinji Ivanki Merjaščevi. V denarnici je bilo 1.620. din gotovine. — V stanovanje Ane Pelčeve v Rakovniški ulici se je priplazil tat ter izmaknil iz nezaklenjenega predala 700 din gotovine. Zaklepajte vrata in ne puščajte sumljivih, neznanih oseb v stanovanjske prostore.
n— Sarajevska tkalnica preprog bo razstavila na Ljubljanskem velesejmu svoje preproge in bo sprejemala tudi naročila na dolgoročna odplačila. (—)
Reklamacije vabil k otvoritvi XX. ljubljanskega velesejma, ki bo lesto od 1. do 10. junija, izvolite nasloviti na velesejm-sko pisarno. Vabila so že razposlana, vendar pa je pri obilici dela mogoče, da vabilo po pomoti morda komu ni bilo poslano.
Trafike prodajajo legitimacije za obisk ljubljanskega velesejma po 25 din.
Ogl. reg. pod S. B. 13-18 od 15. XII. 1938
Gospodarstvo
Občni zbor Ljubljanske borze
Iz Celja
e— Pokrajinski zlet Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, ki bi moral biti 29. in 30. junija v Celju, je preložen na nedoločen čas. Sokolsko društvo Celje matica bo proslavilo svojo 501etnico tako, da bo priredilo 29. junija zvečer slavnostno akademijo, drugi dan dopoldne pa bo slavnostna seja. Celjska sokolska župa bo ob tej priliki priredila v nedeljo 30. junija dopoldne splošne župne tekme, popoldne pa župne bojne tekme.
e— šahovski brzi turnir. Celjski šahovski klub bo igral drevi ob 20. brzi turnir za prvenstvo v mescu maju. Prijave do 20. v klubskem lokalu v hotelu »Evropi«.
e— Razprava proti Emanuelu Zelinki, prokuristu kemične tovarne v Hrastniku, ki je 15. aprila popoldne pred svojo pisarno ustrelil brezposelnega delavca Viljema Gačnika, se bo pričela v torek 4. junija ob 8. na okrožnem sodišču v Celju. Povabljenih je okrog 20 prič.
e— Ivanu Vrankarju so zvišali kazen. Kakor smo poročali, je okrožno sodišče v Celju 16. aprila obsodilo 311etnega Ivana Vrankarja, brivskega pomočnika pri frizerskem mojstru Avgustu Tačku v Celju, zaradi zločinstva po čl. 3. zakona o zaščiti države in zaradi prestopka po § 100. k. z. :na 2 leti in 2 mesca strogega zapora. Vrankar je vložil priziv na apelacijsko sodi šče v Ljubljani, ki pa je priziv zavrnilo in zvišalo Vrankarju kazen na 4 leta robije.
e— Dijaki iz Ljubljane bodo v soboto 1. junija ob 20. gostovali v mestnem gledališču s Cankarjevo dramo »Jakob Ruda«. Delo ie režiral član drame narodnega gledališča iz Ljubljane g. Milan Skrbinšek. Podprimo idealna stremljenja naših mladih z obilno udeležbo.
e— Nesreče pri požarih, v petek popoldne je med nevihto treščilo v gospodarsko poslopje gostilničarja in .posestnika Super ge rja v Galiciji v Celju. Poslopje je pogorelo do tal. Pri gašenju se je 521etni posestnik Ivan Super iz Galicije opekel tako hudo po vratu, rokah in nogah, da so ga morali oddati v celjsko bolnišnico. V noči na ponedeljek sta se vnela vinska hrama posestnikov Antona Lipnjaka in Anderliča v Vonarjih pri Pristavi. Hrama sta pogorela do tal. Ljudjem se je še v zadnjem hipu posrečilo rešiti živino, sode in nekatere druge predmete iz gorečih poslopij. Ko so gasili oba hrama, se je vnela tudi Lipnja-kova stanovanjska hiša, ki je prav tako pogorela do tal. Očividno gre za požig. Pri reševanju sta se močno opekla odvetnikov sin Tone Ogrizek iz Celja in Franc Kova-čič.
Iz Maribora
a— Gostovanje Vere Majdičeve v °peri »Ples v maskah« se vrši razen pri nocojšnji premieri tudi pri obeh naslednjih ponovitvah, s katerima se uprizoritve priljubljene Verdijeve opere za to sezono zaključijo.
a— 18.930 dinarjev je vrigla celokupna poulična zbirka v okviru letošnjega pro-tituiberkoluznega tedna v Mariboru. PTL se iskreno zahvaljuje vsem sodelujočim dijakom in dijakinjam, nadalje ravnatelju dr. Hericu, ravnateljici Roztnanovi, ravnatelju Kaduncu, prof. Glinšfkovi, vad-niškemu učitelju M. Ravterju in strokovni učiteljici H. Bračičevi, končno vsem Mariborčanom, ki so podprli ligino zbirko s plemenitimi prispevki.
a— Vlomilci v Vaupotovl le^rni. V noči na torek so se vtihotapili drzni vlomilci v Vaupotovo lekarno na Aleksandrovi cesti 33. S pomočjo ponarejenih ključev so se splazili v notranjost. Lotili so se blagajne, ki je pa niso mogli odpreti. Našli so drobiža za 600 dim, razen tega so odnesli tudi razne toaletne predmete, škode je okoli 1400 dinarjev. Policija poizveduje za zlikovci.
a— O koSaš15! prometni nesrea, M se je pripetila 3. avgusta 1938, je bila včeraj dapo&dne razprava pred okrožnem sodiščem. Kakor znano, je dobil ob tej priliki težje poškodbe mariborski trgovec Alojz Kovač, lažje poškodbe inž. Kiffmann in zdravnik dr. Hotzl iz Apač. Zaradi avtomobilske nesreče je bil Obtožen 39-letnl Ciril Zupančič, ki je zatrjeval svojo nedolžnost. Obsojen je bil na 15 dni zapora.
a— MarlborsKo vreme. Predvčerajšnja maksimalna temperatura je bila 24.8, včerajšnja minimalna jutranja pa 11° C. Te-zenska postaja napoveduje za mariborski okoliš oblačno in toplo vreme z možnostjo krajevnih neviht. Padavin je bilo v zvezi s predvčerajšnjo nevihto za 5,5 miru
V soboto bo otvoritev velesejma
/f	t ' ■?. .. f \T f f	t *
t s ...	": ».v , v ' i ■
A , fc . i.	/	f»k	'
' \ t f - • '"•»•. «■ » t ...-i -s".	*».» V/
»f• eTjf	•',	t*.
- T - , V	* - " - A
w <	- ' ' ' - ■' .
Polovico polnih stroškov si prihrani,
kdor potuje v prvi polovici mesca junija v Ljubljano. Dne 1. junija prične ljubljanski pomladanski velesejem, ki traja do 10. junija. Kdor si velesejem ogleda, ima brezplačen povratek. Na odbcdni železniški postaji si mora kupiti poleg cele vozne karte do Ljubljane še rumeno železniško izkaznico, ki stane 2 din. V Ljubljani, na velesejmski blagajni, se bodo dajala potrdila o obisku velesejma, nakar velja vsakemu stara vozna karta in pa železniška izkaznica za brezplačno vožnjo do tiste postaje, s katere je odpotoval. Ta olajšava velja /<a potovanje v Ljubljano od 27. maja do 10. junija, za povratek pa od 1. do 15. junija. Preki-njenje vožnje ni dopustno.
V	borzni dvorani je bil včeraj popoldne redni občni zbor ljubljanske borze za blago in vrednote, ki ga je vodil predsednik g. Ivan Slokar. Zastopanih je bilo 124 članov od skupnega števila 195. V svojih uvodnih izvajanjih je predsednik pozdravil borznega komisarja načelnika trgovinskega oddelka banske uprave g. Dragotina Tr-stenjaka, predsednik za TOI Zbornice g. Ivana Jelačina, zastopnika Zveze trgovskih združenj, tajnika dr. Pustiška, predsednika ljubljanskega Združenja trgovcev g. Viktorja Medena, predstavnika Društva indu-strijcev in veletrgovcev Josipa Ljubica, predsednika Trgovskega društva »Merkur«, dr. Frana IVindischerja in predstavnika Kmetijske zbornice inž. Suhadolca.
Z občnega zbora sta bili poslani vdanost-ni brzojavki Nj. Vel. krailju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, pozdravne brzojavke pa so bile poslane trgovskemu, finančnemu in gradbenemu ministru ter guvernerju Narodne banke Dragotinu Protiču.
V	svojem poročilu je predsednik najprej orisal potek velikih dogodkov v Evropi. Zavedati se moramo, da živimo v zgodovinskih časih, ki bodo za dolgo časa odločilni za usodo velikih in manjših narodov. Razumljivo je. da tak položaj ne more ostati brez skrajno škodljivih posledic v gospodarskem življenju. Beg kapitala v Ameriko, diskreditiranje vseh evropskih vallut v mednarodnem plačilnem prometu, blokadni ukrepi, uničevanje trgovskega brodovja, ogromna poraba surovin za vojne in obrambne svrhe, vse to je imelo za posledico desorganizacijo svetovne trgovine in velike motnje v proizvodnji, strašno povečanje denarnega obteka in splošno povišanje ccn. V gigantski borbi občutijo tudi docela nevtralne države vso težo mednarodne politične in gospodarske napetosti.
Glede na ugoden razvoj gospodarske delavnosti se je lani promet borze precej povečal in šele proti koncu leta so se v nekaterih važnih strokah pokazali znaki težav, ki so se 'letos pomnožili Kruta stvarnost je diktirala splošno povišanje davčnih in taksnih bremen, ki ogrožajo rentabilnost dela, ne glede na drakonične kazni, ki jim skoraj ni primera. V časih, ko mora zahtevati država največje žrtve, vemo tudi mi, da moramo z razumevanjem, ki ga narekujejo težki časi, prevzeti tudi največje breme brez pomislekov. Notranje spremembe na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen lani v avgustu nam obetajo splošno konsolidacijo države in končno ustvaritev avtonomne banovine Slovenije.
Borza je lani izredno napredovala. Promet je bil za 32% večji kakor v prejšnjem letu in za preko 300% večji nego v letu 1933. Tudi razsodišče zaznamuje povečanje števila tožb za 57%.
V težkih časih je nailoga gospodarskih krogov, da stavijo vse svoje moči v službo splošnosti in da zapostavijo svoje osebne koristi. V tem znamenju samozatajeva-nja in čuta vzajemnosti bomo uspeli in bomo končno nadaljevali pot k napredku gospodarstva, kulture in civilizacije.
Ugodni finančni rezultati
Poročilo finančnega odbora je podal njegov predsednik g Ivan Gregorc, ki je poudaril, ugoden poslovni uspeh lanskega leta. Iz doseženega prebitka lanskega leta je bil prenešen znesek 500.000 din v stavbni sklad, ki je s to dotacijo narasel na ^.5 milijona din. Skupaj s tem prenosom je znašal prebitek lanskega poslovanja 502.000 din nasproti 251.600 din v prejšnjem letu. Devizna kurtaža se je Jani dvignila na 492.000
din in predstavlja doslej največi dohodek te vrste od otvoritve deviznega poslovanja na borzi. V primeri z lanskim letom je devizna kurtaža narasla za 184.000 din. (To povečanje dohodkov od kurtaže je pripisati okolnosti, da je devizni promet lani narasel na 517 milijonov din nasproti 395, 376, in 240 milijonov din v prejšnjih treh letih, najnižji pa je bil devizni promet leta 1933, ko je znašal le 126 milijonov din). Tudi dohodki od obresti naloženega denarja so narasli na 57.000 din in so bili za 11.000 din večji nego prejšnje leto. Razsodiščne pristojbine pa so v primeri s prejšnjim letom narasle za 84.000 na 277.000 din. Skupaj so znašali lani dohodki borze 916 000 din, izdatki pa 414.000 din. Izdatki za plače so se le nebistveno povečali, in sicer za 5000 na 248.000 din, upravni stroški pa pravta-ko za 5000 na 166.000 din.
Bilanca izkazuje 2,456.000 din naložb (prejšnje leto 1,933.000), vsa aktiva pa znašajo 2,504.000 din. Občni zbor je soglasno odobril poročila in računske zaključke ter je podeiil borznemu svetu razrešmco.
Volitve
pri nadomestnih volitvah so bili s 127 glasovi izvoljeni v borzni svet gg.: inž. Boris Hribar, Josip Kavčič. Ferdo Nikcls-bacher, Rihard Skubcc, Andrej Šarabon in Rihard Sch\vinger. Nadalje sc bih ponovno izvoljeni v finanč. odbor gg • I. Gregorc, Janko Jovan, Anton Kralj, Josip Ljubič in Anton Soršak. V razsodišče pa so bili izvoljeni gg.: Ivan Avsenek, dr Leo Blinc, dr. Mirko Božič, inž. Bogdan Ferlinc, Aleksander Friedrich, Roman Golob. Janko Jovan, Zdenko Knez, Fran Medič, Jernej Jelenič, Franc Malavašič in Ivan Pielick. Ob zaključku občnega zbora se je predsednik zahvalil borznemu tajniku g. Jožetu Kovaču in pravnemu tajniku g. Jakobu Antlogi ter ostalemu uradništvu za zvesto in marljivo delo.
Konstituiranje borznega sveta
Takoj po končanem občnem zboru se je sestal borzni svet k seji, na kateri so bili izvoljeni: za predsednika dr. Ivan Slokar, za podpredsednika Ivan Jelačin in Rihard Skubec, za člane upravnega odbora pa dr. Josip Basa j, inž. Vladimir Remec, Rihard Schwinger in dr. Fran Windischer.
Poslovanje borznega razsodišča
Iz letnega poročila borze je razvidno, da je pokazalo tudi poslovanje borznega razsodišča v lanskem letu večjo zaposlenost. V tem letu je bilo vloženih 1814 tožb nasproti 1153, 1155. 1386 in 1722 tožb v prejšnjih štirih letih. Vtoževane terjatve pa so znašale 5.91 milijona din nasproti 3.94 milijona din v prejšnjem letu. Iz prejšnjega leta je ostalo nerešenih 44 tožb, tako da je imelo razsodišče v teku leta razpravljati o 1855 tožbah. Ob koncu leta je bilo nerešenih 71 pravd, počivalo pa je 295 pravd.
Povečanje števila vleženih tožb, je deloma v zvezi z mednarodnimi zapletljaji, pa tudi v zvezi s prirastkom tvrdk, ki so se pričele v večjem številu posluževati borznega razsodišča predvsem zaradi njegove so-lidnosti in objektivnosti. K temu je nemalo pripomogla tudi zanesljiva ekspedi-tivnost razsodiščnega urada.
Od vložitve tožbe do razglasitve sodbe ali sklenitve poravnave v 1347 primerih je trajalo postopanje manj nego mesec dni, v 109 primerih pa nad en mesec dni. V vseh drugih primerih pa je trajalo v 317 primerih do rešitve manj kakor en mesec dni in v 14 primerih nad en mesec dni.
Potrebni ukrepi za pomoč turističnemu gospodarstvu
Zaradi vojne v Evropi menda najbolj trpi naš turizem, ki ie skoro docela zastal. Tej važni gospodarski panogi, ki je imela v normalnih časih eno milijardo dohodkov, je treba pomagati, saj gre za obstoj velikega števila podjetij in posameznikov in so prizadeti celi kraji, ki žive od turizma. Teh podjetij in krajev pa ne smemo prepustiti usodi.
Oblastva, v katerih kompetenco spada skrb za turizem, proučujejo možnosti, da se v turističnih krajih letos omogoči promet vsaj z domačimi gosti. Zato ie izšel predlog, ki gre za tem. da se priznajo ugodnosti na železnicah za posetnike kopališč. turističnih in klimatskih krajev.
Uresničenje tega načrta je seveda odvisno od železniške uprave, ki pa ne kaže mnogo volje in pripravljenosti ustreči tem predlogom ker so železnice zaradi naraščanja obratnih stroškov prisiljene poviševati tarife. Temu nasproti oa poudarjajo turistična oblastva. da zahtevajo le to, da se že obstoječe ugodnosti za domače turiste izenačijo z ugodnostmi, ki veljajo za inozemske turiste. Po dosedanjih predpisih je potrebno, da domači posetnik kakšnega turističnega kraja ostane v tem kraju vsaj 10 dni. nakar dobi pravico do brezplačne vožnje pri povratku. Ta rok 10 dni naj bi se znižal na 5 dni. kakor to velja za inozemske turiste. Na ta način bi lahko privabili v naše turistične kraje več domačih turistov, zlasti takih, ki ne morejo za dali časa odpotovati, pa so v današnjih razmerah morda boli potrebni odmora, kakor prej.
*
Luksuzni parniki Jadranske plovidbe v razpremi. V Split so prispeli trije luksuzni parniki Jadranske plovidbe »Prestolonaslednik Peter«, »Jugoslavija« in »Ka-radjordje«. Ti trije parniki ki so vsako leto uspešno vršili turistično zvezo vzdolž naše obale, letos ne bodo vozili, ker ni pričakovati, da bi prispeli v večjem številu inozemski turisti. Zato je bila Jadranska plovidba primorana staviti te tri paznike v razpremo. Po prvotnih vesteh je bilo predvideno, da se ne bo uvedel poletni razširjen vozni red za obalno plovbo. Sedaj
pa poročajo iz Splita, da sta Jadranska in Dubrovačka plovidba vendar spremenili vozni red, toda le z neznatnimi spremembami. Uvedena bo le ena nova proga med Splitom in Trogirjem. Promet na brzih progah med Sušakom in Dubrovnikom bo ostal nespremenjen, s Kotorcm pa bo vsak teden trikrat zveza z brzo progo, medtem ko je bila doslej taka zveza samo enkrat na teden.
Gospodarske vesti
— Trgovinska pogajanja z Nemčijo zaključena. v ponedeljek je bilo zaključeno zasedanje jugoslovensko-nemškega stalnega gospodaiskega odbora, ki se je pričelo 7. maja in je trajalo 20 dni. Protokol o zasedanju odbora bo te dni podpisan, nakar bo izdan uradni komunike o rezultatih zasedanja.
= Prihodnji teden se bodo pričela tr- j govinska pogajanja z Italijo. Kakor smo že poročali, se bo 4. junija pričelo v Rimu zasedanje jugoslovensko-italijanskega i stalnega gospodarskega odbora. Po beo- ; grajskih informacijah bo naša delegacija ! odpotovala v Rim v nedeljo 2. junija. Kdo ! bo vodil našo delegacijo, še ni določeno glede na pogajanja z drugimi državami. V poštev pa prideta pomočnik zunanjega ministra g. Milivoj Pilja ali pomočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obradovič.
= Stanje posevkov pšenice se v Vojvodini ni zbeljšalo. Iz Novega Sada poročajo, da je zanimanje za letošnjo letino pšenice vedno bolj živahno, čim bolj se približujemo žetvi. Iz posameznih krajev Vojvodine prihajajo informacije, da posevki v zadnjih tednih niso pokazali posebnih znakov zboljšanja in se splošno sodi, da je stanje za okrog 40% slabše v primeri s stanjem ob istem času lanskega leta. Posevki pa se lahko še popravijo v prihodnjih šestih tednih, kolikor še imamo do nove žetve. V najboljšem primeru je računati s srednjo letino, odnosno s pridelkom 21 do 22 milijonov metrskih stotov. to je toliko, kolikor nam je potrebno za kritje domače potrošnje. Lani je znašal pridelek skoro 29 milijonov metrskih stotov, predlanskim pa preko 30 milijonov.
= Koncesija pivovarne Tschellgi v Mariboru. Finančno ministrstvo je z odlokom
od 15. maja razveljavilo koncesijo za pivovarno v Mariboru, ki je biia izdana Josipu Tscheligiju iz Maribora, obenem pa je bila izdana koncesija za pivovarno Francu Tscheligiju iz Maribora.
— Priporočljiv zgled. Kakor smo že včeraj poročali, ie Trboveljska premogo-kopna družba na svojem občnem zboru sklenila, nai se iz lanskega čistega dobička znesek dveh milijonov dinarjev porabi za ustanovitev posebnega podpornega fonda za družbino delavstvo. Fond bo upravljala bratovska skladnica. nieeova sredstva pa so namenjena za podporo onim delavcem in njihovim rodbinam, ki brez lastne krivde zaidejo v stisko. Ta sklep je gotovo vreden, da se posebei s priznanjem zabeleži z želio. da bi ga posnemala tudi druga industrijska podjetja, ki jim njihov položaj to količkai omogoča. Zlasti v tako izrednih časih, kakor so današnii. ne bi smelo biti nobenega podjetja, ki bi iz izrednih razmer kovalo za svoje lastnike večje dobičke, kakor iih imajo normalno. Po poti. ki jo ie nakazal občni zbor TPD. nai bi se povsod ustvarjale rezerve, da bi posledice morebitne slabše konjunkture, s katero mora pač vsak resen podjetnik vedno računati, čim manj udarile po nedolžnem prizadeto delavstvo.
= Nova družba za eksploatacijo azbesta. Trgovinski minister je odobril ustanovitev delniške družbe pod imenom »Jugo-slovensko rudarsko azbestno društvo« d. d. s sedežem v Beogradu. Družba, ki ima 1.5 milijona glavnice, se bo pečala predvsem z eksploatacijo ležišč azbesta in s predelavo azbesta.
= Nova tvornica za elektrode v Sibeni-
ku. Podjetje »La Dalmatienne«, ki ima veliko kemično tvornico v Crnici pri Šibe-niku, kaže v zadnjih letih veliko aktivnost. V podjetju, ki je bilo nekaj let izven obrata, so najprej preuredili odnosno na novo zgradili peči za izdelovanje fero-mangana in so pričeli izdelovati ferokrom in silikokrom ter silikomangan. Sedaj je podjetje pričelo graditi novo tvornico, v kateri bo izdelovalo elektrode. Vsega bodo zgradili 6 novih zgradb za to tvornico, od katerih bosta dve dolgi po 150 m in široki po 26 m. Predvideno je, da bo nova tvornica pričela obratovati 1. avgusta prihodnjega leta.
= Novi tovorni listi. 2e včeraj smo kratko poročali, da pridejo s 1. junijem v promet novi železniški tovorni listi za notranji brzovozni promet s povišano ceno za tiskovino od 0.50 na 1 din. Skupaj s takso znaša sedaj cena brzovoznega tovornega lista za komadne pošiljke 3 din (doslej 2.50). za vagonske pošiljke pa 21 din (20.50) odnosno 26 din (25.50). Stari tovorni listi se vzamejo z prometa 1. junija in se morejo zamenjati za nove v 90 dneh, če pa so pokvarjeni v 30 dneh.
Borze
28. maja.
Na jugoslover.skih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Za grške bone je bilo povpraševanje po 28.50, v Beogradu pa je bil promet po 28.50. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču so tečaji državnih papirjev nadalje popuščali. Pri slabi tendenci je prišlo v Vojni škodi do zaključka po 400 (v Beogradu je tečaj padel do 393). Zaključek je bil zabeležen še v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 54.50 (v Beogradu po 52 — 53) ter v delnicah Trboveljske po 250 — 252.
devize
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 140.62 — 143.82. Pariz 79.48 — 81.78, Ne\vYork 4425 _ 4485, Curih 993.36 — 1003.36. Tečaji na svobodnem trgu: London 173.98 — 177.18, Pariz 98.40 — 100.70, Nevv York 5480 — 5520, Curih 1227.55 — 1237.55.
Curih. Beograd 10, Pariz 8.02, London 14.15, Nevv York 446, Milan 22.50, Madrid 45, Berlin 178.25, Stockholm 106.25. Sofija 5.50, Budimpešta 79, Atene 3.00, Carigrad 3.00, Bukarešta 2.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 398 — 400, 4°/o agrarne 50 bi.. 4«/o severne agrarne 50.50 — 51.50, 6n/ft beglu-ške 71 bi., 6°/o dalm. agrarne 54.50 — 55
(54.50), 6o/,> šumske 60 bi., 7% stabiliz. 95 bi., 7"/o invest. 96 bl„ 7«/» J31air 85 bi., 8% Blair 95 bi.; delnice: PAB 178 bl„ Trboveljska 249 — 252 (250 — 252), Gut-man 52 — 60, šečerana Osijek 215 den., Osiječka Ijevaonica 160 bi., Oceania 600 den., Jadranska plovidba 400 den. Beograd. Vojna škoda 392 — 394 (393
—	397.50), 4°, o severne agrarne 49 den., (49.50), 6®/o bcgluške 60.50 — 61.50 (61), 6n/o dalm. agrarne 51.50 — 52.50 (52 — 53), 7% Blair 82.50 aen. (83). 5«/„ Blair
—	(93), PAB 174 — 177 (175).
Blagovna tržišča
žito
'+ Chicago. 28. maja. Začetni tečaji: pšenica: za julij 81, za sept. 81.50, za dec. 82.50; koruza: za julij 61.50, za sept. 61, za dec. 59.
+ Winnipeg. 28. maja. Začetni tečaji: pšenica: za julij 72, za okt. 75.
+ Novo^adska blagovna borza (28. t. m.) Tendenca nesprem. Pšenica: baška okolica Novi Sad 244 — 246: sremska 244
—	246; slav. 244 — 246; ban. 214 — 246; baška ladja Tisa 246 — 248. Rž: baška 200 — 202. Oves: sremski 200 — 202; slavonski 202 — 204. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 207.50 — 210. Koruza: baška 195 — 197; par. Indjija 194 — 196. Moka: baška in ban. »Og« in »Ogg« 260 — 370; »2« 340 — 350; »5« 320 — 330; »6« 300 — 210; »7« 270 — 280; »8« 175 — 180. Otrobi: baški in sremski 162.50
—	165; banatski 160 — 162.50. Fi/.ol: sremski bcii brez vreč 435 — 440.
SOK©L
So^oj Ljubljana III nujno poziva vse
svoje člane, članice in naraščaj obojega spola, ki se še niso prijavili v društveni pisarni, da to storijo najkasneje do konca tega tedna in tako sledijo pismenim navodilom, ki so jih prejeli in pozivu med-društvenega cdbora ljubljanskih sokolskih društev. Uprava.
Kinematografi
j— Zvočni kino bo predvajal v sredo in četrtek, obakrat ob 20. uri film »Resigna-cija« ljubavno dramo klavirskega virtuoza in male natakarice, v glavnih vlogah Charles Boyer in Irene Dunne. (—)
Iz Murske Sobote
ms— »Scapinove zvijače« ie uprizoril v soboto zvečer naraščajski odsek Sokola v Murski Soboti v režiji g. prof. Liške Igra je bila deležna prav lepega obiska. Marljivi mladi diletanti so io temeljito naštu-dirali in jo podali v živahnem tempu Vsi igralci so častno rešili svoje naloge in so pokazali od uprizoritve »Desetega brata« razveseljiv napredek.
ms— Platane se sušijo. Ze lani v jeseni smo opazili, da ie listje na platanah na Aleksandrovi cesti napadla neka bolezen, da se je predčasno pričelo sušiti in odpadati. Letos platane nikakor ne morejo ozeleneti. in še to skromno listje, kolikor ga je pognalo, je pričelo odpadati. Kaže. da so veličastne platane zapisane smrti.
ms—Rekordno število birmancev i? bilo na letošnji birmi v Murski Soboti. Birma-nih je bilo 1039 otrok.
Iz Kranja
r— France Godec je otvoril razstavo v Kranju. Kranjska kronika beleži malo obiskov od strani naših slikarjev, zato pa je zanimanje za razstavo, ki Jo priredi kak umetnik v Kranju, tem večje. O tem se je prepričal akad. slikar France Godec, ki je v nedeljo stopil pred našo javnost s svojimi olji, temperi in monotipijami. Godec razstavlja 50 del. Večino njih je razstavil v Ljubljani, deset pa je novih. Ljubljanski kritiki niso bili v svojih ocenah prav nič preveč laskavi, saj Godčeva dela so zares kvalitetna. Godec je doma i v portretu (ga. Spurova, g. Pipa, g. Držaj, portret otroka, portret deklice — podan čisto realistično) i v pokrajinah, ki so podane v barvi kakor tudi v risbi zares mojstrsko. Razstavo je obiskalo že prvi dan lepo število kranjskega občinstva. Posebno razveseljivo je dejstvo, da so najavile obisk vse tukajšnje šole, česar Godec v Ljubljani ni doživel, čeprav so imeli Ljubljančani priliko ogledati si razstavo brezplačno. Godec razstavlja v klubskih prostorih »Hotela Evrope«. Obisk kranjskemu občinstvu prav toplo priporočamo. — dj.
Krasno slavje celjskega pešpolka
Svečanost je navdušila vse celjsko narodno prebivalstvo
Celje. 28 maia
Danes ie slavil 39. pešpolk slavo v spomin na zmagovite boje v ofenzivi na Koroškem leta 1919. Vojašnica kralja Petra je bila ckra.5ena z zelenjem in zastavami, pred vojašnico so stali na straži koroški borci v narodnih nošah. Ob 8. ie bila v opatijski cerkvi maša za padle in umrle koroške borce. Prisostvovali so številni člani Legije in ranoso občinstva. Nato so krenili kcroški borci na dvorišče vojašnice. Pred spomenikom padlim koroškim bcrcem so se zbrali aktivni in rezervni oficirji, častni vod vojaštva, deputacija članov in članic Soko;a v krojih ter drugo občinstvo. Ko ie ob 9.25 prispel poveljnik 39. pp. g. polkovnik Liberat Defar pred spomenik, so prinesli iz vojašnice ob zvokih vojaške godbe polkovno zastavo in zastavo junaka Malgaja. Svečenik g. Dušan Nikolič je opravil molitve, častni ved je oddal tri salve. Vojaška godba je zaigrala žalno koračnico. Pretresljiv ie bil prizor, ko so koroški borci v civilu in vojaki v bojni cpremi zapeli »Oj. Dob3rdob<. Ko ie pesem izzvenela, sta pripluli čez vojašnico dve vojaški letali.
Medtem se je na prostranem Dečkovem trgu pred vojašnico postrojil ves 39. pešpolk. na to pa so poleg vojaštva zavzeli mesta koroški borci. Na trgu so se zbrali zastopniki vojaških in civilnih oblastev in uradov, šol. korporacij in društev, med njimi deputacije članov in članic Sokola, fantovskega odseka in dekliškega krožka ter gasilcev v krojih, mladina celjske realne gimnazije ter velika množica pre-
bivalstva Celja in okolice in drugih krajev. Na trgu je bilo zbranih nad 3C0D ljudi.
Ob 9.45 so prinesli vojaki polkovno zastavo. koroški borci pa Malgajevo zastavo in ponesli obe mimo čet in koroških borcev. Ob 10. je g. polkovnik Defar obšel polk in pozdravil vojaštvo. Nato je opravil opat g. Jurak katoliški obred, svečenik g. Nikolič pa o'>red rezanja kolača. Zatem je polkovnik Defar v temperamentnem govoru orisal pomen slave in zmagovite boje celjskega polka pred 21 leti v ofenzivi na Koroškem. Govor je zaključil z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II. in kraljevskemu domu. Vojaška godba je zaigrala himno. Sledilo je čestitanje poveljniku.
Oficirski zbor. predstavniki. - gimnazij-ska mladina in ostalo občinstvo je nato napravilo dol": in gost špalir v Prešernovi ulici pred poslopjem sreskega načel-stva. Ob 10.45 se je pričela parada polka, ki jo ie vodil podpolkovnik g. Stefanovič. Strumni pohod ie izzval med množico nepopisno navdušenje. Množica je vojake ves čas pozdravljala z navdušenim vzkli-kanjem in ploskanjem. Odlična vojaška parada se je zbrane mncžice g^boko doj-mila. Pozornost ie vzbujalo tudi dejstvo, da so stali v špalirju drug poleg drugega Sokoli, slovenski fantje, Sckolice in mladenke. Po paradi so bili v Oficirskem domu pogoščeni številni gostje. Popoldne je bila prisrčna vojaška zabava. Zvečer je uprizorila ljubljanska onera »Gorenjskega slavčka« v počastitev oolkovne slave.
Poveljstvo francoske in nemške vojske
Na levi: vrhovni poveljnik armad na francoski strani, general Weygand — Na desni: kancelar Hitler in general Keitel
Flandrlja, dežela bitk
Zgodovinske reminiscence
Flandrija je staro, tako rekoč klasično bojno ozemlje med nemškimi in francoskimi armadami. Ista imena se tu v vojni zgodovini neprestano ponavljajo. Današnjemu pokolenju zvenijo v ušesih še iz svetovne vojne, imena mest in krajev, ki imajo v nekoliko desetletjih komaj čas, da se obnovijo in se potem znova zrušijo v razvaline.
Ludovik XTV. je gledal pravilno, ko je te predele, Flandrijo. Artois in Pikarciijo, označil za vpadna vrata v osrčje Francije. Isti položaji se stalno ponavljajo. Spomniti se je treba na slovito vojno 1. 1712., ko se je stari vladar stoično branil zapustiti Pariz, čeprav so se cesarske armade bližale Sommi. Cesarske vojske so vdrle v severni del Francije, Lille in Tournai sta kapitulirala. Maršal Villars, v katerega je »država polagala zadnje upanje«, se je postavil cesarskim po robu v krvavi bitki pri Malplaquetu, v kateri je bil sam ranjen. Mons je padel. 6. julija je princ Ev-gen Savojski zasedel mesto Quesnoy in je
začel oblegati Landrecies, potem ko je predmestje Arrasa zažgal. Vsepovsod so j se pojavljali njegovi konjeniški oddelki, ki so opustošili del šampanije in prodrli do Reimsa. Kralj je Villarsu zapovedal, naj zbere svoje čete za reko Sommo, kajti vedel je, da bi se mogle tu dobro braniti. »V primeru novega neuspeha«, je izjavil Ludovik XIV. maršalu, »grem sam do Pe-ronna ali Saint-Quentina, se postavim na čelo čet, da napravim zadnji napor in padem ali državo rešim.« Cesarska vojska je med tem prodrla do Denaina, Bouchai-na in Valenciennesa, vsepovsod je postavljala deske z napisom: »Pot v Pariz«. 24. julija se je Villars na nasvet nekega svojega podrejenega vodje odločil za napad na Denain, potem ko je s konjeniško finto proti Guisu odvrnil pozornost princa Ev-gena. Polastil se je znova Marchiennesa z zalogami cesarske vojske. Sledili so Denain, Quesnoy in Bouehain. Maršal je rešil francoske severne meje in mirovna pogodba v Utrechtu je Franciji zagotovila integriteto.
Novo orožje v sedanja vojni
Kakor je naš list že poročal, so Nemci v zadnjih bojih začeli uporabljati tanke z novim orožjem, ki sicer ni novo, a doslej v tej vojni o njem še ni bilo slišati. To so tanki, ki sipljejo ogenj. Ti tanki naj bi skozi Flandrijo šli do Rokavskega preliva. Kakor poroča dopisnik »United Press«, prihajajo na pomoč nemškim edinicam, ki so jih zavezniške čete na pohodu proti morju zadržale.
Francozi so v zadnjih dneh trdili, da so Nemci v desetih dneh izgubili nad 1400
Drama med kaznjencema
Po večletni ječi se je Giuseppe Londino vrnil na svoj dom v Noli v neapeljski provinci. Doma je z gnevom ugotovil, da je njegova žena med tem postala ljubavnica nekega njegovega bivšega tovariša v ječi, Dumiella. Dumiello je svojo kazen odsedel prej, pa ga je Londino tedaj poslal k svoji ženi s sporočilom, da jo bo vedno ljubil. To priložnost pa je Dumiello izkoristil, da je ženi zmešal glavo in jo napravil za svojo ljubavnico. Londinov povratek mu je bil zelo neljub, posebno ko je opazil, da se žena spet obrača k možu. V svoji ljubosumnosti je šel naposled tako daleč, da je bivšega tovariša iz ječe umoril s šestimi samokresnimi streli.
Norveške tvomice dušika zopet obratujejo
Kakor poročajo nemški listi, se nahajajo norveške tvomice dušika zopet v obratu. To dejstvo smatrajo v Oslu za eno izmed znamenj, ki kažejo, da se gospodarsko življenje na Norveškem popolnoma normalizira.
tankov, oklopnih avtomobilov in drugih motornih vozil. Zavoljo tega so zašli v težave. Tanki, ki bruhajo ogenj, naj bi tu pomagali.
Ti novi bojni vozovi so oboroženi z dvema strojnicama in s 3,"centimetrskim topom. Metalec ognja je vdelan v dolgo topovsko cev in ga usmerjajo proti poslopjem, na katera brizga velike množine gorečega bencina. Ta vdira v notranjost poslopij ter jih zažiga. , .
Izkaznice v nepravih
AMERIŠKI IZREKI
če izgubiš denar, nisi še ničesar izgubil. Če izgubiš čast. si mnogo izgubil, če si izgubil odločnost, si izgubil vse.
General v ujetništvu
Francoski general Giraud, ki je prišel v nemško ujetništvo, na nekem letališču,
kamor so ga bili prepeljali z bojišča
Kraji iz zadnjih vojnih poročil
Pas-de-Calais in Dover — Ostende. Dunquerque,
Boulogne in Dšeppe
je z umetninami
iz Bruslja in Louvaina
Tik preden so Nemci zasedli Louvain in Bruselj, so dragocene umetnostne zaklade iz belgijskih muzejev natovorili na dvanajst tovornih avtomobilov, da jih prepeljejo v Pariz. Med temi umetninami je bila cela vrsta znamenitih Rubensovih slik.
Prevoz so zaščitili z vojaštvom, toda doslej baje še ni prispel na Francosko. Vse poizvedbe, kaj je z njim, niso rodile uspeha. Nastala je zato bojazen, da so ti nenadomestljivi umetnostni zakladi, ki jih cenijo na mnogo milijonov, postali žrtev kakšnega bombardiranja.
Doverski preliv ali Pas-de-Calais je najožji del Rokavskega preliva V širino meri komaj 32 km. globina njegovega vodovja znaša okrog 30 m. Skozi to morsko ožino gre celotni pomorski promet med Severnim morjem in Atlantikom. 2° iz L 1805. izvirajo načrti, da bi pod to ožino speljali predor, toda ti in poznejši načrti. ki bi bili s tehničnega stališča, kakor pravijo strokovnjaki, povsem izvedljivi, se doslej zaradi odpora angleškega vojnega ministrstva niso uresničili Najvažnejše mesto na angleški strani preliva je utrjeno pristanišče Dover, ki lež: med slikovitimi krednimi pečinami. Na vrhu teh pečin so močne utrdbe. V jasnem vremenu je mogoče videti iz Dovera francosko obalo. V svetovni vojni je bil Dover oporišče angleške obrambe Rokavskega preliva. Na drugi strani preliva so najvažnejša pristanišča Ostende. Dunquerque.
Calais. Boulogne in Dieppe.
★
Ostende je najbolj znano belgijsko kopališče. ima pa velik pomen tudi kot pristanišče. posebno za zveze z Anglijo in kot središče ribištva. Leži ob peščenem zalivu ob iztoku Ysere. Mesto štej 2 okrog 50.000 prebivalcev. V svetovni vojni so ga nemške čete zavzele ter ga spremenile v
važno oporišče za svoje podmornice. ★
Blizu belgijske obale leži močno utrjeno in tretje najvažnejše francosko trgovinsko pristanišče Dunquerque Mesto, ki šteje 33.000 prebivalcev, ie luka za vse severno francosko industrijsko področje, s katerim je zvezano s številnimi železniškimi progami in prekopi. Velik del francoskega potniškega prometa gre preko tega mesta, ki je njegovo prebivalstvo že
izrazito flamskega značaja.
★
Samo 47 km od angleške cbale leži močno utrjeno pristaniško in industrijsko mesto Calais o katerem pravijo Nemci, da so ga že zasedli, zavezniška poročila pa to zanikuiejo. V brzem prometu ie mogoči Anglijo od tod doseči v 40 minutah. Kra' šteje 73.000 prebivalcev. S svojim plitkim močvirnatim zaledjem, mogočnimi bate-
rijami. utrdbami in umetno obrambno črto velja za trdnjavo orvega reda. Tu je središče francoske tekstilne industrije ter važno uvozno i.r:.?tanišče za angleški pe-
mog. petrolej in les.
*
Boulogne o katerem iz poročil tudi ni jasno razvidno, ali ie že v nemških rokah ali ne. je najvarnejše ribiško pristanišče evropske celine ter luka za veliki preko-mornike Leži ob izlivu reke Liane v Ro-kavski preliv. Preko Boulogna gre glavni del brzega parnUkesa premeta med Francijo in Anglijo. Mesto šteje nad 55.000
prebivalcev in ie ze'o utrjeno.
★
Dieppe je najjužnejše francosko pristanišče ob prelivu, šteje 25.000 prebivalcev ter je pcmembno trgovinsko in ribiško pristanišče. Znano ie tudi kot obmorsko kopališče ter važna industrijska točka. Leži c-b izlivu reke Arque med krednimi griči francoske obale
Motor na veter
m avtomobile
Danski tehnik Ellerhammer je napravil nov izum. ki obeta postati pomemben posebno v teh časih, ko povsod primanjkuje bencina. Motor v svojem avtomobilu je vzei proč ter ga nadomestil z akumulatorjem. Na streho vozila pa je postavil vetrni motor, ki ga je mogoče med vožnjo sneti. Ko je vožnje konec, obrne avto proti vetru in vetrni motor prične polniti akumulator. Poskusi so pokazali, da je mogoče s 16 urami »zbiranja vetra« doseči dve urt vožnje Strokovnjaki se za izum zelo zanimajo.
Dve bolgarski vremenosiovni postaji
Iz Sofije poročajo, da je bolgarska vlada kupila dve vremenoslovni postaji na njenem ozemlju, ki sta bili doslej v rokah tujega kapitala. Prva opazovalnica se nahaja v Sofiji, druga v Burgasu.
V borbi za bore življenje

Angleške oblasti so v svojo žalost ugotovile, da se je samo v mestu Manchestru od začetka te vojne izgubilo nad tisoč osebnih izkaznic, ki so jih morale nadomestiti z novimi. Večina oseb, ki je zahtevala nove izkaznice, je izjavila, da so bile prve ukradene. Oblasti so sicer izdale duplikate, istočasno pa tudi svarilo, češ da je takšna izguba tolikšnih izkaznic v teh časih resna stvar, če pomislimo, na kakšen način se lahko sovražnik okorišča z njimi. Tisoč ukradenih in izgubljenih izkaznic za tako veliko mesto, kakršno je Manchester, sicer ni dosti, toda v vojni, ki izrablja vse možnosti, da seje zmedo, je to vendarle malo drugače. Svarilo, ki so ga izdale angleške oblasti, velja seveda tudi za vsako drugo deželo, kjer izdajajo prebivalstvu izkaznice in si ne morejo želeti, da bi prišle te v neprave roke.

ftmmmmatl
HBH
Epizoda z bega iz Belgije v Francijo. Begunci iščejo kritja pred izstrelki na prostem
še še ne veš, zdaj izveš:
da je filmski režiser Raymond Ruffin postal žrtev vojne. Med snemanjem nekega prizora na bojišču ga je opazilo sovražno letalo ter ga zasulo z bombami;
da izhaja izven Nemčije nad tisoč listov v nemškem jeziku. V tem pogledu pred-njači Švica, kjer izhaja 455 nemških listov;
da trpe ljudje danes od nespečnosti štirikrat bolj nego pred desetimi leti;
da žive na Novi Gvineji podgane, ki dosežejo 60 cm dolžine;
da znašajo sedanje rezerve zlata v ameriških Zedinjenih državah 70 odstotkov celotnega zlatega kritja na svetu;
da je Amerika pozvala domov svoje državljane iz Afrike in Azije;
da bosta francoska in angleška vlada v septembru izdali skupno znamko, na katero čaka devet milijonov zbirateljev v Ameriki;
da je Rusija najbogatejša država z lesom na svetu;
da slavi najznamenitejša angleška srednja šola v Etonu te dni 500-letnico svojega obstoja.
da so v New Yorku osnovali organizacijo z imenom »Ameriški branilci svobode«;
da so odkrili v Innsbrucku na Brenner-ski cesti grob nekega Ilirca izza časa kratko pred našim štetjem.
AHHD
T A
Slikar Angeli, ki je slikal mnogo vladarjev, je imel bogate dohodke; bil je pa na tihem zelo radodaren, v dobrodelne namene je žrtvoval čedne vsote. Nekoč ga je obiskal knez Metternich z nabiralno polo. Angeli je bil vljuden: »Seveda bom podpisal, ekscelenca!« je dejal. »Podpisal bom točno toliko, kakor vi.«
Knez ga je ogorčeno pogledal in dejal: »Umazanec!«
VSAK DAN ENA
Krst v družini izdelovanja čolnov.
(»Humorist«)
BOCHEL ZfiVACO:
124
Don Juan
ttOAL&N.
»Ta bo vrhunec mojega življenja,« je zamrmral čez čas, ogledujoč svojo mojstrovino ...
Komaj pa je izrekel te besede, je začul nekakšen hrup, kakor da bi po Vrvarski ulici zamolklo drdrala kočija.
Jadrno je vstal in planil iz hiše. Razločno je slišal topot konj in škripanje koles. Očitno je bilo, da spremlja voz celo krdelo ljudi. Kakšnih ljudi? Zakaj? Za koga? Pomislil je, da se morda oddaljujejo, da so le po naključju šli tod mimo. A ne: krdelo se je ustavilo kakih sto korakov v stran od Arronškega dvorca in Turquandove hiše.
Utegnilo je biti polnoči..
Z namrščenimi obrvmi in obrazom spačenim od sovraštva in gneva je Turquand zarohnel:
»Če se mi je Medarda izneverila, jo zakoljem. In kar se tiče kralja, naj le pride, naj le stopi v hišo, ta vrli kralj! Naj da vlomiti moja vrata! Kakor gotovo je Bog, tako gotovo se jutri francoski kralj ne bo več imenoval Franc I.!«
Ob živih mejah se je s tihimi, urnimi koraki neslišno in nevidno plazil naprej. Ko je prišel do ovinka, je videl kočijo, obrnjeno tako. da so gledali konji proti Arrončkemu dvorcu. Živali so kopale na mestu in prhale. Kakih petnajst mož, pešcev in na konjih je negibno stalo okrog kočije.
I Nobeden ni črhnil. Česa so neki čakali?
»To pomeni napad!« je kriknil Turquand sam I pri sebi. »Ura je prišla!« | Umaknil se je.
Nekaj trenutkov po tem je stopil spet v svojo hišo. Zapahnil je vrata, spustil železni zastor in sprožil znamenje. Znamenje za poplah!
»Sovražnik prihaja!« je klicalo to znamenje Be-ranžerki. »Grozi ti nekaj hujšega od smrti: sramota! Podvizaj se, hiti v varno zavetje!...«
Minuto kasneje je bilo vseh dvanajst služabnikov na svojih mestih, Turquand pa na straži pred Beranžerkinimi vrati.
Vse to se je izvršilo brez hrupa, v temi, naglo in po načrtu. Trdnjava je bila nezavzetna ...
Znamenje za poplah je bilo zbudilo Beranžerko iz spanja.
Hitro, a mirno se je napravila v skoraj moško obleko, ki je bila ukrojena nalašč v ta namen in je omogočala neovirano hojo.
Nato je stopila k omari, ki je bil Turquand pokazal grofu njen ustroj, ter pritisnila na žebelj. Omara se je odprla . ..
Beranžerka je stopila vanjo, zaprla vrata za seboj in jih zapahnila.
Bila je na varnem ...
IX
Nočni napad
Ob enajstih zvečer je bil Klotar de Ponthus nenadoma in brez neposrednega povoda sklenil, da poj de brez odlašanja v kapelico Arronškega dvor-
ca ter poišče železno skrinjico, označeno v pismu, ki ga je bil našel v ročniku Ponthusovega meča.
»Zakaj takoj?« je pomislil. »Zakaj nocoj in ne kako drugo noč?«
A hkratu se je še bolj podvizal.
Urno je krenil po najkrajši bližnjici proti Arron-škemu dvorcu.
Vpraševal se je, kaj ga tako priganja. Smešno se mu je zdelo, da bi bilo treba prav nocoj preiskati grob namestnika de Ulloa.
Tu je moralo biti nekaj drugega... A kaj?
Brez zadržka je dospel do mrežnih vrat Arronškega dvorca. Tam ga je obšlo, kakor da sliši nedaleč od sebe pridušeno hrzanje,a noč je bila pretemna, da bi mogel kaj razločiti, in vrhu tega je bil v takšnem stanju duha, da ni utegnil paziti na to podrobnost.
Odpel si je plašč, ga zvil in ga vrgel čez ograjo
v park.
»Tako, Ponthus, skoči ponj!« si je dejal s čudnim
nasmehom.
V naslednjem trenutku se je vzpel čez ograir ubral pot, ki je bila določena v Ponthusovem pismu, zavil okrog kapelice in obstal pred malimi vrati. Pri tem se je nehote ozrl v stran ter pomislil:
»Tu je padel Filip de Ponthus, smrtno zadet od meča barona de Maugencyja, med tem ko sem se jaz mečeval z grofom de Loraydanom. In zdaj stojim znova tu, skoraj ne da bi bil sam hotel. Ali so nekateri kraji res zaznamovani od usode?
Kako bi mogli biti? Ne, ne, vse to je zgolj naključje.«
S konico svojega krepkega bodala je jel odpirati vrata, a v tem je opazil, da so bila vrata odklenjena. Ključ je tičal znotraj v ključavnici.
Ko je stopil v kapelico, ki jo je večna luč le medlo razsvetljevala, je takoj krenil k namest-nikovi rakvi.
Nekaj trenutkov je zrl na kip Sancha de Ulloa, ki je bil videti v tej skopi razsvetljavi kar presunljivo bled.
»Leonorin oče,« je zamrmral nato, »odpusti mi, da motim tvoje spanje in oskrunjam zavetje, v katerem počivaš. Ako je res, da mrtvi citate vse misli živih, tedaj veš: nič krivičnega me ne vodi semkaj ... Dovoli mi, da izvršim oporoko Filipa Ponthuškega, kakor bi jo tudi ti izvršil, da si na mojem mestu ...«
Tako govoreč je jel šteti vrste plošč od taber-naklja naprej. Sedemnajsta vrsta je bila nekako tam, do koder je segala namestnikova roka. Klotar je videl, da bo moral dvigniti dve plošči, ako hoče kopati pod namestnikovo krsto ...
»Prav!« je kratko dejal. »Lotimo se prve plošče; potem bomo videli...«
V tem ga je posilil živčen smeh, ki se je čudno razlegal po tihem prostoru.
»In s čim naj jo dvignem?« si je dejal.
Šele zdaj je opazil, da ni bil vzel s seboj potrebnega orodja. Ne rovače ni imel ne droga ne ničesar. Imel je samo meč, ki bi se bil hitro zlomil, in bodalo, ki ne bi bilo nič zaleglo.
Po hrvatskih volitvah
Pciemika med »Samoupravo" in,,.Hrvatskim dnevnikom"
Službeno glasilo JRZ »Samouprava« posveča uvodnik in še poseben članek občinskim volitvam v banovini Hrvatski. V uvodniku opozarja »Samouprava« na politični pomen hrvatskih občinskih volitev v naspiotstvu z vodstvom Kmetsko demokratske koalicije, ki je trdilo, da so te volitve povsem nepolitične ter samo gospodarskega in lokalnega pomena. »Samouprava« piše:
»Volitve so bile potrebne zato, da se likvidirajo zadnji ostanki prejšnjih režimov, pa tudi pojavi, ki so nastopili v banovini Hrvatski v gotovih političnih odnošajih. Volitve so imele izrazit politični pomen. Vsi drugi razlogi za nje so bili podrejenega pomena. To je tudi povsem razumljivo, če se pomisli, da so imele doslej še vse občinske volitve pri nas svoj politični pomen. Glavni zmagovalec pri občinskih volitvah v Hrvatski je bila Hrvatska seljačka stranka, ki je še enkrat potrdila, da je legitimirana predstavnica politične volje hrvatskega naroda.«
Dalje trdi »Samouprava«, da je dobila JRZ večino v vseh krajih, kjer je srbsko prebivalstvo v večini, ter nato nadaljuje: »To dejstvo je žal nepravilno razumelo vodstvo Samostojne demokratske stranke, ki želi z neresničnimi podatki o volilnih rezultatih zmanjšati uspeh JRZ. Vodstvo SDS je šlo celo tako daleč, da je v posebni izjavi trdilo, da so se izjavili proti politiki sporazuma vsi Srbi na teritoriju banovine Hrvatske, ki so glasovali za JRZ. To je povsem izmišljeno. Srbi v banovini Hrvatski se predobro zavedajo, da je tvorec in no-sitelj politike sporazuma predsednik JRZ g. Dragiša Cvetkovič. S tem, da so glasovali za njegove liste pri občinskih volitvah, so odobrili politiko sporazuma in do-komentirali svojo odločno voljo sodelovati s Hrvati. Ce niso volili kandidatov SDS, niso prav nič grešili. Ako bi držala teza vodstva SDS, da so bili vsi, ki so glasovali proti njenim listam, nasprotniki sporazuma in Hrvatov, potem bi bilo v tem taboru najmanj 1000 pri zadnjih občinskih volitvah izvoljenih občinskih odbornikov. Za politiko sporazuma je glavno, da v banovini Hrvatski Srbi in Hrvati složno sodelujejo. Povsem postransko pa je, ali potem te Srbe predstavlja SDS. Mislimo, da je v interesu Hrvatov samih, če sodelujejo s pravimi predstavniki Srbov na teritoriju banovine, nc pa s samostojnimi demokrati. ki niso s svojo dosedanjo taktiko molčečega odobravanja vsega, kar se je zgodilo, prav nič posebnega storili za spo-razum. Prepričani smo tudi, da želi dr. Maček sodelovati s pravimi predstavniki Srbov v korist napredka banovine Hrvatske.«
Srbov v banovini Hrvatski nihče ne mere obsojati zato, če gledajo na Beograd in Srbijo kot na svoj duhovni Piemont.
Prav tako jim ni mogoče šteti v zlo, če jim je bližji po duhu in tradiciji Beograd, kakor Zagreb, saj ie tudi Hrvatom v Ze-munu po duhu bližji Zagreb kakor sosedni Beograd.
SDS želi prikriti svoj poraz pri občinskih volitvah z raznimi izgovori. Pri tem kličejo na pomeč Hrvatsko seljačko stranko in samega dr. Mačka, ki je res dal pred dnevi neko izjavo o volitvah na Hrvatskem. Ta izjava nasprotuje stvarnim dejstvom in ne govori o dejanskih rezultatih volitev. Mi se ne mislimo spuščati v polemiko z vodstvom Kmetsko demokratske koalicije, niti z g. dr. Mačkom osebno. Smatramo, da danes ni primeren čas za take razprave. Pripominjamo pa le, da taka razprava nt priporočljiva tudi zaradi tega ne, ker sedimo vsi skupaj v vladi narodnega sporazuma, ki ima za cilj ureditev naših notranjepolitičnih prilik in odstranjevanje vseh sporov med Srbi in Hrvati. Poleg tega pa. smo prepričani, da ima javnost dobre oči in da je že pravilno ocenila dejansko stanja, ki je nastopilo po rezultatih občinskih v olitev na Hrvatskem. To stanje pa je v kratkem povedano sledeče: Hrvate predstavlja v banovini Hrvatski dr. Maček, Srbe pa Jugoslovenska radikalne zaiednica.«
»Samoupravi« odgovarja včerajšnji »Hrvatski dnevnik«, glavno glasilo dr. Mačka. List očita »Samoupravi«, da objavlja netočne rezultate o občinskih volitvah, in med drugim pravi:
»Glavni organ JRZ je proglasil za svoje celo take občine, kjer so bile vložene po sporazumu s pristaši Hrvatske seljačke stranke izrecno nestrankarske liste. Tako so bili izvoljeni v občini Erdevik na nestrankarski listi vsega trije Srbi. Dva sta pristaša Samostojne demokratske stranke, eden pa JRZ. Kljub temu je »Samouprava« proglasila, da se nahaja občina Erdevik v rokah JRZ. »Samouprava« tako nadaljuje z metodami anonimnega »akcijskega odbora«, ki je proglasil za liste JRZ vse tiste liste, ki niso bile izrecno označene kot strankarske liste. Med nje je prištel vse nestrankarske liste, srbske in gospodarske liste. Na tak način je seveda »Samouprava« lahko proglasila, da je dobila JRZ 60 občin pri zadnjih volitvah.«
V uvodniku, ki je tudi še posvečen občinskim volitvam, pravi »Hrvatski dnevnik«, da so se med volilno kampanjo dogajale nelojalnosti. Po občinskih volitvah je jasno, da so se Srbi v banovini Hrvatski opredelili za SDS in s tem za sodelovanje s Hrvati na podlagi stanja, ustvarjenega s sklenitvijo sporazuma od 26. avgusta 1. 1. Če so imele občinske volitve na Hrvatskem res politični pomen, potem leži ta pomen v likvidaciji raznih politikantov, ki so hoteli kvariti hrvatsko razpoloženje v teh resnih časih.«
© zbiranju naredasih sil
Tednik »Napied«, ki ga izdaja profesor dr. Mihajlo Ilie, razpravlja o potrebi koncentracije vseh pozitivnih narodnih sil in prihaja do zaključka, da se ne postavlja sedaj samo vp.ašanje sestave koncentracijske vlade, v kateri naj bi sodelovali tudi f :e:stavniki strank, ki so danes v opoziciji. temveč da bo treba istočasno angažirati pri upravljanju državnih poslov in v državni upravi tudi vse tiste strokovnjake in ljudi, ki jih je držal doslej strankarsko opredeljeni državni aparat ob strani. Prav tako bo treba pritegniti k skupnemu delu tudi vse tiste, ki so namenoma bih doslej v rezervi, ker se niso hoteli izreči za nobeno stranko. Naloga odgovornih činiteljev je samo, da prično takoj z delom za kon-ccntracijo vseh narodnih sil, ker se zamujeni trenutki ne bodo morda nikdar več vrnili.«
JBZ In HSS v Baski
Zagrebški »Jutarnji list« poroča iz Bač-kega Brijega pri Somboru, da je bila tam j konferenca pristašev Jugoslovanske radikalne zajednice. Na konferenci pa je bila večina poslušalcev pristašev Hrvatske se-liačke stranke, ki so pričeli klicati dr. Mačku in svobodni Hrvatski, čim je pričel govoriti zastopnik JRZ. Zaradi velikega prepira je bila konferenca končno raz-puščena.
Slovenski Jugoras
in krSčanski soeialci
»Slovenski delavec«, glasilo slovenskega cela Jugorasa. triumfira, odkar je bila objavljena resolucija s konference duhovščine ljubljanske škofije o izločitvi krščansko socialne Jugoslovanske strokovne zveze iz občestva katoliških organizacij. »Slovenski delavec« vidi v resoluciji ljubljanske duhovščine »priznanje z najbolj mero-dajne strani, da smo imeli prav, ko smo svojo organizacijo ustanovili v obrambo krščanskih načel v strokovnem gibanju. Posebno nas še veseli priznanje, da smo svojo organizacijo od početka sem prav vodili, tako da je mogla zbrana duhovščina vsemu vernemu slovenskemu delavstvu priporočiti, naj se poslej organizira v Zvezi združenih delavcev. Mi vemo, da se rrnogi, ki jih je duh časa preveč zastrupi. temu pozivu ne bodo odzvali. Na našo veliko žalost bodo zakrknili svoja srca in se povabilu svoiih dušnih pastirjev ne bodo odzvali. Naj ,jih Bog razsvetli s svojo milostjo in s svojo lučjo in naj jih privede k spoznanju resnice.«
C usodi človeka
V budimpeštanskem listu »Pester Lloyd« razpravlja AIexander Makkai na uvodnem mestu o usodi človeka in navezuje svoja razmišljanja na sedanjo vojno. Pisec piše med drugim:
-Vedno globlje in z vedno večjo pretre-senostjo čutimo, da gre v sedanjem obo- i roženem spopadu narodov za več in večje j kakor pa samo za zmago ali poraz ene izmed vojnih strank. V igri je sama uso- j da človeštva, in to v individualnem, na- . cionalnem in univerzalnem pogledu. To poslednje in veliko vprašanje se nam od- j pira zlasti v tragediji malih narodov. Naj j presojamo svojo bitnost kakor koli, to, j kar imenujemo svojo duhovnost, ni samo i podedovana dobrina, temveč bistveno spoznanje človeštva.
Naj bo izid sedanjega oboroženega spopada kakršen koli, bodočnost človeštva si
lahko zamislimo samo v svobodnem, kvalitativnem in bratskem medsebojnem vplivu posebnih narodnih duhovnosti ter v izmenjavi vrednosti, v kolikor se naravne politične razlike v medsebojni borbi neizčrpnih vrednotnih kakovosti med seboj izravnajo, da potem skupno zgrade cerkev pravega miru, pravičnosti in ljubezni. Z bolestjo ugotavljamo, kako daleč smo še danes od tega oddaljeni. Boj divja in kdo ve, kdaj se bo končal. Edini svetli žarek v vsem je samo to, da celo oba vojna nasprotnika ne smatrata sedanjega boja kot zaželenega pota v bodočnost človeka. Pri tem ne bosta mogla prezreti znanega sodnega izreka: Tu je človek!«
šsiSlajev proces v Zagrebu
Pred zagrebškim okrožnim sodiščem se bo pričela 10. junija razprava proti Branku Cvergerju, Ljubomiru Beloševiču in Juriju Večerincu, ki so obtoženi uboja vseučiliškega profesorja dr. Šuflaja leta 1931. v Zagrebu. Pokojni dr. Šuflaj je bil ideolog hrvatskih frankovcev. Za razpravo vlada v Zagrebu veliko zanimanje. Obrambe obtoženih ni hotel sprejeti no-
ben zagrebški odvetniku, tako da je moralo odrediti zagrebško sodišče dolžnostne zagovornike za vse tri obtožence.
Glavna naloga Švicarjev
O tem razpravlja v svojem uvodniku švicarski list »National Zeitung« iz Basla, ki piše med drugim: »Najvišja in za sedaj najnujnejša naloga švicarskega ljudstva je vojaška in duhovna obramba države. Ona zahteva za svoje namene vse sile. Izkušnje so nam že pokazale, kako strašno se maščuje sleherna opustitev zunanje in notranje čuječnosti. Velike države z vsemi odgovarjajočimi oboroženimi sredstvi lahko take pomanjkljivosti še nekako izravnajo, male države pa lahko zaradi tega propadejo. Za to moramo mi, dokler kocke v tej voini še niso padle, kazati najvišjo pripravljcnort. To narod tudi brez izjeme razume in odobrava.«
Težave današnjih vojnih poročevalcev
Neki francoski vojni poročevalec takole opisuje težave svojega dela:
»Naloge današnjih poročevalcev z bojišč so težke. Dokler bo trajala sedanja faza vojne, v kateri so bitke bolj podobne zmešnjavam, si ni mogoče predstavljati novinarja, ki bi skakal od ene točke do druge s tveganjem, da bi oviral one, ki se bore. še več-, dokler bitka ni končana, I novinar niti ne more opisati več ko skrom-j nega dela operacij, četudi je v neposredni bližini kraja, kjer se razvija ta ali ona akcija, lahlko zajame sam.o zelo ozek odsek celokupne bojne freske. Kronist, ki na primer iz Pariza zasleduje premikanje čet po zemljevidu, zbira podatke ter natančno proučuje komunikeje, lahko boljše razume bitko kakor dopisnik, ki se sprehaja po obetreljevanth cestah na bo-iiišču. Temu ostane navadno samo anekdota. «
„Letele kazensko sodišče" na Slovaškem
Agencija »Slovak Press« poroča, da je na Slovaškem že nekaj časa na delu tako zva-no »leteče kazensko sodišče«, katerega namen je pobijanje tihotapstva. Tako obravnava to sodišče med drugim zadevo Marka Rosnerja in Rudolfa Lowyja, ki sta bila obtožena, da tihotapita baker iz Slovaške. Lowyjev sin je baje sklenil z Nizozemsko dobavo 8 vagonov bakra, toda Hflinko-va garda je to blago zaplenila, ker je izvoz bakra iz Slovaške prepovedan. Med potjo do Krompachov pa so ti vagoni izginili in je verjetno najmanj šest vagonov vendarle prešlo mejo. Čim bo zadeva pojasnjena, bo sodišče izreklo svoio sodbo.
Slovaško leteče sodišče raziskuje vse primere tihotapstva na licu mesta in takoj kaznuje krivce, po večini razne gospodarske špeku'ante. Tako je bil na primer v Bardejovu kaznovan mesar Rumstein z 10.000 kron denarne kazni in z enim mescem zapora zaradi raznih prepovedanih špekulacij z mesom.
Angleški laburlsti in vojna
V uvodniku švicarskega lista »Basler Nachrichten« čitamo med drugim: »Z vla- J do Winstona Churchilla je Anglija kon- i j čno dosegla že dolgo zaželeno narodno i vlado. Churchillova vlada je koalicijska j vlada, v kateri so zastopane vse stranke, i le da liberalci nimajo nobenega svojega i zastopnika v ožjem vojnem kabinetu. De-i lavska stranka stoji enakopravno poleg konservativcev. V vseh odločilnih vprašanjih pa so pritegnjeni k posvetom tudi liberalci. Winston Churchill je prav dobro vedel, zakaj je dal laburistom tako močno zastopstvo v svoji vladi. Gre namreč za vse in iz naroda bo treba ne le vojaško, temveč tudi industrijsko izvleči vse, s čimer razpolaga. Opozicija bi utegnila tu biti nevarna za ves narod. Tako pa je tudi angleško delavstvo, kakor ves ostali angleški narod, prežeto z vojnim duhom. Churchill je sestavil »team«, ki vzbuja v narodu največje zaupanje.«
ŠPORT
10 milijonov aktivnih smrtnikov
štejejo v današnji Rusiji, kjer vlada vsestransko podpira šport in žrtvuje velike
vsote za njegov napredek
Smrt znanega generala
Beograd, 28. maja. p. Danes je umrl v Beogradu upokojeni divizijski general Vfla-dimir Kostič. Za časa svetovne vojne je bil poveljnik timoške divizije.
švicarske vlade proti padalcem
Kakor poročajo švicarski listi, je švicarska zvezna vlada izdala te dni civilnemu prebivalstvu naslednja navodila proti saboterjem in padalcem:
Zadnje vojne operacije so pokazale, kakšen obseg je že zavzelo novo bojno sredstvo spuščanja oboroženih padalcev za obrambnimi črtami. Ti padalci lahko nastopajo ločeno ali v skupinah, v gotovih primerih tudi v sporazumu s tujimi agenti, ki so v državi. Njih naloga je lahko tudi v tem da se polaste važnih točk. kakor letališč, radijskih in drugih postaj.
Vrhovni poveljnik švicarske vojske je za primer, da bi se tudi Švica znašla v vojni, izdal potrebne ukrepe za pobijanje padalcev s posebnimi krajevnimi organizacijami. kakor policijskimi stražami in drugimi oboroženimi skupinami. Vendar je dolžnost vsakega poedinca. da vojski
pri njenem delu pomaga ter proti saboterjem in padalcem nastopa:
1.	s kolikor mogoče natančnim opazovanjem krajev, kjer bi se lahko padalci spustili in s takojšnjo obvestitvijo bližnjih vojaških aJli policijskih oblasti:
2.	z zasledovanjem in preganjanjem padalcev, če mogoče v večjih skupinah, tako da jih ne izgubi izpred oči in lahko vsak trenutek sporoči njihovo nahajališče;
3.	da takoj obvesti vojaške in policijske oblasti, ako kje naleti na osamljene padalce;
4.	da takoj obvesti vojaške in policijske oblasti o morebitnih sabotažnih dejanjih neznancev:
5.	da ohrani mirne živce in hladnokrvnost ter povsod pobija paniko in nerede.
V založbi beograjske »Sportske revije« jc pred kratkim izšla kot 5. knjiga »Sportske biblioteke«, ki jo prav tako izdajata urednika revije ~g. Bora Jovanovič in Ljubomir Vu-1 .dinovič, knjižica z naslovom »Dru-govi na stadionu«, ki obsega zbirko zanimivih reportaž o športu v današnji Rusiji. (Knjižica stane samo 6 din in se lahko naroči pri upravi »Sportske revije«) članki iz te knjižice obravnavajo razvoj športa v Rusiji od prvih početkov pa današnjega silnega razmaha, v ka-erega do zadnjega časa pri nas nismo imeli pravega vpogleda. V enem izmed objavljenih članke.' čitamo o ogromnem številčnem porastu aktivnih športnikov v današnji Rusiji, kjer tudi vlada vsestransko podpira športno gibanje in žrtvuje velike vsote za njegov napredek. Iz članka posnemamo med drugim:
V	sovjetski Rusiji se fcavijo s športom večinoma samo meščani in pa delavci iz delavskih naselij, kakor tudi deloma vojaki, toda najbolj navdušeni športni pobor-niki pa so srednješolci.
Zanimivo je, da imajo v današnji Rusiji tudi žene v športu vlogo kakor nikjer na svetu in kažejo neverjetno lepe rezultate. Med kmečkim prebivalstvom šport še ni znan ter so posamezniki iz tega stanu samo izjeme. Množice onih, ki gojijo šport pripadajo obenem tudi raznim strankarskim organizacijam, kjer prejemajo tamkaj v te namene zelo visoke podpore. Vsa telesna vzgoja naroda se izvaja z vojaškim geslom: »Bodi pripravljen za delo in obrambo«.
Po oficielnih podatkih je bilo v Rusiji lani vsega 10 milijonov aktivnih športnikov, od njih okoli 2.5 milijona žensk. Težko je reči, koliko od teh športnikov se ba-vi s pravimi športi in koliko od njih s specialno telesno vzgojo, toda prav gotovo je 3 do 4 milijone takšnih, ki gojijo vse znane olimpijske športe.
V	Rusiji se športniki ne združujejo po klubih, kakor bi hoteli sami, temveč po kraju zaposlitve ter skupnem poklicu in službi. Tako imajo srednješolci svoja društva v sistemu šolske organizacije, študenti v univerzitetnih in prostovoljnih društvih svoje bodoče stroke, vojaki in mornarji v vojaških društvih, delavci v društvih svojih tovarn ter podjetij itd.
Vlada na vse načine propagira in podpira šport, pri čemer pa ji pomagajo tudi razne tovarne in velika industrijska podjetja. Sovjetska Rusija ima 5 visokih šol za telesno vzgojo (v Leningradu, Moskvi, Tiflisu, Minsku in Kijevu), s katerih prihaja vsako leto več kakor 1000 kvalificiranih učiteljev telesne vzgoje. Kako naglo napreduje šport tamkaj, se najbolje vidi po proizvodnji smuči, ki so jih na primer leta 1924. izdelale sovjetske tovarne okoli 7000 parov in s tem zadostile vsem potrebam. 10 let pozneje se je ta proizvodnja dvignila na 800.000, leta 1937. pa so
potrebovali že še enkrat toliko parov smuči. Lani je bilo izdelani dva milijona parov smučk, pa jih vendar še ni bilo dovolj za vse. Smučanje je sploh v Rusiji eden najbolj razvitih športov, kar je pač zaradi vremenskih razmer popolnoma razumljivo.
Med najbolj udomačene športe pa je treba tudi v Rusiji prišteti nogomet. Tudi tamkaj povsod tekajo za to okroglo žogo, ne samo po igriščih, temveč tudi po vseh predmestnih cestah. Koliko je vseh nogometašev, je težko reči, verjetno pa najmanj 1 milijon, kar se lahko sklepa po tem, da izdelajo državne tovarne vsako leto do 800.000 parov nogometnih čevljev. Seveda imajo ti nogometaši tudi veliko armado prijateljev, ki hodijo na vse njihove prireditve. Tako je bilo v Moskvi sem in tja v stadionu s 75.000 sedeži premalo prostora, da bi bili lahko vsi navdušeni gledalci prišli vanj. Zato so nedaleč od Moskve v vasi Ismajlovu zgradili nov Stalinov stadion, v katerega gre 108.000 gledalcev in je v njem prostora za 4C.000 nastopajočih.
O vrednosti ruskega nogometa je težko govoriti, ker se je sovjetska reprezentanca merila dozdaj samo s slabimi delavskimi ekipami, nad katerimi je seveda z lahkoto zmagovala. Po nekaterih reprezentančnih tekmah pa se lahko sklepa, da je sovjetski nogomet boljši od turškega, toda slabši od češkega. Zelo popularna športna panoga je tudi odbojka, ki jo igrajo povsod in je pritegnila že velike množice športnikov.
Lahka atletika velja za kraljico športov tudi v sovjetski Rusiji. Ne glede na to, da je že v programu gesla »Pripravljen za delo in obrambo«, spnda ta športna panoga med najbolj priljubljene v državi. Na državnem prvenstvu se zbira vsako leto okoli 1500 tekmovalcev, v odločilnem teku čez drn in strn pa jih starta tudi do 10.000. Po svoji moči je sovjetska atletika nekako enakovredna poljski. V ženski atletiki je Rusija daleč pred ostalimi.
Težka atletika še ni našla poti v široke narodne sloje, vendar pa ima tudi zdaj nekaj odličnih posameznikov, Ki so obdržali svetovni sloves starih ruskih težko-atletov.
Drsalni šport kljub ugodnim vremenskim razmeram še ni dosegel one svetovne višine, ki so jo pokazali stari ruski drsalci, toda pod njihovim vodstvom zdaj zelo naglo napreduje ter se že bliža norveškemu, ženske so v tej discinlini tudi že zdaj dosegle razred svetovnih drsačic in umetnic na ledu.
V plavanju so v sovjetski Rusiji že dali nekatera imena, ki so enakovredna evropskemu razredu, neki Bojčenko pa je v prsnih disciplinah že prekosil obstoječe svetovne rekorde.
Ostale športne panoge, kakor so tenis, jadranje, kolesarstvo, hokej itd., pa si tudi hitro krčijo pot na široko, tako da bodo sovjetski športniki v dogledni bodočnosti lahko odločilno poseeii v evropske in tudi svetovne rekordne tabele.
še o našem nogometu
Nov predlog, kako naj se ustavi propadanje slovenskega nogometa, na vprašanje, ki ga je sprožila s svojim pozivom javnosti SK Ljubljana
Nemški glas o ameriških razpoloženjih
Berlinska agencija »Deutscher Politi-scher Bericht« razpravlja o razpoloženjih ameriškega prebivalstva do evropske vojne in med drugim piše:
»Trditve zavezniške propagande, ki naj med narodi ameriškega kontinenta ustvarijo nerazpoloženje proti Nemčiji in ki se v Zedinjenih državah zlasti izražajo v agitaciji za ameriški oborožitveni program, zavzemajo v zadnjem času vedno večji obseg. Kakor neverjetno se to sliši, se vendar po novejših vesteh zdi, da se ustvarja nevarnost, da bi ameriški narodi kljub vsem argumentom razuma začeli gledati v Nemčiji velesilo, ki ima kake imperialistične naklepe proti Ameriki. Z nemške strani je treba temu nasproti poudariti, da je podtikanje teritorialnih ali drugačnih imperialističnih načrtov v kričečem nasprotju z nemškimi mirovnimi cilji, ki jih je Hitler ob vsaki priliki ponovno jasno opredelil. Ako bi se pustila ameriška javnost zavesti v mnenje, da ima Nemčija še kake dalekosežnejše in samo začasno prikrivane načrte, potem mora pripisati sama se-
bi, ako se čuti prisiljeno k političnim, vojaškim in gospodarskim konsekvencam, ki so nepotrebne in povrh škodljive za bodoče sožitje narodov po koncu sedanje vojne.«
»Nemčija ima na ameriškem kontinentu samo en cilj, namreč ta, da bi po zlomitvi trgovini sovražne nemške blokade čimprej zopet obnovila normalno trgovsko izmenjavo blaga z ameriškimi narodi. Ako trdi zavezniška propaganda, da bo oslabitev angleške mornarice na Atlantskem oceanu pomen jala prvo nevarnost za Ameriko, potem je resnica ravno nasprotna. Ravno angleška mornarica je trajna latentna nevarnost za pomorske zveze med Ameriko in Nemčijo. Zaradi te nevarnosti je bilo samo naravno, da Nemčija ni smela pripustiti, da bi bila v svoji preskrbi odvisna od ameriškega kontinenta. To dejstvo je seveda ovirajoče vplivalo na razvoj nemško-ame-riške trgovine. Če je bila ta trgovina kljub temu zelo živahna in za oba dela koristna, se da iz tega sklepati, kako velike možnosti se odpirajo, če se zagotovi svoboda morja.«
Poziv SK Ljubljane in poznejše kritike zaradi nazadovanja slovenskega nogometa so očitno razgibali vse, ki se zanimajo za bitje in žitje naših nogometnih klubov. Te dni sino glede rešitve tega vprašanja prejeli značilen dopis, to pot iz Celja, ki se loteva tega problema še z drugačnih vidikov, kakor so jih dozdaj obravnavali ožji in širši prijatelji SK Ljubljane. V nameri, da se pretehtajo tudi misli tega pisca, objavljamo v glavnem njegova izvajanja s pridržkom seveda, da se v vsem ne moremo strinjati ž njimi. Več glav več ve, pa čitajmo še, kaj mislijo o ljubljanskem vprašanju na deželi!
»V zadnjem času se je v našem tisku razvila hvalevredna razprava o neuspehih slovenskega ligaša in tudi o njihovih vzrokih. Prvi se je oglasil izkušeni igralec Hassl, ki je iskal vzroke že v početkih slovenskega nogometa, nato je prišel sam odbor SK Ljubljane z onim obupnim pozivom ter slednjič eden podpornih članov tega kluba, ki je edini pravilno zajel vso stvar in jo prikazal v pravi luči. Ves slovenski nogomet je dejansko že dolgo v nazadovanju, toda zato se dozdaj še nihče ni oglasil v njegovo obrambo in klical vse javnosti na pomoč. Zdaj pa, ko je Ljubljana tako klavrno odigrala svojo vlogo kot slovenski predstavnik v državni ligi in ji zaradi tega grozi nevarnost popolne propasti, prihajajo obupni klici na vso javnost, naj reši ugled slovenskega nogometa z rešitvijo SK Ljubljane.
Slovenska javnost torej in oblastva naj rešijo predstavnika slovenske prestolnice SK Ljubljano, vseh ostalih 50 klubov iz Slovenije pa naj životari in se bori dalje kakor ve in zna. SK Ljubljani banovin-skega trenerja, lepo urejeno igrišče z vsemi napravami ter prostore in podpore, ostali klubi pa, ki delajo prav tako v korist in za zdravje naroda, pa naj žive ali propadejo. Tako ne bomo rešili slovenskega nogometa! Poziv, ki ga je poslala Ljubljana javnosti, je naletel pri večini na negodovanje in ni izključeno, da je klub dosegel ž njim baš nasprotno, kar je hotel. Kajti, zdaj vsaj vemo, kako gledajo na naše športne razmere iz Ljubljane in kako malo ali sploh ne pozna prilik na deželi športna Ljubljana. To je že eden vzrokov, da slovenski nogomet propada. Kljub temu, da marsikateri slovenski klub živi in dela v bolj žalostnih prilikah kakor SK Ljubljana, ni bilo od nikogar tega klica za pomoč, ker se vsak klub zaveda, da si mora pomagati sam. Saj je treba računati s tem, da povsod na odločilnih mestih bolj ovirajo delovanje klubov kakor pa ne. Kadar bodo »merodajni« spoznali obratno, potem bodo morali podpreti vse klube in nihče ne bo mogel biti privilegiran.
Glavni vzrok propadanja slovenskega nogometa pa je brez dvoma finančnega značaja. Nikjer ni zdaj več onega idealnega gledanja na šport ln vsak misli samo, kako bi od kluba Izsilil čim več koristi. Denarja pa ni... Večji klubi v Ljubljani, Mariboru, Celju, itd. so imeli včasi
po več moštev ter vsako sezono celo vrsto tekem za prvenstva raznih vrst. Sedaj pa ni več pravega naraščaja, česar je mnogo kriva tudi prepoved, da se srednješolci ne smejo udejstvovati v športnih klubih, če niti to vprašanje ni rešeno ugodno kako bo rešeno vprašanje podpor in pomoči za šport ?
Z nazadovanjem nivoja našega nogometa je začelo padati tudi zanimanje zanj in tako so polagoma usahnili tudi oni zasebni viri, ki so dolgo podpirali stremljenja slovenskih nogometnih klubov. Vprašanje rešitve je zdaj že zelo težko. Pričeti bo treba popolnoma znova. Opustiti bo treba vsako misel na izenačenje z bratskimi boljšimi klubi na jugu in se zadovoljiti kljub težkim žrtvam z malimi domačimi razmerami. Klube bo treba čimbolj razbremeniti, da ne bodo klonili pod težo finančnih bremen Pritegniti bo treba spet vsaj nekatere onih, ki so se iz raznih vzrokov odtegnili od dela v klubih ter postopoma prepričevati oblastva, da je šport za narod in državo koristen. To poslednjo nalogo naj bi prevzela predvsem Slovenska nogometna zveza ali pa še bolj — snujoča se Slovenska športna zveza kot vrhovna predstavnica slovenskega športa. Pri vsem tem delu, ki seveda ne bo trajalo nekaj tednov ali mescev, pa je treba enako pozornost posvetiti vsem športnim klubom, ker se bo lahko samo iz količine dosegla tudi kakovost, ki bo predstavljala pravi nivo našega nogometa, čeprav sedanji časi niso prikladni za reševanje teh vprašanj, nas vendar ne smejo zazibati v brezdelje, temveč moramo budno paziti, da bomo pozneje kdaj takoj pričeli z novim delom v tej smeri.	p. s.
Zanimiva nogometna tekma
V	soboto med kemiki in montanisti
ljubljanske univerze
V	soboto 1. junija ob 16. bo na igrišču SK Ljubljane prvenstvena tekma med kemiki in montanisti ljubljanske univerze. Ker so Igralci večinoma člani raznih dobrih ljubljanskih nogometnih klubov, bo ta tekma prav gotovo zadovoljila tudi razvajeno nogometno publiko. To bo obenem tudi prva tekma med univerzitetnimi moštvi.
Vstopnina na tekmo bo po 2 dinarja, tako da bo omogočen vstop vsakomur. Podpirajte razvoj športa na naši univerzi.
Nogomet v Litiji. Litijska enajstorica kaže v zadnjem času izredno lepe uspehe in žanje priznanje naše športne javnosti. Domala vsako nedeljo imamo v gosteh kako nogometno enajstorico. Preteklo nedeljo, so prišli k nam gostovat člani SK Virtusa iz Duplice pri Kamniku. Ob krasnem sončnem popoldnevu je prisostvovalo tekmi okrog 300 gledalcev, ki so bili s po-, tekom igre zadovoljni. Na svoj račun so priSli posebno navijači litijske enajstori-ce. saj je bil končni rezultat 8:2 za Litijo. Športna Litija je v poslednjem času na svoje moštvo lahko zadovoljna.
MALI OGLASI
Službo dobi
Beseda 1 din, davek J din. za šifro ali daianie naslova 5 din. Naimaniši znesek 17 din.
Prikrojevalko
za perilo sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vsestransko irvežbana« 13909-1
Industrija za predelavo volne
Išče sposobnega poslovodjo. Ponudbe s opisom dosedanje zaposlitve ln navedbo zahtevane plače na oglas. odd. Jutra pod »Poslovodja.
13649-1
Prodajalko
z nekaj prakse, pošteno sprejmem za prodajo sadja in zelenjave na trgu. Gasilska cesta 15. 13958-1
Kmečkega fanta
in dva vajenca rabim. »Zavesa«, Vodnikova 43. Ljubljana.	13956-1
Dobrega kalkukan-ta in knjigovodjo
sprejme proti takojšnjemu nastopu večje industrijsko podjetje. Ponudbe pod »Zanesljiv knjigovodja« na ogl. odd. Jutra. 13938-1
Pomočnika
za zbito in šivano delo sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Koritnik Ignac, Dol pri Hrastniku.
13946-1
Trgovski pomočnik
s šoferskim izpitom se takoj sprejme. Naslov v weh poslovalnicah Jutra.
13940-1
Brivski pomočnik in frizerka
dobra delavca, želita spre-
Beseda 1 din, davek S din.
meniti službo s 1. junijem zt šifro ali daianje naslova ali po dogovoru. V poštev i dm. Naimaniši znesek pridejo samo stalna mesta. ;	17 jja.
Ponudbe na Makra Pali, j brivski pomočnik, Murska j
Sobota.
13944-2
Vajenci (ke)
Vajenca
za pleskarska in sobosli-karska dela sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13919-44
Prodam
Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Vrtno seno
cca 1000 kg prodam. Vprašat; pri Sašek Josip, Celovška 62. Ljubljana.
13970-6
Damsko krarjačico
sprejme takoj modni atelje »Linija«. Marijin trg 3.
13963-1
Služkinja
vaiena kuhe in vseh gospodinjskih del, dobi službo Plača po dogovoru. N-.slov v vseh poslovalnica!-. »Jutra«.	13971-1
Zastonj
dajem čebulček, vsako količino. Sever & Comp, Ljubljana.
Vodno turbino
kupim. Ponudbe: Gričar, mlin, Trebnje. 13954-7
Avto,mota
Beseda 1 din, davek J din, t* šifro ali daianje naslova 5 din. Najrnaniši znesek 17 din.
Rabljene
pnevmatike
velikosti 6.00/16 proda — DKW zastopstvo. Celovška cesta 93.
13911-10
Beseda 1 din, davek i din,
za šifro ali daianie naslova S din Najmanjši znesek 17 din.
Komfortna vila
13980-6 enonajstropnl! dvostano-vanjska, na lepem čnem prostoru v Ljubljani naprodaj iz proste roke. _ , ....	Naslov v vseh poslovalni-
Beseda 1 din, davek 3 din; 1 cah Jutra.	13961-20
Stavbno parcelo
v izmeri cca 13.000 kv. metrov, ki se nahaja ob glavni cesti Kranj-Šenčur, v bližini mesta prodam. Anica Krč, Kranj, Bleiska cesta 4.	13939-20
rkfjm
Beseda t din, davek 3 din, za 'ifro ali dajanie naslova 5 din. Najrnaniši znesek 17 din.
Trgovski lokal
oddam. Tyrševa cesta 37. Vprašati istotam I. nadstropje.	13949-19
Dvosob. stanovanje > Opremljeno sobo
sončno, v I. nadstropju ali oddam. Tavčarjeva ul. št. v visokem pritličju v novi | 5-HI. desno.	13905-23
hiši v centru išče dama za
avgust. Pogoje in podatke prosim na ogl. odd. Jutra pod »Tavčarjeva 12«.
13964-21a
Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Klavir
dobro ohranjen bo jutri 30. maja prodan na sodni dražbi ob 15.45 uri v Mostah Zaloška cesta št. 1. Kupci vabljeni. 13936-26
Stanovanja
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova din. Naimaniši znesek 17 din.
Beseda 1 din, davek i din, za šifro ali daianie aaslova 5 din. Najrnaniši znesek 17 din.
Dvosob. stanovanje
parketirano s pritiklinami oddam na Cesti 29. oktobra (Rimska) št. 23
13959-21
Stranka 2 oseb
išče v strogem centru mesta dvosobno stanovanje z vsem komfortom in plinom, ev. tudi s kabinetom. Ponudbe son- na ogl. odd. Jutra pod šifro »Višji penzionist«.
13929-21a
Enonadstropno vilo
prodam ob Tyrševi cesti. Stožice 78. Kovač.
13950-20
za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Paviljon
na velesejmu
dam na račun eventuelno ' HiŠO Z Vrtom
v najem proti kavciji. I enodružinsko v okolici Oglasiti se pri Lasanu v Ljubljane prodam. Vižmar-Siški, Vodnikova 17.	je 10, pod klancem.
13979-17 I	13969-20
Stanovanje
ene ali dveh sob s pritiklinami, primerno za upokojenca, oddam takoj v novi hiši v okolici Ljubljane. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13957-21
Trosob. stanovanje
s 1. iunijem oddam. Cena 600 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13951-21
Vsaka beseda 2 din: davek 3 din. Za dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 20 din.
Opremljeno sobo
i vso oskrbo oddam gospodu. Idrijska 11.
13976-23
Opremljeno sobo
lepo. sončno, oddam s 1. junijem. Naslov v oglas, odd. Jutra.	13968-23
Opremljeno sobo
takoj oddam. Gradišče fib pritličje levo. 13948-23
Vsaka beseda 2 din: davek 3 din Za dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 20 din.
		
Beseda	1 din. davek	3 din;
za šifro	ali dajanje	naslova
5 din.	Najmanjši	znesek
	17 din.	
K. T.
Prosim, pridi * četrtek ob 7. uri sigurno. Pozdrav.
13966-24
Dame!
Za pomlad in poletje ie najbolj praktična traina ondulacija, katero Vam okusno izdela salon »Fanči« Kongresni trg 3.
125-30
UJL
MODROCE
patentne posteljne mreže nudi solidne ln po nizki cenj
R. RADOVAK
ta potnik Mestni trg 13.
ZLOŽLJIV
spalni kauč
praktičen in vsestransko uporaben
za Din 1.750.— pri
E. ZAKRAJŠEK,
tapetništvo, LJUBLJANA, Miklošičeva 34, tel. 48-70.
SREBRO,
drage kamne
in vsaKorrstnr
ZLATO
kupuje
po najvišji!) cenali JOS. EBERLE,
Ljubljana, Tyrševa i.
•>alara hotela »Slon..
Snažna oseba
sama, išče sobo, kuhinjo s pritiklinami najraje v šent-petrskem okraju za takoj ali pozneje . Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sama«.	13932-21a
Enosob. stanovanje
išče gospa. Ponudbe pod »Samska« na ogl. odd. Jutra.	13947-21a
OGLAS
Pevca
za komične kuplete sprejmem takoj. Sv. Jakoba trg št. 5.	13967-1
Krojaškega
pomočnika
takoj sprejmem. Vrbinc, Vidovdanska 20, Ljubljana.
13973-1
2 hlapca
enega starejšega in enega mlajšega, zdrava in pridna, vaiena vseh poljskih del in ki imata res veselje do konj, iščem. Plača po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13965-1
Šiviljske
pomocnice
za izdelavo spreime takoj atelje Bazanella, Gaieva 2.
13984-1
Gospodično
iščem, boljšo natakarico za boljši bife za takoi. Ponudbe s sliko poslati na bife »Jadran«, Šibenik. 32410-1
Frizerka
vodilna moč, dobi službo takoi ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno 61«.	13933-1
Brivskega
pomočnika
;??-m za takoj. Rudi Ern-tner. Stožice.	13985-1
Seseda 50 Bat. davek i din. tei 3 din za iifro »li daja aie naslova — Naimanili znesek dni 13.
Prema odluci upravnog odbora oficirskog doma garnizona Ljubljanskog od 5. aprila 1940. godine u sali oficirskog doma u Ljubljani—Tabor održače se na dan 8. juna 1940. godine u 11 časova
prva neposredna pismena pogodba za izdavanje pod zakup menaže i bifea oficirskog doma ljubljanskog garnizona
za vreme od 15. juna 1940. godine do 31. maja 1941. godine.
Uslovi za ovu pogodbu mogu se videti svakog dana od 8—18 časova u čitaonici oficirskog doma.
Kaucija u sumi od Din (8.000) osam hiljada u gotovom novcu ili u vrednostnim papirima po borzanskoj ceni, polaze se na kasi oficirskog doma do 10 časova označenog dana za ovu pogodbu.
Ponudjači imaju biti snabdeveni ovim dokumentima:
svedodžbom o državljanstvu;
uverenjem o zavičajnosti;
uverenjem o dobrom vladanju i ponašanju, kao i da nije sudski sudjen niti osudjivan za prijava dela;
uverenjem o priznatom pravu za vodjenje gostione i točenju alkoholnih piča; i
lekarskim uverenjem od državnog lekara o zdiavlju i sposobnosti ponudjačevoj, da vodi menažu i bife doma.
Ponudjači imaju svoje pismene ponude sa napred označenim dokumentima poslati Upravi oficirskog doma u Ljubljani najdalje do 10 časova odredjenog dana za držanje ove pogodbe.
Iz Uprave oficirskog doma u Ljubljani—Tabor 1 od 28. maja 1940. godine.
.\.»y,-v- -i-.?
Lesni manipulant
in šofer išče takojšnje službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13921-2
Pek
zmožen vseh del, išče službe kot samostojni delavec. Cenjene ponudbe na ogl. od. Jutra pod značko »Zanesljiva moč št. 50«.	13923-2
Gospodična
s tromesečno prakso želi mesto v kakršni koli pisarni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13937-2
Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi našega brata staroste
Savlčič M.
VIŠJEGA RAČUNSKEGA INŠPEKTORJA DRŽAVNEGA VELEPOSESTVA BELJE
ter počastili na tako lep bratski način in ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti — naša prisrčna zahvala.
KNEŽEVO, 27. maja 1940.
Sokolske društvo Kneževo


ZAHVALA
Za premnoge izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega ljubljenega sina, brata, svaka, strica, gospoda
TABOR TINETA
STUD. JUR. IN REZERVNEGA LETALSKEGA PODPOROČNIKA
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo.
Globoko zahvalo izrekamo vojaški oblasti, tovarišem avijatičarjem, zastopnikom pravne fakultete, starejšinstvu in klubu JNAD Jugoslavija, društvu slušateljev pravne fakultete in akademskemu pevskemu zboru za prelepe žalostinke, ter vsem prijateljem in znancem za poklonjene vence.
Končno se zahvaljujemo vsem, ki so našega dragega Tineta v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 1. junija 1940 ob pol 8. uri zjutraj v kapeli pri Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 28. maja 1940.
Žalujoči ostaBi
Opremljeno sobo
čisto, mirno, s posebnim vhodom oddam takoj solidni osebi. Mestni trg 17-11 vrata 8. 13962-23
Lepo sobo
prijazno, oddam eni ali dvema boljšima osebama s hrano ali brez. Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) 18-1 levo.	13981-23
Opremljeno sobo
oddam. Poljanska cesta 17-1 levo, zadnja vrata. Zvečer od pol 7. do pol 8.
13974-23
DAMSKO KAPELO
po možnosti s čim več harmonikami IŠČEMO za železniško restavracijo, Zagreb, glavni kolodvor. — Ponudi*- s plačilnimi pogoji, brez stanovanja a z oskrbo, dnevom nastopa poslati na upravo restavracije.
DEZINFICIRAJTE greznice, stranišča in gnojišča z neoljenim apnenim dtsšikom 1 kg na 1 m2, da uničite mušjz zalego. — Seda] je zadnji čas!
i
NAJLEPŠE CTIV0!
Ravljen: Klabund: Ravljen.
Broširana knjiga: din 10.— Vezana knjiga. din 15.-
Zgodbe brez grom P§otr-&as®utin Črna vojna
Thompson ffjjJfO
Majerjeva: Rudarska balada
m«!
LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA 5
—B——
opremile®® viio
Nujno naprodfii vila. parter in dve nadstropji, z 28 kompletno opremljenimi sobami. 2 kopalnici, 7 prodajalen, in vse druge pritikline. Vila je moderno opremljena. Stoji v najstrožjem centru Banje. Cena zelo ugodna. (Ima 750.000 din dolga pr: Drž. hipot. banki po 6% obresti), 1,100.000 v gotovini. Prikladno za rento in užitek, za sanatorije in pod. Vila je dana v zakup za 140 000 din letno.
Pojasnila daje samo resnim interesentom biro »AEGUS« — BEOGRAD,
Prestolonaslednikov trg 1, tel. 20-528.


v-t
Brez posebnega obvestila.
Zapustila nas je ljubljena mama gospa
A M v f? MIJ 4 p -51 i* F ¥ A n
Pogreb nepozabne pokojnice bo iz hiše žalosti v siedo, dne 29. maja 1940, ob 17. uri popoldne.
Zagorje ob Sa*i, dne 2S. maja 1940.

JANKO, lir DO,
IVAN KOOEV.Mi, soprog; MARTA, IIEIJMA, oiioci ter ostalo sorodstvo.

*ssr
"doma nas je za vedno zapustila naš '.ie. mati, gospa
dobra liubljena soproga.


-mmmmB
•Sit
vdova GOBNIK, roj. SKOK
po par urni bolezni.
Blago pokojnico smo položili k večnemu počitku dne 26. maja 1940 na novem pokopališču v Beogradu.
Potrti neizmerne žalosti izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem za izraze sočutja ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebno zahvalo izrekamo prevzvišenemu nadškofu beograjskemu gospodu dr. Josipu Ujčiču. ki je osebno opravljal pogrebne obrede ob asistenci čč. duhovščine in za njegove, iskreno prijateljske tolažilne besede.
BEOGRAD, dne 26. maja 1940.
VEKOSLAV KERŠEVAN. načelnik ministrstva za notranje v pok., otroci, snahi, zeti, vnuk in vnukinje.
Naše gledališče
DRAMA
Sreda, 29.: Severna lisica. Red sreda. Četrtek, 30.: Revizor. Red B. Gostovanje
Mihajla Markoviča iz Zagreba Petek. 31.: Jakob Ruda. Igrajo maturanti
klasične gimnazije Izven. Sobota. 1.: Naša kri. Premiera. Premierski abonma.
Med najzanimivejše ženske vloge lz salonskega lahkotnega repertoarja, spada Ilona v Herczegovi »Severni lisici«.
V	delu, ki so ga uprizorili vsi evropski odri z enakim uspehom, so nastopale najslovi-tejše igralke v tej vlogi. Psihološko zanimivo. v resnih in zabavnih trenutkih mojstrsko orisano podobo ženske, bo igrala pri nas Mira Danilova. Nič manj učinkovite vloge meža, njegove nečakinje, prijatelja in znanca bodo igrali Gregorin, Vida Juvanova, Kralj in Drenovec. Režiser piof. šest. Nocojšnja predstava bo za abonente reda sreda.
Gogoljev »Revizor« je pcaoba provin-cialnih uradniških razmer za časa caiske Rusije, podana na satiričen in nekoliko grotesken način. Slika človeške slabosti, podkupljivost značajev, skrivanje napak, laž in hinavščina so ožigosani na način, ki izvablja smeh in hkrati sočustvovanje z nebogljenostjo slabičev. Vlogo poglavarja igra kot gost hrvatski igralec iz Zagreba M i h a j 1 o M a r k o v i č. vlogo Hlesta-kova pa Jan. Nadalje sodelujejo Nablocka, A. Levarjeva. Gregorin, Gabrijelčičeva, Skrbinšek, Lipah, Peček, Jerman, Sever, Kralj, Kaukler. Simčičeva, Bratina, Poto-kar, Plut in Brezigar. Režiser dr. Kreft.
Fr. Finžgar zavzema v naši domači književnosti kot pisatelj in dramatik mesto med najvidnejšimi ustvarjalci. Posebno kot dober poznavalec našega kmeta, njegovega življenja, značaja in čustev, je ustvaril marsikatero delo v prozi in dramatiki, ki razkriva kmečki svet. »N a š a kri« je slika iz kmečkega življenja v Iliriji za časa Napoleonovega gospostva nad našimi kraji.
★
OPERA
Sreda, 29.: Boris Godunov. Premiera. Premierski abonma. Gostovanje baritoni-sta inž. Nikola Cvejiča. člana beograjske opere, četrtek, 30.: Kleopatra. Red četrtek. Petek, 31.: zaprto.
Sobota, 1. junija: Evgenij Onjegin. Red A. Gostovanje baritonista inž. Nikole Cvejiča, člana beograjske opere. Nedelja. 2.: Tosca. Izven. Gostovanje Teje Laboševe iz Zagreba in Borisa Popova. Znižane cene. Za dvojno gostovanje odličnega beograjskega baritonista Nikole Cvejiča vlada med našim občinstvom, ki gosta visoko ceni že izza njegovega stalnega sodelovanja na našem odru, izredno zanimanje. Drevi bo nastopil najprej v naslovni partiji veličastne ruske narodne opere »Boris G o-d u n o v«, v kateri je obsežena vsa vitalna sila in moč ruske glasbene umetnosti. Boris Godunov je tako po dranSat-ski razgibanosti kakor po pevski zahtevnosti kot nalašč partija, v kateri nam bo C v e j i č lahko pokazal vso svojo visoko kreativno silo in glasovno bogastvo. Uprizoritev sama spada med najboljše, kar jih je bilo kdaj na našem odru, kar najlepše izpričuje ogromen uspeh, ki ga je z njo naš ansambel žel na lanskoletnem gostovanju v Trstu.
V	soboto bo Nikola Cvejič nastopil še v naslovni partiji Cajkovskega opere »E v-genij Onjegin«. Občinstvo opozarjamo. da je to drugo Cvejičevo gostovanje obenem tudi poslednje, zato priporočamo pravočasno nabavo vstopnic!
Švarova »Kleopatra«, ki se bo uprizorila jutri za red četrtek, je najmlajše naše izvirno operno delo, ki se je tako po uspehu kot po veljavi in pomembnosti lepo uvrstilo v naš sicer skromni spored domače operne literature. V naši odlični uprizoritvi so bile deležne posebnega priznanja zlasti kreacije Heybalove, Janka, Francla in Betetta, Debevčeva režija in nova, bogata inž. Franzova inscenacija.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 29.: Ples v maskah. Premiera.
Red A.
R A D I 0
Sreda, 29. maja Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi in poročila. — 7.15: Pisan ven-eek veselih zvokov. — 12: Nekaj lažje komorne glasbe (plošče). — 12.30: Poročila in objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Koračnice slavnih skladateljev (plošče).
—	14: Poročila. — 18: Mladinska ura.— 18.40: Delavec in narod (g. Rudolf Smer-su). — 19: Napovedi in poročila. —19.20: Nacionalna ura (predavanje inšpekcije državne obrambe) — 19.40: Objave. — 19.50: Rastline roparice (g. dr. Malo Vraber) — 20: Akademski pevski kvintet.
—	20.45: Pesmice iz zvočnih filmov (plošče). — 21.15: Solistični koncert g. Karla Jeraja na vicloneellu. — 22: Napovedi in poročila — 22.15: Slovenske narodne s spremi je van jem harmonike.
Beograd 18.05: Zabavni koncert -velikega radijskega orkestra. — 19.40: Smetanova »Vltava« v izvedbi Češke filharmonije (plošče). — 20: Prenos opere iz beograjskega gledališča. — Zagreb 20: Koncertni večer (prenos iz Ljubljane). — 20.35: Plesna glasba. — Sofija 18.10: Zbcg-in orkester moške gimnazije. — 18.55: Koncert tria. — 19.50: Prenos »Aide«.— 22.30: Narodna glasba. — Praga 19: Koncert Češke filharmonije. — 20: Radijska montaža »Zibelka češke besede«. — 21.20: Simfonični koncert (dela skladatelja Suka). — 22: Orkester in ženski zbor (dela čeških skladateljev). — London 20: Simfonični Mozartov kencert. — 22.45: Vokalni koncert irskih in škotskih pesmi.
—	23: Plesna glasba. — 23.40: Bariton.
—	Pariz 19.50: Glasba s plešč. — 21: Razna glasba in pesmi. — 23.15: Jazz. — Rim 20.45: Lahka glasba. — 21.15: Simfonični koncert posvečen Paganiniju.. — 23.15: Plesna glasba.
Krajinske
zdravijo z gotovim uspehom revmo, pro-tin, ishias. ženske bolezni itd. Odprto od srede aprila do srede oktobra. Za časa pred- in posezone znatni popusti! Nizke cene in pavšalne kure. železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice; odtod zveza z avtobusom. Informacije in prospekti na zahtevo preko uprave kopališča in vseh potniških uradov.
Urejuje Davorin Ravljen, —	m Jbocuarcij »Jutra«	ViranL — Za Narodno uskarno d. kot uskarnarja Fran Jeran — Za maeratm del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.
Sokol Ljubljana III nujno poziva vse svoje člane, članice in naraščaj obojega spola, ki se še niso prijavili v društveni pisarni, da to storijo najkasneje do konca tega tedna in tako sledijo pismenim navodilom, ki so jih prejeli in pozivu med-društvenega odbora ljubljanskih sokolskih društev. Uprava.
u— Kronika tatvin, v rudarskem paviljonu na Aškerčevi cesti je bilo ukradeno slušatelju montanistike iz predavalnice še-stilo znamke »Richter«, vredno 500 din. To je že drugi primer tatvine v oddelku. — V noči na 10. maja sta bili Josipu Oražmu v Pokopališki ulici ukradeni dve žagi za pol-nojarmenik, vredni več sto dinarjev. — Rjavo usnjato denarnico je nekdo izmaknil iz visečega plašča izpred kuhinje v neki restavraciji služkinji Ivanki Merjaščevi. V denarnici je bilo 1.620. din gotovine. — V stanovanje Ane Pelčeve v Rakovniški ulici se je priplazil tat ter izmaknil iz nezaklenjenega predala 700 din gotovine. Zaklepajte vrata in ne puščajte sumljivih, neznanih oseb v stanovanjske prostore.
u— Sarajevska tkalnica preprog bo razstavila na Ljubljanskem velesejmu svoje preproge in bo sprejemala tudi naročila na dolgoročna odplačila. (—)
Iz Celja
e— Pokrajinski zlet Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, ki bi moral biti 29. in 30. junija v Celju, je preložen na nedoločen čas. Sokolsko društvo Celje matica bo proslavilo svojo 501etnico tako, da bo priredilo 29. junija zvečer slavnostno akademijo. drugi dan dopoldne pa bo slavnostna seja. Celjska sokolska župa bo ob tej priliki priredila v nedeljo 30. junija dopoldne splošne župne tekme, popoldne pa župne bojne tekme.
e— Razprava proti Emanuelu Zelinki, prokuristu kemične tovarne v Hrastniku, ki je 15. aprila popoldne pred svojo pisarno ustrelil brezposelnega delavca Viljema Gačnika, se bo pričela v torek 4. junija ob 8. na okrožnem sodišču v Celju. Povabljenih je okrog 20 prič.
o— Nesreče pri požarih. V petek popoldne je med nevihto treščilo v gospodarsko poslopje gostilničarja in posestnika šu-pergerja v Galiciji v Celju. Poslopje je pogorelo do tal. Pri gašenju se je 521etni posestnik Ivan šuper iz Galicije opekel tako hudo po vratu, rokah in nogah, da so ga morali oddati v celjsko bolnišnico. V noči na ponedeljek sta se vnela vinska hrama posestnikov Antona Lipnjaka in Anderliča v Vonarjih pri Pristavi. Hrama sta pogorela do tal. Ljudjem se je še v zadnjem hipu posrečilo rešiti živino, sode in nekatere druge predmete iz gorečih poslopij. Ko so gasili oba hrama, se je vnela tudi Lipnja-kova stanovanjska hiša, ki je prav tako pogorela do tal. Očividno gre za požig. Pri reševanju sta se močno opekla odvetnikov sin Tone Ogrizek iz Celja in Franc Kova-čič.
Krasno slavje celjskega pešpolka
Celje. 28. maja
Danes ie slavil 39. pešpolk slavo v spomin na zmagovite boje v ofenzivi na Koroškem leta 1919. Vojašnica kralia Petra je bila okrašena z zelenjem in zastavami, pred vojašnico so stali na straži koroški borci v narodnih nošah. Ob 8. je bila v opatijski cerkvi maša za padle in umrle koroške borce. Prisostvovali so številni člani Legije in mnogo občinstva. Nato so krenili koroški borci na dvorišče vojašnice. Pred spomenikom padlim koroškim borcem so se zbrali aktivni in rezervni oficirji, častni vod vojaštva, deputacija članov in članic Sokola v krojih ter drugo občinstvo. Ko ie ob 9.25 prispel povelj-nik 39. pp. g. polkovnik Liberat Defar pred spomenik, so prinesli iz vojašnice ob zvokih vojaške godbe nolkovno zastavo in zastavo junaka Malgaja. Svečenik g. Dušan Nikolič je opravil molitve, častni vod je oddal tri salve. Vojaška godba ie zaigrala žalno koračnico. Pretresljiv ie bil prizor, ko so koroški borci v civilu in vojaki v bojni opremi zapeli »Oj. Dobordob-c.
Medtem se je na prostranem Dečkovem trgu pred vojašnico postrojil ves 39. pešpolk. na to pa so poleg voiaštva zavzeli mesta koroški borci. Na trgu so se zbrali zastopniki vojaških in civilnih oblastev in uradov, šol. korporacij in društev, med njimi deputacije članov in članic Sokola, fantovskega odseka in dekliškega krožka ter gasilcev v krojih, mladina celjske realne gimnazije ter velika množica prebivalstva Celja in okolice in drugih krajev. Na trgu ie bilo zbranih nad 3000 ljudi.
Ob 9.45 so prinesli vojaki nolkovno zastavo. koroški borci pa Malgaievo zastavo in ponesli obe mimo čet in koroških borcev. Ob 10. ie g. polkovnik Defar obšel polk in pozdravil vojaštvo. Nato ie opravil opat g. Jurak katoliški obred, svečenik g. Nikolič pa obred rezanja kolača. Zatem ie polkovnik Defar v temperamentnem govoru orisal pomen slave in zmagovite boje celiskega polka pred 21 leti v ofenzivi na Koroškem.
Oficirski zbor. predstavniki, gimnazijska mladina in ostalo občinstvo ie nato napravilo dolg in gost špalir v Prešernovi ulici pred poslopjem sreskega načel-stva. Ob 10.45 se ie pričela parada polka, ki jo ie vodil podpolkovnik g. Stefanovič. Strumni pohod ie izzval med množico nepopisno navdušenje. Množica ie vojake ves čas pozdravljala z navdušenim vzkli-kanjern in ploskanjem. Odlična vojaška parada se je zbrane mncžice g'oboko doj-mila. Pozornost ie vzbujalo tudi dejstvo, da so stali v špalirju drug poleg drugega Sokoli, slovenski fantje, Sokolice in mladenke.
Občni zbor Ljubljanske borze
V	borzni dvorani je bil včeraj popoldne redni občni zbor ljubljanske borze za blago in vrednote, ki ga je vodil predsednik g Ivan Slokar. Zastopanih je bilo 124 članov od skupnega števila 195. V svojih uvodnih izvajanjih je predsednik pozdravil borznega komisarja načelnika trgovinskega oddelka banske uprave g. Dragotina Tr-sicnjaka, predsednik za TOl Zbornice g. Ivana Jelačina, zastopnika Zveze trgovskih združenj, tajnika dr. Pustiška, predsednika (ljubljanskega Združenja trgovcev g. Viktorja Medena, predstavnika Društva indu-strijcev in vclctrgovcev Josipa Ljubica, predsednika Trgovskega društva »Merkur«, dr. Frana Windischerja in predstavnika Kmetijske zbornice inž. Suhadolca.
Z občnega zbora sta bili poslani vdanost-n: brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, pozdravne brzojavke pa so bile poslane trgovskemu, finančnemu in gradbenemu ministru ter guvernerju Narodne banke Dragotinu Protiču.
V	svojem poročilu je predsednik najprej orisal potek velikih dogodkov v Evropi. Zavedati se moramo, da živimo v zgodovinskih časih, ki bodo za dolgo časa odločilni za usodo velikih in manjših narodov. Razumljivo je. da tak položaj ne more ostati brez skrajno škodljivih posledic v gospodarskem življenju. Beg kapitala v Ameriko, diskreditiranje vseh evropskih valut v mednarodnem plačilnem prometu, blokadni ukrepi, uničevanje trgovskega brodovja, ogromna poraba surovin za vojne in obrambne svrhe, vse to je imelo za posledico desorganizacijo svetovne trgovine in velike motnje v proizvodnji, strašno povečanje denarnega obtoka in splošno povišanje cen. V gigantski borbi občutijo tudi docela nevtralne države vso težo mednarodne politične in gospodarske napetosti.
Glede na ugoden razvoj gospodarske delavnosti se je lani promet borze precej povečal in šele proti koncu leta so se v nekaterih važnih strokah pokazali znaki težav, ki so se letos pomnožil) Kruta stvarnost je diktirala splošno povišanje davčnih in taksnih bremen, ki ogrožajo rentabilnost dela, ne glede na drakonične kazni, ki jim skoraj ni primera V časih, ko mora zahtevati država največje žrtve, vemo tudi mi, da moramo z razumevanjem, ki ga narekujejo težki časi, prevzeti tudi največje breme brez pomislekov. Notranje spremembe na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen lani v avgustu nam obetajo splošno konsolidacijo države in končno ustvaritev avtonomne banovine Slovenije.
Borza je lani izredno napredovala. Promet je bil za 32% večji kakor v prejšnjem letu in za preko 300% večji nego v letu 1933. Tudi razsodišče zaznamuje poveča-me števila tožb za 57%.
V	težkih časih je naloga gospodarskih krogov, da »tavijo vse svoje moči v službo splošnosti in da zapostavijo svoje osebne koristi. V tem znamenju samozatajeva-nja in čuta vzajemnost bomo uspeli in bomo končno nadaljevali pot k napredku gospodarstva, kulture in civilizacije.
Ugodni finančni rezultati
Poročilo finančnega odbora je podal njegov predsednik g Ivan Gregoic, ki je poudaril, ugoden poslovni uspeh lanskega leta Iz doseženega prehitka lanskega leta je bi! prenesen znesek 500 000 din v stavbni sklad, ki je s to dotacijo narasel na 2.5 mi-
lijona din. Skupaj s tem prenosom je znašal prebitek lanskega poslovanja 502.0UU din nasproti 251.600 din v prejšnjtm letu. Devizna kurtaža se je lani dvignila na 492.000 din in predstavlja doslej največi dohodek te vrste od otvoritve deviznega poslovanja na borzi. V primeri z lanskim letom jc devizna kurtaža narasla za 184.000 din. (To povečanje dohodkov od kurtaže je pripisati okolnosti, da je devizni promet lani narasel na 517 milijonov din nasproti 395, 376, in 240 milijonov din v prejšnjih treh letih, najnižji pa je bil devizni promet leta 1933, ko je znašal le 126 milijonov din). Tudi dohodki od obresti naloženega denarja so narasli na 57.000 din in so bili za 11.000 din večji nego prejšnje lete. Razsodiščne pristojbine pa so v primeri s prejšnjim letom narasle za 84.000 na 277.000 din. Skupaj so znašali lani dohodki boize 916 000 din, izdatki pa 414.000 din. Izdatki za plače so se le nebistveno povečaii, in sicer za 5000 na 248.000 din, upravni strošk- pa pravta-ko za 5000 na 166.000 din.
Bilanca izkazuje 2,456.000 din naložb (prejšnje leto 1,933.000), vsa aktiva pa znašajo 2,504.000 din. Občni zbor je soglasno odobril poročila in računske zaključke ter je podelil borznemu svetu razrešmco.
Volitve
Pri nadomestnih volitvah sc bili s 127 glasovi izvoljeni v borzni svet gg.: inž. Boris Hribar, Josip Kavčič. Ferdo Nikels-bacher, Rihard Skubec Andrej Šarabon in Rihard Schwinger. Nadalje sc bih ponovno izvoljeni v financ odbor gg l. Gregorc, Janko Jovan, Anton Kralj, Jos:p Ljubič in Anton Soršak. V razsodišče pa so bili izvoljeni gg.: Ivan Avsenek, dr Leo Blinc, dr. Mirko Božič, inž Bogdan Ferlinc, Aleksander Friedrich, Roman Golob, Janko Jovan, Zdenko Knez. Fran Medič, Jernej Jelenič, Franc Malavašič in Ivan Pielick. Ob zaključku občnega zbora se je predsednik zahvalil borznemu tajniku g. Jožetu Kovaču in pravnemu tajniku g. Jakobu Antlogi ter ostalemu uradništvu za zvesto in marljivo delo.
Konstituiranje borznega sveta
Takoj po končanem občnem zboru se je sestal borzni svet k seji, na kateri so bili izvoljeni: za predsednika dr. Ivan Slokar, za podpredsednika Ivan Jelačin in Rihard Skubec, za člane upravnega odbora pa dr. Josip Basa j, inž. Vladimir Remec, Rihard Schwinger in dr. Fran Windischer.
Poslovanje borznega razsodišča
Iz letnega poročila borze je razvidno, da je pokazalo tudi poslovanje borznega razsodišča v lanskem letu večjo zaposlenost. V tem letu je bilo vloženih 1814 tožb nasproti 1153, 1155, 1386 in 1722 tožb v prejšnjih štirih letih. Vtoževane terjatve pa so znašale 5.91 milijona din nasproti 3.94 milijona din v prejšnjem letu. Iz prejšnjega leta je ostalo nerešenih 44 tožb, tako da je imelo razsodišče v teku leta razpravljati o 1855 tožbah. Ob koncu leta je bilo nerešenih 71 pravd, počivalo pa je 295 pravd.
Povečanje števila vloženih tožb, je deloma v zvezi z mednarodnimi zapletljaji, pa tudi v zvezi s prirastkom tvrdk, ki so se pričele v večjem številu posluževati borznega razsodišča predvsem zaradi njegove so-lidnosti in objektivnosti. K temu je nemalo pripomogla tudi zanesljiva ekspedi-tivnost razsodiščnega urada.
A •

Od vložitve tožbe do razglasitve sodbe ali sklenitve poravnave v 1347 primerih je trajalo postopanje manj nego mesec dni, v 109 primerih pa nad en mesec dni. V vseh drugih primerih pa je trajalo v 317 primerih do rešitve manj kakor en mesec dni in v 14 primerih nad en mesec dni.
Potrebni ukrepi za pomoč turističnemu gospodarstvu
Zaradi vojne v Evropi menda najbolj trpi ' naš turizem, ki ie skoro docela zastal. Tej važni gospodarski panogi, ki je imela v normalnih časih eno milijardo dohodkov, je treba pomagati, sai ere za obstoi velikega števila podietii in posameznikov in so prizadeti celi kraji, ki žive od turizma. Teh podietii in kraiev oa ne smemo prepustiti usodi.
Oblastva. v katerih komr>etenco soada skrb za turizem, proučuieio možnosti, da se v turističnih krajih letos omogoči promet vsaj z domačimi gosti. Zato ie izšel predlog, ki gre za tem. da se priznaio ugodnosti na železnicah za posetnike kopališč. turističnih in klimatskih kraiev.
Uresničenje tega načrta je seveda odvisno od železniške uprave, ki pa ne kaže mnogo volje in pripravljenosti ustreči tem predlogom ker so železnice zaradi naraščanja obratnih stroškov prisiljene poviševati tarife. Temu nasproti pa poudarjajo turistična oblastva. da zahtevajo le to, da se že obstoječe ugodnosti za domače turiste izenačijo z ugodnostmi, ki veljajo za inozemske turiste. Po dosedanjih predpisih ie jx>trebno. da domači posetnik kakšnega turističnega kra.ia ostane v tem kraiu vsai 10 dni. nakar dobi pravico do brezplačne vožnie pri povratku. Ta rok 10 dni nai bi se znižal na 5 dni. kakor to veli a za inozemske turiste. Na ta način bi lahko privabili v naše turistične kraje več domačih turistov, zlasti takih, ki ne morejo za dali časa odpotovati, pa so v današnjih razmerah morda bolj isotrebni odmora, kakor prej.
*
Luksuzni parniki Jadranske plovidbe v razpremi. V Split so prispeli trije luksuzni parniki Jadranske plovidbe »Prestolonaslednik Peter«, »Jugoslavija« in »Ka-radjordje«. Ti trije parniki ki so vsako leto uspešno vršili turistično zvezo vzdolž naše obale, letos ne bodo vozili, ker ni pričakovati, da bi prispeli v večjem številu inozemski turisti. Zato je bila Jadranska plovidba primorana staviti te tri parnike v razpremo. Po prvotnih vesteh je bile predvideno, da se ne bo uvedel poletni razširjen vozni red za obalno plovbo. Sedaj pa poročajo iz Splita, da sta Jadranska in Dubrovačka plovidba vendar spremenili vozni red, toda le z neznatnimi spremembami. Uvedena bo le ena nova proga,med Splitom in Trogirjem. Promet na brzih progah med Sušakom in Dubrovnikom bo ostal nespremenjen, s Kotorom pa bo vsak teden trikrat zveza z brzo progo, medtem ko je bila doslej taka zveza samo enkrat na teden.
na novo zgradili peči za izdelovanje fero-mangana in so pričeli izdelovati ferokrom in silikokrom ter silikomangan. Sedaj je podjetje pričelo graditi novo tvornico, v kateri bo izdelovalo elektrode. Vsega bodo zgradili 6 novih zgradb za to tvornico, od katerih bosta dve dolgi po 150 m in široki po 26 m. Predvideno je, da bo nova tvornica pričela obratovati 1. avgusta prihodnjega leta.
= Novi tovorni Usti. 2e včeraj smo kratko poročali, da pridejo s 1. junijem v promet novi železniški tovorni listi za notranji brzovozni promet s povišano ceno za tiskovino od 0.50 na 1 din. Skupaj s takso znaša sedaj cena brzovoznega tovornega lista za komadne pošiljke 3 din (doslej 2.50). za vagonske pošiljke pa 21 din (20.50) oonosno 26 din (25.50). Stari tovorni listi se vzamejo z prometa 1. junija in se morejo zamenjati za nove v 90 dneh, če pa so pokvarjeni v 30 dneh.
Borze
28. maja.
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Za grške bone je bilo povpraševanje po 28.50. v Beogradu pa je bil promet po 28.50. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču so tečaji državnih papirjev nadalje popuščali. Pri slabi tendenci je prišlo v Vojni škodi do zaključka po 400 (v Beogradu je tečaj padel do 393). Zaključek je bil zabeležen še v 6n/o dalmatinskih agrarnih obveznicah po 54.50 (v Beogradu po 52 — 53) ter v delnicah Trboveljske po 250 — 252.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 140.62 — 143.82. Pariz 79.48 — 81.78, NewYork 4425 — 4485, Curih 993.36 — 1003.36. Tečaji na svobodnem trgu: London 173.98 — 177.18, Pariz 98.40 — 100.70, Nevv York 5480 — 5520, Curih 1227.55 — 1237.55.
Ogl. re*. pod S. B. 1318 od 15. XII. 1938 Curih. Beograd 10, Pariz 8.02, London 14.15, Nevv York 446, Milan 22.50, Madrid 45, Berlin 178.25, Stockholm 106 25. Sofija 5.50, Budimpešta 79. Atene 3.00, Carigrad 3.00, Bukarešta 2.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 398 — 400, 4»/o agrarne 50 bi.. 4«/0 severne agrarne 50.50 — 51.50, 6°/o beglu-ške 71 bi., 6«/0 dalm. agrarne 54.50 — 55 (54.50), 6« 5 šumske 60 bi., 7% stabiliz. 95 bi., 7«/0 invest. 96 bl„ 7«/0 Blair 55 bi.. 8% Blair 95 bi.; delnice: PAB 178 bi., Trboveljska 249 — 252 (250 — 2521, Gut-man 52 — 60, šečerana Osijek 215 den., Osiječka ljevacnica 160 bi., Oceania 600 aen., Jadranska plovidba 400 den. Beograd. Vojna škoda 392 — 394 (393
—	397.50), 40/0 severne agrarne 49 dan., (49.50), 60/0 begluške 60.50 — 61.50 (61), 6% dalm. agrarne 51.50 — 52.50 (52 — 53), 7% Blair 82.50 aen. (83), S" .'„ Blair
—	(93), PAB 174 — 177 (175).
Blagovna tržišča
ŽITO
4- Chicago. 28. maja. Začetni tečaji: pšenica: za julij 81, za sept. 81.50, za dec. 82.50; koruza: za julij 61.50, za sept. 61, za dec. 59.
+ \Vinnipeg. 28. maja. Začetni tečaji: pšenica: za julij 72, za okt. 75.
+ Novosadska blagovna borza (28. t-m.) Tendenca nesprem. Pšeniea; baška okolica Novi Sad 24*4 — 246; sremska 241
—	246; slav. 244 — 246; ban. 244 — 246; baška ladja Tisa 246 — 248. Rž: baška 200 — 202. Oves: sremski 200 — 202; slavonski 202 — 204. Ječmen.- baški in sremski 64/65 kg 207.50 — 210. Koruza: baška 195 — 197; par. Indjija 194 — 196. Moka: baška in ban. »Og« in »Ogg« £60 — 370; »2« 340 — 350; »5« 320 — 330; »6« 300 — 210; »7« 270 — 280; »8« 175 — 180. Otrobi: baški in sremski 162.50
—	165; banatski 160 — 162.50. Fižol: sremski beli brez vreč 435 — 440.
¥ Italiji odobravajo
belgijsko kapitulacijo
Pravijo, da kralj Leopold isQ mogel ravnati drugače, in pričakujejo sedaj napad na Anglijo
Gospodarske vesti
= Trgovinska pogajanja z Nemčijo zaključena. v ponedeljek je bilo zaključeno zasedanje jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora, ki se je pričelo 7. maja in je trajalo 20 dni. Protokol o zasedanju odbora bo te dni podpisan, nakar bo izdan uradni komunike o rezultatih zasedanja.
= Prihodnji teden se bodo pričela trgovinska pogajanja z Italijo. Kakor smo
že poročali, se bo 4. junija pričelo v Rimu zasedanje jugoslovensko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora. Po beograjskih informacijah bo naša delegacija odpotovala v Rim v nedeljo 2. junija. Kdo bo vodil našo delegacijo, še ni določeno glede na pogajanja z drugimi državami. V poštev pa prideta pomočnik zunanjega ministra g. Milivoj Pilja ali pomočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obradovič.
= Stanje posevkov pšenice se v Vojvodini ni zbeljšalo. iz Novega Sada poročajo, da je zanimanje za letošnjo letino pšenice vedno bolj živahno, čim bolj se približujemo žetvi. Iz posameznih krajev Vojvodine prihajajo informacije, da posevki v zadnjih tečnih niso pokazali posebnih znakov zboljšanja in se splošno sodi, da je stanje za okrog 40% slabše v primeri s stanjem ob istem času lanskega leta. Posevki pa se lahko še popravijo v prihodnjih šestih tednih, kolikor še imamo do nove žetve. V najboljšem primeru je računati s srednjo letino, odnosno s pridelkom 21 do 22 milijonov metrskih stotov, to je toliko, kolikor nam je potrebno za kritje domače potrošnje. Lani je znašal pridelek skoro 29 milijonov metrskih stotov, predlanskim pa preko 30 milijonov.
= Priporočljiv zgled. Kakor smo že včeraj poročali, ie Trboveljska premogo-kopna družba na svojem obrnem zboru sklenila, nai se iz lanskega čistega dobička znesek dveh milijonov dinarjev porabi za ustanovitev posebnega podprrne-ga fonda za družbino delavstvo. Ford bi upravljala bratovska skladnica. niegova sredstva pa so namenjena za oodooro onim delavcem in njihovim redbinam. ki brez lastne krivde zaidejo v stisko. Ta sklep je gotovo vreden, da se nosebei s priznanjem zabeleži z željo da bi sa posnemala tudi druga industrijska podjetja, ki jim njihov položaj to količka: omogoča Zlast: v tako izrednih časih, kakor so dsnašnii ne bi smelo biti nebsne-za podietia. ki bi iz izrednih razmer kovalo za svoje lastnike večje dobičke, kakor iih imajo normalno. Po noti. ki jo ie nakazal občn: zbor TPD. nai bi se povsod ustvariale rezerve, da bi posledice morebitne slabše konjunkture, s katero mora pač vsak resen podjetnik vedno računati, čirn manj udarile po nedolžnem prizadeto delavstvo.
— Nova družba za eksploatacijo azbesta. Trgovinski minister je odobril ustanovitev delniške družbe pod imenom »Jugo-slovensko rudarsko azbestno društvo« d. d s sedežem v Beogradu. Družba, ki ima 1.5 milijona glavnice, se bo pečala predvsem z eksploatacijo ležišč azbesta in s predelavo azbesta.
= Nova tvornica za elektrode v Sibeni-
ku. Podjetje »La Dalmatienne«, ki ima veliko kemično tvornico v Crnici pri Šibe-niku, kaže v zadnjih letih veliko aktivnost. V podjetju, ki je bilo nekaj let izven obrata, so najprej preuredili odnosno
Rim, 28. maja. br. (Dr. O. A.). Sklep belgijskega kralja so objavili rimski Usti opoldne v posebnih izdajah. Povsod je ta vest napravila najgloblji vtis. Splošno mnenje je, da bo ta usodni dogodek pospešil že davno napovedani nemški vpad na Anglijo. Belgijska vlada, ki se ni soiidarizirala s kraljem Leopoldom, temveč sklenila voditi borbo dalje, bo po tukajšnjih informacijah lazpolagala s kakimi 10 divizijami belgijske vojske, ki se je bila ob nemškem pre-dobru umaknila iz jugovzhodne Belgije v Francijo. Položaj preostale zavezniške vojske na severu smatrajo v Rimu za brezupen in mislijo, da lahko traja njen odpor le še par dni.
Ves nocojšnji rimski tisk brani v svojih komentarjih odločitev belgijskega kralja in opozarja na izredno hrabrost belgijske vojske, ki jc v zadnjih tragičnih tednih povsem rešila čast belgijskega naroda in dokazala, da ima šc nadalje pravico do svobodne in neodvisne države. Poročevalec agencije Štefani pravi v svojem poročilu z zapadne fronte, da je Pierlot že pretekli petek obvestil predsednika angleške in francoske vlade o hudih duševnih bojih belgijskega kralja. Sedaj so po kraljevem nalogu poslednjič vprašali generala Wey-ganda, ali je mogoča protiofenziva, ki bi rešila severno vojsko. Ko je ta negativno odgovoril, so padli zadnji kraljevi pomisleki. Samo v poslednjih dveh dneh in nočeh so Belgijci izgubili 100.000 mož. Kralj Leopold je imel včeraj dopoldne zad-
nji dramatični sestanek z generalom Wey-gandom in Gortom in nato še s svojimi generali. Vsa belgijska vojska, je bila v nevarnosti, da jo Nemci popolnoma uničijo.
V vodilnem »Giornalu dTtalia« razlaga dr. Gayda stališče italijanskih merodajnih krogov glede belgijske kapitulacije. Pravi, da je bila kraljeva odločitev rezultat velike politične in človeške modrosti. Kralj je hotel prihraniti svojemu narodu nadaljnje žrtve v tej vojni, ki je postala zanj predraga in brez haska. Velike izgube belgijske vojske so v zadostni meri potrdile individualnost belgijskega naroda. Belgijski narod je po večini flamski in zato bolj orientiran za Nemčijo kakor za Francijo. Kralj ni nikogar izdal. Belgija ni bila zaveznica Francije in Anglije in predvsem ni 1 bila dolžna žrtvovati samo sebe, da bi re-j šila Angleže in Francoze. V najkrajšem ; času bo sedaj vsa obala Belgije in severne ' Francije v nemških rokah in Anglija odrezana cd Francije.
Pogajanja z Anglijo
London, 28. maja. br. (Reuter). Posebni angleški pooblaščenec Green, ki je vodil pogajanja v Rimu, je na tehničnem področju i svojo misijo uspešno končal. Z italijanskimi strokovnjaki je v pogledu odprave kontra-bandne kontrole doseženo popolno soglasje. Na političnem področju pa ni bil dosežen enako povoljen rezultat in morata o teh vprašanjih še nadalje razpravljati obe vladi, nakar se bodo pogajanja nadaljevala.
Položaj na bojiščih
Pariz, 28. maja. AA. (Havas.) O položaju na bojišču v teku današnjega dneva se lahko reče, da se na eni kakor drugi strani izvaja novo razvrščenje enot, kar je prišlo kot posledica kapitulacije belgijskih čet. S to kapitulacijo je nastal velik prodor proti vzhodnemu boku zavezniških armad gori na severu. Francosko-britanske čete manevrirajo in skušajo nemške napade odbiti. Razumljivo je, da se o teh operacijah ne sporočajo nobene podrobnosti, ker je položaj zelo resen. Nemške čete, ki so zelo ohrabrene zaradi belgijske vdaje, napadajo proti severozapadu. Belgijske čete so imele v začetku sovražnosti 18 divizij, od katerih so bile nekatere tudi nepopolne in nezadostno opremljene. Poleg Lega so imeli Belgijci svoje garnizije tudi v Liegeu in Namurju. Belgijske čete so imele težko delo v dneh borbe, ter so imele tudi hude izgube zlasti od takrat, ko so nemške čete prestopile Albertov kanal. Smatrajo, da se je s kapitulacijo kralja Leopolda sovražniku vdalo 300.000 belgijskih vojakov.
Ta kapitulacija je čisto naravno ustvarila težak in kritičen položaj za zavezniške čete na severu, ki pa še odločno odbijajo vse nemške napade. Zavezniškim četam na tem odseku močno pomaga zavezniško letalstvo, ki je v veliki meri zaposleno in sc lahko reče, da deluje v vsem svojem sestavu. Prav tako zavezniško letalstvo neprestano bombardira kraje, ki so jih Nemci že zavzeli. Na ostalih bojiščih se operacije razvijajo ugodno za zaveznike, zlasti pri Sommi, ker so bili izvedeni važni premiki.
Ponudbe belgijskih oficirjev
Pariz, 28. maja. AA. (Havas). Belgijski obrambni minister general Denis je sprejel danes delegacijo belgijskega parlamenta ter predstavnike senata. General jim je razložil položaj. Minister jim je sporočil, da so številni belgijski oficirji celo tudi rezervni,, | ponudili svoje usluge belgijski vladi.
Italijansko posredovanje?
Rim, 28. maja. br. (Dr. O. A.) v mednarodnih novinarskih krogih se je nocoj za-
trjevalo, da je prišlo do odločitve belgijskega kralja pod italijanskim vplivom. Na italijansko posredovanje je nemško vrhovno j poveljstvo pristalo na častne pogoje za ka-! pitulacijo. Belgijsko premirje z Nemčijo je olajšalo tudi Italiji položaj za primer, da se priključi Nemčiji v borbi proti zapadni-ma velesilama.
fšuslja in Balkan
Bukarešta, 28. maja. p. Današnji listi znova poročajo, da je sovjetska vlada obvestila vse velesile, da bo reagirala na vsak poskus za spremembo statusa quo v jugovzhodni Evropi. Odpravnik poslov sovjetskega poslaništva bo priredil jutri svečan sprejem v novih prostorih poslaništva. K sprejemu so bili povabljeni tuji diplomati in zastopniki rumunske vlade. Sprejem smatrajo za prekinitev neke stalne napetosti, ki je vladala v odnošajih med Rusijo in Rumunijo že ves čas od početka sedanje vojne. Listi poročajo nadalje, da bo rumunska vlada še te dni odposlala v Moskvo trgovinsko delegacijo pod vodstvom ministra za trgovino Jana Christua.
Berlin, 28. maja. p. V tukajšnjih dobro obveščenih krogih so se razširile vesti, da bo v kratkem izvršena pomembna sprememba na ruskem poslaništvu v Sofiji. Dosedanji poslanik bo premeščen, v Sofijo pa naj bi prišel dosedanji ruski poslanik v Londonu Majski.
Lj&MjansM vd^jem
C-fll
Ljubljana, 28. ma.ia. d. Kakor nam kasno zvečer sporočajo, jc letošnji spomladanski veles?.jem, ki bi se moral o tvor iti v soboto 1. junija, preložen na kasnejši čas.
P-ostani in ostani član Vodnikove družbe!
t
Poveljstvo francoske in nemške vojske
Na levi: vrhovni poveljnik armad na francoski strani, general Weygand — Na desni: kancelar Hitler in general Keitel
Flandrija, dežela bitk
Zgodovinske reminiscence
Flandrija je staro, tako rekoč klasično bojno ozemlje med nemškimi in francoskimi armadami. Ista imena se tu v vojni zgodovini neprestano ponavljajo. Današnjemu pokolenju zvenijo v ušesih še iz svetovne vojne, imena mest in krajev( ki imajo v nekoliko desetletjih komaj čas, da se obnovijo in se potem znova zrušijo v razvaline.
Ludovik XIV. je gledal pravilno, ko je te predele, Flandrijo. Artois in Pikardijo, označil za vpadna vrata v osrčje Francije. Isti položaji se stalno ponavljajo. Spomniti se je treba na slovito vojno 1. 1712., ko se je stari vladar stoično branil zapustiti Pariz, čeprav so se cesarske armade bližale Sommi. Cesarske vojske so vdrle v severni del Francije, Lille ln Tournai sta kapitulirala. Maršal Villars, v katerega je »država polagala zadnje upanje«, se je postavil cesarskim po robu v krvavi bitki pri Malplaquetu, v kateri je bil sam ranjen. Mons je padel. 6. julija je princ Ev-gen Savojski zasedel mesto Quesnoy in je
začel oblegati Landrecies, potem ko je i predmestje Arrasa zažgaL Vsepovsod so se pojavljali njegovi konjeniški oddelki, ki so opustošili del Sampanije in prodrli do Reimsa. Kralj je Villarsu zapovedal, naj zbere svoje čete za reko Sommo, kajti vedel je, da bi se mogle tu dobro braniti. »V primeru novega neuspeha«, je izjavil Ludovik XIV. maršalu, »grem sam do Pe-ronna ali Saint-Quentina, se postavim na čelo čet, da napravim zadnji napor in padem ali državo rešim.« Cesarska vojska je med tem prodrla do Denaina, Bouchai-na in Valenciennesa, vsepovsod je postavljala deske z napisom: »Pot v Pariz«. 24. julija se je Villars na nasvet nekega svojega podrejenega vodje odločil za napad na Denain, potem ko je s konjeniško finto proti Guisu odvrnil pozornost princa Ev-gena. Polastil se je znova Marchiennesa z zalogami cesarske vojske. Sledili so Denain, Quesnoy in Boucham. Maršal je rešil francoske severne meje in mirovna pogodba v Utrechtu je Franciji zagotovila integriteto.
Tanki bruhajo ogenj
Novo orožje v sedanfi vojni
Kakor je naš list že poročal, so Nemci v zadnjih bojih začeli uporabljati tanke z novim orožjem, ki sicer ni novo, a doslej v tej vojni o njem še ni bilo slišati. To so tanki, ki sipljejo ogenj. Ti tanki naj bi skozi Flandrijo šli do Rokavskega preliva. Kakor poroča dopisnik »United Press«, prihajajo na pomoč nemškim edinicam, ki so jih zavezniške čete na pohodu proti morju zadržale.
Francozi so v zadnjih dneh trdili, da so Nemci v desetih dneh izgubili nad 1400
Drama med kaznjencema
Po večletni ječi se je Giuseppe Londino vrnil na svoj dom v Noli v neapeljski provinci. Doma je z gnevom ugotovil, da je njegova žena med tem postala ljubavnica nekega njegovega bivšega tovariša v ječi, Dumiella. Dumiello je svojo kazen odsedel prej, pa ga je Londino tedaj poslal k svoji ženi s sporočilom, da jo bo vedno ljubil. To priložnost pa je Dumiello izkoristil, da je ženi zmešal glavo in jo napravil za svojo ljubavnico. Londinov povratek mu je bil zelo neljub, posebno ko je opazil, da se žena spet obrača k možu. V svoji ljubosumnosti je šel naposled tako claleč, da je bivšega tovariša iz ječe umoril s šestimi samokresnimi streli.
Norveške tvornice dušika zopet obratujejo
Kakor poročajo nemški listi, se nahajajo norveške tvornice dušika zopet v obratu. To dejstvo smatrajo v Oslu za eno izmed znamenj, ki kažejo, da se gospodarsko življenje na Norveškem popolnoma normalizira.
tankov, oklopnih avtomobilov ln drugih motornih vozil. Zavoljo tega so zašli v težave. Tanki, ki bruhajo ogenj, naj bi tu pomagali.
Ti novi bojni vozovi so oboroženi z dvema strojnicama in s 3,7centimetrskim topom. Metalec ognja je vdelan v dolgo topovsko cev in ga usmerjajo proti poslopjem, na katera brizga velike množine gorečega bencina. Ta vdira v notranjost poslopij ter jih zažiga. . ' .
Kaj je z umetninami iz Bruslja in Louvaina
Tik preden so Nemci zasedli Louvain in Bruselj, so dragocene umetnostne zaklade iz belgijskih muzejev natovorili na dvanajst tovornih avtomobilov, da jih prepeljejo v Pariz. Med temi umetninami je bila cela vrsta znamenitih Rubensovih slik.
Prevoz so zaščitili z vojaštvom, toda doslej baje še ni prispel na Francosko. Vse poizvedbe, kaj je z njim, niso rodile uspeha. Nastala je zato bojazen, da so ti nenadomestljivi umetnostni zakladi, ki jih cenijo na mnogo milijonov, postali žrtev kakšnega bombardiranja.
Izkaznice v nepravih rokah
Angleške oblasti so v svojo žalost ugotovile, da se je samo v mestu Manchestru od začetka te vojne izgubilo nad tisoč osebnih izkaznic, ki so jih morale nadomestiti z novimi. Večina oseb, ki je zahtevala nove izkaznice, je izjavila, da so bile prve ukradene. Oblasti so sicer izdale duplikate, istočasno pa tudi svarilo, češ da je takšna izguba tolikšnih izkaznic v teh časih resna stvar, če pomislimo, na kakšen način se lahko sovražnik okorišča z njimi. Tisoč ukradenih in izgubljenih izkaznic za tako veliko mesto, kakršno je Manchester, sicer ni dosti, toda v vojni, ki izrablja vse možnosti, da seje zmedo, je to vendarle malo drugače. Svarilo, ki so ga izdale angleške oblasti, velja seveda tudi za vsako drugo deželo, kjer izdajajo prebivalstvu izkaznice in si ne morejo želeti, da bi prišle te v neprave roke.
AMERIŠKI IZREKI
če izgubiš denar, nisi še ničesar izgubil, če izgubiš čast, si mnogo izgubil. Če si izgubil odločnost, si izgubil vse.
General v ujetništvu
Francoski general Glraud, Id je prišel v nemško ujetništvo, na nekem letališča,
kamor so ga bili prepeljali z bojišča
Kraji iz zadnjih vojnih poročil
Pas-de-Calais in Dover — Ostende, Dunquerque,
Boulogne in Dieppe
Doverski preliv ali Pas-de-Calais je najožji del Rokavskega preliva. V širino meri komaj 32 km. globina njegovega vodovja znaša okrog 30 m Skozi to mor-efco ožino gre celotni pomorski promet med Severnim morjem in Atlantikom. Ze ic L 1805. izvirajo načrti, da bi pod to ožino speljali predor, toda ti in poznejši načrti, ki bi bili s tehničnega stališča kakor pravijo strokovnjaki, povsem izvedljivi. se doslei zaradi odpora angleškega vojnega ministrstva niso uresničili. Najvažnejše mesto na angleški strani preliva je utrjeno pristanišče Dover, ki leži med slikovitimi krednimi pečinami. Na vrhu teh pečin so močne utrdbe. V jasnem vremenu ie mogoče videti iz Dovera franco-obalo. V svetovni voini ie bil Dover oporišče angleške obrambe Rokavskega preliva. Na drugi strani preliva ^o najvažnejša pristanišča Ostende, Dunquerque,
Calata. Boulogne in Dieprpe.
★
Ostende je najbolj znano belgijsko kopališče. ima pa velik pomen tudi kot pristanišče. posebno za zveze z Anglijo, in kot središče ribištva. Leži ob peščenem zalivu ob iztoku Ysere. Mesto šteje okrog 50.000 prebivalcev. V svetovni voini so ga nemške čete zavzele ter ga spremenile v
važno oporišče za svoje podmornice. ★
Blizu belgijske obale leži močno utrjeno in tretje najvažnejše francosko trgovinsko pristanišče Dunquerque. Mesto, ki šteje 33.000 prebivalcev, ie luka za vse severno francosko industrijsko področje, s katerim je zvezano s številnimi železniškimi progami in prekopi. Velik del francoskega potniškega prometa gre preko tega mesta, ki je njegovo prebivalstvo že
izrazito flamskega značaja.
★
Samo 47 km od angleške obale leži močno utrjeno pristaniško in industrijsko mesto Calais o katerem pravijo NemcL da so ga že zasedli, zavezniška poročila pa to zanikujejo. V brzem prometu ie mogočf Anglijo od tod doseči v 40 minutah. Kra> šteje 73.000 prebivalcev. S srvoiim plitkim, močvirnatim zaledjem mogočnimi bate-
rijami. utrdbami in umetno obrambno črto velja za trdnjavo prvega reda. Tu je središča francoske tekstilne industrije ter važno uvozno pristanišče za angleški pe-
mog. petrolej in les.
*
Boulogne. o katerem iz poročil tudi ni jasno razvidno, ali je že v nemških rokah ali ne. je najvažnejše ribiško pristanišče evropske celine ter luka za velika preko^ mornike Leži ob izlivu reke Liane v Ro-kavski preliv. Preko Boulogna gre glavni del brzega parniškega prometa med Francijo in Anglijo. Mesto šteje nad 55.000
prebivalcev in ie zeio utrjeno.
★
Dieppe ie najjužnejše francosko pristanišče ob prelivu, šteje 25.000 prebivalcev ter je pomembno trgovinsko in ribiško pristanišče. Znano je tudi kot obmorsko kopališče ter važna industrijska točka. Leži cb izlivu reke Arque med krednimi griči francoske obale
Mote*0 na veter
za avtomobile
Danski tehnik Ellerhammer je napravil nov izum, ki obeta postati pomemben posebno v teh časih, ko povsod primanjkuje bencina. Motor v svojem avtomobilu je vzel proč ter ga nadomestil z akumulatorjem. Na streho vozila pa je postavil vetrni motor, ki ga je mogoče med vožnjo sneti. Ko je vožnje konec, obrne avto proti vetru in vetrni motor prične polniti akumulator. Poskusi so pokazali, da je mogoče s 16 urami »zbiranja vetra« doseči dve ufl vožnje Strokovnjaki se za izum zelo zanimajo.
Dve bolgarski vremenoslovni postaji
Iz Sofije poročajo, da je bolgarska vlada kupila dve vremenoslovni postaji na njenem ozemlju, ki sta bili doslej v rokah tujega kapitala. Prva opazovalnica se nahaja v Sofiji, druga v Burgasu.
V borbi za bore življenje
	
	
	
	';>. t;;
	
	


Epizoda z bega lz Belgije v Francijo. Begunci iščejo kritja pred Izstrelki na prostem
še še ne veš, zdaj izveš;
da je filmski režiser Raymond Ruffin postal žrtev vojne. Med snemanjem nekega prizora na bojišču ga je opazilo sovražno letalo ter ga zasulo z bombami;
da izhaja izven Nemčije nad tisoč listov v nemškem jeziku. V tem pogledu prednja« Švica, kjer izhaja 455 nemških listov;
da trpe ljudje danes od nespečnosti štirikrat bolj nego pred desetimi leti;
da žive na Novi Gvineji podgane, ki dosežejo 60 cm dolžine;
da znašajo sedanje rezerve zlata v ameriških Zedinjenih državah 70 odstotkov celotnega zlatega kritja na svetu;
da je Amerika pozvala domov svoje državljane iz Afrike in Azije;
da bosta francoska in angleška vlada v septembru izdali skupno znamko, na katero čaka devet milijonov zbirateljev ▼ Ameriki;
da je Rusija najbogatejša država z lesom na svetu;
da slavi najznamenitejša angleška srednja šola v Etonu te dni 500-letnico svojega obstoja.
da so v New Yorku osnovali organizacijo z imenom »Ameriški branilci svobode«;
da so odkrili v Innsbrucku na Brenner-ski cesti grob nekega Ilirca izza časa kratko pred našim štetjem.
ANE
T A
Slikar Angeli, ki je slikal mnogo vladarjev, je imel bogate dohodke, bil je pa na tihem zelo radodaren, v dobrodelne namene je žrtvoval čedne vsote. Nekoč ga je obiskal knez Metternich z nabiralno polo. Angeli je bil vljuden: »Seveda bom podpisal, ekscelenca!« je dejal. »Podpisal bom točno toliko, kakor vi.«
Knez ga je ogorčeno pogledal in dejal: »Umazanec!«
SAK DAN ENA
Krst v družini izdelovanja čolnov.
(»Humorist«)
MICHEL ZtiVACO:
124
Don J lian
UOMAN.
»Ta bo vrhunec mojega življenja,« je zamrmral čez čas, ogledujoč svojo mojstrovino ...
Komaj pa je izrekel te besede, je začul nekakšen hrup, kakor da bi po Vrvarski ulici zamolklo drdrala kočija.
Jadrno je vstal in planil iz hiše. Razločno je slišal topo t konj in škripanje koles. Očitno je bilo, da spremlja voz celo krdelo ljudi. Kakšnih ljudi? Zakaj? Za koga? Pomislil je, da se morda oddaljujejo, da so le po naključju šli tod mimo. A ne: krdelo se je ustavilo kakih sto korakov v stran od Arronškega dvorca in Turquandove hiše.
Utegnilo je biti polnoči..
Z namrščenimi obrvmi in obrazom spačenim od sovraštva in gneva je Turquand zarohnel:
»Če se mi je Medarda izneverila, jo zakoljem. In kar se tiče kralja, naj le pride, naj le stopi v hišo, ta vrli kralj! Naj da vlomiti moja vrata! Kakor gotovo je Bog, tako gotovo se jutri francoski kralj ne bo več imenoval Franc I.!«
Ob živih mejah se je s tihimi, urnimi koraki neslišno in nevidno plazil naprej. Ko je prišel do ovinka, je videl kočijo, obrnjeno tako, da so gledali konji proti Arronškemu dvorcu. Živali so kopale na mestu in prhale. Kakih petnajst mož, pešcev in na konjih je negibno stalo okrog kočije.
Nobeden ni črhnil. Česa so neki čakali?
»To pomeni napad!« je kriknil Turquand sam pri sebi. »Ura je prišla!«
Umaknil se je.
Nekaj trenutkov po tem je stopil spet v svojo hišo. Zapahnil je vrata, spustil železni zastor in sprožil znamenje. Znamenje za poplah!
»Sovražnik prihaja!« je klicalo to znamenje Be-ranžerki. »Grozi ti nekaj hujšega od smrti: sramota! Podvizaj se, hiti v varno zavetje!...«
Minuto kasneje je bilo vseh dvanajst služabnikov na svojih mestih, Turquand pa na straži pred Beranžerkinimi vrati.
Vse to se je izvršilo brez hrupa, v temi, naglo in po načrtu. Trdnjava je bila nezavzetna ...
Znamenje za poplah je bilo zbudilo Beranžerko iz spanja.
Hitro, a mirno se je napravila v skoraj moško obleko, ki je bila ukrojena nalašč v ta namen in je omogočala neovirano hojo.
Nato je stopila k omari ki je bil Turquand pokazal grofu njen ustroj, ter pritisnila na žebelj. Omara se je odprla ...
Beranžerka je stopila vanjo, zaprla vrata za seboj in jih zapahnila.
Bila je na varnem...
IX
Nočni napad
Ob enajstih zvečer je bil Klotar de Ponthus nenadoma in brez neposrednega povoda sklenil, da poj de brez odlašanja v kapelico Arronškega dvor-
ca ter poišče železno skrinjico, označeno v pismu, ki ga je bil našel v ročniku Ponthusovega meča.
»Zakaj takoj?« je pomislil. »Zakaj nocoj in ne kako drugo noč?«
A hkratu se je še bolj podvizal.
Urno je krenil po najkrajši bližnjici proti Arronškemu dvorcu.
Vpraševal se je, kaj ga tako priganja. Smešno se mu je zdelo, da bi bilo treba prav nocoj preiskati grob namestnika de Ulloa.
Tu je moralo biti nekaj drugega... A kaj?
Brez zadržka je dospel do mrežnih vrat Arronškega dvorca. Tam ga je obšlo, kakor da sliši nedaleč od sebe pridušeno hrzanje.a noč je bila pretemna, da bi mogel kaj razločiti, in vrhu tega je bil v takšnem stanju duha, da ni utegnil paziti na to podrobnost.
Odpel si je plašč, ga zvil in ga vrgel čez ograjo
v park.
»Tako, Ponthus, skoči ponj!« si je dejal s čudnim
nasmehom.
V naslednjem trenutku se je vzpel čez ograje ubral pot, ki je bila določena v Ponthusovem pismu, zavil okrog kapelice in obstal pred malimi vrati. Pri tem se je nehote ozrl v stran ter pomislil:
»Tu je padel Filip de Ponthus, smrtno zadet od meča barona de Maugencyja, med tem ko sem se jaz mečeval z grofom de Loraydanom. In zdaj stojim znova tu, skoraj ne da bi bil sam hotel. Ali so nekateri kraji res zaznamovani od usode?
Kako bi mogli biti? Ne, ne, vse to je zgolj naključje.«
S konico svojega krepkega bodala je jel odpirati vrata, a v tem je opazil, da so bila vrata odklenjena. Ključ je tičal znotraj v ključavnici
Ko je stopil v kapelico, ki jo je večna luč le medlo razsvetljevala, je takoj krenil k namest-nikovi rakvl
Nekaj trenutkov je zrl na kip Sancha de UTloa, ki je bil videti v tej skopi razsvetljavi kar presunljivo bled.
»Leonorin oče.« je zamrmral nato, »odpusti mi, da motim tvoje spanje in oskrunjam zavetje, v katerem počivaš. Ako je res, da mrtvi čitate vse misli živih, tedaj veš: nič krivičnega me ne vodi semkaj... Dovoli mi, da izvršim oporoko Filipa Ponthuškega, kakor bi jo tudi ti izvršil, da si na mojem mestu...«
Tako govoreč je jel šteti vrste plošč od taber-naklja naprej. Sedemnajsta vrsta je bila nekako tam, do koder je segala namestnikova roka. Klotar je videl, da bo moral dvigniti dve plošči, ako hoče kopati pod namestnikovo krsto ...
»Prav!« je kratko dejal. »Lotimo se prve plošče; potem bomo videli...«
V tem ga je posilil živčen smeh, ki se je čudno razlegal po tihem prostoru.
»In s čim naj jo dvignem?« si je dejal. Šele zdaj je opazil, da ni bil vzel s seboj potrebnega orodja. Ne rovače ni imel ne droga ne ničesar. Imel je samo meč, ki bi se bil hitro zlomil, in bodalo, ki ne bi bilo nič zaleglo.